Dolina: leva sredina enotno odklanja terminal v Žavljah V Novi Gorici ovadili štirinajst oseb zaradi preprodaje mamil Primorski PETEK, 24. JULIJA 2009 Št. 174 (19.57B) leto LXV. Kdo naj rešuje finančna v • v v zansca manjšine? Dušan Udovič Postal je že nekakšen dramatičen ritual, da se naše gledališče pred vsako novo sezono znaj -de dobesedno s prazno malho, ne da bi vedelo, kako naprej. Žal ni v tej dramatičnosti nič gledališkega, temveč gre za odraz realnosti, ki se obnavlja skoraj, odkar pomnimo. Problem je pravzaprav že, kako priti (skoraj) nemoteno do konca ene sezone, začetek naslednje pa je iz leta v leto večja uganka. Finančnih postavk, ki sestavljajo proračun gledališča je več, a ključne so pri tem vselej tri javne ustanove, ki imajo do našega gledališča obveznosti: deželna, pokrajinska in tržaška občinska uprava. Ob dejstvu, da se državna sredstva krčijo, je dosedanji molk treh pristojnih javnih uprav upravičeno zaskrbljujoč. Priznati je sicer treba, da je bilo SSG kot problem v ospredju vprašanj ob pravkar opravljenem obisku predsednika deželne vlade Renza Tonda v Ljubljani. In da je bilo ob tej priložnosti rečeno, da sredstva za dejavnosti manjšine ne bodo krčena. Ampak sedaj smo konec julija, jesen bo tu kot bi trenil, konkretnih zagotovil nobenih, brez njih pa gledališke sezone ni mogoče nastavljati. Vendar, kot izhaja iz danes objavljenega sporočila vodstva SKGZ, zadeva finančni alarm še več drugih ustanov, tu so najmanj otroške jasli v tržaškem Dijaškem domu, na hudem prepihu je tudi Stadion 1. maj. Govor je o finačnih kriznih žariščih, za katera se postavlja vprašanje, ali jih bo sploh mogoče obvladati. In tu se zopet ponavlja povsem utemeljeno priporočilo o tem, da je treba gospodariti v realnih okvirih, spet se poudarja potreba po prioritetah, ki jih je treba določiti v dejavnostih naše skupnosti, naglasuje se odpravljanje finančno nevzdržnih dvojnikov, od katerih je, denimo, najbolj eklatanten primer naše glasbeno šolstvo. Naj ob izraženih skrbeh dodamo še eno, namreč to, da priporočila o gospodarnem upravljanju in prioritetah poslušamo že dolgo in prav dejstvo, da se toliko časa ponavljajo, daje misliti, da se pri konkretnih izbirah in ukrepih zatika. Dobro bi bilo razumeti zakaj. Če vzamemo primer treh v tem zapisu navedenih ustanov (SSG, Stadion 1. maj, jasli) se zdi logično, da za reševanje njihovih problemov prispevata v enaki meri obe krovni organizaciji (poleg seveda vseh ostalih pristojnih). Je tudi v resnici tako, ali je v ozadju težav logika vrtičkov, ki razvoj naše skupnosti že dolgo drži v šahu? dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TRST - Presenečenje na sinočnji seji občinskega sveta Umik predloga variante k regulacijskemu načrtu Odločitev župana Dipiazze, ker rajonski sveti niso prejeli vse dokumentacije POŽARI - Včeraj dve smrtni žrtvi in en pogrešanec Sardinija v ognju Na severnem delu otoka zaradi plamenov izpraznili več naselij - Mogočna gasilska akcija SASSARI - Severna Sardinija se je včeraj prebudila v ognju (na sliki ANSA). Na območju Olbie je sočasno izbruhnilo več požarov, ki so ogroža- li nekatera naselja, obalo in ceste. Dva domačina sta izgubila življenje, enega so pogrešali. Gasilci, gozdna straža in civilna zaščita so se do noči vse- skozi spopadali z ognjenimi zublji, zaradi vetra pa so se požari širili. Na delu je bilo kar devet letal canadair. Na 11. strani TRST - Tržaški župan Roberto Di-piazza je sinoči poskrbel za prvovrstno presenečenje, saj je umaknil predlog nove variante k regulacijskemu načrtu, ki bi jo bil moral občinski svet sprejeti ravno na si-nočnji seji. Svojo odločitev, do katere je prišlo po daljši seji najprej načelnikov skupin, nato pa še svetnikov desnosredinske večine, je župan utemeljil z ugotovitvijo, da rajonski sveti niso prejeli dela dokumentacije o varianti, zato bodo uradi posredovali tokrat celotno dokumentacijo, nato bo spet prišlo do sklica komisij, občinski svet pa bi moral po Dipiazzovih besedah znova razpravljati o varianti do srede avgusta. Na 5. strani Nova prometna ureditev na območju Križa Na 6. strani Vrsta vodenih izletov od morja do Krasa Na 6. strani Zaradi nove gripe v šempetrski bolnišnici prepovedali obiske Na 12. strani Dve aretaciji in devet prijav »bera« mejnih kontrol na Goriškem Na 12. strani ZDA Zdravstvena reforma trd oreh za Obamo WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo na svoji doslej deseti večji novinarski konferenci prepričeval Američane, da zdravstvena reforma ni nujno potrebna le zaradi zniževanja stroškov in zavarovanje skoraj 50 milijonov nezavarovanih, ampak za prihodnost celotnega gospodarstva. Sicer je poudaril, da ne gre zanj in kongresnike, ki imajo odlično zdravstveno zavarovanje, ampak za Američane, ki se dušijo pod vse višjimi stroški zavarovanja in morajo v stečaj, če zbolijo. Na 15. strani GORICA - Zaskrbljenost tudi za usodo tržaških slovenskih jasli SKGZ opozarja na finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča GORICA - Slovenska kulturno-gospodarska zveza opozarja na zelo hudo finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča in tudi na negotovost pred katero so se znašle otroške jasli v tržaškem Dijaškem domu. Glede teatra krovna manjšinska organizacija opozarja na neizpolnjene zakonske obljube deželne uprave Furlanije-Ju-lijske krajine ter Pokrajine in Občine Trst. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič pravi, da imamo v slovenski manjšini trenutno kar nekaj kriznih finančnih žarišč, ki zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje. Tudi s strani Slovenije. Na 3. strani 2 Petek, 24. julija 2009 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Prvi obisk hrvaške predsednice vlade v evropski prestolnici Kosorjeva si obeta premik pri reševanju meje s Slovenijo Slovenski premier Borut Pahor pričakuje poziv hrvaške kolegice BRUSELJ - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj na prvem obisku v Bruslju povedala, da kmalu pričakuje srečanje s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, od katerega si obeta premik pri reševanju problema Hrvaške in Slovenije, ter poudarila, da je odprta za nadaljnje pogovore. Pomen srečanja so izpostavili tudi v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. »Verjamem, da bo to dobro, konstruktivno srečanje in da se bodo stvari premaknile. V tem smislu imam veliko volje, želje, energije in odločnosti,« je poudarila hrvaška premierka. »Polna sem optimizma,« je dejala ter dodala, da bo to »konkreten pogovor«, da pričakuje konkretne predloge in da bo hrvaška stran na srečanje prišla s predlogi. »Verjamem, da bomo v prijateljskem ozračju, ki obstaja med državama, reševali probleme in resnično kmalu pričakujem premike. Jaz bom v tem smislu resnično prispevala vse, kar zmorem in znam,« je poudarila. Kosorjeva sicer ni želela povedati, kdaj točno bo sestanek s Pahorjem, ker se ta po njenih besedah še pripravlja in zato ne more biti konkretnejša. Na vprašanje, ali je pripravljena nadaljevati pogovore tam, kjer so zastali, torej na podlagi zadnje verzije predloga komisarja za širitev Ollija Rehna, kar želi Slovenija, je odgovorila, da je Hrvaška »zelo konkretno in pozitivno odgovorila na prvi Rehnov predlog ter da je v tem smislu odločitev sprejel tudi hrvaški parlament in da je ta zavezujoča za hrvaško vlado«. Ob tem je dodala: »Mi smo odprti za nadaljnje pogovore.« »Brez oklevanja bom povedala, uporabila bom te besede: v našem interesu je, da se ta proces konča, ker smo vse, kar je bila obveza Hrvaške, počasi končali oziroma končujemo, in resnično želimo, da se prizadevanja Hrvaške v celoti prepoznajo v vsej Evropi in sploh v Sloveniji,« je nadaljevala Kosorjeva. Slovenski premier pa je na novinarski konferenci po seji vlade danes v Ljubljani dejal, da bo do srečanja s hrvaško premierko prišlo, ko se bo odločila, da ga pokliče. Napovedal je, da se bo na sestanek odzval, potrdil pa tudi, da se »o vsebini tega sestanka že pogovarjajo«. Več o sestanku, ki naj bi prinesel napredek v slovensko-hrvaškem sporu glede meje in odprave slovenskih zadržkov v hrvaškem pogajalskem procesu z EU, pa Pahor ni povedal. Obisk hrvaške premierke v Bruslju, kjer se je sestala s predsednikom Ev- a Komisja Ei ■ rr ' pa-Komrnj-^ Europabd EuropesMp ropaš Kor, ^ in EoiWT fisie cdmis; Hrvaška premierka Jadranka Kosor in predsednik EU Manuel Barroso ansa ropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in s predsednikom Evropskega parlamenta Jerzyjem Buzekom, je sploh njena prva pot v tujino in to je po njenih besedah signal, da nadaljevanje pogajanj z EU kljub gospodarski krizi, s katero se sooča tudi Hrvaška, ostaja prioriteta hrvaške vlade. »Kljub trenutni blokadi naše delo nadaljujemo s polno paro, polni energije, volje in odločnosti, da svojo domačo nalogo opravimo pravočasno, ker je to v interesu Hrvaške,« je poudarila. Hrvaška bo tako po njenih besedah napravila vse, kar je v njeni moči, da pristopna pogajanja z EU konča do konca tega leta ali v začetku prihodnjega. Predsednik Evropske komisije Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Buzek sta pozdravila skorajšnje srečanje hrvaške premierke Kosorjeve in predsednika slovenske vlade Pahorja ter izrazila željo, da bi bilo uspešno. Ob tem sta Hrvaški tudi zagotovila nadaljnjo podporo v prizadevanjih za članstvo v EU. Pozdravljam srečanje obeh predsednikov vlad, ki je »zelo pomembna priložnost«, je poudaril Barroso in dodal, da jima želi vse najboljše. Evropska komisija je poskušala pomagati rešiti problem Hrvaške in Slo- venije, a šest mesecev prizadevanj žal ni bilo uspešnih, tako morata sedaj sosednji državi sami najti rešitev, je Barroso ponovil znano stališče komisije. Najbolje, kar sicer po njegovem mnenju sedaj lahko stori Hrvaška, je, da pokaže, da se priprave na končanje pristopnih pogajanj z EU nadaljujejo in da reforme prinašajo rezultate. »To je bil moj nasvet premierki Kosorjevi - kljub trenutnim izzivom, povezanim z vprašanjem meje s Slovenijo,« je poudaril predsednik Evropske komisije. V praksi to po njegovih besedah pomeni, da naj Hrvaška nadaljuje reforme, posebej prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, predvsem glede zagotavljanja nepristranskega sojenja za vojne zločine in vračanja beguncev. Hrvaška premierka je sicer glede sodelovanja Zagreba s haaškim sodiščem poudarila, da bodo »storili vse, da bo to sodelovanje prepoznano kot popolno, ker takšno tudi je«. Nadaljevanje reform na Hrvaškem je sicer po Barrosovih besedah ključno - ne samo za uresničitev kriterijev EU, ampak tudi za prihodnost Hrvaške in celotne regije. »Glavni cilj naše širitvene politike je stabilnost v Ju- govzhodni Evropi. Hrvaška je že prehodila dolgo pot in s tem ima tudi posebno odgovornost glede vodilne vloge v regiji,« je menil Barroso. Tudi novi predsednik Evropskega parlamenta Buzek je menil, da bi srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške v bližnji prihodnosti lahko bilo velik korak naprej v reševanju problema zastoja Hrvaške na poti v EU. Ob tem je ponovil, da je to bilateralni problem, in poudaril, da je sedaj potrebna prava diplomacija. V povezavi s prošnjo Islandije za članstvo v EU in morebitnem sočasnem vstopu obeh držav v EU je sicer hrvaška premierka včeraj v Bruslju spomnila, da ima Hrvaška z Islandijo posebno vez, saj je bila Islandija prva država, ki je priznala samostojno Hrvaško. »To je za nas poseben znak, v tem vidimo veliko dobrega,« je sklenila. Viri pri švedskem predsedstvu EU pa so včeraj potrdili, da pristopne konference Hrvaške in EU, ki je bila načrtovana za petek, ne bo, ker ni nikakršnih premikov, ki bi omogočili odprtje ali zaprtje novih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenija ima zaradi pre-judica še vedno zadržke pri 13 poglavjih, pripravljenih za odprtje ali zaprtje. (STA) Metamateria Magdalene Selena ŠTANJEL - V Stolpu na vratih v Štanjelu bodo v soboto, 25. julija, ob 18. uri odprli razstavo diplomirane slikarke Magdalene Selena, je svojo razstavo naslovila Metamateria. Slike imajo zelo močan temperament, definiran čustveni izraz in visoko estetiko. Vsebinsko sporočilo pa je optimizem, vedrina, otroška razigranost, skratka - pozitiven odnos do življenja. »Metamateria« je vodilni motiv, ki je skupen vsem njenim slikam, upodobljen je namreč svet energij, abstraktni svet iznad identitete, kozmični DNK. V kompozicijah je prisotna harmonija in energijska pretočnost, ki vzpostavlja jasno komunikacijo z opazovalcem. (O. K.) Na Mangartu rešili slovensko planinko TRBIŽ - Gorski reševalci iz Rablja in finančni stražniki so včeraj zjutraj privedli na varno 50-letno Ljubljančanko, ki se je v sredo zvečer med vzponom na Mangart (2677 metrov) znašla v težavah. Na območju Vev-nice (slednji vrh je visok 2340 metrov) se je soočila s tehničnimi težavami in je poklicala karabinjerje. Slednji so obvestili italijanske gorske reševalce, ki so se s pomočjo slovenskih kolegov povezali s planinko. Slednja ni bila v življenjski nevarnosti in je imela potrebno opremo, zato so reševanje preložili na naslednje jutro. Zdravstveno stanje Slovenke je bilo po reševalnem posegu dobro, je poročal italijanski deželni radio RAI. Tržačan prodajal prazgodovinske najdbe BENETKE - Karabinjerji iz Benetk so zasegli eno najbogatejših zbirk paleolitskih rokodelskih proizvodov ter fosilov, kar so jih kdaj videli v Italiji. Skupek 6000 predmetov, starih od 40 tisoč do 1,5 milijona let, naj bi bil vreden 107 milijonov evrov. Štirje trgovci - trije iz Verone in eden iz Trsta - so osumljeni, da so prikrivali, izvažali in prodajali ukradene najdbe, ki so se znašle v bavarski dražbeni hiši Gor-ny&Mosch. Izvoz dragocenih predmetov je naročila neka italijanska zbirateljica. Preiskava se je začela leta 2007 s pregledovanjem nekaterih specializiranih spletnih strani. Med letoma 2007 in 2008 so kara-binjerji opravili več hišnih preiskav v okolici Verone in v Trstu ter zasegli 1800 fosilov, ki prihajajo iz Italije in tujine. Med zaseženimi predmeti so kamnite konice puščic, prazgodovinske sekire in druga rezila. Najdbe bodo povrnjene državam, od koder prihajajo. KOBARID - Nova turistična ponudba Lidije Koren bogati zgledno urejeni kamp Odslej tudi lični apartmaji Kamp Koren v neposredni bližini Kobarida sodi med najstarejše, hkrati pa tudi najbolj urejene kampe v Gornjem Posočju, ki odslej ponuja tudi lično opremljene apartmaje s pripadajočo infrastrukturo. Lastnica Lidija Koren je sredstva za investicijo zagotovila tudi s pomočjo Javnega razpisa za sofinancira- nje turističnih projektov v letu 2007. Kamp Koren, ki leži v nedaleč od Kobarida, v neposredni bližini reke Soče, so odprli leta 1991 kot prvi kamp na kobariškem. Izjemna lega in lahka dostopnost ter mir in tišina sta tista aduta, ki vsa leta privabljata številne domače kot tudi tuje turiste od blizu in daleč. Nepo- sredno pod kampom se bohoti čudovit kanjon reke Soče, le nekaj minut hoda je oddaljeni znameniti slap Kozjak, obnovljena frontna črta iz 1. svetovne vojne, bela prodišča ob smaragdni Soči, sprehajalne in kolesarske poti ter številne ostaline iz 1. svetovne vojne. Kamp se razprostira na nekaj več kot dveh hektarjih površine in nudi prostor za okoli 70 šotorišč, 30 pa je takih, ki so primerni za prikolice in avtodome. Avtokamp je edini v Gornjem Posočju kategoriziran s štirimi zvezdicami ( od pet možnih), registriran pa je za 210 oseb. Znotraj kampa je urejena številna spremljajoča infrastruktura, od sodobno urejenih sanitarij, tušev - do savne ter različnih igrišč, za odbojko na mivki, plezalna stena, balinišče, mize za namizni tenis, v kampu pa je tudi manjša trgovina z osnovnimi živilskimi artikli. Med sezono je dvakrat do trikrat na dan iz kampa na vzletišča organiziran parataxi za jadralne padalce, na