oglašajte v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM časopisu ★ I*vržuJemo ▼sakoTTstii« tiskovine A. EQUAiLlTT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKA: DELAVCE V AMERIKI 2^XXXVII._LET0 XXXVII. ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Prlntiag of All Kind# CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). MAY 19, 1954 ZADNJE VESTI V Washingtonu bo imel danes '>pol(lno predsednik Eisenhow-skovno konlerenco in bo mo- Vst na vprašanja ali pri svoji prepovedi, da •f jnosli razgovorov v Beli hi-* tajnosti v armadi, na pro-•"su iVIeCarthy-St<»vens sploh ne povedati. ^ R(^publikanski odbor je skle-'' da se razprava nadaljuje. Se-^^^^^rtby je proti temu, ■ • da spričo prepovedi Eisen- ŠTEVILKA (NUMBER) 98 ja nima smisla, da se raz- how J'^'avlja, če se ne sm(^ povedati "■•'snico. ^ ^asliingtonn je prišlo do •Pomatskega incidenta. Včeraj _ ^mianjci državno tajništvo ob-republiko Guatt^tnalo, da J<'nia orožje iz komimistične-VV. ^^aje gre za letala. V v ^*^l'Wgtonu je bil banket na diplomatom iz Južne Ameri-^"ator Wiley je na banketu ^ obtožbo ponovil. Poslanik '4atemale ji-: banket s protestom ^^Pustil. '^'•Hl Združenimi državami in akistanom je bila podpisana ^ RoUba o ameriški vojaški in |»^*Podarski pomoči državi Paki-ktaa. Vrhovno sodišče v Washing- j<^ odredilo na 12. oktober, ^ bo nadaljevalo razpravo o od- /i'-vi segregacije na ameriških «olah. gospodarski odbor spodnje ^ ornice je sprejel del predlo?^ ^'*^nho%erja o razširjenju so-^'aluega zavarovanja. V to za-J^rovanje naj po mnenju odbora Padajo tudi tisti in tiste, ki so pri domačih delih, na-^ščenstvo pri raznih verskih !fin javni nameščenci, če Q>so drugod zavarovani, ne Pa delavstvo na kmetijah in ne ^ imenovani samostojni pokli- Clevelandu imamo danes 38 ? cestnega prometa. ■ Ob času lanskega leta j<^ bilo '^ako šte^vilo smrtnih nesreč v '"■ometu. ^etvorčki- Mrtvi CHICAGO, 16. maja—V tu-bolnici je neka 32-letna ®ttska porodila četvorčke, dva m dve deklici. Porod se je ^fšil tri in pol mesece prezgo-У osmih urah po rojstvu četvorčki pomrli. Se sorodnike , ^ Highlandview bolnišnici za '^^nično bolne se že dalj časa 5 ^-За rojak Joe Godič, star 75 let. Vodstvo bolnišnice ^^ado zvedelo za njegove sorod-' ki so prošeni, da pokličejo ^^avhika Reed, tel. WYoming 1-7100. preložena članstvu društva Cerkniško Jezero št, 59 S.D.Z. se sporoča, ^ 36 samo za ta mesec preložilo mesečno sejo iz četrtka ^ petek, 21. maja. Seja je zelo. ^2na in prosi se članstvo, da se i® gotovo udeleži. Slovenke št. 2. S.D.Z. Redna seja društva Svob. Slo-št. 2 S.D.Z. se bo vršila v ^^trtek zvečer ob navadnem ča-v dvorani št. 4, Slov. nar. do-^ ^na St. Clair Ave. Delegatinje ci'- podale poročilo s konven-^Зе in dnevnem redu bodo zadeve* zato se vabi čla-Vi^u udeleže v polnem šte- v Ženevi--za zaprtimi vratmi; Angleži ne gredo z Ameriko WASHINGTON, 18. maja—Seje v Ženevi se vršijo že drugi dan za zaprtimi vratmi. So torej tajne. Gre za to ali je mogoče doseči premirje v Indokini ali ne. V Indokini sami je dal francoski poveljnik general Navarre bombardirati ceste in prevozna sredstva, in to v ozemlju trdnjave Dien Bien Phu v smeri proti mestu Hanoi, to je na severovzhodu pokrajine Vietnam. Zdi se, da se Francozi pripravljajo na odpor. Politično vzeto so važni dogodki, ki so se na diplomatskem polju odigrali neposredno pred padcem trdnjave Dien Bien Phu. V razumevanje položaja naj jih na kratko navedemo: Charles Bohlen je ameriški poslanik v Moskvi. O konferenci v Ženevi pravi, da je Sovjetom dobrodošla. Naj se pogaja in raz-govarja, samo, da se odložijo kake neposredne vojaške akcije Amerikancev v Indokini. Splošna vojna Sovjetom v tem času ne bi prav prišla. Za razmere med Združenimi državami in Veliko Britanijo je bilo značilno tudi to, kar so zahtevali Amerikanci in kar so Angleži odklonili. Šef ameriškega generalnega štaba admiral Arthur Radford je hotel uporabiti atomsko bombo, jo odvreči na komunistične čete, ki so se v velikih masah zbirale okrog trdnjave. Radford ni mogel dobiti za to svojo vojaško strategijo niti odobrenje od ameriškega kongresa, niti pristanka Velike Britanije. Predlog sta odbila tako predsednik vlade Winston Churchill, kakor tudi anglesKi generalni štab. Za Veliko Britanijo so poleg vseh drugih ozirov merodajne njene oborožene sile in kje se te nahajajo. Angleška oborožena sila kakih 850,000 mož ima namreč, kakor amerikanska, razne "zasedbene dolžnosti." številke prinašamo posebej . Nehru in vloga Indije Indija se ponuja kot posredovalka, na drugi strani kot voditeljica nekomunističnih azijskih narodov. Nehru je nasprotnik vsake zveze, ki jo snuje ameriški državni tajnik Dulles na jugovzhodu Azije, ker on hoče sam organizirati to azijsko zvezo, seveda pod svojim vodstvom. Taka zveza pa bi bila v prvi vrsti azijska in kot taka verjetno naperjena proti Združenim državam. Da bi Nehruja odvrnili od tega načrta, je stopil v akcijo britanski zunanji minister Anthony Eden. Pri tem ga niso vodili toliko politični in vojaški interesi Združenih držav, kakor interesi Velike Britanije same. V bližini gleška kolonija, kjer se bori 200,000 angleških vojakov in policajev zoper kakih 5,000 upornikov v džungli. Na drugi strani pa je Indija posebna točka, na katero gleda tudi Bela hiša. V Washingtonu se govori, da bo predsednik Eisenhower skušal Indijo zopet pritegniti tesneje k Ameriki in pridobiti za to politiko tudi demokratsko stranko. V Indijo naj bi poslal kot ameriškega poslanika diplomata, katerega smatrajo demokratje za sposobnega, pa tudi za izrazitega svojega pristaša. Churchill sc ne obvezuje! Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je spodnjo zbornico ponovno zagotavljal, da bo Velika Britanija čakala na uspeh konference v Ženevi. Da se ni obvezala na nobene vojaške akcije, kakor si jih to želijo Združene države, pa tudi, da se ni obvezala pristopiti k nobenemu paktu južnovzhodno azijskih držav/ kakor si ga je zamislil Dulles. Velika Britanija stoji torej ob strani. V Ženevi sta imela ponovne sestanke britanski zunanji minister Anthony Eden in namestnik ameriškega državnega tajnika general Smith. POSLUŠAJ ME— PA TUDI GLEDAJ ME! Vprašanje C(4ie kavi je v Ameriki prej ko slej na dnevnem redu. Borzo s kavo so hoteli spraviti celo pod federalno nadzorstvo. To vprašanje visi v zraku. Delegacija Ameriške ženske zveze je bila v Južni Ameriki in tam iskala na licu mesta vzroke, zakaj se je podražila cena kavi. Doma je šlo za agitacijo proti pitju kave in za pi^e mleka. Governer države New York Thomas Dewey je nastopil za svojo državo borbo za pitje mleka. Veletrgov-ci s kavo na drobno, vsi mogoči uvozniki In izvozniki kave so začeli s protesti. Zakaj je governer Dewey priporočal pitje mleka? Njegova država New York ima na skladišču velike zaloge navadnega in kon-serviranega mleka pa tudi, governer Dewey sam poseduje veliko farmo, ki se peča z mlečnimi izdelki! VoDi gfobcft NAPREJ K DRŽAVLJANSKI ENAKOSTI! LOČITEV PO PLEMENIH NI USTAVNA! ODMEVI RAZSODBE VRHOVNEGA SODIŠČA WASHINGTON, 18. maja—Notranje politično vzeto je bil najvažnejši dogodek sodba vrhovnega sodišča v Washingtonu, da je ločevanje črnih in belih otrok po šolah neustavno. Pri tem se povdarja, da je bila sodba izrečena soglasno; noben od vrhovnih sodnikov ni dal deljenega mnenja. Posledice sodbe, družabno in politično vzeto, bodo ogromne, četudi ne v neposredni bodočnosti. Iz vprašanja šolstva bomo prešli na druga polja, kjer ločevanje po plemenih in razna zapostavljanja še obstojajo. Tekom časa se bomo pač približali pravi ameriški demokraciji. Kongresnik John Blatnik, Slo-^""- venec po rodu, demokrat iz Min-nešote, je dal značilen komentar. "Ne morem oporekati sodbi s pravne ustavne strani. Toda s stališča človečanstva bo potrebno še marsikaj, da se ameriška ustava, ki predvideva enakost, izzivi v tako življenje, da bodo vsi ameriški državljani v resnici uživali enakost." 1^: */FranC( Redna seja Redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja bo važna in vabi se članice, da se gotovo udeleže. Izredna seja Izredna seja pripravljalnega odbora kluba Ljubljana se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabi se članstvo, da se je udeleži. Iz bolnišnice Iz Huron Road bolnišnice se je vrnila na dom Mrs. Frances Susel, 364 Babbitt Rd. Najlepše se zahvaljuje vsem za cvetlice, obiske, darila in voščilne kartice. ki jih je prejela. Prijatelji jo seje Malajski polotok, sedaj še an- daj lahko obiščejo na domu. NAMEN POSVEČUJE SREDSTVO... zbornice, ki je tudi v rokah ko-, munistov. Zunaj pa je bila zbrana množica kakih 300 ljudi, ki so bili očividno naprej obveščeni, da se zberejo kot priče županovega "greha." Na županstvo je vdrla policija. Šlo je za vprašanje, kdo naj bo kriv ? Ali je župan napadel na pol nago žensko, ali pa je bila žehska najeta, da diskreditira župana? Policija je izvršila aretacijo obeh tajnikov in ženske in je po zaslišanju javila, da je ženska priznala, da je za ta posel dobila od komunistične stranke plačilo 25,000 italijanskih lir, kar bi zneslo v dolarski valuti $42. Afera pa s tem še ni končana. Francozi pravijo, da je za skoraj vsakim družabnim ali političnim vrtincem najbrže ženska. Pa tudi, kadar gre za to, da se nekaj izrednega izvede. Iz italijanskega mesta Miner-vino Murge poročajo tole zgodbo; Zupan mesta, ki ima, 20,000 prebivalstva je pred dvema mesecema javno naznanil izstop iz komunistične stranke. Kaj je bila posledica? V njegov urad je te dni vstopila ženska, ki se je, čim sta bila sama, začela slačiti. Istočasno je vpila za pomoč. Zupan je enako vpil za pomoč. Naenkrat je "pomoč" prišla in to v osebi tajnika MARTIN VEBTOVŠNIK Snoči je po kratki bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici Martin Vertovšnik, star 48 let. Stanoval je na 1104 E. 71 St. Doma je bil iz Nemška vas, fara Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Dolgo let je delal pri Patterson Leitch Co. Bil je član društva Slovenec št. 1 S.D.Z. Tukaj zapušča tj-i hčere: Mrs. Eleanore Delič, Rose in Mary, vnukinjo in brata Charles, v stari domovini pa brata Rudolfa. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. # ' IGNATIUS SPEGALSKl Nagloma je umrl v Charity bolnišnici Ignatius Spegalski, star 70 let, stanujoč na 7206 Hough Ave. Rojen je bil na Hrvatskem. Svoječasno je zastopal zavarovalninsko družbo. Tukaj zapušča soprogo Marie. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Neže in nato na pokopališče Calvary. Splošni pregled vprašanja Med 48 zveznimi državami je 17 takih, kjer je ločevanje med črnci in belci posebno na polju vzgoje obvezno. Otroci morajo i|!i ločeno vsak v svoje šole. Štiri države so take, kjer je ločitev j lahko obstoječa, ni pa prisilna. I Prizadet je ameriški jug. Ta je ! bil na, rešitvi spora najbolj inte-i resira«. Ni pa pričakovati, da bi ameriški jug nastopal tudi sedaj enotno. Nekatere države, na primer Texas in Oklahoma, so se izjavile za pokorščino do sodbe vrhovnega sodišča. Nekatere, kakor Luisiana, Alabama, Georgia in Južna Carolina, so napovedale nadaljnjo borbo. Vendai ne poživljajo k nikakemu nasilju in verjetno čakajo na razvoj dogodkov. Vrhovno sodišče je namreč tudi odločilo, da bb na svojih sejah na jesen odločilo, kako naj se enakost v šolah praktično izvede. Vprašanj je veliko. Otroci belci in črnci v teh državah imajo svoja šolska poslopja, svoje učitelj-stvo, svoje šolske