voljo pa je tudi izposoja gorskih koles, saj je kamp leta 2007 prejel naziv kolesarski kamp, ki ga je podelila Slovenska turistična organizacija (STO). V bližini kampa se zaključuje ena najbolj atraktivnih kajakaških prog na Soči, zato je med gosti tudi veliko ka-jakašev. V okviru kampa deluje restavracija z napitki in prigrizki, ki pa ni namenjena zgolj gostom kampa, saj je odprtega tipa. Z nočitvami Lidija Koren - lastnica kampa ustvari dve tretjini prihodka, vendar se s temi sredstvi ne da preživeti vse leto, zato si je omislila še apartmaj-sko naselje , ki so ga prav te dni predali namenu. Apartmajsko naselje zajema šest hišic -bungalovov z okoli 100 kvadratnimi metri površine, ki so grajene kot tudi opremljene v masivnem lesu. V pritličju je kuhinja z dnevnim prostorom in sanitarijami ter teraso, v nadstropju pa dve spalnici za štiri osebe z balkonom. Carmen Leban / ALPE-JADRAN Petek, 24. julija 2009 3 DEŽELA Korak GORICA - Stališče manjšinske krovne organizacije SKGZ zelo skrbi prihodnost za m Slovenskega stalnega gledališča prve Jasli v tržaškem Dijaškem domu pomembne za vso manjšino vojne GORICA - Vodstvo Slovenske kul-turno-gospodarske je na svoji zadnji seji pred poletnim premorom obravnavalo vrsto odprtih vprašanj v slovenski manjšini. Predsednik Rudi Pavšič je v prvi vrsti izpostavil finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča ter vodstvo podrobneje seznanil z delovanjem otroških jasli, ki delujejo v okviru Dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. SKGZ izraža precejšnjo zaskrbljenost nad številnimi »žarišči« finančne krize, ki se odpirajo znotraj manjšinske organiziranosti, in ugotavlja, tako kot je bilo posebej izpostavljeno na kongresu krovne organizacije, potrebo po racionalnejšem pristopu pri uporabi finančnih sredstev. Potrebno je tudi, da se znotraj manjšine dogovorimo o nekaterih prioritetnih izbirah, ki morajo biti povezane s takšnim upravljanjem naših ustanov in organizacij, da ne bodo povzročale letnih primanjkljajev, ki jih nismo v stanju obvladati. V bistvu si ne smemo privoščiti potez, s katerimi bomo potrosili več od tega, s čimer razpolagamo, je poudaril Pav-šič. Tudi v takšnih pristopih SKGZ razume reformno pot znotraj manjšine, ki mora težiti k potrebnemu dogovarjanju (ne samo med obema krovnima organizacijama), iskanju poti združevanja in odpravljanja nepotrebnih in danes finančno nevzdržnih dvojnikov in v prevelikem raz-prševanju energij in struktur. Bogastvo neke skupnosti ni izključno v številčnosti organizacij in društev, temveč v kakovosti, racionalnih izbirah in v opredelitvi prioritet. Ob tem ne gre pozabiti, da je v triletnem proračunu rimske vlade za pri- PREŠNICA Tridnevno praznovanje opasila PREŠNICA-V Prešnici blizu Hrpelj in Kozine bodo tudi letos priredili dvodnevni koncertŠ DDGlasnost ne znanih Š02DD in tradicionalno nedeljsko opasilo s kulturnim programom in plesom. Prireditev bo trajala od 24. do 27. julija. Program vključuje različne športne, kulturne, glasbene in zabavne prireditve. Teden pred tem pa organizatorja KŠTD in KS Prešnica vabita na fotografske delavnice s fotografom Jernejem Humarjem. Prireditev se bo pričela danes ob 16. uri s turnirjem v malem nogometu, sledil bo še turnir v balinanju, zvečer pa koncert, na katerem bodo nastopile skupine: Yugo Nostalgija (Brkini), K-Sound-XXX (Kočevje), Sniffer-son Family (Trst) in Mit (Tržič). V soboto se bodo ob 17. uri predstavili člani Jeep cluba iz Ilirske Bistrice s sta-rodobnimi vozili, sledila pa bo že 4. kmečka dirka z BCS-kami in kozja ruleta. Za kulturni in družabni program so poskrbeli tudi v nedeljo Desno prizor iz Kreutzerjeve sonate, ki jo je Slovensko stalno gledališče uprizorilo marca letos, levo pa predsednik SKGZ Rudi Pavšič hodnje leto predvideno znatno zmanjšanje dosedanjih prispevkov, ki naj bi se znižali za 1,5 milijona evrov. Položaj je nadvse zaskrbljujoč in v tem smislu sta krovni organizaciji (SKGZ in SSO) že stopili v stik z rimskimi sogovorniki, da bi vsaj ohranili zdajšnji nivo podpore slovenski narodni skupnosti. O tem sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Što-ka obvestila tudi pristojne vladne predstavnike v Ljubljani in jih zaprosila za posredovanje pri rimski vladi. Slovensko stalno gledališče (SSG) je pomembna ustanova Slovencev v Italiji, saj združuje častno tradicijo, inovativne opri-jeme, obenem pa je bistveno umetniško in jezikovno središče. Jezik ostaja v gledališču primarno sporočilno sredstvo, ker pa je gledališko dejanje umetniško, je nujno, da gledalci poslušajo sodobno, a obenem izbrano govorico, v našem primeru slovenščino, meni SKGZ. Problem gledališča ostaja finančni. Vsedržavna sredstva se krčijo, javne uprave - to so Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK - se doslej niso izrazile, če nameravajo spoštovati zakonske normative in nuditi SSG-ju tiste podpore, za katere so pristojne. V bistvu gre za vprašanje, če omenjene javne uprave priznavajo SSG za to, kar je: italijansko stalno gledališče s slovenskim jezikom. Dodatna sredstva bi mo- Odbornik FJK Roberto Molinaro m rala biti dodeljena izven »paketa«, ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence. Vprašanje mora biti rešeno do jeseni, ko naj bi gledališka uprava podpisala nove sezonske pogodbe tako z igralskim kot z ostalim kolektivom. Brez jasnih jamstev za sredstva si SKGZ ne upa svetovati predsednici in upravnemu svetu korakov, ki bi vodili v novo zadolževanje in konflikte, za katere upravitelji SSG ne morejo biti krivi. Problem gledališča zadeva celotno manjšino, njeno civilno in politično družbo kot tudi italijansko večino, politiko in ustanove. Seveda ni pri tem izvzeta Slovenija. Delo pa se lahko prične, ko bodo dana jamstva, da bo tudi plačano. Slovenske jasli, ki delujejo v okviru tržaškega Dijaškega doma, so po obsegu manjša stvarnost. Zaradi pomanjkanja mest v občinskih jaslih so v teh letih zasebne zapolnjevale pomembno vrzel. Delovale so in delujejo strokovno ter nudijo otrokom in njihovim družinam maksimalne in varne usluge. Jasli v Dijaškem domu so ob svoji bistveni socialni vlogi in pomoči mladim zagotavljale tudi priliv v mestne otroške vrtce. Skratka, združujejo pretežno slovenske ali mešane družine, jim nudijo potrebno pomoč, obenem pa jih uvajajo v slovenski šolski svet. Za jasli je doslej skrbel Dijaški dom, usluga pa je namenjena vsem Slovencem in še posebno tistim, ki živijo v mestu. Zaradi tega je nujno, da se skrb za jasli ne omeji na finančne zmogljivosti Dijaškega doma ali same SKGZ, ampak da se razširi na vse manjšinske dejavnike in komponente. SKGZ meni, da Slovenci ne smemo izgubiti zasebnih jasli v Trstu, obenem pa morajo postati skrb celotne manjšine, saj je družinska politika nekaj, kar se prav tako tiče slovenske manjšine v celoti, istočasno pa tudi italijanskih ustanov, ki predstavljajo vse občane. V tem smislu SKGZ pozdravlja sestanek, ki ga je predsednik Dijaškega doma sklical s krovnima organizacijama (SKGZ in SSO) ter s slovenskimi občinskimi in deželnimi svetniki ter s senatorko Tamaro Blažina. Upati je, da na sestanku izrečene besede ne bodo ostale priložnostne misli, ampak da bodo postale dejanja. Vodstvo SKGZ je posebej analiziralo nastali položaj pri ŠZ Bor oz. se seznanilo z vprašanjem nadaljnjega upravljanja Stadiona 1. maja v Trstu. Ravno tako pomembno bo čimprej primerno nastaviti delo in prostorske rešitve v okviru nastajajoče dejavnosti Inštituta za slovenski jezik v Špetru. Na seji so pozdravili nastanek Gospodarskega foruma Slovencev v FJK in njenega prvega uradnega srečanja s predstavniki slovenske vlade. TRST - Deželna vlada je na predlog odbornika Roberta Mo-linara odobrila okvirni dokument, ki odpira pot razvojno-turističnim projektom na goriškem Krasu. Med njimi izstopa muzej prve svetovne vojne na odprtem, katerega glavni pobudnik je goriška pokrajinska uprava. Tozadevni protokol bodo, poleg zastopnikov Dežele in Pokrajine Gorica, podpisali še predstavniki obrambnega ministrstva, goriške Trgovinske zbornice ter občinskih uprav Doberdoba, Foljana-Redipuglie, Tržiča, Zagraja, Sovodenj in Ronk. Včeraj odobreni dokument določa smernice za splošno ovrednotenje območij, kjer je divjala prva svetovna vojna, obravnava pa tudi upravne in finančne zadeve, ki so vezane na omenjeni zgodovinski muzej, njegovo poslovanje in upravljanje. Odbornik Molinaro računa, da bo bodoči muzej pomagal obiskovalcem, da vidijo in spoznajo, kaj se je v obdobju 19151918 dogajalo na goriškem Krasu. To bo priložnost tudi za razmislek o naši polpretekli zgodovini v evropskih razsežnostih, obenem pa bo muzej v naravi tudi priložnost za spoznavanje Krasa, njegovih znamenitosti in raznoraznih lepot. Deželni odbor meni, da predstavlja goriški Kras edinstveno krajinsko območje, ki pa je še vedno premalo poznano in torej turistično slabo ovrednoteno. Gre za velik in ambiciozen projekt, ki bo združeval skrb za zgodovino, ohranjanje zgodovinskega spomina in tudi za naravno okolje, pravijo zastopniki Dežele. TOLMIN - Italijanski ribič potegnil na suho preko 22 kg težko postrv Uplenil velikanko Ribič zadovoljno razkazuje ribo, kakršne doslej še ni uplenil cl TOLMIN - Italijanski ribič, sicer član Ribiške družine Tolmin je pred dnevij okoli 10. ure zjutraj pod tolminskim pokopališčem uplenil soško postrv velikanko. Vidno navdušen ribič nam je zaupal, da se je kar 30 minut boril z soško postrvjo, preden jo je potegnil na suho. To je njegov največji ulov, ki ga beleži v svoji ribiški karieri, saj je ribič že od mladih nog. Italijanski fotoreporter Mauricio Maule iz Milana je prve ribiške zamahe naredil že v ranem otroštvu v domači Vicenzi, kjer ga je s seboj na ribolov jemal oče, ki je bil tudi navdušen ribič. Prvič je prišel v Soško dolino pred več kot 20 leti, ko ga je na reke spremljal izkušen ribič Anton Fučka, zadnje štiri leta pa je tudi član RD Tolmin. V Tolmin in na ribolov prihaja zelo pogosto, saj je njegova žena Tolminka. Kot pravi se mu bo včerajšnji dan za vedno zapisal v spomin. Po na- porni noči, ko so slavili poroko ženinega nečaka,se mu na rajanju v hotelu Hvala ponoči še sanjalo ni, da se bo dopoldne vrnil z ribo velikanko -pri Hvali so mu ribo namreč spravili v zamrzovalno skrinjo. Na počitnicah v Tolminu je že drugi teden, vreme pa je bilo za ribolov sila neugodno, zato ob lepem vremenu ni niti pomišljal in se je kljub neprespani noči podal na ribolov. Riba, soška postrv je »prijela« pod tolminskim pokopališčem, z njo pa se je trudil kakšne pol ure. Nič čudnega, saj je ta tehtala kar 22,5 kg in merila 120 cm. Nad ulovom je bil navdušen tudi predsednik RD Tolmin Lucijan Rejec, ki je povedal, da je ribo opazoval že dalj časa in jo tudi fotografiral, zelo vesel pa je bil, da jo je uplenil ravno njihov član. Sicer pa v Soški dolini letos beležijo rekorden obisk ribičev. Carmen Leban 4 Četrtek, 23. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Pozitiven pristop in vprašanje jamstev Peter Cernic Zapis Livia Semoliča v odprti tribuni prejšnjega petka je zame povod za poglobitev vprašanja pozitivnega-optimističnega pristopa do naše stvarnosti. Sam sem sicer optimist (tudi glede razvoja naše skupnosti), a vseeno se mi zdi potrebno izpostaviti nekaj ugotovitev, mimo katerih tudi najbolj pozitivno gledanje na manjšinsko življenje v Italiji ne more. Naj bo že uvodoma jasno, da razmišljanje noče biti odgovor Liviu Semoliču, še manj pa zagovor tistih, ki so na sprejemu v Ljubljani pesimistično izpostavili stanje pri nas doma. Izhodišče razmišljanja je drugačno. Sprašujem se, kako lahko vlijemo nekaj splošnega optimističnega duha v našo skupnost, ko vsi dobro vemo, da na vsakem občnem zboru naših ustanov in marsikaterega društva veje močan veter pesimizma. Od kod naj bi torej izhajal pozitiven pristop? Morda v uresničevanju nekega medkulturnega prostora okoli nas, ki bi za manjšino ustvaril bolj prijazno okolje, ali pa v odnosu med manjšino in državo, ob ugotavljanju, da zelo počasi uresničujemo zaščitne norme. Verjetno niso ta izhodišča za bolj optimistično gledanje. Dejstvo je, da je naša stvarnost prežeta s pesimizmom, mimo katerega ne moremo. Gre za kronični znak nelagodja, ki stvarno onemogoča načrtovanje pozitivnega jutrišnjega dne; gre za nelagodje, ki zamira v nas ustvarjalnost in zavest, da smo še sposobni zgraditi nekaj novega. Sili nas, da svoje energije preusmerimo le v boj za tisti Trubarjev stati inu obstati, ki ga reduktivno razumemo kot neko dokazovanje, da smo še tu, da še obstajamo. To pa nedvomno ne vzbuja velikega optimizma. Naš pesimizem gre razumeti predvsem kot simptom nekega globljega nelagodja. Zato tudi poskus pripisati črnogledost prirojeni kulturni značilnosti Slovencev, ki nam bi bilo usojeno, da kot lepa Vida, hrepenimo po tistem, česar dejansko ne moremo nikoli doseči, ne vodi nikamor. Dokaz, da Slovenci nismo po naravi zgolj pesimisti pa je sprememba slovenske sa-mopodobe v matici po osamosvojitvi. Slovenski narod se je namreč od trenutka, ko je dosegel svojo državnost, postopno otresel Cankarjanskega pesimizma in danes vse bolj ponosno in suvereno stopa na pot evropske integracije; to pa lahko počenja prav zaradi tega, ker je dosegel nek pravnomočni okvir, to je državnost. Državnost namreč daje narodu možnost gledati na bodočnost optimistično in sprostiti vse svoje ustvarjalne sile, saj narodu ni treba več svojih energij vlagati v dokazovanje lastnega obstoja. Podobnega razvoja pa ni doživela naša narodna skupnost v Italiji. Mi ostajamo še vedno brez pravnomočnega okvira, ki bi nam kot skupnost-kolektivni subjekt zajamčil obstoj. Če na našo stvarnost gledamo iz tega zornega kota lahko mirno trdimo, da smo danes zelo malo integrirani in zastopani v strukturah italijanske države. Prav zaradi tega, smo prisiljeni dan za dnem, svoje ustvarjalne sile preusmeriti v to, da večinskemu narodu dokazujemo svoj obstoj. Zato ni čudno, da na dnevnem tisku dan za dnem beremo, kako se naša predstavništva in krovne organizacije ukvarjajo z vprašanjem preživetja. Danes je v ospredju problem preživetja ene ali druge ustanove, jutri enega ali drugega društva; to je žal neizogibna kronika manjšinskega življenja, ker enostavno dimenzija našega obstoja ni dimenzija državno priznanega kolektivnega subjekta, a je v glavnem dimenzija delovanja civilne družbe, tako imenovanega tretjega sektorja, ki na žalost ni niti finančno samostojen in je v glavnem odvisen od državnih ali deželnih prispevkov. Izhajajoč iz te ugotovitve se mi zdi, da pesimizma v naši skupnost ne smemo obrav- navati kot neke vrste kronično bolezen, ki jo lahko preprosto zdravimo s pozitivnim pristopom in tako vlivamo optimizem v naše vrste. Jasno je, da je črnogledost resen simptom globlje bolezni, ki v bistvu odraža nerazčiščen položaj naše skupnosti kot kolektivnega subjekta v odnosu do državnega aparata. Slednjega moramo spoštovati, a smo iz njega v glavnem izključeni. Če hočemo resnično vliti nekaj optimizma v našo stvarnost, bi bilo potrebno, da se končno odločno zavzamemo za naše kolektivne pravice in vse bolj glasno zahtevamo, da se kot kolektivni subjekt vključimo v strukture državnega aparata, kjer smo resnici na ljubo vedno bolj odsotni. Skratka, dokler ne bomo prerasli načrtovanja in razmišljanja v logiki civilne družbe, ki se zadovoljuje z drobnimi državnimi prispevki in deluje izven državnega aparata, se po mojem mnenju ne bomo otresli pesimizma, naše ustanove pa bodo vedno ostale na robu preživetja. Da pa ne bi bilo vse preveč črno, bi rad opozoril na neko izjemo. Gre za šolo, kjer smo Slovenci že dolgo del državne strukture in kjer si kot manjšina v veliki meri sami lahko načrtujemo razvoj. Ne čudi me, da je Livio Se-molič v svojem zapisu našel razlog za optimizem prav v šoli. Dejstvo je, da se tej ustanovi ni treba