nadzornike, tudi svoj posebni učni program. Kako s šolskimi poslopji, kako s porazdelitvijo vseh učnih moči, kako z enotnim učnim programom? To so vprašanja, ki se ne dajo rešiti preko noči. Ali bodo države upornice juga, če bodo še vztrajale na svojem dosedanjem stališču, začele s posebnimi akcijami, to je s po- MOČ ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH VOJSK WASHINGTON, 18. maja — |ni miru. Njeno vojno ladjevje, krajevne komunistične stranke Komunisti bodo menda oklicali in pa tajnika krajevne delavske v mestu splošno stavko . . . KAJ PRIPOVEDUJEJO NEMCI BERLIN, 18. maja—V Ameriki se je nahajala deputacija za-padnonemškega parlamenta. Podala je svoje vtise iz potovanja in med ostalim poročala, da je bila v Ameriki poučena, da bi Amerikanci v slučaju atomskega bombnega napada sicer izgubili nad 60 milijonov ljudi, kljub temu pa da bi Amerika vojno dobila. Napovedbe so v zvezi z morebitno tretjo svetovno vojno in ruskim atomskim bombardiranjem Amerike. Ali sta Velika Britanija in Francija vojaško sposobni, da lahko pogežeta v kak mednarodni konflikt, ki zna nastati iz vojne v Indokini? Odgovor na to vprašanje pojasnjuje tudi kolebanje Velike Britanije in Francije, dveh največjih in najbolj zanesljivih ameriških zaveznikov. Velika Britanija razpolaga trenotno s tole vojaško močjo: Pod orožjem ima 850,000 mož; štiri divizije so nastanjene v Za-padni Nemčiji in pripadajo k vojaški organizaciji NATO. Ena angleška divizija se nahaja na Koreji in je v službi Združenih narodov. Dve diviziji sta v angleški j afriški koloniji Kenya, kjer se udejstvuje znano domače uporniško gibanje Mau Mau, ki hoČe iz Afrike pregnati ne samo Angleže, marveč vse belokožce. Ena divizija je na polotoku Malaja, torej blizu Indokine, dve diviziji sta na Srednjem vzhodu, ki Čuvata varnost Sueškega prekopa. Vojaki ene divizije so raztreseni na Malti, v Avstriji, na otoku Cipru v Sredozemlju in v britanski koloniji Guiani v Južni Ameriki. Velika Britanija doma nima nastanjenih vojaških divizij. Bro-dovje Velike Britanije, kakih 382 enot, križari po Sredozemlju, po Daljnem vzhodu, ali pa je ija razpolago vojaški organizaciji NATO. Francozi imajo pod orožjem 900,000 mož. Pet divizij je \ Evropi, v Zapadni Nemčiji, de set jih je v Indokini, tri divizije so v Severni Afriki, kjer enako kakih 86 enot, ni sposobno voditi kake velike vojaške operacije in se nahaja večinoma v domalčih vodah. Ta vojaška slika dveh ameriških zaveznikov v marsičem pojasnjuje njihovo zunanjo politiko, predvsem, ko se upirajo ameriški zahtevi po "United Action," torej da gredo London in Pariz ter Washington skupaj v krvavo obračunavanje v južnovzhodno Azijo. * Amerika in Francija— brez Anglije ŽENEVA, 19. maja—V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se Združene države in Francija tajno pogajate južno-azijski skupni obrambeni zvezi z ameriško in francosko soudeležbo, tudi če Angleži k tej zvezi ne pristopijo. Amerikanci in Francozi da ne bodo čakali na izid konference v Ženevi. Položaj v Indokini sami je ta, da Francozi bombardirajo ceste in druga prometna sredstva, ki vodijo iz trdnjave Dien Bien Phu proti mestu Hanoi. V teh krajih, tako trdijo Francozi, zbirajo komunisti močne čete za napad na Hanoi. Francosko poveljstvo v Indokini je danes javilo, da se je le pet vojakov prebilo iz trdnjave Dien Bien Phu v sosednjo pokrajino Laos predno se je trdnjava predala. sebno zakonodajo? Južna Carolina ima na primer že pripravljen zakonski načrt, ki še ni končno odobren, da se sistem javnih državnih šol opusti. Vse šolstvo naj bo privatno. Tendenca tega predloga je ta, da bodo pač starši odločili, kam bodo pošiljali v šolo svoje otroke, katere šole bodo sicer tudi privatno vzdrževali. Toda, je zopet vprašanje, ali bo prebivalstvo pripravljeno na splošno prevzeti ta bremena nase. Odmev v kongresu in v državah Tudi v kongresu je sodba vrhovnega sodišča vzbudila iste komentarje kot v posameznih državah na jugu samem. Zakonodajalci so bili za, drugi so bili tudi proti. Večinoma je bilo odvisno od slučaja, odkod prihaja poslanec, odkod prihaja senator, še eno nadaljno vprašanje se je rešilo" z imenovano sodbo. V ameriški Uniji so po duhu ustave in po zdravem človeškem razumu gotova polja, ki se morajo urediti pravilno in pravično samo s splošnim federalnim zakonom. Južnjaki vpijejo, da je okrnjena kompetenca posameznih držav, ki da imajo na svojem polju popolno samostojnost. To ne drži! Pri tem naj radi zanimivosti tudi pristavimo, da tudi ameriško delavstvo zahteva, da se njegov socialni položaj načelno uredi le s federalnim zakonom! V ameriški vojski je diskriminacija radi rasnih razlik praktično že odpravljena. stari Truman... WASHINGTON, 18. maja — Bivši predsednik Harry Truman se je najavil v Beli hiši, da bi govoril 8 predsednikom Eisenhower jem. Birokracija Bele hiše mu je razgovor preprečila. Eisenhower ni vedel za to, da se je prijavil Harry Truman. Kasneje pa je zvedel, in sicer od Trumana samega, s pristavkom, da če Eisenhower poslej kdaj želi govoriti z njim, bo on moral iskati njega , in ne obratno. Žalostna vest Mrs. Jennie Wick iz 19071 Kenwood Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 7. maja umrla po tri-dnevni bolezni ljubljena mama Ivana Krebelj. Dočakala je starost 85 let. Umrla je na domu v Ostrož-nem Brdu pri Št. Petru na Notranjskem. Tam zapušča sina Ivana Krebelj in hčer Karolino Sprohar, v Argentini sina Antona, v La Crescenta, Calif., hČer Mrs. Josephine Puntar, v Forest City, Pa., hčer Mrs. Fannie Puntar, tukaj v Clevelandu pa hčer Mrs. Wick in nečakinjo Mrs. Frances lic kakor tudi več vnukov in drugih sorodnikov v Ameriki in stari domovini. Najstarejši sin Joe Walker (Krebelj) je bil ravno na 11. maja 1953 ubit pri delu na svojem posestvu v Eureka, Cajif., drugi sin Frank Ćlede Mokine je P"rfseđnft g ^ j „ti ubit v mdijske vlade Nehru dal poziv J J zapadu in zahodu naj takoj skle-! premogovoru v Forest City, Pa. neta vojaško premirje v Indoki- j Bodi pokojnici lahka domača gruda! m. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1 5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____ For Three Months—(Za tri mesece) _____ _$10.00 _ 6.00 -f 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. CLEVELAND-OB MORJU! (2) Med nami je znan pojem Seaway. Predsednik Eisen hower je podpisal zakon, katerega sta sprejela tako kon gres, kakor spodnja zbornica, to je, da Amerika pristopi k skupnemu ameriškemu kanadskemu načrtu, da se zgra di kanal, ki bo združil vode Atlantika z Velikimi jezeri ameriškega Srednjega zapada. Šlo bo za pomorsko zvezo, ki se bo končala pri Velikih jezerih v pristanišču Duluth na eni strani in v Quebecu v Kanadi, bolje rečeno v Mon-trealu isto tam. Amerika prispeva svoje, Kanada sebi pripadajoče stroške. Velika jezera so; Superior, Michigan, Huron, Erie, Ontario. V kolikor niso povezana med sabo, naj se pre-koplje zemlja. Na skrajni točki jezera Superior imamo pristanišče Duluth. Superior je treba zvezati z \jezerom Huron, jezero Huron z jezerom Erie, Erie z jezerom Ontario in tako bo končno prosta pot, da vstopimo naravnost v Atlantik. Gre za vodno linijo, ki bo dolga 1,600 milj, ki bo stala, ko gre za kanale, ki se morajo graditi, Združene države 91 milijonov, Kanado samo pa 182 milijonov. Ne bo šlo samo za novo pomorsko pot, šlo bo tudi za izrabljenje vodnih sil v električne svrhe. Zgradile se bodo nove elek-tiarne, katei ih produkcija bo naravnost bajeslovna. V te stroške bo dala ameriška država New York 300 milijonov dolarjev, kanadska provincija Ontario pa enako 300 milijonov dolarjev. Gre za koncept, za načrt, ki bo postal dejstvo, ki zopet kaže na silno bodočnost, plod človeškega razuma! / Včasih se rabi izraz, da smo preobrazili zemljo. Dali smo ji drugo obliko. Pristanišče, ki je sedaj krajevnega značaja kot je na primer Duluth ob koncu jezera Superior, bo postalo pomorsko pristanišče v pravem pomenu besede. Nam Clevelandčanom so bolj blizu imena Detroit, Toledo, a seveda najbližje ime druge slovenske metropole, čeprav v tujini, ime mesta Clevelanda. Z novo pomorsko linijo bo Cleveland postal pomorsko pristanišče prvega 1 eda. Letno, vsaj tako se računa, bo šlo po tej novi pomorski poti najmanj 45 milijonov ton blaga ali 40 odstotkov več, kakor ga gre sedaj preko kanala Panama! Gospodarske posledice za ameriški severozapad, v katei ega vštejemo tudi državo Ohio z njenim največjim mestom Clevelandom, bodo ogromne. Gre za cenejšo kupčijo z žitom, mesom, avtomobili, gre za tuj izvoz v te de- Navadno pravimo, da se investicije poplačujejo na kratko ali na daljšo dobo. Gre pač za cilj, katerega imajo. Včasih gre za idealne, včasih strogo za gospodarske namene. Rekli smo, da bodo Združene države prispevale 91 milijonov, Kanada pa 182 milijonov, ko bo šlo za dokončno zgraditev te nove pomorske poti. Amerika na primer ima vloženega osem milijard dolarjev v delo, ki je splošno znano po dimenom Ameriška atomska energija. Gre za investicije, ki so zelo visoke, in ki presegajo General Motors. Za enkrat gre za obrambo. Morda bo v bodočnosti tudi ta denar skoriščcn na drugih poljih, pa v zvezi z atomsko energijo, nosil dobičke. Na vsak način pa je za-1'uslij na deset in deset tisoče rok, kakor tudi izobraženih delavcev. Vsota 91 milijonov za ameriško gospodarstvo ne pomeni veHko. Hodila pa bo druge milijone, ker gre strogo za poslovne investicije. Mi od naše strani, kot.trenotno •gospodarsko najbolj aktualno, pišemo o tem z vsem po-Л darkom. Kaj vse bo potegnil za seboj bodoči kanal, ki ho dal tudi našemu mestu Clevelandu pečat pravega po-morskega pristanišča! Kanal sam na sebi nc bo dal mož-nosti, da bi po njem plovili parniki, kakor "Queen Eliza-l)cth" ali Queen Mary." Po tem kanalu bodo pa lahko })'avaie ladje, ki bodo dolge 800 čevljev in široke 80 čevljev. Z drugimi besedami, najmanj 50 odstotkov vseh ladij sveta bodo imele priložnost, da zaidejo v ta kanala. Kaj vse ta nova gospodarska možnost prinese s seboj, si lahko mislimo. Želimo samo, da bi jo znali tudi mi gospodarsko izkoristiti. L.Č. UREDNIKOVA POSTA ■■■■■■■■■■■■■■H Proslava 25-leinice kluba Ljubljana CLEVELAND, Ohio—Spodaj podpisani sem član kluba Ljubljana, zato želim tudi sporočiti javnosti, da bo naš klub slavil 25-letnico svojega obstoja na 30. maja. Ta proslava sc vrši v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. v Euclidu. Podan bo zanimiv program s petjem in godbo, po programu se bo pa scrvirala okusna večerja, da ne bo treba nikomur iti domov na večerjo. Kuharice so izvrstne, strežnice mlade in brhke, da bo vsem postreženo točno in prijazno. Zatem se bo zopet začela dirka na plesišču. Za ples bo igral sam Grabnarjev orkester, torej že veste kaj bo. Oni igrajo in vmes pojejo, da je še bolj živahno. Tudi jaz, ki ne plešem radi prehudega krvnega pritiska, bom moral, hočeš—nočeš, plesati tisti dan, vsaj enkrat ali dvakrat. V staremu kraju smo takemu plesu rekli "za repo." Torej, drugi, ki tako radi plešejo, bodo imeli svoje veselje, tisti, ki bomo ob strani gledali vesele parčke, ko sc bodo vrteli, bomo jih pa še navduševali. No-plesalci si bomo že preskrbeli svojo zabavo, da nam ne dolg čas. Kot sem že rekel, bodo kuharice in strežnice dobro postregle, pri bari bodo pa toča ji in točajke, ki bodo tudi gledali, da ne bo nikomur manjkalo okrepčil. V klubu smo vsi prijatelji, nihče ne žali drugega, imamo obilo zabave in tudi petja. Ko je kateri član ali članica bolna, jo pridejo člani obiskati, v slučaju smrti, gremo skupno izkazati umrlemu čast. Ob priliki rojstnega dne, slavijencu zapojemo in potem se skupno poveselimo. Torej, ne pozabite priti vsi in vse na 25-letnico kluba Ljubljana v nedeljo, 30. maja v Ameriško jugoslovanskem centru na Rccher Ave. Anton Jankovich, član. Iz življenja naših ljudi po Ameriki PUEBLO, Colo.