ukvarjati izključno s svojim preživetjem, ker je njen obstoj zajamčen. Če je na tem področju prišlo do uspehov oz. »širjenja baze«, kot pravi Semolič, je nedvomno to odraz dejstva, da smo Slovenci kot kolektivni subjekt na tem področju integrirani v državni aparat in se zato lahko svobodno in ustvarjalno razvijamo. Žal isto ne velja za druge državne strukture. Naivno pa je misliti, da našo odsotnost na tem področju bo lahko nadomestila kaka še tako moderna oblika organizirane civilne družbe. KULINARIČNI KOTIČEK Poletni namazi Danes bo govor o namazih, ki nam pridejo prav, če organiziramo hladno večerjo, ali morda tudi čisto navadno večerjo, v tem primeru pa vse tri namaze, katerih recepte vam bo m svetoval, lahko ponudimo na rezinah po-pečenega kruha. Liptovski sir ali liptauer verjetno poznamo vsi: ime izvira iz mesta Liptov na Slovaškem (nemško Liptau). Ponujajo ga v marsikaterem tržaškem bifeju, za recept pa je ves kup različic. Pri nas ga pripravljamo po naslednjem: potrebujemo: 250 g skute (slovenske), 100 g gorgonzole ali rock-forta, 50 g omehčanega masla, žlico gorčice, pol šalotke, 2 žlici mlete rdeče paprike, sol po potrebi. Rockfort ali gor-gonzolo narežemo na kockice, šalotko drobno sesekljamo, vse skupaj, tudi gorčico, primešamo v skuto in maslo, z vilicami dobro pregnetemo, še boljše če uporabimo palični mešalnik, v tem primeru svetujem, da sire premestite v visoko in ozko posodo. Končni rezultat mora biti gladka masa brez grudic, ki ji ob koncu še primešamo mleto papriko. Če hočete, da je sir pikanten, uporabite ostro papriko. Shranite v hladilniku, dokler ga ne ponudite. S skuto, ki jo dobimo pri nas, bo jed imela vse preveč mlečni okus. Tudi drugi namaz je za vegetarijance, osnova zanj pa je tunina. Pred mnogimi leti so ga pripravljali v nekem bifeju, ki ga danes ni več, recept pa mi je zaupal lastnik Gigi, ki ga tudi ni več. Potrebujemo: pločevinko 180 g tunine v olju, majhno šalotko, limonin sok, dva slana sardona ali žlica sardelne paste, žlico gorčice, 3-4 žlice majoneze. Tunino in očiščene sardone z vilicami dobro pregne-temo, lahko rabimo tudi v tem primeru palični mešalnik, ki nam bo prihranil nekaj truda. Ko dobimo gladko maso, dodamo gorčico, majonezo, drobno sesekljano šalotko in limonin sok. Zmes se nam izplača zmešati z leseno žlico in ob koncu poskusiti, če kaj manjka. Z limoninim sokom gre ravnati previdno, raje ga dodajte postopoma in sproti poskusite, da ne bo namaz prekisel. Soli nisem omenil, saj je tunina že po sebi slana, slani so tudi sardoni, da o sardelni pasti, če ste jo uporabili, niti ne govorimo. Oba namaza pripravite dan preden ju boste ponudili in ju spravite v hladilnik, da se vse sestavine lepo zlijejo v prijeten okus, še zlasti šalotka, ki zna biti nekoliko pekoča. Opečen kruh in kozarec mrzlega suhega belega vina bosta prav gotovo prispevala k uspehu. Dober tek! Ivan Fischer VIDEM - Slovenščino na videmski univerzi študira okrog petdeset študentov Študij slovenščine - nove možnosti Študentje slovenščine v Vidmu so tudi letos lahko izbirali med različnimi načini izobraževanja. Poleg klasičnega študija so imeli možnosti številnih stikov s slovensko kulturo, jezikoslovjem, zgodovino, literaturo in filmom. To pa na koncu omogoči uporabno znanje jezika in številne prevajalske izkušnje. Študij slovenščine v Vidmu Slovenščino na Univerzi v Vidmu študira okrog 50 študentov, ki študirajo na Fakulteti za tuje jezike in književnosti ter na Fakulteti za izobraževalne vede. Na prvi študirajo po klasičnem študijskem programu za pridobitev diplome na področju tujih jezikov in književnosti, in po programu kulturne me-diacije, kjer je večji poudarek na prevajanju. Druga fakulteta pa predvideva študij zgodovine in antropologije, slovenske literature in jezika na dodiplomskem programu na Fakulteti za izobraževalne vede, ki študentom ponuja poklic učitelja v vrtcu in osnovni šoli. Tečaje slovenščine lahko obiskujejo študenti vseh fakultet, pogosto gostijo študente, vpisane na Fakulteto za književnosti. Na lektoratu v Vidmu na Fakulteti za tuje jezike in književnosti smo letošnje leto zaključili v zagonu in zadovoljni smo, saj smo študentom ponudili veliko možnosti za kakovostno izobraževanje in udejstvovanje na različnih ustvarjalnih področjih. Radi bi še več prispevali k razvoju slovenistike, saj je ta na mejnem področju, na katerem se nahajamo, ključnega pomena za oba naroda, tako slovenskega kot italijanskega, ki se brez znanja jezika težko sporazumeta. Po drugi strani pa znanje slovenščine odpira pestro paleto možnosti za sodelovanje, tako na področju izobraževanja, zaposlovanja kot sodelovanja v različnih oblikah pomoči in izmenjave informacij. Eno od trajnejših sodelovanj je sodelovanje s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam denarno pomaga pri nekaterih projektih, pri nakupu knjig za našo knjižnico in vsako leto pri organizaciji ekskurzije v Slovenijo. Center za slovenščino našim študentom vsako leto tudi omogoči vsaj eno štipendijo za obisk Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, kjer se lahko študentje vsako poletje še dodatno izobražujejo. Štipendije za poletne šole pa vsako leto ponudi tudi Univerza v Vidmu in tako napoti študente na poletno šolo slovenščine v Bovec. Prav tako pa redno dobimo tudi štipendije z Univerze na Primorskem, ki študentom ponuja poletne tečaje slovenščine v Kopru. V kratkem povzetku letošnjega dogajanja želimo predstaviti dejavnosti naše študijske smeri in pomen za študente ter za širšo skupnost. Dogodki V novembru je na fakulteti potekal projekt, ki je povezal vse študije slovenistike po svetu, in se je imenoval Svetovni dnevi slovenskega filma. Projekt je potekal v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V okviru tega smo na fakulteti predvajali nekatere slovenske filme, ki so nastali po literarnih predlogah znanih slovenskih avtorjev. Tako smo si pogledali film Petelinji zajtrk (režiser Marko Naberšnik, nastal je po knjigi Ferija Lainščka), Zvenenje v glavi (režiser Andrej Košak, nastal je po knjigi Draga Jančarja), Sladke sanje (režiser Sašo Podgoršek, nastal je po knjigi Kralj ropotajočih duhov Mihe Mazzinija). Na študiju slovenščine smo letos gostili znane znanstvenike s področja jezikoslovja in literature. Med drugim so nas obiskali tudi izr. prof. dr. Simona Kranjc s Filozofske fakultete v Ljubljani, doc. dr. Katja Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko v Novi Gorici in dr. David Bandelj. V marcu nas je obiskal dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in trenutni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Predavanje je bilo za nas jezikoslovce še po- sebej zanimivo, saj smo tokrat spoznali Primoža Trubarja še z druge, zgodovinske plati. Dogodka so se udeležili tudi slovenisti iz Padove skupaj z lektorico Polono Liberšar. Tako smo s skupnim sodelovanjem pripomogli k širjenju slovenskega jezika in kulture, kar se je izkazalo, sodeč po obisku, še za posebej uspešno. Ob tej priložnosti smo si ogledali film o Trubarjevem potovanju Pot. Sledilo je predavanje v slovenščini. Posebnost je bila ta, da je dr. Rajšp v svojem predavanju poudaril položaj Furlanije in sploh ozemlja današnje Italije v 16. stoletju, zato je to vzbudilo precej zanimanja pri poslušalcih. V maju pa smo zaokrožili študijsko leto še s prijetnim literarnim dogodkom. V Vidmu smo začeli literarno turnejo slovenskih li-teratov po Italiji. Povabili smo znana slovenska pisatelja Miha Mazzinija in Jurija Hudo-lina, ki sta nas na literarnem večeru navdušila s svojo preprostostjo in humorjem. Večer je vodil profesor z videmske univerze Roberto Dapit, spretna tolmačka Laura Sgubin pa je pripomogla k temu, da je bila vsebina dostopna širšemu, tako slovenskemu kot italijanskemu, občinstvu. Miha Mazzini je spregovoril o svojem poklicu, o literarnih junakih v svojih romanih in o slovenski literaturi. Jurij Hudolin pa je predstavil svoje poglede na pesnjenje, pisateljevanje in na jezik, ki ga pri tem uporablja. Pri organizaciji nam je pomagala Študentska založba iz Ljubljane, prostor in pomoč pa so nam ponudili v knjigarni Libreria Friuli, obema gre ob tem prav posebna zahvala. Odziv poslušalcev je dokazal, da občinstvo zanima Slovenija, njeni prebivalci in njihova zgodovina. Na večeru smo si pogledali tudi nekaj slovenskih kratkih filmčkov (Vem režiserja Jana Cvitkoviča, Vučko režiserja Matevža Luzarja in Vsakdan ni vsak dan režiserja Martina Turka). Ponovno so nas obiskali študentje in lektorica iz Padove Polona Liberšar, ki so nam tudi pomagali izpeljati večer. Dogodek je bil kar odmeven, tako so o nas poročali vsi pomembni slovenski zamejski časopisi in RTV Slovenija. Ekskurzija v Slovenijo Konec aprila pa nas je čakalo že tradicionalno druženje, ekskurzija s Slovenijo. Odpravili smo se na ekskurzijo po Gorenjski. Ogledali smo si glavne znamenitosti. Da so bili študenti nad obiskom prav zares navdušeni, priča tudi spodnji prispevek, v katerem so sami izrazili svoje mnenje. Letošnja ekskurzija se je odvijala od 23. do 26. aprila in je predstavila dobro priložnost predvsem za spoznavanje zahodnega dela Slovenije in še posebej Gorenjske. Čeprav so vi-demski študenti tudi lani obiskali to deželo, se jim je letos ponudil drugačen pristop do spoznavanja regije, ker so si jo tokrat ogledali bolj z vidika zgodovine književnosti. Skupina udeležencev je bila v primerjavi s prejšnjim letom bolj mednarodno sestavljena, saj niso prišli samo drugi italijanski študentje z Univerze v Rimu, ampak tudi drugi z Univerz v Lizboni in Parizu. Prvi dan so se videmski slovenisti peljali z vlakom do Gorice in potem z avtobusom do Ljubljane, kjer so se namestili in zbrali z drugimi študenti iz drugih univerz in kjer so imeli skupno kosilo. Po takšni priložnosti spoznavanja drugih udeležencev, se je spet začela prava ekskurzija z ogledom starega mestnega jedra Ljubljane. Zvečer, na posebni zabavi, ki so jo za njih organizirali študenti romanskih jezikov ljubljanske univerze, so tudi imeli možnost priti do stika s slovenskimi kolegi. Naslednji dan so se udeleženci vozili z avtobusom do Gorenjske, kjer so obiskali staro jedro Radovljice in muzej o čebelarstvu, ki je zelo tipična panoga za slovensko kulturo. Pred kosilom v gostilni družine Avsenik (iz katere izvira tudi istoimenski znani slovenski ansambel) v Begunjah, so seveda tudi obiskali Prešernovo roj -stno hišo v Vrbi, ki predstavlja nujno točko za vse sloveniste. Popoldne so se udeleženci peljali na Blejski grad, kjer so našli posebnega vodnika za grajski muzej, saj je ta bil blejski župan. Naslednji dan so se naši študentje peljali z avtobusom do Kranjske Gore, kjer so sre- čali sposobnega alpinista in strokovnjaka za Triglav in Triglavski narodni park. On je vodil udeležence ekskurzije po kratki poti pod Triglavom in hkrati jih je tudi poučil o zanimivostih glede Triglava (in tudi o pesmi »Oj, Triglav moj dom!«). Ko so prišli v Bohinjsko Bistrico, jih je čakala čudovita ladja z električnim motorjem (saj so v Bohinjskem jezeru bencinski motorji prepovedani), s katero so pluli po jezeru. Ko so prišli do nasprotnega brega, so poslušali zanimivo zgodbo o legendarnem bitju Zlatorogu. Po strmem sprehodu do izvira bohinjske Savice, skupina študentov in lektoric se je peljala spet do Bleda, kjer so končno poskusili tipično kremno rezino ali kremšnito. Zvečer, po zadostni večerji, so gledali zelo lepo serijo diapozitivov o gorenjskem ozemlju. Naslednji in zadnji dan so se naši študenti napotili proti topli Primorski. Prišli so v Kobarid. Ogledali so si muzej 1. svetovne vojne. Ekskurzija se je počasi bližala h koncu, na kosilu na Mostu na Soči so med zdravico in načrtovanjem planinskega izleta na Triglav preleteli zadnji trenutki skupaj. Potem jih super šofer Primož peljal do železniške postaje v Gorici. Videmski slovenisti so se poslovili s slo-venisti iz Rima in Lizbone, s prepričanjem, da se bodo seveda ponovno srečali na poletnem seminarju v Ljubljani. Nicola Baratella in Luciano Lister, Univerza v Vidmu Nove možnosti Študij slovenistike je v razvoju, zato se vsako leto odpirajo nove možnosti dopolnjevanja študijskih programov in študija. Je pa na področju, na katerem se nahajamo, veliko možnosti za dejansko uporabo pridobljenega znanja. K vpisu v naslednjem študijskem letu vabimo vse, ki bi se želeli izobraževati skupaj z nami. Urška Kerin, učiteljica slovenščine na Univerzi v Vidmu Petek, 24. julija 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Presenetljiv razplet seje, na kateri bi bili morali sprejeti nov regulacijski načrt Župan umaknil varianto Rajonski sveti niso prejeli vse dokumentacije - Postopek se bo ponovil in bo javen - Ironično ploskanje opozicije Številno občinstvo, med katerim so bili tudi krajani Katinare, ki nasprotujejo selitvi luna parka k njim (na levi), je moralo prisostvovati tudi prizoru praznih klopi občinskih svetnikov (na desni) Kdor je sinoči prišel v dvorano tržaškega občinskega sveta s torbo, polno hrane in pijače, ker je hotel slediti poteku sprejemanja nove variante k regulacijskemu načrtu, o katerem se je napovedovalo, da bo potekalo pozno v noč, se je uštel. Župan Roberto Dipiazza je namreč po daljši prekinitvi seje okoli 20. ure naznanil, da umika sklep o novi varianti z utemeljitvijo, da rajonski sveti niso prejeli celotne dokumentacije, tako da se bo celoten postopek ponovil. Odločitev je presenetila svetnike in številno občinstvo, ki je sledilo dogajanju. Med publiko sta bila tudi predsednika rajonskih svetov za vzhodni in zahodni Kras, Marko Milkovič in Bruno Rupel, prisotna pa je bila tudi delegacija krajanov z območja Katinare, Lo-njerja in Ul. Forlanini, ki so nasprotovali nameri variante, da se prostor za luna park preseli z območja Ri-žarne na Katinaro. Doslej so zbrali 780 podpisov, ker na tistem območju želijo površine in strukture za otroke in mlade ter storitve, trgovine in brezplačna parkirišča. Omeniti je treba tudi, da so se v teh dneh na ob- kroma činske svetnike obrnili tudi krajani Banov, ki v pismu nasprotujejo spremembi namembnosti območja tamkajšnje nekdanje vojašnice. Svoje nestrinjanje Banov-ci utemeljujejo z ugotovitvijo, da nova varianta uvaja pretirane stanovanjske gradnje, ki bodo popačile staro vas in znižale raven kakovosti življenja kar zadeva javni mir in prisotnost zelenih površin. Po drugi strani pa predlagana varianta predvideva občutno znižanje stopnje zazidljivosti oz. prepoved gradnje na zemljiščih domačinov in razlastitev zelenih površin v zasebni lasti. Prav tako ni prišlo do posvetovanja s prebivalstvom, zaradi vsega tega prebivalci Banov prosijo za nujno srečanje z občinskimi upravitelji. Vsi, od svetnikov do občinstva, ki se je začelo zbirati malo po 18.30, ko je bil najavljen začetek seje, so čakali, da se slednja vendarle začne, a do tega ni prišlo. Malo pred 19. uro je v dvorano vstopil župan Dipiazza, a jo je kmalu tudi zapustil: predsednik občinskega sveta Sergio Pacor je tako sameval na svojem sedežu, družbo mu je delal le odbornik za osebje Mic- hele Lobianco. V teku je bila seja načelnikov svetniških skupin, ki se je končala ob 19.27, ko so župan in načelniki ponovno prišli v dvorano, predsednik Pacor pa je ukazal preverjanje prisotnosti. Dogajanje je jezilo Mil-koviča in Rupla: v njunih rajonskih svetih, sta dejala, se seje začnejo točno ob določeni uri, tu pa ... A tudi po opravljenem preverjanju prisotnosti se seja ni začela, saj jo je Pacor takoj prekinil in naznanil sestanek svetnikov desnosredinske večine, ki so z županom vred zapustili dvorano. Slednja je bila prazna do 19.56, ko so se predstavniki desne sredine vrnili, predsednik Pacor pa je takoj dal besedo županu Di-piazzi. Le-ta je izrazil prepričanje, da je bilo v zvezi z varianto opravljeno dobro delo, vendar je občinska uprava dobila pripombo, da rajonski sveti niso prejeli nekaterih dokumentov. Pozneje se je izvedelo, da je šlo za pomemben del dokumentacije, ki se je nanašal med drugim na analizo trenutnega stanja na teritoriju in na geološke podatke, na kar so že pred dnevi opozarjali nekateri predstavniki leve sredine, kot npr. Ste- fano Ukmar in Bruna Tam (Demokratska stranka), ki so ugotovili tudi, da omenjenih podatkov niso prejeli niti občinski svetniki. Dipiazza je v nadaljevanju dejal, da bodo tokrat popolno dokumentacijo ponovno posredovali rajonskim svetom, ravno tako bodo dokumente ponovno vzele v pretres komisije občinskega sveta, ki naj bi po županovih besedah znova razpravljal o regulacijskem načrtu do sredine avgusta, celoten postopek pa bo tokrat javen. Za ta korak se je župan odločil, ker želi, da je to pomemben načrt za prihodnost Trsta in ker noče pritožb raznih odborov. Po županovem posegu je predsednik Pacor takoj zaključil sejo, Dipiazza in ostali predstavniki večine pa so kmalu odšli iz dvorane, iz klopi opozicije pa je bilo slišati ironično ploskanje. Takoj zatem se je začelo ugibanje, ali bo sploh mogoče sklicati komisije, rajonske svete in občinski svet do srede avgusta, tako da je marsikdo menil, da bo na koncu vse skupaj preloženo na jesen. Ivan Žerjal ŽUPANSTVO - Občinska uprava prvič po osmih letih podpisala dokument s pokrajinskimi Cgil, Cisl in Uil Sporazum med Občino Trst in sindikati Namen sodelovanje za izhod iz krize in pomoč ljudem v težavah - Med prvimi ukrepi ukinitev plačevanja davka Irpef za letne dohodke pod mejo 7.500 evrov Občinska uprava je prvič po osmih letih sklenila sporazum s pokrajinskimi sindikati Cgil, Cisl in Uil. Namen dogovora je skupno delovanje za izhod iz krize, za razvoj mesta ter za pomoč brezposelnim in tistim, ki so ostali brez delovnega mesta. Poleg tega so v podpisanem dokumentu že predvideni nekateri ukrepi v korist ljudi v težavah. Med temi so ukinitev plačevanja davka na dohodek Irpef za letne dohodke pod mejo 7.500 evrov (v žepih teh občanov bo ostalo skupno pol milijona evrov) in približno 130 štipendij za delavce, ki so bili zaradi gospodarske krize ob službo. V ta namen bo občinska uprava ustanovila poseben socialni sklad, v katerega bo vložila 300 tisoč evrov. Sicer je to okviren sporazum, na osnovi katerega bodo sindikati in občinska uprava v prihodnjih mesecih poglobili težave na posameznih področjih, od kljubovanja brezposelnosti in revščini do prizadevanj za razvoj pristanišča, za bonifikacije ali za reševanje problematike škedenjske železarne. Veliko zaslugo za sklenjeni sporazum ima nedvomno občinski odbornik za proračun in strateško načrtovanje Giovanni Ravida. Ta je bil na odborniško mesto imenovan maja lani, decembra pa mu je župan Roberto Dipiazza zaupal še resor za načrtovanje. Ravida je kmalu ugotovil, da je nujno soočanje in sodelovanje z vsemi subjekti na ozemlju in predvsem z lokalnimi sindikati. Začel se je tako sklop srečanj in pogajanj, ki je privedel do podpisa sporazuma. Dogovor so slovesno podpisali včeraj popoldne na županstvu Dipiaz-za ter pokrajinski tajniki Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in Luca Visentini. Ravida je pred tem na-glasil, da je za razvoj skupnosti temeljnega pomena prispevek vseh, in sporazum gre v to smer. Dipiazza je poudaril odlično delo, ki so ga opravili sindikati in sam Ravida. Dodal je, da bo v prihodnjih letih v občinski blagajni manj denarja kot sicer. Dežela FJK bo npr. dobila iz Rima 500 milijonov evrov manj. To pomeni nekaj desetin milijonov manj za Trst, je dejal župan in v zvezi s sporazumom povedal, da bo sodelovanje s sindikati odslej še boljše. Z nji- mi bomo skušali reševati težave, je dodal Dipiazza, in skupaj branili interese delavcev, lokalnih ustanov in skupnosti. Krizo moramo skratka premostiti enotno, je še poudaril in opozoril, da bo kriza pokazala zobe oktobra. Kdor je danes na prepihu, bo takrat v hudih težavah in mu bo treba pomagati, je menil Dipiazza. Sporazum so sindikati ocenili pozitivno. Občinska uprava se je v njem že zavzela za nekatere ukrepe, na tej osnovi pa bodo v prihodnosti izdelali skupne strategije za preporod gospodarstva in za porast števila delovnih mest, je ocenil Visentini. Poleg tega je črno na belem zapisano, da bo občinska uprava v proračunu pozorna do socialne problematike, je povedal Sinco-vich, po mnenju katerega je sporazum stava, ki sloni na dialogu. Okvirni dogovor nameravajo v prihodnjih tednih že nadgraditi s soočanjem glede težav brezposelnih in delavcev v dopolnilni blagajni. To je prvi podpisani sporazum v osmih letih, odkar je Dipiazza župan, je spomnil Bordin. To je vsekakor v zvezi z usodo Trsta zelo pomemben korak, ne glede na politično pripadnost, je dodal. Če je ukinitev davka Irpef za nizke dohodke dobrodošla, pa mora biti prihodnji korak braniti tiste, ki so bili ob službo, pred revščino. A.G. 6 Petek, 24. julija 2009 TRST / OBČINA TRST - Napoved župana Roberta Dipiazze Z obalne ceste pri Brojnici ■ v v • ■ m «v ne bo vec mogoče zaviti v Kriz To bo tudi priložnost, da uprava končno namesti dvojezične table in smerokaze Občina Trst bo v kratkem (menda v začetku septembra) uvedla enosmerno vožnjo na cesti, ki povezuje Križ z obalno cesto pri Brojnici. Po novem bodo avtomobilisti po tej poti lahko vozili le navzdol. Novico o prometni spremembi je na sredini prireditvi ob obnovitvi starega kriškega vodnjaka posredoval župan Roberto Dipiazza, po mnenju katerega je treba čimprej razbremeniti ULICA GHEGA Po pretepu vsi v zapor Hudo so se sprli, se stepli in naposled preživeli dan na hladnem. Ni znano, ali so se tam tudi pobotali. Zgodilo se je štirim romunskim državljanom, ki so včeraj okrog 5. ure zjutraj razgrajali v baru Inpunto, na začetku Ulice Ghega. Druščino so sestavljali trije mladi (stari so 25, 21 in 20 let) ter 50-letnik, trije s stalnim bivališčem v Trstu, eden v Vilešu. Pozno ponoči so se pod vplivom alkohola med seboj sprli, se začeli prerivati in letele so prve klofute. Vse skupaj se je razvilo v večji pretep, četverica je med nasilnim medsebojnim obračunavanjem razbila vrsto okrasnih predmetov. Eden izmed pretepačev si je lažje poškodoval desno roko (prepeljali so ga na pregled v katinarsko bolnišnico), drugi desno nadočesno arkado (zanj je na mestu poskrbelo osebje službe 118). Nepoškodovani 25-letnik karabinjerjem ni hotel posredovati svojih podatkov, zaradi česar so ga ovadili. Vsi štirje pa so si prislužili ovadbe zaradi pretepanja in povzročanja škode v lokalu, v zaporu so jih pridržali do streznitve. Ponujal lažen ecstasy V noči na četrtek je policija v bližini Velikega trga ustavila 36-let-nega madžarskega državljana, ki ne živi v Trstu. Po trditvah nekaterih očividcev naj bi osumljeni ponujal mladim tablete mamila ecstasy, strokovni pregled na zaseženih tabletah pa je pozneje dokazal, da gre zgolj za navadno zdravilo. Madžar je skušal z zvijačo zaslužiti nekaj denarja: ovadili so ga zaradi suma poskusa goljufije. Cesta, ki povezuje obalno cesto s Križe, bo v kratkem enosmerna. To je tudi priložnost za postavitev dvojezičnih smerokazov, ki so sedaj enojezični kroma promet skozi Križ, ki je občasno precej gost. Med tednom na cesti med Broj-nico in Križem sicer ni velikih težav, ki pa nastajajo ob koncu tedna. Mnogi avtomobilisti se namreč izognejo prometnim konicam na obalni cesti in pri Brojnici zavijejo po strmini v Križ in naprej na Kras oziroma na pokrajinsko cesto Sesljan-Prosek. »Eden glavnih namenov no- ve hitre ceste je razbremenitev obalne ceste. Avtomobilisti se tega očitno še niso navadili, zato bo uprava ukrepala,« pravi Dipiazza. Domačini naj bi imeli vsekakor pravico do dovoljenj za dvosmerno vožnjo, ki naj bi jih izdajal zahodnokraški rajonski svet. Na zahodnem Krasu se torej napoveduje majhna prometna »revolucija«, ki ne zanima samo Križane, temveč tudi avtomobiliste iz sosednjih krajev. Cesta za Brojnico je znana in priljubljena, predstavlja pa tudi »izhodišče v sili« npr. ob priložnosti prometnih nesreč na obalni cesti. Tudi zaradi tega bo morala Občina vzporedno s prometnimi ukrepi nujno poskrbeti za vidne in pregledne smerokaze, da ne bo ukrep za pot do Brojnice, ki je sam po sebi dober, povzročil težave in nevšečnosti. To bo priložnost, da mestna uprava postavi v Križu in okolici dvojezične smerokaze. Župan Riccardo Illy je svojčas ob spodnjem vhodu v vas postavil dvojezične table, ki stojijo še danes, Dipiazza pa je nekaj mesecev po izvolitvi dal namestiti smerokaze le v italijanskem jeziku. Kriška vaška skupnost je protestirala, njeni protesti pa so naleteli na gluha ušesa. Križ se nahaja na ozemlju tržaške, zgoniške in devinsko-nabrežin-ske občine. Zgonik in Nabrežina dosledno skrbita za dvojezičnost, Trst pa ne. Svetli izjemi sta Illyjeva uprava in levosredinski odbor danes pokojnega demokristjanskega župana Marcella Spaccinija. Njegova uprava je na pobudo odbornika Slovenske skupnosti Rafka Dolharja v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postavil prve dvojezične table na vzhodnem in zahodnem Krasu. POKRAJINA TRST - Pobuda Itinerarji med morjem in Krasom Spoznajmo naše naravne, kulturne in kulinarične posebnosti Turistom in našim ljudem ponuditi več. Tako bi lahko poenostavili geslo, ki ga tržaška pokrajina s svojim podpredsednikom Walterjem Godino na čelu skuša izvajati tudi v poletnem času. Na včerajšnjem srečanju z novinarji je namreč Godina predstavil nov projekt ovrednotenja našega prostora. V sodelovanju s turistično agencijo Pansepol Travel je Pokrajina Trst zasnovala vrsto zanimivih spoznavnih poti namenjenih tujim obiskovalcem in pa, zakaj ne, tudi Tržačanom oziroma Kraševcem. Itinerari tra mare e Car-so (Itinerarji med morjem in Krasom) je naslov pobudi, ki zaobjema vrsto vodenih izletov in sprehodov od morja do Krasa seveda od 4. avgusta vse do decembra. Da gre za neobičajne izlete, je včeraj poudaril Godina, ki je podčrtal, da bodo udeležencem postregli z izredno vabljivimi ponudbami originalnih vsebin in okusov. Bogat seznam obiskov je orisala predstavnica agencije Pansepol Travel Sabina Basile. Njihova ponudba želi izletnikom predstaviti doslej manj poznane destinaci-je in jim nuditi čim več informacij o njih. Udeleženci bodo vsakič prejeli manjšo brošurico o dnevnem izletu in pa formular, na katerega bodo zabeležili svoje vtise o opravljeni poti. Sicer jih bo ob vsakem koraku spremljal tudi strokovni vodič ali naravoslovec, ki bo po predhodni domeni lahko predaval v različnih jezikih. Koledar izletov in sprehodov je agencija sestavila na osnovi pomembnejših dogodkov v mestu. Tako bo prvi izlet na sporedu že 4. avgusta ob predstavi komične zasedbe Zelig, ob Kraški ohceti je predviden sprehod na sv. Lenart in obisk botaničnega vrta Carsiana oz. pešpoti Riselce (z de-gustacijo). V tednu oktobrske regate Bar- Spored izletov je na razpolago v uradih agencije Pansepol oziroma v pokrajinskem uradu za stike z javnostjo kroma colana pa je predviden naturalistični sprehod od Križa do Proseka, obisk Briškovske jame in spoznavanje njenih prebivalcev, izlet po dolini Glinščice po sledeh stare železnice, sprehod po Napoleonski cesti in še od Mavhinj do Šempolaja, pa seveda po mestnem središču s fotoaparatom v rokah. Pa še bi lahko naštevali. Kdor bi se rad udeležil katerega izmed zgoraj omenjenih izletov, mora svojo prisotnost predhodno potrditi v uradih agencije Pansepol v Ul. del Monte 2 (1. nadstropje) od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30 (na voljo je tudi spletni naslov incoming@pansepol.it in tel 040/367130), kjer bo tudi na voljo koledar izletov. Pri tem velja tudi omeniti, da so prireditelji upoštevali tudi današnje nelahko krizno stanje, tako da je večina vodenih izletov brezplačna, do 10 evrov pa bo treba odšteti v primerih degustacij. (sas) ZAVLJE Dolina odločno proti terminalu Politična tajništva Demokratske stranke, Komunistične prenove, Italijanskih in slovenskih komunistov, Slovenske skupnosti ter Občanov za Dolino, ki podpirajo dolinsko upravo županje Fulvie Premolin, so razpravljala o problemih v zvezi s projektom namestitve uplinje-valnika pri Žavljah. Tajništva so odločno poudarila, kot piše v tiskovnem sporočilu, nasprotovanje gradnji terminala, za katerega niso bile izdelane nobene študije, ki naj bi zagotovile varnost za prebivalstvo, ravno tako ni nobenih jamstev na okoljskem po-dročju.Tajništva so skupno odločila, da ustanovijo namenski odbor, ki bo dal možnost prebivalstvu, da izrazi svoje nasprotovanje s podpisom na posebnem dokumentu. Terminalu Gas Natural nasprotujejo tudi miljski demokrati in zeleni. Prepričani so, da bi žaveljska naprava kompromitirala ne samo razvoj Milj, temveč celotnega tamkajšnjega območja. Tudi v Sloveniji, ki po njihovem mnenju upravičeno odklanja uplinjevalnik. Deželni tajnik SIK Stojan Spetič, ki tudi nasprotuje terminalu, izpostavlja protislovja zunanjega ministra Franca Fratti-nija. Slednji je izjavil, da so upli-njevalniki manj nevarni od jedrskih central, ki jih Berlusconije-va vlada hoče graditi, pravi Spe-tič. Javno sprašuje župana Trsta Roberta Dipiazzo, kaj bo rekel prebivalcem Milj, Sv. Ane, Šked-nja, Kolonkovca in Sv. Sergija, ki živijo blizu načrtovanega plinskega terminala. Na tem območju bo ob velikih varnostnih in okoljskih problemih vrh vsega še padla vrednost hiš in stanovanj. Zunanji minister Franco Frattini je medtem prepričan, da bosta Rim in Ljubljana na koncu našla skupen jezik za ža-veljski terminal. Vodja italijanske diplomacije si veliko obeta od srečanja ministrov obeh držav (9. septembra v Ljubljani), na katerem naj bi italijanska stran posredovala Sloveniji še dodatna pojasnila in informacije v zvezi s terminalom. Vzdrževanje vodovoda v dolinski občini Tehnični urad občine Dolina obvešča, da bo podjetje Acega-sAPS izvedlo vzdrževalni poseg na vodovodnem omrežju. Zaradi tega bo dobava vode v sredo, 29. julija od 8.30 do približno 13.30 prekinjena v Dolini (Barde), Borštu in Zabrežcu. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Pojasnilo V sredo, 22. julija smo objavili krajšo novico o kazenski ovadbi, ki je zaradi nespoštovanja varnostnih predpisov doletela gradbenega podjetnika z začetnicama F. P. (njegovo podjetje ima sedež v dolinski občini, prijavili so ga karabinjerji). Enaki začetnici, pa čeprav obrnjeni, ima podjetnik Paolo Foraus: njegova družina želi pojasniti, da podjetje Foraus s.n.c. nima z omenjenim dogodkom nobene zveze. / TRST Četrtek, 23. julija 2009 7 ZGONIK - V sklopu petega Koncerta za mir »V sovražniku skušamo prikazati predvsem človeka« V sredo predavanje o civilnih posegih v korist miru - Nocoj koncert petih glasbenih skupin Po sredini debati bo na zelenici pred županstvom danes koncert kroma SPOZNAVNI OBISK - Zveza izseljencev Slovenci po svetu Skupina mladih včeraj obiskala Trst in SKGZ Drevi bo v Zgoniku potekal že četrti Koncert za mir v priredbi tamkajšnje občinske uprave. Gre za pobudo, ki je v zadnjem času postala zelo odmevna, saj se je udeležuje čedalje večje število mladih. V sklopu Koncerta za mir pa se je že v sredo popoldne na zelenici pred zgoniškim županstvom zbrala skupinica mladih, ki je prisostvovala predavanju o civilnih posegih v korist miru na destabiliziranih območjih (Interventi civili di pace). Problematiko je prisotnim predstavil Alessandro Capuzzo, ki je deželni koordinator projekta. Gre za razmeroma mlado pobudo, ki se je začela na državnem merilu formirati pred približno tremi leti, saj je Prodijeva vlada med drugimi sprejela tudi obvezo, da bo formalno priznala združenja, ki se s tem ukvarjajo, ter jim zagotovila tudi potrebna finančna sredstva. Vodilna ideja pobude je ta, da bi formirali mlade, ki bi se nato podali na krizna območja (Kosovo, Palestina, Kavkaz) ter tam s svojim delom skušali vsaj malce izboljšati življenjske razmere prizadetih prebivalcev. Tu ne gre za obnavljanje hiš in stavb, ki so bile med vojno poškodovane, ampak za ponovno vzpostavitev dialoga med pripadniki različnih narodov in skupin, ki so jih ločili konflikti. V ta sklop se uvršča tudi svetovna karavana miru, h kateri bodo pristopili udeleženci torkovega srečanja in ki bo med drugimi obiskala tudi prizadete kraje na Balkanu. Ca-puzzo se je ob zaključku svojega posega zahvalil predvsem bivšemu odborniku zgoniške občine Igorju Gu-stinčiču, ki si je v preteklem mandatu res veliko prizadeval za njeno uresničitev. Svojo dolgoletno izkušnjo mirovniškega dela na Kosovu je predstavil Fabrizio Bettini iz Trenta, ki je dejal, da se je na nemirna balkanska tla podal že poleti 1998, torej že pred Natovim bombardiranjem Srbije. Bettini je izrazil svoje dvome glede vojaških posegov, saj običajno vojaška prisotnost na teritoriju predvideva samo golo ohranjanje miru in statusa quo, za ponovno oživitev družbenega življenja na prizadetih območjih pa so seveda še kako potrebni tudi drugačni posegi. Vojna in konflikti poleg povzročitve ogromne človeške in gmotne škode namreč prizadenejo predvsem družbeno tkivo, saj se med pripadniki različnih skupin vzpostavijo sovraštvo, strah, nerazumevanje itd. Naloga pripadnikov združenj za civilne posege na kriznih območjih pa je prav ta, da skušajo znova vzpostaviti dialog med pripadniki različnih skupin, to pa na način, ki je v danih okoliščinah najboljši. Pri tem je treba imeti veliko fantazije in potrpljenja, je ugotavljal Bettini, najbolj pomembno pa je, da gre za enakopraven poseg, in sicer, da se na študenta obrne študent, na umetnika umetnik ter mu skuša v njegovem sovražniku prikazati predvsem človeka. Sredin sklop pobud v okviru Koncerta za mir se je v Zgoniku nadaljeval v večernih urah, ko so si prisotni lahko ogledali dokumentarni film Eve Ciuk RealitieS Kosova/o. Drevi se bodo pobude v Zgoniku pričele že ob 18. uri, in sicer z okroglo mizo, ki bo potekala v prostorih županstva in na kateri bodo prisotni iznesli svoje poglede na mirovne pobude blizu in daleč, nadaljevale pa se bodo na zelenici in igrišču pred zgoniškim županstvom z nastopom glasbenih skupin Siti Hlapci, Peace Road, Le mitiche pirie, Sun Machine ter Boarder Bastards. (ps) Mladi gostje zveze izseljencev Slovenci po svetu, ki preživljajo te tedne pretežno v Benečiji, so včeraj obiskali sedež Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu. Mladim gostom, ki prihajajo iz Argentine, Kanade in Avstralije, je spregovoril pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja, Dorica Kreševič pa jim je podarila fotoknjigo Maria Ma-gajne. Mermolja je mladim v kratkih besedah obrazložil preteklost in sedanjost Trsta, prisotnost Slovencev, delovanje njihovih organizacij in ne nazadnje spregovoril o šolstvu. Obrazložil je razlike, ki so zgodovinsko ločevale tržaške in goriške Slovence od Slovencev v videmski pokrajini. Nadalje je govoril o verski in etnični pluralnosti Trsta, o sporih med različnimi skupinami, o fašizmu in o sedanji potrebi po sožitju. Mlade je zanimalo delovanje SKGZ, zanimali so jih razlogi izseljenstva, število Slovencev v Trstu itd. Razgovor je potekal delno v italijanščini, delno pa v slovenščini, saj gostje večinoma razumejo italijansko, del razume narečno slovensko, eden izmed mladih gostov pa je obvladal knjižno slovenščino. Po informativnem srečanju so si mladi ogledali nekatere tržaške ulice, nato pa so odšli na ogled Postojnskih jam. Vsekakor je bila to lepa skupina, ki se je iskreno zanimala za stvarnost Slovencev v Trstu in ki se v Benečiji ter na poučnih izletih seznanja z novostmi in se uči. ODLIČNJAKI - Tina Kralj (Licej Franceta Prešerna) Utopija se je za Tino spremenila v resničnost Utopije ponavadi ostanejo to, kar so: sanje oz. stvari, ki bi si jih sicer želeli, a glede katerih konec koncev vemo, da se ne bodo uresničile, vsaj zelo verjetno ne. Včasih pa gre drugače, včasih utopija postane resničnost. To prav gotovo velja za Tržačanko Tino Kralj, ki se je znašla v peterici zlatih maturantk klasične smeri Liceja Franceta Prešerna, ki so na letošnjem državnem izpitu prejele najvišjo oceno - sto-tico. Zanjo se je utopija torej uresničila, saj stotice ni pričakovala, tako da 6. julija ob objavi ocene ni imela besed, s katerimi opisati svoje občutke. Uvodne besede o utopiji imajo svojo logiko, saj si je Tina izbrala utopijo ravno za temo svojega maturitetnega referata, s katerim je nastopila pred izpraševalno komisijo v okviru ustnega dela izpita. Referat je bil posvečen utopiji skozi čas: »To je bolj filozofsko usmerje- Tina Kralj kroma na maturitetna naloga, saj tudi mislim nadaljevati študij prav na filozofski fakulteti,« pravi Tina. Po petih letih šolanja na klasičnem liceju daje Tina Kralj svoji (zdaj že bivši) šoli lepo oceno, saj ima po njenih besedah res dober profesorski kader: »Reči moram, da so v primerjavi z drugimi paralel-kami naši profesorji res zelo zelo dobri, veliko so nam podali in so bili vedno pripravljeni tudi nam pomagati.« Recept za dosego najvišje ocene pa se nahaja v trdem delu skozi vseh pet let šolanja in v dobri volji, meni Tina, ki na vprašanje, koliko časa je posvetila učenju, odgovarja, da »ne preveč, ne premalo.« Tudi Tina Kralj se zunaj šolskih zidov, se pravi v prostem času, posveča nekaterim dejavnostim. Tako je obiskovala likovni krožek Slovenskega kulturnega kluba, v zadnjem letu pa se ni posvečala drugim stvarem, ker se je bolj koncentrirala na študij. Očitno se ji je taka odločitev obrestovala, tako da bo uživanje počitnic še slajše. Tina se ni udeležila ekskurzije izbranih maturantov iz Trsta in Gorice po Sloveniji, zato pa bo šla s sošolkami na Pag, kako bo preživela preostali del počitnic, pa se še ni odločila. Prav tako bo morala še odločati, kje se bo jeseni začel njen filozofsko obarvan univerzitetni študij: ali v Trstu, ali v Ljubljani. (iž) Na gradu tudi koncerti slovenskih glasbenikov Nadaljuje se poletni niz Gledališča v gledališču, v sklopu katerega se danes začenja vrsta koncertov glasbene šole Giuseppe Tartini. Na sporedu bo deset koncertov, ki bodo potekali vsak petek ob 20.30 v Mi-ramarskem gradu. Niz bo nocoj uvedel večer »Good evening Mr. Haydn«, izoblikovale pa ga bodo Romina Cristina Ciobani-ta (flavta), Raluca Elena Putanu (flavta), Alice Micol Moro (violoncelo), pianistka Sara Zupančič pa bo nastopila z violinistko Mario Fiorer Mazzarini in vio-lončelistko Stefanio Pellizzer. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.conservato-rio.trieste.it, omeniti pa velja vsaj še koncert, ki je predviden 14. avgusta: v goste namreč prihaja kvartet flavt ljubljanske Akademije za glasbo. V petek, 28. avgusta, pa bo med nastopajočimi tudi goriški bariton Nikolaj Pintar. Danes »revizionist« Giampaolo Pansa Novinar in pisatelj Giampaolo Pansa, dolgoletni sourednik tednika Espresso, bo danes ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi predstavil svojo najnovejšo knjigo Il revisionista. Pansa se namreč zadnja leta posveča predvsem odkrivanju pozabljenih strani italijanske zgodovine, v prvi vrsti odporništva. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Tg5 Toni Capuozzo. Župan Roberto Dipiazza bo pisatelju poklonil srednjeveški mestni pečat. Literatura v parku nekdanje umobolnice Nadaljuje se glasbeno-literrani niz »Oh Poetico Parco«, ki ga v parku nekdanje umobolnice prirejajo kulturno društvo NadirPro ob podpori Pokrajine Trst in tržaškega zdravstvenega podjetja. V paviljonu M bodo ob 20. uri predvajali dokumentarec Il lupo in calzoncini corti, o otrocih homoseksualnih družin. Sledilo bo predavanje o Richardu Burtonu, jezikoslovcu in raziskovalcu, prevajalcu knjig Tisoč in ena noč in Kamasutre, ki je umrl v Trstu leta 1820. Literaturi in poeziji je bil posvečen natečaj, ki ga je priredil krožek Arcigay in Arcilesbica: v sklopu večera bodo razglasili zmagovalce in prebrali njihove verze. Svoje verze pa bodo prebrali tudi Giuseppe Lazzaro, Lisa Deiuri in Edvino Ugolini, večer pa bo zaključil koncert klasične indijske glasbe, ki ga bosta izvedli Elena Baldassari in Giovanna Milanesi. Joachim Spieth drevi v kopališču Ausonia V kopališču Ausonia, kjer v poletnih mesecih domuje krožek Etnoblog, bo drevi v gosteh nemški DJ in producent Joachim Spieth, ki ponuja »minimal house glasbo s funky priokusom«. Zaigrali bodo tudi domači Electrosacher. Odprtje ob 23.30. Obalna straža zasegla petdeset vrš pri Devinu Tržaška obalna straža je včeraj zjutraj v morju pred Devinom zasegla 50 vrš. Nahajale so se na območju, kjer je ribolov prepovedan, ker je tamkajšnje morje namenjeno kopanju. Mlademu Devinčanu, ki je vrše nastavil, so naložili dva tisoč evrov globe. 8 Petek, 24. julija 2009 TRST / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - V priredbi agencije Aurora Obujali so spomine na lepe kraje in doživetja Družabno srečanje je bilo na sedežu TPK Sirena v Barkovljah Andaluzija, Alzacija, Iran: na barkovljanskem sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena so se sinoči zvrstili španski biki in alzaške trte, senzualne plesalke flamenka in v črnino ovite muslimanke, evropski parlament in gora Alamut. Na velikem platnu so si namreč sledili posnetki treh »izletov« Primorskega dnevnika, ki jih je spomladi priredila potovalna agencija Aurora: septembra bo na vrsti še četrti, saj bo nova skupina odletela v Kanado. Kljub soparnemu vremenu se je zbrala le- pa skupina udeležencev vseh treh potovanj: med njimi so bili tudi taki najzvestejši, kot gospa Neva Dolgan, ki so se pred skoraj štiridesetimi leti udeležili prvih izletov našega časopisa: na Madžarsko je takrat odpotovalo kar osem avtobusov, kasnejših križarjenj po Sredozemlju pa se je udeležilo tudi šesto ljudi ... Po uvodnem pozdravu Aurorine direktorice Divne Čuk (agencija je vsem prisotnim častila pijačo), si je bilo mogoče ogledati video posnetke o Andaluziji, ki jih je pripravil Antek DEVIN - Poletno središče zadruge La Quercia Otroška radoživost Izleti, kopanje, ustvarjanje in igranje so sestavine zabavnega poletja sedemdesetih otrok Kakih sedemdeset otrok od 3. do 10. leta starosti preživlja svoje poletne dni v poletnem središču v devin-skem občinskem vrtcu, ki ga v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina prireja zadruga La Quercia. Devet vzgojiteljic pod vodstvom koordinatorke Ingrid Carli skrbi že od 6. julija (do vključno 14. avgusta), da se malčki vsak dan od 7.30 do 16. ure razposajeno zabavajo in naučijo marsikaj koristnega. Zanje so si zamislile pester program izletov, ki vključuje obiske didaktičnega naturalističnega centra v Bazovici, Železniškega muzeja, naravnega morskega parka v Mi-ramaru, Znanstvenega imaginarija, delavnice kiparja Pavla Hrovatina v Briščikih, pa še bi lahko naštevali. Poletje pa je sinonim morja: nekoliko starejši otroci se torej večkrat odpravljajo na kopanje v Sesljan, malčki pa se hladijo v bazenčkih na dvorišču. Tema letošnjega poletnega centra je prehrana, zato so mali udeleženci med drugim obiskali kmečki turizem Zbogar v Samatorci, kjer so z gospo Marico izdelovali slastne sirč-ke. Prav tako zanimiv je bil laboratorij za družino in otroke, ki so ga prireditelji poimenovali »Po nakupih... v trgovino«. Otroci so najprej izdelali košarico in jo nato napolnili z najbolj priljubljenimi prehrambnimi proizvodi, ki so jih predhodno postrigli iz reklamnih biltenov veleblagovnic. Dopoldan je navadno posvečen raznoraznim aktivnostim in ustvarjalnim delavnicam, po odličnem kosilu pa so otroci nekoliko bolj prosti. Večkrat so se že podali na sprehode po okolici oziroma do igrišča tamkajšnje osnovne šole, kjer se večji otroci prepuščajo športnim igram, malčki pa se medtem zadržujejo v »pravljičnem kotičku«, nato pa stečejo na dvorišče; ob petkih so navadno na sporedu igre za preverjanje zadovoljstva malih gostov. Igrive poletne delavnice bodo malčki in njihovi starši lahko obujali tudi 29. avgusta v ljubljanskem Živalskem vrtu, na izletu, ki ga zadruga La Quercia in devinsko-nabrežinska občina prirejata zanje. (sas) Včeraj danes d] Lekarne Pred ogledom fotografij in filmov je udeležence nagovorila direktorica agencije Divna Čuk kroma Terčon, skrbno izdelan film Vojka Jer-coga o lepotah Alzacije in njenega glavnega mesta Strasbourg ter fotografije iz Andaluzije in Irana, ki jih je posnela Divna Čuk. Marsikdo pa je s seboj prinesel tudi bolj tradicionalne fotografske albume, ki so tako romali od mize do mize (in se pomešali z dišečimi kalamari). Tradicionalno srečanje izletnikov je tako ponudilo možnost ponovnega skupinskega obujanja spominov na lepe oddaljene kraje in vse doživeto. (pd) U Kino a Čestitke Danes, PETEK, 24. julija 2009 KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 22.15 Jutri, SOBOTA, 25. julija 2009 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,9 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 2 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,5 stopinje C. Do sobote, 25. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Tor San Piero 2 - 040/421040, Ul. Revoltella 41 - 040/941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040/232243, Zgonik -Božje Polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgonik - Božje Polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040/634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 18.15, 20.00 »Riunione di fa-miglia«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.45, 19.15, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.10 »Outlander, l'ulti-mo Vichingo«; 16.00, 18.50, 20.35, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Baby Mama«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Cora-line e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 22.15 »Crossing Over«; 17.15, 20.00 »Ritorno a Brideshead«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00, 23.10 »Borba«; 19.20, 21.30, 23.40 »Zadnja hiša na levi«; 18.20, 21.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 16.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 17.00, 19.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.15 »No-torious B.I.G.«; Dvorana 2: 17.00, 17.45, 19.30, 20.15, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.30 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.45, 20.15 »St. Tri-nian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.45, 20.20 »Una notte da leoni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 16.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Crossing Over«; Dvorana 4: 17.40 »Transformers - La vendetta del caduto«; 22.10 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Gran Torino«. Na Kontovelu praznuje danes pomemben jubilej naša draga mama in žena SLAVA STARC. Da bi bila še dolgo svetilnik našim življenjskim potem, obenem pa imela kaj časa tudi zase, ji iz srca želimo Pavel, Jadranka in Dušan. Danes praznuje na Kontovelu okrogla leta SLAVICA, da bi se ji izpolnile vse njene skrite želje, ji želita Anica in Albert. Danes praznuje na Kontovelu SLAVA od Repe okrogla leta, 1. septembra pa bo svojo barčico privezala na bito in potegnila vesla na brcar. Vse najboljše in obilo srečnih dni ji želimo iz Križa vsi. Voščilom se pridružujeta Emi in Marino. Danes praznuje naš zvesti član DARJO LOVRIHA 80. rojstni dan.. Vse najboljše, polno zdravja in veselega petja mu želimo vsi člani VZPI-AN-PI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Danes praznuje 80 let pevec DARJO LOVRIHA. Moški pevski zbor upokojencev iz Brega mu iskreno čestita. Čestitkam se pridružuje tudi MoPZ Fran Venturini - Domjo. H Šolske vesti TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. S Izleti KMEČKA ZVEZA obvešča izletnike, da bo vozni red avtobusov za izlet na Koroško dne 26. julija sledeč: avtobus št. 1 ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren, ob 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja, ob 7.10 iz Ricmanj - na ključu, ob 7.15 iz Bazovice - pred cerkvijo, ob 7.20 iz Padrič - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Trebč - na trgu, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče; avtobus št. 2 ob 7.00 iz Štivana - avtobusna postaja, ob 7.05 iz Sesljana - avtobusna postaja (pred bencinsko črpalko), ob 7.15 iz Nabrežine - avtobusna postaja, ob 7.20 iz Križa - avtobusna postaja, ob 7.25 iz Proseka - gostilna Lukša, ob 7.30 z Opčin - Marijanišče. IZLET SPDT NA G. ROSENNOCK SPDT organizira 1. in 2. avgusta, avtomobilski izlet v Avstrijo na Koroško. Predviden je vzpon na 2.440 m visoki vrh G. Rosennock, ki se nahaja v Narodnem parku Nockberge. Odhod v soboto, 1. avgusta, iz Sesljana (pri kro-žišču) ob 15. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Zaradi rezervacije prenočišč je nujna prijava do ponedeljka, 27. julija (do 12. ure) na tel. št.: 040-413025 (Marinka) ali na tel. št.: 040-2176855 ali 333-5994450 (Vojka). PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). / TRST Četrtek, 23. julija 2009 9 BORDER BASTARD \----- m > * t.' KS-APCl www.myspace.com/pacemir — ZKB 0 M n: ^stF" Mih m ^ 24.07.09 'j '!■-■: "K V*^ i1 ÜK O^AR^^tila Loterija 23. julija 2009 Bari 79 16 14 64 65 Cagliari 89 53 13 28 8 Firence 14 87 52 13 23 Genova 64 72 45 21 40 Milan 39 5 17 35 74 Neapelj 40 75 56 23 42 Palermo 11 20 42 35 63 Rim 25 86 51 24 61 Turin 38 47 1 28 30 Benetke 73 65 19 4 85 Nazionale 34 71 61 3 73 Super Enalotto St. 88 9 12 60 69 72 89 jolly 2 Nagradni sklad 10.399.116,29€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 102.733.139,30 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 2.079.823,26 € 29 dobitnikov s 5 točkami 53.788,54 € 5.209 dobitnikov s 4 točkami 299,45 € 205.799 dobitnikov s 3 točkami 15,15€ Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 28 dobitnikov s 4 točkami 29.945,00 € 871 dobitnikov s 3 točkami 1.515,00 € 12.675 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 79.420 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 162.882 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € POKROVITELJI: Pokrajini Trst in Gorica ter M Občine Zgonik, Trst, Dolina, Repentabor, 3 Milje, Devin Nabrežina, Doberdob, Sovod-J nje, Sežana in Miren Kostanjevica. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT kdor bi želel uživati teden dni ob morju in se sprehajati ob senčni obali, naj se čimprej prijavi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju, od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Podrobnosti na sedežu, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 30. avgusta do 9. septembra 2009. Vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/b, tel. št.: 040-360072. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v dneh: v torek, 28. julija, od 16. do 18. ure delavnica španskega jezika »Canta, habla, observa mi tierra«, ob petkih danes, 24. in 31. julija ter 7., 21. in 28. avgusta od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. Septembra v torek 4., petek 8. in petek 11. bodo likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja« od 16. do 18. ure. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira danes, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let sta- rosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 29. julija »Pobarvano vse v modro«, delavnica konstrukcij, »Kaj se igramo«; danes, 24. in 31. julija »Ciak vrtimo...basni«, ustvarjalna delavnica, Poletje...v ritmu«, izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ... Z ZAKUSKO! Zvezi Škedenj in Sv.Ana Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabita vse svoje člane na »Praznik včla-njevanja« danes, 24. julija, ob 17.30 uri v sejni dvorani v ulici San Lorenzo in Selva, 4 v Škednju. Prosimo da potrdite svojo prisotnost: tel. št.: 040-830886 ali 040-823388. SKD VIGRED prireja še danes, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 3803584580. ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku ob vikendih do nedelje, 2. avgusta. Program: v soboto, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom Venera; v nedeljo, 26. julija, ob 20.30 Souvenir; v soboto, 1. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure wind-surfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. POPOLDANSKA DRUŽABNOST ...Z ZA-KUSKO! Zveza iz Milj Sindikata Upokojencev SPI-CGIL vabi vse svoje člane na »Praznik včlanjevanja« v ponedeljek, 27. julija ob 17.30 v vrtu bara Verdi v Miljah. Prosimo da potrdite vašo prisotnost: tel. 040-271086. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040635626 ali na Arciserviziocivile, ul. Fa-bio Severo 31, tel.: 040-761683. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 27. julija ob 18.47 na železniški postaji v Sežani. Taborniški srečno! ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene ob tej prireditvi za informacijsko točko - infopoint. Pogoji: status študenta, polnoletnost, obvladanje slo- venščine in italijanščine, po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine, poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju predložite tajništvu občine Repentabor najkasneje do 31. julija. Za to sodelovanje bosta na podlagi predstavljenih prošenj izbrani dve osebi, zadolženi za infotočko, ki bosta morali biti oblečeni v narodni noši. Za razne informacije se lahko obrnete na tajništvo občine Re-pentabor, tel. št.: 040-327335. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli- terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globaliza-cija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. IS Prireditve KONCERT ZA MIR 2009 - danes, 24. julija, ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza o čezmejnem mirovniškem omizju, ob 19. uri dvig zastave miru ter koncert skupin Le mi-tiche pirie, Peace Road, Siti Hlapci, Sun Machine in Wake up down. Povezovala bo Vesna Hrovatin. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju z mladinskima odsekoma AŠK Kras in KD Rdeča zvezda. GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: sobota, 25.julija večer etno-rock glasbe Vlado Kreslin in Mali Bogovi, Radio Zastava, Red Katrins; nedelja, 26. julija balkanski večer s srbsko hrano in skupino Boban Markovic Orkestar - svetovno znani trubači iz Srbije, večkratni zmagovalci festivala v Guči. Za tipično srbsko hrano - »roštil« bo poskrbelo srbsko društvo Vuk Karadžic iz Trsta. Organizator koncertov: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Vstop je prost. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi v soboto, 25. julija, ob 20.30 v kraško hišo v Repnu na »Štrekljev večer«, ki ga bo oblikovalo turistično društvo Vuhred s Koroške. ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. V primeru slabega vremena bo koncert v občinskem gledališču Verdi, Ul. San Giovanni, 4. Vljudno vabljeni! ZDRUŽENJE SAN GIACOMO (SV.JA-KOB) prireja v soboto, 25.julija, ob 21.00 na trgu pri Sv.Jakobu koncert ob praznovanju zavetnika. Igral bo Mestni pihalni orkester gledališča Verdi iz Trsta. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V torek, 28. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja v sredo, 29.julija, koncert ciganske glasbe s skupino Langa. Koncert bo v Kamnolomu pri Repniču. POLETJE POD KOSTANJEM - SKD Tabor prireja v četrtek 30. julija, ob 21. uri, na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Mar-telanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Sežani. Telefonirati v večernih urah na št. 3289699156. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALAGUTTI CIAK letnik 2008, 2.300 prevoženih kilometrov, edini lastnik, v odličnem stanju, še v garanciji, prodam. Cena po ogledu scooterja. Tel. 3331218106. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke tb-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 - 3642225. PRODAJAMO stanovanje pri sv. Ivanu, blizu stadiona 1. Maj. Dnevna soba z majhno kuhinjo, tri sobe, kopalnica, shramba, dva balkona in klet. Tel. 040567644. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šem-bijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM windsurf, rabljene komplete; fanatic 3m55 - odličen za začetnike, mistral 2m95 - hitrostni ter t.i. »custom« 2m60 za eksperte. Cena po dogovoru. Tel. št. 349/5196951 ali 040/8327134 (ob večernem času). PRODAM STANOVANJE v bližini centra Opčin, 115 kv. m., obdano z velikim parkom, bivalna kuhinja, velika dnevna soba, tri spalnice, dve kopalnici, shramba, tri terase, velika garaža, parkirni prostor, samostojno ogrevanje, v celoti prenovljeno in delno opremljeno. Tel. 331-6329588. PRODAM dve novi lovski puški. Za informacije telefonirati na št. 3484460044. PRODAM Nissan King Cab 2500D, letnik 92, črne barve, 2.500,00 evrov. Možno znižanje po dogovoru. Tel. št.: 3291938599. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 Id Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. Tel. št.: 040-225305. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Tel. 040 - 2296099 V ZGONIKU je odprl osmico Mario Mi-lič, Zgonik 71. Tel. št.: 040-229337. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki V spomin na Marizo Meula darujeta bratranca Miro in Dani 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Vero Kral darujeta Bianka in Dušan Rodella 20,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. V spomin na Vero Kral darujejo Eda, Li-vio in Tatjana 30,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. V spomin na prijatelja in kolego Bojana Pavletiča darujeta Mili in Giovanni 100,00 evrov za ŠZ Bor. V spomin na Igorja Luxo daruje Majda Cibic z družino 30,00 evrov z Sklad Mitja Čuk. 10 Petek, 24. julija 2009 KULTURA / ČEDAD - Pester sredin program na Mittelfestu Spomin na Nurejeva in pozornost poljski glasbi Krzysztof Penderecki je referenčni umetnik sodobne poljske glasbe Glasba, gledališče in ples so bile tudi v sredo sestavine ponudbe čedajskega Mittelfesta, ki je najprej nagovoril raznoliko publiko s prvim poglavjem triptiha o preganjanih glasbenikih »Music-he datt'inferno« (Glasbe iz pekla). Projekt muzikologa Marca Marie Tosolini-ja se je pričel s predavanjem-koncertom o ženskem orkestru taborišča v Ausch-witzu. Skladatelj Krzysztof Penderecki je gostoval v vlogi dirigenta na koncertu glasbe poljskih avtorjev, igralec Giuseppe Battiston je orisal svoj portret Orso-na Wellesa, slovaško gledališče iz Prešo-va je gostovalo z razmišljanjem o zgodovinskih preobratih prejšnjega stoletja, koprodukcija Mittelfest v poklon Nure-jevu »Voglio essere libero« (Hočem biti svoboden) pa je doživela krstno izvedbo. Na trgu Julij Cezar se medtem nadaljuje niz projekcij filmov na temo zidov in pregrad Mittelimmagini, ki je ravno po izvedbi plesne predstave ponudil ogled zanimivega filmskega dokumenta Claudia in Dina Risija Rudolf Nurejev v gledališču Alla Scala. ČEDAD - Ščigle Gigio Brunello z monologom o ekonomski krizi V Ščiglah (Cicigolis) bo nocoj ob 21. uri predpremiera gledališke predstave Come gli Etruschi uscirono dalla crisi. Predstavo si je zamislil in jo izvaja Gigio Brunello, uveljavljeni in večkrat nagrajeni gledališki ustvarjalec. Po nocojšnji pred-premieri bodo predstavo v soboto uprizorili tudi v sklopu Mittel-festa (ob 18. uri v čedajski cerkvi Santa Maria dei Battuti). Predstava je nastala na pobudo goriškega CTA, njena vezna nit pa je sedanja globalna ekonomska kriza, ki je spravila v negotovost ogromno ljudi. V Italiji pa posebno učinkovito prizadela tudi kulturni sektor, predvsem »po zaslugi« države, ki neizprosno krči prispevke kulturnim ustanovam. Gledališki monolog, ki je kot nalašč napisan za aktualno politično debato ... Krzysztof Penderecki Poljska ima letos poseben poudarek v okviru programa čedajskega Mit-telfesta z odmevnostjo dveh dogodkov; prisotnost nekdanjega predsednika in nobelovega nagrajenca Lecha Walese, ki je nastopil na otvoritvi kot častni gost in simbol nove usmeritve demokratične in združene Evrope, ter srečanje z referenčnim umetnikom sodobne poljske glasbe, to je Krzysztof Penderecki. Verjetno najbolj prepoznaven predstavnik poljske glasbene scene je sodeloval na festivalu v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta orkestra Filarmonici del Teatro Comunale di Bologna s koncertom, ki je bil zasnovan kot prikaz nekaterih od najbolj pomembnih etap glasbenega gibanja na Poljskem v dvajsetem stoletju. Tudi ta dogodek je spadal v sklop nove mreže sodelovanj z italijanskimi festivali, tokrat v koprodukciji z Emilia Romagna Festivalom. Program je zaobjel opus avtorjev, ki so se uveljavili kot predstavniki eksperimentalnih in avantgardnih sodobnih struj, ki se napajajo v evropskih tokovih na trdnih osnovah poljske tradicije in čutenja. Izbire skladb so upoštevale širšo publiko s pretežno dopadljivimi govoricami del kot je triptih «v starem slogu» Henry-ka Mikolaja Goreckega, ki z jasnimi ljudskimi prizvoki predstavlja močno navezanost skladatelja na narodne izraze. Lirična narava prikupne, skoraj filmske glasbe je obarvala Koncert za godalni orkester skladateljice Grazyne Bacewicz, ki je bila priznana violinistka in skladateljica, učenka Nadie Boulanger v Parizu in zelo dejavna ter uveljavljena glasbenica. Drugi del programa se je pričel z mračnimi in razmi-šljujočimi toni bolj izrazite raziskave zvočne dimenzije, ki jo izraža Žalna glasba Witolda Lutoslawskega v spomin na Belo Bartoka. Tiha žalost pa je dobila pevski izraz v priredbi zborovskega Agnus Dei iz Poljskega Rekviema, ki ga je Penderecki napisal leta 1980. Program se je potem zaključil ponovno s pogledom na preteklost, točneje na baročne kalupe, ki jih Penderecki suge-stivno in imitativno uporablja v svojih treh skladbah »v starem slogu«, ki so koherentno zaprle krog raznolikega potovanja v poljsko glasbeno literaturo. Italijanski orkester je igral s pristno toplino, ki jo je vodenje poljskega umetnika zasidralo na tleh konkretnega zvoka. Penderecki je kot dirigent dal izvedbam pečat umirjenega in rigorozno jasnega pogleda, ki je odražal obvlada- Zaključni aplavzi za interprete predstave Hočem biti svoboden nje bistvenih stilnih in vsebinskih sporočil v minimalni dinamični in agogi-čni paleti. Hočem biti svoboden »Hočem biti svoboden!