—Stanley Mi-klič, ki je bil v vojni hudo pobit ■n ranjen ter je ležal več mesecev v St. Antonio, Texas, je %daj v Veteranski bolnišnici v Denvcrju. FIRESTONE, Colo.—Po več-etni bolezni je preminila Mary Tarjan, stara 73 let, doma iz va-H Zajčji vrh, Stopiče pri Novem ncstu. V Ameriko je prišla leta 1895 v Denver, Colo. Prvi mož, ki sc je pisal Mežnar, ji je umrl 1. 1928. Njen drugi mož pa ji jc umrl pred štirimi leti. Pokojnica zapušča tu sina, dve hčeri, 15 vnukov, 9 pravnukov, brata v Denvcrju in enega v starem kraju. TERRE HAUTE, Ind.—Po lolgi bolezni jc tu dne 3. maja umrl dolgoletni član SNPJ Anion lloshcl, po domače Plavčkov, loma iz Srednjega Globodola pri Mirni Teči na Dolenjskem. Star jc bil 82 let. V Ameriko jo j)rišcl / drugič leta 1905 v Clinton v Indiani, od koder sc jc preselil / Blanford v isti državi. Delal jc v premogovnikih, zadnjih 30 et pa jo obratoval grocerijsko prodajalno v Tcrre Haute. Tu zapušča soprogo Agncs, sinova Antona in Johna, hčere Angelo, Marictto in Agncs BcMiinc v Blanfordu, Vedo Bohinc v Clevelandu in mnogo drugih sorodniku tukaj in v starem kraju. * PHILADELPHIA, Pa. — Pri družini Johna Bosolina so sc oglasile vile rojenice in ji pustile lepega sinčka.' —Joseph Bernetich se bo poročil 19. junija. TELESNI IN DUŠEVNI RAZVOJ MLADOSTNIKA Razvoj psihologije dela v zvezi s poklicnim svetovanjem je omogočil z dokajšnjo zanesljivostjo ugotavljati poklicne sposobnosti in nagnjena mladoletnikov. Razumljivo je, da je to včasih dokaj težavno, posebno če imata mladostnik ali mladostnica zelo burno puberteto. Raziskujoči psiholog nima torej samo naloge odkrivati nagnjenja in sposobnosti za poklic, temveč le-tc tudi tolmačiti z vidika razvoja in činiteljev okolja, ki pogosto izkrivljajo dejansko sliko sposobnosti pri mladostniku, in ki se odražajo v nev-sklajenem zadržanju; preobčutljivosti, brezbrižnosti, odklon-Ijivosti in zaprtosti ter zmanjšani storilnosti pii hkratnem spolnem zorenju in močni telesni rasti mladostnika. Zato se tudi dogaja, da mora včasih psiholog v izvidu nakazati, da mladostnik z ozirom na svojo burno puberteto ni poklicno zrel in da poklicnemu delu ter poklicnemu okolju tudi s socialnega vidika ni dorasel. Torej imamo v takem primeru opravka z nekoliko "zakasnelo" poklicno zrelostjo, kar pa nikdar ni istovetno z "razvojno zaostalostjo" v duševnem smislu. Ako tak mladostnik stopi v uk, je resna nevarnost, da v poklicu ne ba uspel, ker ni robatemu poklicnemu okolju dorasel in se čuti v delovnih zahtevah in tempu preobremenjen; pogosto misli, da ga ne razumejo in da ravnajo z njim nepravično. Iz tega se rodijo razočaranja, nerazumevanja in zmešnjave tako pri mladostniku, kakor pri starših, vzgojnikih in pri učnem mojstru. Prehod od otroka v odraslega človeka jc torej v zvezi z globokim preusmerjanjem doživljanja, posebno čustvovanja, mišljenja in socialnega ter nrav-nega vx'cdnotenja, česar bi se morali odrasli vedno znova zavedati. Za mladostnika jc odločilnega pomena, da ga v njegovem razvoju okolica razume in pravilno ravna z njim ter ga ne obravnava kot nezrelega mladiča, kar ga najbolj ponižuje in žali, temveč da ga polno upošteva kot doraščajcčo osebnost. V dobi predpubcrtetc in pubertete sta najvažnejši značilnosti telesnega in duševnega razvoja; močna rast v dolžino, pridobivanje na teži moj-i, razvoj spolne zrelosti in začasni zastoj duševnih sposobnosti. Mladostnika v dobi "i-asti" običajno ni lahko razumeti. Njegove telesne in duševne sile so zaradi razvojne rasti močno preobremenjene, tako da ne preostaja sil za ostalo dejavnost; zato se nam zdi mladostnik na zunaj močno pasiven, brezbrižen in neprilagojen, nav-znotraj pa jc ves zaposlen s samim seboj. Storitve v šoli močno popustijo: ker so se preusmerili njegovi interesi, močno oslabi vnanja pozornost, dojemanje ter učljivost, njegova čustva so ne-vsklajena in volja jc ohromela. Vzgojitelji so nasproti takim razvojnim pojavom ккогај brez moči, posebno če jih nc opazijo, ker so le-ti v zvezi к organskimi pojavi in jih je ^ato težavno opaziti. Čc sc pokaže le nekaj znakov pasivnega odpora ali kljuboval-nosti in čc vedenje prej veselega otroka ni več živahno in fiktivno, lahko s prcccjšnjo zanesljivostjo domnevamo med 12. in li. lotom, da imamo opravka '/. več ali manj spreminjajočimi znaki rastne krize dorasčajočega človeka". Tu sta razumevanje in pravilno nevsiljivo vedenje najvažnejši nalogi vzgojiteljev, nc pa očitanje in grajanje neuspehov ter prekomerno obremenjevanje z domačimi nalogami in učenjem; šola je zato tu, da se otrok snov v šoli nauči, doma jo pa samo v ponavljanju utrdi; mladostnik je dovolj nezadovoljen s samim seboj in pogosto do smrti nesrečen, zato ga je treba zraven vzpodbujati in mu dvigati pogum in zaupanje v lastne sile in sposobnosti. K temu čustvu nesi-gurnosti se pridruži še doživljanje spolnega zorenja. Mladostnik je postavljen pred nove, njemu tuje, pogosto strah vzbujajoče doživljaje, do katerih ne najde zdravega odnosa, ako mu niso pravočasno in primerno razloženi. (Posebno pri deklicah se rade pojavljajo nervoze strahu.) Občutljivi (senzibiini) mladostniki preživljajo v tej dobi hudo krizo, pri kateri jim odrasli ne morejo bistveno pomagati, temveč jim morejo z zdravim razumevanjem njihovega položaja lajšati težave, pri nepravilnem ravnanju pa lahko povzroče usodne napake. Spolni razvoj povzroča tudi iz drugih vzrbkov duševno razdvojenost, skrivna čustva, ki so ve- zana na razvoj prvotnih spolnih znakov (menstruacijo ali polucir jo), povzročajo nagnjenje k nervoznemu samoopazovanju, razvoj drugotnih spolnih znakov (menjava glasu, rast brade, rast prsi) pa usmerja pozornost na vnanje pojave spolno dozoreva-jočega človeka. Poleg telesne in duševne ne-sigurnosti in nemirnosti se pojavlja mladostniška nečimrnost in zanesenjaštvo (frizure, zlikane hlače, postrani klobuk, interes za drugi spol, prve pesnitve in umetniška nastrojenja) hkrati pa sf. pojavljajo tudi zavore, ki sc odražajo v iskanju opore v kolektivu, v nesigurnosti, neodločnosti, agresivnosti ali sramežljivosti (čustva manjverdno-sti). In dokaj dclgo traja, dokler se mladostnik ne sprijazni popolnoma z dejstvom, da je dozorel človek in se znebi tako nadležnega nervoznega samoopazova-nja, na katerega sedaj gleda s prezirom kot na nekaj manjvrednega. B. B. DOBA ROBOTOV Profesor matematike na tehnološkem institutu v Massachu-setsu in docent za figiologijo na Nacionalnem institutu za kardiologijo v Mexico Cityju, dr. Nor-bert Wercner, proučuje v svoji knjigi "Cibernatik" probleme prenašanja vesti in avtomatičnega nadzora med stroji in živimi bitji. V tej knjigi profesor napoveduje tako imenovano "drugo industrijsko revolucijo." Med prvo so ljudje postali kontrolni organi strojev, druga pa jim bo pomagala, da bodo s pomočjo avtomatskih strojev prenesli delo nanje. Doba robotov je na pragu, da stopi v življenjski krogotok. To so tista skrivnostna bitja, ki se gibljejo kot ljudje, opravljajo različna dela, četudi niso sestavljena iz mesa in krvi, temveč jim daje življenje mehanizem (električni vodi in aparati). "Umetni človek" je bil želja prebivalcev našega planeta že nekaj tisočletij. Že Homer je pisal o kovaču Hefestu, ki jc napravil zlate mladeniče, bron&sta dekleta in srebrne pse. Bili so nesmrtni in večno mladi. 1580. leta je uspelo, tako pravi neka židovska pravljica, praškemu rabinu Ben Levu, da jc s pomočjo čarovniških besed vdahnil življenje ilovnatemu kipu—umetnemu človeku. Na čelu, ki je bilo pokrito z lasmi, je imel kip listek z napisom "reni-ca." Pravljica pripoveduje, da je ta kip nekega dne pobegnil svojemu rabinu. Uničil bi celo Prago, če ne bi Žid v zadnjein trenutku odtrgal % njegovega čela čarobne besedo. Umetni človek se je tedaj pričel topiti in kmalu jc ostal samo kup ilovice. Roboti so stroji, ki so jih prikazovali največ v velikih trgovskih hi^ah na razstavah ali pa so nastopsU kot atrakcija v varic-tcjih. Lahko hodijo, izgovarjajo po nekaj besed, kadijo cigarete in opravljajo različna dela. Pred kratkim jc bil v nekem ameriškem varieteju nastop robota prav posebna privlačnost. Ves večerni program je opravil en sam robot. Pri nastopu je najprej prisrčno pozdravil navzoče goste, pokadil cigareto in sedel za klavir. Zaigral jc neko operno arijo in pozneje še sam zapel. Navdušenje Američanov je bilo neverjetno . Ko je nekoč robot "Zobor," ki se je tedensko pojavljal v londonskem Albert.halu, neke noči odšel po svoje, je v Londonu nastala nepopisna panika. Robot jc šel na "sprehod" zaradi okvare na-avtomatu, ki je prekinjal njegovo gibanju. Vdrl jc skozi velika steklena vrata, jih popolnoma uničil in na cesti ustavil ves promet ter tako prekršil "javni red in mir." Profesor Werner je velik optimist. Prepričan je, da bo proizvodnja v dvajsetih letih popolnoma avtomatizirana. Približno sliko, kako bo to izgledalo, lahko dobimo v Fordovi "avtomatski tovarni" v Clevelandu. Tam en sam robot s 1334 sesta-nimi deli izdela v eni uri 155 delov za motorje. Stroji avtomatsko sekajo, pilijo, kujejo, varijo itd. Na eni strani sirovinc prihajajo, na drugi strani pa odhajajo popolnoma gotovi deli za avto-bile. Jeklene roke robote postavljajo gotove dele na tekoči trak in od ljudi je tamkaj zaposlenih samo nekaj monterjev in strokovnjakov, ki pozi jo na robote in njihove delo. Najnovejši roboti, imenovani "tehnični možgani," imajo neverjetne sposobnosti kombiniranja in se zlasti odlikujejo s svojo "objektivnostjo," pravi prof. Werner. Ko je bil predsednik Truman pied odločitvijo ali naj zamenja generala MacAr-thurja ali naj ga pusti na svojem mestu, se je bivši predsednik obrnil na robota, "Seaka," ki je v 28 minutah izračunal, da bi razširitev korejske vojne napravila v ameriškem gospodarstvu pravi potres, in Mac Arthur je bil—odstavljen. Nasprotniki demokratov so tedaj trdili, da je robot "vladni stroj" in da je namerno hotel ustreči Trumanu s takim računom. V svoji drami "Rosumovi uni-versalni roboti" je Karel Čapek pustil, da roboti propadejo, ker niso bili občutljivi za bolečine. Stroj je zmečkal robotu med delom prste na roki, ta pa bolečin ni občutil. Neki sodobni nemški satirik je pred ncvdavnim dejal: "V enem samem takem kolosu jc okoli 3,500 cevi in 10 km žice. Vse to stane milijon in pol dolarjev, pa niti šaha ne zna igrati." Vendar je bil nekoč na Dunaju robot, ki jc tudi šah poznal in dobro igral. To je bil "Turek—šahist" iz "čudežnega kabineta" dunajskega dvornega komornika von Kcmpelena. Bil je to stroj pred .