« je že legendarni apel, s katerim je Rudolf Nurejev leta 1961 zaprosil policiste pariškega letališča za politični azil. Sovjetska zveza je zaradi radikalne odločitve več let zbrisala ime upornika, svet pa je spoznal enega od največjih baletnikov vseh časov. Umetnost ne prenaša vezi, svoboda pa ima svojo ceno, v tem primeru ločitev od dragih oseb, ki so ostale onkraj utesnjujočih zidov, v prvi vrsti od družine, a tudi od prijateljev, kot je bil nemški plesalec, ki ga je verjetno spodbudil, da je stopil na letalo in odrezal vezi s preteklostjo. Rudi je prekoračil mejo med SZ in zahodom, pred njegovim prijateljem pa se je dvignil berlinski zid, ki ju je za vedno ločil. Ta epizoda je postala iztočnica za razvoj glasbenega in plesnega projekta, ki so ga za Mittelfest oblikovali režiser Walter Mramor, skladatelj Valter Sivilotti in koreograf Michele Merola. Začetek je bil bolj pripovedne narave s predstavitvijo treh vodilnih oseb (Vincenzo Capezzuto v vlogi Nurejeva, Camilla Colella v najbolj zahtevni in naporni vlogi simboličnega zrcala situacij in čustev protagonistov in Davida Di Giovannija v vlogi nesvobod-nega umetnika) in kontrasta med tes- nimi, iterativnimi gibi »režima« in vneto željo po osvoboditvi v bolj prostem telesnem izražanju. Sivilotti si je zamislil glasbo, ki je nastala z mislijo na plesalce in njim v podporo kot živobarvna, pripovedna suita, v kateri ima ritmični element bistveno vlogo. Skladatelj je črpal navdih iz asociacij z vsebinsko osnovo in je zato povezal svežino »zahodnega« elementa skoraj v slogu muzikla, akademski duh romantičnega simfonizma in ljudski element (tudi z uporabo ruskega speva in furlanske pesmi, ki izhaja iz ruske narodne tradicije). V raznolikem glasbenem dogajanju izstopajo vloge klavirja, ki je protagonist bolj liričnih in komornih trenutkov ter deluje kot povezovalni element, tolkal in trobente v trenutkih bolj kričeče ekspre-sivnosti in harmonike, ki daje izrazit zvočni pečat celoti in deluje tudi kot su-gestivno-simbolični element zaradi povezave z rusko glasbeno kulturo. Glasbeni del je ovrednotil krajevni potencial; prepričljivo sta se odrezala orkester Akademije Naonis iz Porde-nona (vodil ga je sam avtor glasbe, ki je obenem igral na klavir) in otroški zbor Artemia iz Torviscose, ki je pod vodstvom Denisa Monteja oblikoval enega od najbolj posrečenih trenutkov večera, ko so se otroški glasovi povezali z dvojnim, ekspresivnim pas de deux na odru. Songe po fragmentih pesniških besedil Michelstaedterja, Esenina in Kosovela je z nehomogeno emisijo glasu in z vprašljivo izgovorjavo slovenskega besedila zapela sopranistka Franca Drio-li. Na harmoniko je solidno igral Sebastiano Zorza, na trobento Diego Cal, tolkalista pa sta bila Giorgio Fritsch in Gabrile Rampogna. Predstava je želela posredovati emocijsko zelo močno sporočilo, ki pa se je razblinilo zaradi pomanjkanja solidne dramaturgije. Osnova je bila bolj abstraktne narave, saj avtorji niso želeli pripovedovati biografije Rudolfa Nu-rejeva, temveč uporabljati epizodo iz njegovega življenja in jo razvijati kot metaforo o svobodi umetnika, žal pa je produkcija v taki obliki postala premalo dojemljiva. Plesalci na praznem odru bi na taki osnovi in kljub zgovornosti glasbe potrebovali dodatne, svetlobne ali video pripomočke, da bi njihov fizični in interpretativni trud tolmačil tudi bolj artikulirano pripoved o tehtni in vsebinsko intenzivni dani temi. Danes bo festivalski večer ponudil najprej nadaljevanje triptiha Glasbe iz pekla, nato krstno izvedbo dramske predstave o posledicah vojne na Balkanu makedonskega avtorja Dejana Dukovskega, etno-rock kontaminacije turške glasbe skupine Baba Zula in še produkcijo Balletto Teatro iz Turina Dido in Enej. Rossana Paliaga KOPER - Publikacija Almire Marušič Spiralice v otroških glavah Knjižica je namenjena predvsem otrokom - S Spiralicami se je Marušičeva odrezala kot mama in učiteljica Te dni mi je draga soseda Almira Ma-rušič, sicer soproga žal pokojnega Milana Ma-rušiča, ki je bil več let ravnatelj koprske gimnazije, pa tudi mati renomiranega Andreja Marušiča, psihiatra svetovnega formata z dragocenimi angleškimi in ameriškimi izkušnjami, žal tudi pokojnega, podarila knjigo. Na-glašam, da to ni knjiga, marveč knjižica, saj delo šteje le 103 strani, je pa to svojevrstna literatura, namenjena predvsem otrokom, navsezadnje pa tudi ostalim. Otrok seveda ostane osrednji akter. Moram reči, da sem mahoma razumel, da gre za posebno svojevrstno publikacijo, katere že naslov o »spiralih« na svoj način razkriva pester otroški svet. Spiralica kot »špirala«, pač po domače, preprosto kot »vrtenje« v malih glavcah, v katerih se rojevajo in razvijajo človeška in sploh naravna dogajanja. Avtorica s svojimi zgodbicami obravnava stik, ki ga je kot mama in učiteljica vseskozi imela s sinovi, ko so bili še otrocim, pa še z vnuki in pravnuki, ki jih ima kar kepo število. V zgodbicah izstopajo čisti in gladki otroški pogledi, ki segajo v sila pestre smeri od nedolžne naivnosti do bistrih spoznanj, plastičnih opa- žanj, naravnost zabavnih odgovorov. Kot primer prilagam dve zgodbici, ki sem ju proti koncu knjige izbral po naključju: Naj pripelje starše s seboj in Do konca časa. Skratka, na eni strani se bralca mahoma loti smeh, na drugi diametralno nasprotno, pa mora spoznati, da je vse to značilen del lastne rasti odkar je bil otrok, pa še pozneje. Daleč sem od tega, da bi se spustil v kako na pol znanstveno sfero, toda se ne morem znebiti vtisa, da je vse to tudi del človeške filozofije, tudi psihologije in celo psihiatrije, saj se zrelost človeka konec koncev ne začne, ko je človek odrasel, marveč že daleč prej. Tedaj je svet, kakršnega človek doživi drugačen, toda le navzven, saj dejansko izvirno nastaja že v otrokovem času. V tem, po obsegu sicer skromnem delu, pa vendar z nabitim vsebinskim bogastvom, igrajo osrednjo vlogo, ponavljam, otroci, toda karkoli naredijo ali rečejo je namenjeno vsem. Zanimiva in zabavna je lahko ocena knjige. S Spiralicami se je Marušičeva odrezala kot mama in učiteljica, knjiga pa je, kakor sem avtorici tudi takoj povedal, edinstveno delo. Miro Kocjan PADOVA - Skupina Motörhead Igral se je rock n'roll Prejšnji konec tedna je v kraju Piazzola sul Brenta pri Pa-dovi nastopila angleška hard-rock skupina Motörhead. Zasedbo, ki že več kot trideset let koncertira po vsem svetu, sestavljajo pevec in basist Ian Fraser Kilmister, bolje znan kot Lem-my, kitarist Larry Wallis ter bobnar Lucas Fox. Kot predskupina je na oder najprej stopil domači trash-metal band Merendine Atomiche, ki je po polurnem nastopu prepustil sceno milanski, bolj znani skupini Extrema. Slednji so v petinštiridesetih minutah dobro segreli občinstvo, ki je že nestrpno čakalo na angleško skupino. Več tisoč glava množica je pa morala potrpeti še dodatno uro, dokler ni končno stopila na oder legendarna trojica. Lemmy je na običajen način nagovoril publiko: »Mi smo Motörhead in igramo rock n' roll!« In začel se je koncert. Skupina je najprej zaigrala novejše komade, ki spadajo na njihovo zadnjo ploščo Motori-zer in se nato povrnila v osemdeseta in devetdeseta leta z izrednimi hiti, kot so Metropolis, Over the Top, Going to Brazil in In the Name of Tragedy, med katero je bobnar Lucas Fox dokazal, zakaj velja za enega najboljših bobnarjev hard-rock scene. Po krajši pavzi so Lemmy in ostali zaigrali še akustično verzijo pesmi Whorehouse Blues in legendarno Ace of Spades, med katero je pevec predstavil zasedbo občinstvu. Motörhead so svoj nastop zaključili z morda najbolj znano Overkill in se tako po uri in pol energičnega rock n' rolla poslovili od navdušenih oboževalcev. (R.D.) / ITALIJA Četrtek, 23. julija 2009 11 SASSARI - Zaradi plamenov evakuirali prebivalce, kopalce in zapornike V požarih na Sardiniji najmanj dve smrtni žrtvi Pastir izgubil življenje, da bi rešil svojo čredo - Na delu dve tretjini vseh državnih protipožarnih letal PROTIKRIZNI ODLOK Trenja med parlamentom in vlado RIM - Poslanska zbornica nadaljuje obravnavo vladnega zakonskega odloka proti gospodarski krizi v ozračju velike napetosti. Ko se je že iztekala splošna razprava o ukrepu, je vlada včeraj dopoldne napovedala, da bo predložila maksia-mandma in da bo v zvezi z njim zahtevala glasovanje o zaupnici. To je seveda sprožilo ostre proteste v opozicijskih vrstah, saj vlada s takšno metodo izvotli delo parlamenta, kot je med drugimi v zadnjih časih že večkrat opozoril sam predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik zbornice Gian-franco Fini ni preslišal teh protestov. Povedal je, da bo sprejel v obravnavo le tista določila maksiamand-maja, ki so jih poprej že vzele v pretres pristojne poslanske komisije. In dejansko je Fini potem izključil nekatera od teh določil (zadevala so električna omrežja in t. i. področne študije za obdavčevanje podjetij), kar je povzročilo nekaj trenj z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem, kateremu pa naposled ni preostalo drugega, kot da spoštuje odločitev predsednika poslanske zbornice. Glasovanje o zaupnici vladi v zvezi z maksia-mandmajem bo na sporedu danes popolne, zaključno glasovanje o celotnem besedilu pa bo predvidoma v torek, nakar bo zakonski odlok romal v senat za dokončno odobritev. Kljub omenjenemu Finijeve-mu posegu so predstavniki opozicije vztrajali, da ni mogoče več prenašati tako pogostega seganja po glasovanju o zaupnici, ki zaduši delo parlamenta. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro se je neposredno obrnil na predsednika republike Giorgia Napolitana in ga pozval, naj zavrne tako sprejete zakonske ukrepe. Na tak način je nadaljeval polemiko z državnim poglavarjem, v katero se je zapletel ob razglasitvi zakona o javni varnosti. Požar v okolici Olbie ansa SASSARI - Sardinijo je včeraj pustošilo več požarov, ki so do sinoči zahtevali dve smrtni žrtvi, enega človeka pa so pogrešajo. »Vse kaže, da se za požari skriva neka strategija,« je dejal sardinski deželni odbornik za okolje Giorgio Oppi, ki je poudaril, da se je več požarov vnelo sočasno. Ravno včeraj so bile na vrsti slovesnosti ob 26-letnici uničujočega požara, ki je leta 1983 v kraju Curraggia povzročil pet smrtnih žrtev. Včerajšnji žrtvi v pokrajini Sassari sta 58-letni pastir Mario Piu iz kraja Pozzomaggiore in priletni moški iz kraja Mores. Prvi je izgubil življenje, medtem ko je skušal rešiti svojo čredo, drugega pa naj bi zadela srčna kap. Reševalci so včeraj brez uspeha iskali nekega živinorejca iz kraja Semestene. Ogenj se je vnel v gozdu na področju Olbie, z močnim vetrom pa se je širil proti naseljem. V vasi Berchiddeddu je dim nekaterim vaščanom in gasilcu povzročil dihalne težave. Vse tamkajšnje vasi so izpraznili, evakuirali pa so tudi 120 kopalcev, saj so se plameni nevarno približali obali. V bližini Media Campidana je ogenj ogrožal zapor Is Arenas, zaradi česar so oblasti del zapornikov preselile v druge, že tako prepolne zavode za prestajanje kazni. Na severu otoka je bilo več cest zaprtih in nekaj sto turistov je ostalo ujetih v prometnih kolonah. Železniški promet med postajami Oristano, Chilivani in Sassari je bil močno okrnjen. Vseskozi so bile na delu vse razpoložljive ekipe gasilcev, pa tudi deželna gozdna straža in civilna zaščita. Požare je gasilo nič manj kot devet letal canadair, kar predstavlja dve tretjini državne protipožarne letalske flote. VIŠJI SODNI SVET - Kazenski proces Alfanov zakonski predlog je neustaven RIM - Zakonski predlog pravosodnega ministra Angelina Alfana o reformi kazenskega procesa krši več ustavnih načel, poleg tega pa bi njegova odobritev imela negativne posledice za nadaljnje vodenje sodnih preiskav. To stališče je včeraj izrazil Višji sodni svet na plenarnem zasedanju in tako skoraj v celoti osvojil mnenje, ki ga je pred tednom dni izrazila njegova šesta komisija, pristojna za vprašanja reforme sodstva in za upravljanje le-tega. Za razliko od komisije pa glavna skupščina organa samouprave sodne oblasti ni bila soglasna: nakazano stališče so podprli vsi predstavniki sodnikov, levosredinski predstavniki parlamenta in podpredsednik te ustanove Nicola Mancino, proti pa so bili desnosredinski predstavniki parlamenta, medtem ko se je predstavnik parlamenta iz vrst UDC vzdržal. Po oceni Višjega sodnega sveta Alfanov zakonski predlog krši ustavna načela obveznega kazenskega ukrepanja, ločitve izvršne in sodne oblasti, naravne- Angelino Alfano ansa ga sodnika in primernega časa trajanja procesov. Najbolj sporna naj bi bila Alfanova namera, da bi policiji pri preiskavah priznali veliko avtonomijo v odnosu do javnih tožilcev. Hudo sporna naj bi bila tudi norma, ki bi obtožencem omogočila, da bi zavrnili sodnike tudi zaradi mnenj, ki jih le-ti izrekajo izven svoje službe. To določilo naj bi bilo napisano na kožo premierja Silvia Berlusconi-ja, ki pri procesu Mills zavrača sodnico Nicoletto Gandus, češ da je nasprotna njegovi vladi. MILAN Pred Expojem 2015 Leonardov Atlantski kodeks na ogled MILAN - Dva neprecenljiva lista s skicami in dognanji Leonarda da Vincija bosta do 31. avgusta na ogled v milanski palači Marino. Lista sta iz Atlantskega kodeksa (Codex Atlanti-cus), zbirke 12 zvezkov idej, skic in načrtov renesančnega genija. Do Expoja v Milanu leta 2015 sta v načrtu predstavitvi vseh 1119 listov kodeksa še na dveh lokacijah v Milanu.Kodeks bo tako na ogled v milanski biblioteki Ambrosiana, ki original Atlantskega kodeksa hrani že 350 let, in v cerkvi Santa Maria delle Grazie, ki se ponaša tudi z znamenito Leonardovo Zadnjo večerjo. »Mesto Milan se je odločilo, da bo to mojstrovino delilo s svetom,« je odločitev komentirala milanska županja Letizia Moratti. Direktor milanskega Expoja Lucio Stanca je dodal, da je kodeks »eden lepših zakladov«, ki jih nudi mesto. Atlantski kodeks je največja zbirka Leonardovih risb in zapisov, v katerih so zbrana njegova pronicljiva raz- mišljanja o širokem izboru tematik - letenju, botaniki, matematiki, orožarstvu, astronomiji in arhitekturi. Posamične liste kodeksa je v 16. stoletju v album uredil kipar Pompeo Leoni. Uspel je pridobiti več kot 1000 zapisov in risb na 402 straneh, ki jih je nato združil. V okviru restavratorskega projekta, ki je potekal med letoma 1968 in 1972, so kodeks, z namenom da bi ga ohranili, razdelili na 12 v usnje vezanih zvezkov. Strokovnjaki se trenutno posvečajo dolgotrajnemu projektu razdi-ranja zvezkov na posamične liste. Načrt, da bi kodeks razdrli, so iz biblioteke Ambrosiane naznanili že oktobra lani. Atlantski kodeks je bil uničen, ko so ga ločili na 12 zvezkov, meni strokovnjak Carlo Pedretti. Ločiti liste bo omogočilo lažje ohranjanje, prav tako bo posamične dele kodeksa lažje razstaviti, je pojasnil. Atlantski kodeks - tako se imenuje zaradi svojega obsega, je bil nazadnje na ogled javnosti leta 1998. POTRES Iz Bruslja 494 milijonov evrov za pomoč Abrucem BRUSELJ - Evropska komisija je sporočila, da bo Italija prejela 493,7 milijona evrov iz solidarnostnega sklada unije za pomoč pri obnovi v potresu prizadetega mesta LAquila in okolice. To je doslej največja nesreča, za popravo posledic katere bodo namenjena sredstva iz sklada. LAquilo je potres prizadel 6. aprila, v njem je umrlo skoraj 300 ljudi, 1500 pa je bilo ranjenih. Na tisoči ljudi so izgubili streho nad glavo in še vedno prebivajo v šotorih, uničene so bile številne zgodovinske zgradbe, zelo pa je prizadeto tudi gospodarstvo v regiji, poudarjajo v Bruslju. Italijanske oblasti so zahtevo za odobritev sredstev iz solidarnostnega sklada podale 8. junija. Članica je sicer do sredstev iz omenjenega slada upravičena, če škoda v nesreči preseže določen prag. Za Italijo ta prag znaša 3,4 milijarde evrov, medtem ko je bila škoda po potresu ocenjena na dobrih deset milijard evrov. Italija je sredstva iz leta 2002 ustanovljenega solidarnostnega sklada že prejela pomoč leta 2002 po potresu v Moliseju in Apuliji. Tedaj je dobila nekaj več kot 30 milijonov evrov pomoči. Nočejo ravnateljev iz južne Italije VICENZA - Občinski svetniki in odborniki trdijo, da je njihovo odločitev narekovala želja po jasnejših pravilih in boljšem nadziranju javnih razpisov. Marsikomu pa stališče Pokrajine Vicenza smrdi po rasizmu. Za razumevanje dogodkov je potrebno stopiti korak nazaj: leta 2004 so po skoraj desetletnem premoru razpisali natečaje za nove šolske ravnatelje. Kompleksna procedura je predvidevala deželne razpise, po katerih bi morala na koncu vseh habilitacijskih izpitov vsaka dežela razpolagati s številom usposobljenih ravnateljev, ki bi le za 10% presegal razpoložljiva mesta. Nekatere dežele, predvsem v južni Italiji, pa niso upoštevale tega pravila in ko je država omogočila, da se usposobljeni ravnatelji preselijo v katero koli deželo, so na severu zabeležili tale podatek: na 118 razpoložljivih mest so jih 108 zasedli ravnatelji iz južne Italije. V Venetu je danes še sedemdeset razpoložljivih mest, pokrajinski svet Vicenza se je zato skoraj soglasno odločil, da jih »zaščiti« pred ravnatelji z juga ... Mario Orfeo novi direktor dnevnika TG2 RIM - Dosedanji direktor neapeljskega dnevnika Il Mattino je novi direktor televizijskega dnevnika TG2. Na to mesto ga je včeraj soglasno imenoval upravni svet RAI. Orfeo je star 43 let, na čelu neapeljskega časnika je bil od leta 2002, poprej pa je bil zaposlen kot urednik pri dnevniku La Repubblica. Upravni svet RAI je včeraj imenoval tudi direktorja programov televizijske mreže RAI2. To bo 54-letni Massimo Liofredi, ki je doslej vodil enega izmed programskih oddelkov televizijske mreže RAI1. Njegovo imenovanje pa ni bilo soglasno, saj so bili proti trije člani upravnega sveta iz vrst Demokratske stranke in Severne lige. Rekordni SuperEnalotto brez 6 RIM - Šestice ni tudi tokrat zadel nihče, zato pa je nagradni sklad dosegel rekordnih 105 milijonov evrov! Izžrebane številke so bile 9, 12, 60, 69, 72, 89, jolly 2, superstar 80. V Rimu je srečnež zadel 5+, z njim pa tudi dva milijona evrov. EVRO 1,4229 $ +0,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 23.7. 22.7. ameriški dolar 1,4229 1,4191 japonski jen 134,23 9 7198 132,49 kitajski juan ruski rubel 44,3610 9,6933 44,2661 indijska rupija danska krona hntsncrU'! ti ini" 68,9400 68,9400 7,4452 0 86170 68,8550 68,8550 7,4458 0,86480 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,7567 8,9250 10,8073 8,9200 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,625 1,5203 25,825 1 5164 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona tArint 15,6466 271,26 15,6466 271,55 1 1 la|W|od jdu LV #AO>|!USD|6OS Z8jq ;ip8J>| gp '(04Jaquuf|) >i!UA9Z!iu>| |>(SUDi!p;! '(sudh) >|!US9d u| jd>|!|s 'JDd|>| !>|S00UD4-0>|SUU9U ZP 'JDpru 6C 'JDAJ 'Diue^DUJ se '>1!ue/v|JZ "9C 'ueuui L|!Aef!U!|0SDd po oue -pe 'sspg ujo^seuu uuiuadiB Z DADZJp DUZOAZ D>|S!JeUUD ZZ 'AOUDflUUia U! AO>|J0 l|UDJS SDQ 'OC 'nouo>| du uuoiod '83 'oeqeJZ |>|sqD.iD 93 'OAped o>|snj pz 'jpfusgn ¡UJSASOd ||D !>|SJ8A |)|SqDJD 'ZZ '!>IIDej du >|Df!P !fuDp>|eu '03 'DpOJDU D68>|SdOJA8 ^UpDdLld '81 '(ui_]op) vaz >l!up8spejd |6njp £1 'DSSDl DJDnblOj. D)|!US9d D69>|SUDi!|D;! DJ6| D>|SJ!4SDd ' 11 'Of!ADU!pUD>|S U! oftuD^ug o>i!|SA P9UJ epouj 01 '( 3DZ) D|OZ f|8+DS!d !>|SOOUD4 6 'uo;|od dz udsiaz 'p uo; g 'ipBop a oup dz 'npos ud dzsjdz l 'D|DJOLU 'iD3DUZ 9 '9UD0 ojseuu ouad|6 -s 'UOUD>| 'p '( 3dz) D|nqsy f|©ps|d sdu £ 'OSAD|9p !ugwpdoueqznjp pgiJoB sdu -z 'Dfp>|8|0>| 'l :QNOIdAVN ■!UUD4JD>| S Dj6| DUDJDZDLI 6P '!>|U8UUV ¡UJ9A8S a aou|>|uo6|v eu|dn>|s z\ euusid o>|SUDi!DU! eigsAiDu 'L)!U838ASOd '8U!3SAOL|np DU|ADpD|A 'Sfr 'D>|0;0|0d 08U0>| )|8Z0 mpp 'nuj|y ud 8J8qii >|o;ud |A9| ZV 'OUpDd 08|DJ6| !>|SIJU|!J !>|SU8UUD '!upqo !>|SJoquD;8d8J a sda dsdu Ofr 'WDjuo>| 8C 'SfjOUU 0>|SA0ZV A DA||Z| 8S !>| '!f!Sny A D>|9J LZ 'DUJ8A DS8|np UJSiJOUJ pod fijuu 000 03 duduuoj z| >|Dunf gc '( QDZ) |8nb|d Ld >l!UZOA !fUDp>|8U 'ifsjouu A 08A|pUUp8Jd ZZ 'OiUDjd U| 8fUDA|UUn DZ OA|Sp8JS [g 'DUOJSd D)|!Up8Sp9Jd DB8>|SU!;U86jD D68[UDp>|8U DU8Z '6z '(J8|ADp) >i!4j|od !>|SUDds LZ '!f!PJDqujO"| a !ao|udiai ud o;squj -53 'JD|4.0S 08IDJ6! !>|SU8AO|S -pz 'C3DZ) !UDU||AI >|!US8d |>|SU9A0|S zz 'OA9jp o>|Sdoj; 0>iS!4D 'is ">|0;8|8A !>|SdOJA8 '03 M8qO '61 'D>|QDUU DiAlD "¿1 '4.S8S D>||!A8^ D>jSUJU "9 [ '(o||!UU3) >|!US8d !>|SUDds "Si 'UI4-S D>H!A©4S D>|SUJU mp\ 'AOUDBJO L||>|5!UAD;spejd OUU|UU 8fUDd8J>|n 'DfpAOUUDS -zi '!U!fDJ>|n A 8QS!UDJSUd '£ 'P!AOUU|L|Djq| SD |U4.8UU060U A8fj8|U| 'l :QNAVdOaOA 6f m 8t LV 9P Sfr n m . Zt m ■ 6£ 8£ m LZ 9£ se ■ K ££ ■ li m li m 0 £ 61 m SI LZ ■ SZ n m iZ ■ ZZ u oz m 61 m 81 LI 91 ■ SI ■ n £1 Zl n 01 6 8 L ■ 9 9 t £ Z i (om) TONVZId)! jqh: idiuf n \wwvra3A 3N WVA ¿rfit fr'] "fTJiiTVIiVJ IV^^JffJV^V y\ SfT^flJIil r irjtilijv? a 1VAI1S3J DISPNIHAVIAIVZ 21391 HIX§OdlO VriO)l313S !daiBAi§9|!A u| O>|B~| 'JO6| :oief|ABjd!Jd ubjjs Slikovna križanka, vodoravno: sedativ, ironija, Vilaras, Odin, R.A., Miranda, margarina, RNA, eleat, tein, Calta-nissetta, Edi, jalovnik, nikturija, Nat, Inter, rak, Ork, I.H., pi, I.A., ro, Ema, Angola, omara, Arja vas, maratonka, Ari, branilka, lar; na sliki: Matajur. • Križanka, vodoravno: l.Zlatan, 7. Odesa, 12.birokratizem, 14. IV, 15.Prados, 16. VI, 17. ris, 19. Avar, 20. Ren, 21. kola, 23.1. M., 24. Beri, 25. Asola, 27. Šolana, 29. Evita, 31. milo, 32. imam, 33. N. P., 35. Nemo, 37. Don, 38.stik, 40.Col, 41. Al, 42.Aniene, 44. rt, 45.Hierokracija, 48.0čipva, 49. poker. • Rebus: B Istra DA maj E ost A lasa MA = Bistra dama je ostala sama. 3A1IS32I (tc9(3V9) snaad >l!US8d !>|sj6 = SVčl VIIA • ohjSDUjp D)|SA3[|DJ)| D>|speA5 = VSVA • SDJswo6ou ¡)|su!;u36jd |fuDp)|eu = laOAlS (DOjpj)|) DUj|S!>| D)|suje|>|nuoqjj = VNd • n[jDps|0>| uua>|SAopnl a oeseuu = ^VPI • |f!qoJV !>|spnDS a s[aojo6 = jiisv - X3?2IVA01S inavav DisanvsA VNirmiOd NI SrAOilOS NI1V> ZVNOl Vi/ISO» voiiivxioa VNINMVIIM vrusvNia v>iSA3nvii)i ¥>ISa3AS VSVABTia N3Z3!(in 1VAI? msuon V>N31 vravajio)i v93)iSAoanr 03S3H INSO HiNvnma liidsog IN5IH K3A30ZA AOSISSVNO 3)irso 3isv5fvr JIINZOiDI (OS13ld) XINS3d DisNvrnvn OG1V 13d(1U V90ild VJISINZ313Z SV)H13A mam um soa MSHRI 31039NI)! 03A3d DI5RI31MV llOd VNI1SDI VKSNI3DI -nNoaia H31STOH313A DISAOHVS DisriaNi MINASNa roAi ')IINA3Na IXSdOINIild VN3Z vAaivas nr»A aioivxiv VNI580 VSVN vmvg VAOiSON pnaNV OAI VNnisvu vxsnzv ■ONaOHZA ložu Disrizv nnznsA VX3!I nvni msHB imiao vAvna y>siiiJV AOI133I DUNioaos avwo) 5VJ3HOOON DisNiiMsemv irNVQ]l3N 33N3MV1 aaiAno voivzao aoHZAr«i)i V3INV mvd N3Z3109 VXZ31 vnovz -INV9H0 VN3USI!IOil31 \oisNvrnvii NVHOil A3nxiios 01IA31S OAOdioam VNViii 01S3H19 AOMavdao 35SinW3Z VSIdVd V)ISdOiU oavis VXTVil9l IS diavHS 031VH9I Dismid avaidH NVAI >n ixs -rrai3H039 «iivasi VNSNViigo 390&I ssnvarvN VN VOOV>31 VAlSIHOd SOJDH13A visiis 3HNA3NO DisaoiMiad Ijl39 03VVI31 IN1S3H AONV1IH VNRin 3rNV301ZI 0N50N 3rNVD3AOd snvHiis H3UIOd»l ■OlOd IHSN3A015 imiDISVN oissn JlOS 3XSdOZOHd 3)1819 HINOVdliM JI3130Z1 N3BOaOd mswi _ oiiainod owi niAviss 6002 ef!|nfW>|9j9d v>iNvzia>i VNAO>ins / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OŠ Oton Župančič 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 5 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Alice Nevers - Professione giudice 23.15 Dok.: Pianeta Terra - Le grandi pia-nure V^ Rai Due 6.25 Dokumentarec 6.45 Aktualno: Zdravje 6.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.30 Risanke 14.45 Kolesarstvo: Tour de France 2009, 19. etapa 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.30 20.30, 23.00 Dnevnik 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. R. Cor-sato) 23.15 Film: Against the Ropes (biogr., ZDA/Nem., '03, r. C. S. Dutton, i. M. Ryan, O. Epps) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Šport: plavalno SP v rRimu, vaterpolo, plavanje, sinhrono plavanje 12.30 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.45 Šport: plavalno SP v Rimu, sinhro-no skoki, vaterpolo, sinhrono plavanje 15.00 Dnevnik - kratke vesti 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 20.30 Deželni dnevnik 21.05 Dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 21.10 Dok.: Enigma (v. C. Augias) 22.50 Qui Cortina 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremen- 23.30 Talk Show: Incontri al caffe de La ska napoved Versiliana 23.55 Dok.: Sfide 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.25 19.35 19.50 20.30 21.10 23.15 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Giudice Amy 17.30 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc Nad.: Distretto di polizia 5 18.55, 21.50 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Film: Papà Gambalunga (glasb., ZDA, '55, r. J. Negulesco, i. F. Astaire, L. Caron) Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Nikita Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto Film: Leroy (kom., Nem., '07, r. A. Volckers, i. A. Morel, A. Hausburg) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Le ali di Katja (dram., Dan., '99, i. F. Bernth) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Innamorarsi a Verona (kom., Nem., '07, r. D. Regel, i. K. Boehm) 0.00 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Se scappi, ti sposo (kom., ZDA, '99, r. G. Marshal, i. J. Roberts, R. Gere) Film: Torbide relazioni (triler, Kan., '06, i. J. Bateman) C/ Italia 1 6.45 7.00 8.00 9.50 10.20 11.20 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 18.30 19.25 19.40 20.15 21.10 22.55 23.50 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Hercules 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Young Hercules Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Dnevnik in športne vesti 17.50 Risanke Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: The Sleepover Club Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima Kviz: Mercante in fiera Variete: Fico + Fico Show (i. Fichi d'India) Film: Simpatici & Antipatici (kom., It., '98, r.-i. C. De Sica, i. G. Funa-ri) Dnevnik - kratke vesti in morske informacije ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.40 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.00 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.15 Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Village 15.40 Dokumentarci o naravi 17.00 Risanke 20.00 Aktualno: Mila camp 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 0.55 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.30 Dnevnik Variete: Niente di personale remix Resničnostni show: Vivo per mira-colo Nan.: Cold Squad Film: L'amore difficile (kom., It., '62, 1. N. Manfredi, E.M. Salerno) Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Otroška serija: Mulčki 9.50 Dok. film: Doma (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.35 Dolgcajt - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.30 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Dok. odd.: Življenje pod Napoleonom (pon.) 14.10 Pogled na... (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 18.30 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel poldruga zvezdica 20.35 Festival Vurberk 2009 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub 0.25 Sedma moč osamosvojitve - Tv Dnevnik 24.7.1991 (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 13.35 13.55 14.10 14.40 14.55 15.55 16.25 17.25 18.00 18.50 20.00 20.50 21.40 23.30 0.40 2.05 9.00, 2.30 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Podoba podobe: Mehika (pon.) Dr. Tomaž Brejc: besede in slike Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 24.7.1991 Circom Regional Primorski mozaik Mostovi - Hidak (pon.) Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper Zlata šestdeseta Dok. serija: Uganke Svetega pisma Nad.: Ukradeno življenje (pon.) Film: Hotel Ruanda (pon.) Čez planke: Čile (pon.) Film: Steklina (pon.) Nad.: Gandža (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Film: Sin (Fr., i. I. Montand, L. Massari) 15.55 Artevisione 16.25 Dok. odd.: Tito 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.50 Potopisi 20.20 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Folkest 2008 0.40 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 0.00 Dnevnik TV Primorka 0.40 Videostrani 10.00 Novice 16.20 Mozaik (pon.) 17.05 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Miš maš Odprta tema (pon.) Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Objektiv Razgledovanja Mozaik (pon.) Vedeževanje z Magdaleno Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz sezon GM; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.40 Nogometna tekma HIT Gorica-Lahti; 10.00 Poletna popotovanja; 10.20 Glasbeni večeri; 10.45 Predstavitev knjige Vilme Purič »Burjin Čas«; 11.30 Fjera v Pučah; 11.45 Ko pomislimo na Piran in soline; 12.10 Mednarodni tamburaški seminar; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 23. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež g nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes bo nad Italijo od jugozahoda dotekali topli in dokaj suhi tokovi, jutri zjutraj bo nad našo deželo iz Nemčije pritekla hladna fronta, ki bo povzročila nestanovitno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.04 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.55 in zatone ob 22.15 A Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je ciklon-sko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Krepila se bo vremenska obremenitev, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. -/^T-^ MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 26,4 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.12 najnižje -69 cm, ob 13.09 najvišje 47 cm, ob 18.55 najnižje -17 cm, ob 0.15 najvišje 34 cm. Jutri: ob 6.43 najnižje -60 cm, ob 13.44 najvišje 47 cm, ob 19.44 najnižje -17 cm, ob 0.53 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........29 2000 m ..........18 1000 m ..........26 1500 m ..........21 2500 m ..........15 2864 m ..........14 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona TOLMEČ O 16/30 JT VIDEM O fi 20/31 O PORDENON 21/31 TRBIŽ O 15/29 O 15/29 KRANJSKA G. ČEDAD O 21/31 X^í GORICA O 23/32 é CELOVEC O 18/32 O TRŽIČ 17/32 _ O KRANJ O GRADEC 19/32 ' o 17/31 S. GRADEC CELJE 24/33 O MARIBOR O 23/33 PTUJ O M. SOBOTA O 22/34 O N. GORICA O LJUBLJANA 21/33 POSTOJNA N. MESTO 25/34 O ZAGREB 23/36 O . ^NAPOVED ZA DANES ^Nad Italijo bodo od jugozahoda dotekali topli in dokaj suhi tokovi. Danes bo povečini jasno, le v zahodni Sloveniji bo občasno nekaj več oblačnosti. Pihal bo zmeren, čez dan tudi močan veter iz zahodnih do južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 29 do 36 stopinj C. J ¿81 ¿SI o GRADEC 17/21 TOLMEČ O 13/27 TRBIŽ O 12/26 o 14/18 KRANJSKA G. VIDEM O 13/26 O PORDENON 14/25 ČEDAD O 14/25 CELOVEC O 16/20 O TRŽIČ 15/21 O KRANJ á C O 16/20 S. GRADEC CELJE 19/23 O MARIBOR 018/22 PTUJ O M. SOBOTA O 17/21 GORICA O 16/26 O N. GORICA ' 21/26 h ?JUBLJANA 19/23 POSTOJNA O 17/21 KOČEVJE O N. MESTO 20/24 . o ^ ZAGREB 20/24 O PORTOROŽ O 22/27 (NAPOVED ZA JUTRp Že zgodaj zjutraj bo nastala kakšna nevihta, ki bo ponekod, Jutri bo sončno in vroče. Jugozahodni veter bo oslabel. predvsem na vzhodnem delu dežele, tudi močna. Čez dan se bo vreme izboljšalo z zmerno oblačnim do spremenljivim nebom. Ozračje bo suho s prijetnimi temperaturami. Zjutraj bo na obali pihala močna burja, ki bo popoldne nekoliko oslabela. PERU - Neobičajen pojav za 8-milijonsko mesto Katastrofa v Limi: po štiridesetih letih dežuje! Plaza de Armas v Limi LIMA - V perujski prestolnici Lima dežuje. Pojav je običajen, a ne za Limo, kjer je nazadnje deževalo v 70. letih prejšnjega stoletja. Deževati je začelo v nedeljo, padalo naj bi še do petka, prebivalci perujske prestolnice pa se soočajo s hudimi težavami, številni govorijo o pravi katastrofi. Ulice v mestu z osmimi milijoni prebivalcev so poplavljene, večina streh in fasad je močno poškodovanih, saj niso narejene tako, da bi prenesle deževje. V številna stanovanja je vdrla voda. Zelo se je povečalo tudi število prometnih nesreč, saj vozniki niso navajeni na mokre ceste, številna vozila tudi niso opremljena za dež. Ljudje pa imajo težave tudi, ker nimajo primerne obutve za mokro vreme. Tudi dežnikov v Limi ni prav lahko dobiti. (STA) V Alžiriji se bo teden končal s petkom in soboto, in ne s četrtkom in petkom ALŽIR - Alžirska vlada je izdala odlok, s katerim je odločila, da za konec tedna veljata petek in sobota, medtem ko sta doslej za dneva počitka veljala četrtek in petek. Ukrep je vlada v Alžiriji sprejela zaradi pešajočega gospodarstva, ki naj bi mu premik vikenda dal novega zagona. Novi uradni konec tedna je namreč bolj v skladu s koledarjem zahodnih držav in hkrati sovpada z vikendi v večini muslimanskih držav. V Alžiriji sta za konec tedna od leta 1976 veljala četrtek in petek. Ta dva dneva kot vikend poznajo še nekatere redke države, med njimi Iran in Savdska Arabija. Spremembe bodo v Alžiriji začele veljati avgusta. Po mnenju alžirskega združenja delodajalcev Redhaja Hamianija bi lahko alžirski BDP okrepil za do 800 milijonov dolarjev letno. (STA) POREČ