šahovsko desko, oblečen v Turka. Ko je 1784 lota v Londonu s.ngloški učenjak dr. Edmund Kartriht videl stroj, kako dobiva za ])ovrstjo vse igre, odšel domov in pričel razmišljati o avtomatskem lazvoju, to jc o problemu, ki so ga sodobniki smatrali na nerešljivega. Če stroj lahko igra šah, zakaj ne bi tudi tkal, si je mislil Kart-nght. Ko je zvedel, da jc tudi Napoleon, ki je bil znan kot zelo dober šahist, izgubil partijo 3 "Turkomšahistom," bi ga njegO" vo razmišljanje o tkanju, o stroju in šahistu, kmalu privedlo ^ blaznost. Po treh letih upornega dela pa je problem rešil: dobili smo mehanične statve. Skoraj v istem času pa jc Kartrigf'' zvedel, da jc bil stroj šahist samo prevara. V stroju je bil nani-reč skrit neki madžarski #0)' ster, ki je tudi figure na šahovski deski sam prestavljal. Avtomatske statve so bile robot v človeški službi Od tedaj je bilo ogromno novih odkritij in novih strojev. Pravo obdobje robotov in popolnega avtO" matiziranja pa je še pred na®'' Kljub temu pa, kot pravi pr" ' Werner, nikdar ne bo mogoc^ napraviti robota, ki bi lahko ćl® veka popolnoma zamenjal. GRAŠČINA NA SAVI Vse kaže, da se muzejska dc javnost po osvoboditvi ni ni^F v toliki meri razživela kot na Gorenjskem. V kratkem obdobju je iz bolj ali manj pripr^^ 1 jenih tal vzklilo kar sedem zejev, tehniški muzej v KroP'^ Tržiču, v Železnikih in na nicah, kulturno zgodovinski Bledu in kompleksna muzeja ^ škof ji Loki in Kranju. Snuje tudi okrajni muzej v Radovlj'^Jj K katerim bo krog gorcnjs^'^^ muzejev nekako zaključen, v liker ga ne bo kot naslednik nega Sadnikarjevega muzeja o polnil tudi kamniški muzej. Oprti na izkušnje mnogih ropskih držav n. pr. Švicc, 6?^ ske, Ncmcijc itd, kjer postaJ^ gosto posejana mreža muze] ^ vedno bolj odločujoč činitelj P ^ kulturno prosvetni vzgoji nai"^ da in obenem nepogrešljiv peševalcc turizma—sc lahko uspehom borimo proti pomis ku, če so nam vsi ti muzeji p" trebni ali ne. Čeprav jc sleherni med renjskimi muzeji pri svoje^ razvoju vezan na različne ma rialne pogoje, se vendar pri ^ čini od njih pojavlja isti P' blem; kje najti ustrezen pi'®® za razstavitev številnih pred# tov, ki leže danes mrtvi poj]^^ uih, pogosto vlažnih skladišč Celo najrazvitejši med skmi muzeji—škofjeloški, ni velik del zbirk v depojih, mu skromni prostori v skem gradu ne dopuščajo, da jih v celoti razstavil. Še mo°^ na slabšem sta muzeja v nju in Tržiču. Vendar vse k»2_ da se tudi gorenjskim muzeje v bližnji bodočnosti obetajo bo ši časi. Kranjski muzej bo n- P,, našel svoj "življenjski prost^. v gradu Kieselstein, radovlj'® v nekdanji Thvirnoci grašci'^ ^ blejski na Blejskem gradu, niški v Ruardovi graščini naS vi itd. Nekateri teh objektov pravi biseri v slovenski аГ^' tekturi. Posebej bi to želeli poudari^' za jeseniško graščino, ker jc па^ manj poznana, čeprav sodi stavbarstva na Gorenjskem-čctki najlepši primere te stavbenega razvoja segajo 16. sttol. V tem času je— kot p® ročajo viri — tedanji last^' jeseniških fužin Bucccllini zidal na Savi grad, okrog nje&* pa s cesarjevim dovoljenjem P®' stavil plavže. Poslopje jc kas^er večkrat menjalo lastnike in z oJ' mi tudi obliko. Omembe vredn® jc prezidava konec 17. stol., P'"' kateri so prvotni renesančni ko^ ccpt zamenjali novi baročni vzof ci. Iz tc dobe so sc ohranili nck& teri prostori v pritličju dcsne^'^ graščinskega trakta in oboka'^^ klet, v kateri najdemo v om^ vrezano letnico 1687 in grb kratnih gospodarjev DanašnJ^ podobo je stavba dobila okr*'" leta 1800. Prvotnemu rencsai^' čno-baročnemu jedru so na hodni strani prizidali novo kril''' (Dalje ua 3. strani) ENAKOPRAVNOST STRAN 2 dva zelo motna vira lUlijanski propagandni publi venomer doka- ooaia Jadrana italijanska, izhajajo knjige v triiri mečejo umetno svetlobo sedaj na tor spet na drugi sek- maf?^ vzhodne proble- Drn ■' ^ ^ "9'še strani nočemo P^W%mdinok!n&žw±ov, ni. obal*^- z&hodno italijansko jja ° I beneške lagune, ne dnv petstoletno gospo- mu M Rivo &wwom aUMtmea qw- oeeifBi? ® Chioggio s chi-ggitskimi ribiči - stoletnimi 8ku- odjemalci naših Vat^ ^^^■ncinov, niti ne na Hr-sar^ kGargano, na niče-3® onstran morja. p v da ^ ^^6 smemo utruditi, (joi~ ^^P'^^stano odbijali do jač, prS^ ponavljajočih se zvi-Igg^^ starih zgodovinskih nice hočejo z mrežo neres-neobstojoče itali-še v h pravice, do na- jt„].f obale. Med množico Oanskih del o Trstu in vzhod-ska° požene včasih italijan- V a tudi po neki spis rod*^^ v sedanjem medna- V jeziku zahodnega sveta. Лоу pred kratkim neko jeti^ ^^^^ovljeno založno pod-Ed t • '^'^tGrnational Political šur angleško bro-don^ o Trstu," v Lon-ba^^ tudi italijanska am- ^^^Poslala vsem angle-listom manjšo knjižico z "Trst — italijanski J,a Kardelju," ki polemizi-^ Ugotovitvami njegove raz-^^a-ve o Trstu, objavljene v dnev-g, ^ tisku kmalu po diplomat Udaru Jplomacijc z kra 1953. ^^semljcna "Resnica" ri'h^ o Trstu," ki je za-gol sveta v Rimu, ni niti ^sak^'^' čista, kot bi morala biti J resnica, t.emveč je našem-ski'^^ ^ krinkami in obe-' pa čeravno je namenjena an-g svetu, ki je navajen /j sobami. E. 236 St., blizu Babbitt Rd.— Krasna zidana hiša Colonial tipa s 6 sobami. Garaža. Za ogled in drugo podrobnosti se obrnite na KNIFIC REALTY 820 EAST 185th STREET IV 1-7540 VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatimmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Hd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. THE POLKA REVELERS FINA GODBA za svatbe, veselice in zabave POKLIČITE UT 1-1688 PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem is vsakovrstnimi ploščicami (files). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6537 For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • Tlie Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovcc, prop. Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Oglašajte v Enakopravnosti (RUŽENE ŠKERLJ) ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR DRUGA IZDAJA JE KONČNO DOSPEL. Dobi se pri August Kollander 6419 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO Cena s poštnino je $5.25 TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO ter DR. F. J. KERNOVO (DR. KOTNIKA) Naročile se na le knjige, preden zaloga poide! ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo redno mlad« piščance in vseh vrel perutnine. S« priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. Prodajamo ludi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry) ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL., ▼ trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912 Hiša odprta na ogled v nedeljo 25260 CHARDON RD. (NA SLOVENSKEM HRIBČKU) Nov zidan bungalow, katerega smo tako ponosno in mojstrsko izdelali, da jc težko vse natančno opisati. Ima rekreacijsko sobo, fornez na plin s pihalnikom, kopalnica jc obita z ilovnatimi ploščicami, svetel les po vsej htši, lijak obdelan z policami, pokritami z Formica, ter nešteto drugih posebnosti boste videli. Velika lota. Sc lahko takoj vselite. Pridite in si oglejte to krasno hišo, zgrajena po EUCLID MASON CO. JACOB STREKAL KE 1-4098 STRAN I ENAirOPftAITKrOnt i ♦«♦ y y $ ? % ± HENRY BORDEAUX SRCE IN KRI ROMA N T t t t T y y v y ? Y t v T t v t v T (Nadaljevanje) pravice, da mu svetujem? Po zlo- Kaj me je nagnilo, da sem Ј« Prišel v mojo hišo, spre- predlagal tak čuden sodni pošto- zastavil svoj pek? Nenadoma se mi je jasno ^ skiival pred obl^st- posvetilo, kako hudo bi Mihaelu ® iporočil sem ga škodovalo, če bi vmes posegel za- prijatelju Louisu de Vi- kon. Da se torej temu izognemo, sem mu ga jaz pred- je treba takoj nekaj drugega je ta zavrnil <-\n4- r> IЛ t— — J___ ukreniti. Drugega izhoda sploh nismo imeli. Potem pa naj se stvar izteče kakor koli. Malivea- ----------------------------------------------"Da," mi je razburjen odgovo- ju moramo enkrat za vselej za- ril, "rešili ste me. Saj ne pra- vezati jezik. "Dobro," "ste za to?" vim, da ne. A zdaj se rajši sam je rekel Vimines, pogubim. "Nisi me slušp,l, ko sem ti sve- Gonjač je prikimal, zraven pa toval, da bi takoj uredil to se kruto zarezal, kakor zalaja prno zadevo. Tedaj sem bil pre ___.* -i 1 . J 1 .1. i.*. pes, ko se hoče vreči na divja čino. Odgovoriti je moral še Gal lice, a se ni zganil pričan, da . bi te bili oprostili. - Zdaj pa je spet oživela, a okol-nosti se malo niso tako ugodne. "Kaj pa ti?" ga je vprašal Zdaj te ne bodo več imeli za sod- gospodar. "Storite, kar se vam zdi prav a govoril jaz ne bom." Ta njegova trma, da ne bo in .s to /ii'//) n hoy" SOlh ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 ti bomo morali, spoznamo li Mihaela Gallice za krivega ali nedolžnega. Za nedolžnega pa ga bomo mogli proglasiti samo tedaj, če bomo to izjavili vsi; sam tako zahteva. Če ga obsodi le eden izmed nas, bo veljalo prav tako, kakor da so ga obsodili vsi. Ako ne bo kriv, bo naprej živel v naši sredi in vsi—tudi Maliveau—se bomo s prisego zavezali, ne samo :1a ga ne bomo nikoli ovadili, ampak da o tej stvari tudi nikoli več govorili ne bomo, da ne bomo nikoli niti namignili nanjo, še pred našimi ženami ne, ali bolje, zlasti pred našimi ženami ne, saj dobro vemo, kako silno so klepetave. Ako pa ga bomo spoznali za krivega, se bo sam šel takoj jutri javit pravici, in spoštujemo ga že toliko, da mu ne bomo vsiljevali spremstva. Ali prisegate na to?" Vsi so vzdignili roke in reči moram, da je bila prisega kar svečana. Tako se bo torej v samotni tišini naših gora izvršila sodba enakih nad enakimi. Čeprav me je dvajset let sodne službe napravilo neobčutljivega, sem se zdaj v lastno začudenje zdel kakor začetnik. Mogočen vtis je napravila name ta nova oblika porote, obrane v koči, a jo je vendar objemala kar značilna poštenost in plemenitost. Nobenega tehle ljudi ne bi mogli speljati navidezni razlogi, kakršni so v navadi pri vseh porotah. Vse ozračje bo dihalo zdrav in oživljajoč zrak, ki prihaja skozi slabo sphane deske od zunaj. Ali sem ravnal prav, da sem Mihaelu Gallice predlagal takole pustolovščino? Globoka tišina je sledila resnemu nagovoru mojega tovariša, hočem reči, predsednika. Na vseh obrazih si opazil pozornost: navzlic sencam so se zdeli negibni, pozorni, odločni. (Dalje prihodnjič) 38; 48 je, 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Pri moških oblekami pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St, 38 je ameriško 12; 40 je 34; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. -K Moške srajce; št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Prisrčna hvala' AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je V blag spomin ob četrti obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče ter brat George KraltiGic ki je xa vedno zatisnil svoje blage oči dne 19. maja 1950. Štiri leta je minulo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te vsak čas. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, ljubljeni, enkrat bomo se združili in se veselili na vekomaj! Žalujoči ostali: JENNIE, soproga hči in sin v stari domovini pa brat ANTON Euclid, Ohio, dne 19. maja 1954. BARVANJE HIŠI Sedaj je čas, da se prebarva vašo hišo zunaj ali stanovanja znotraj. Vse delo—dekoriranje in barvanje je prvovrstno. Cene so zmerne in delo je jamčeno. Priporočamo, da že sedaj naročite in si zagotovite točno po-slugo. Za zadovoljivo delo, se obrnite na Victor Kovačič 1253 NORWOOD RD. EN 1-2549 Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVEN^ Tel: ENdicoli 1-3113 Dva pogreba« mavodm Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnlsko postrežbo DOLOČITE pokliči*# CENAH. KI JIH ^GKDINAlrsOINS C A Tem potom se iskreno zahvalim vsem voliicem, so mi izkazali svoje zaup^' nje s tem, da so pri primaf' nih volitvah oddali svoj meni za državnega poslanca' Prisrčna hvala naj vsem, ki ste mi bili naklo' njeni ter izkazali svoje sO" delovanje na katerikoli пЗ' čin. Anthony F. Novfl kandidat za k State Represent tiv« V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti