LETO I Sanašw,a štev, siane Din 150. LJUBLJANA, 28. JANUARJA 1923. ŠTEV. 5. ORJUNA NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA: za Jugoslavi o: za tri mesece 12 — Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. &mr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! ~wm Maribor! v Čuvaj svojo nacijonalno posest, katero ti hočejo izdajice prodati! Za teboj stoji celokupna bojna Orjuna! Ljubljana, 27. januarja 1923. Dne.10., 11. in 12. t. m. se je sestal v Splitu oirektorij Orjune s predsedniki svojih oblastnih odborov, ki je pretresajoč obči politični položaj v uržavi z obzirom na bodoče volitve stvoril na svojih sejah sledeče zaključke: I. Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov, pokr.et izven in izmed strank, dosledna svojemu programu in sklepom kongresa centralnega in oblastnih odborov z dne 1. nov. 1922, imajoča pred očmi svojo posebno misijo v narodu in državi, ne bt/Jc i>n bedečih vdtvah nastopila s svojimi samostojnimi kandidatnimi listami. II. Ker na ie v smislu nacionalističnega programa in zgoraj omenjene misije v narodu in državi jeden izmed glavnih ciljev nacionalnega gibala in glavna dolžnost vsakega nacionalista, da £lIva na J vrhovnim dobrobit jem naroda in države. ;ar se vrši tudi z volilnim aktom, je dolžnost vseli 0rganiziranih članov Orjune, da izvršujoč svojo v°lilno dolžnost delajo na tem, da v naš parlament ne Pridejo anacijonalni in protidržavni elementi, temveč moralno n nacijonalno kvalificirani rodoljubi. Oni bodo v to svrho podpirali državotvor-ne stranke, katere stoje na bazi absolutnega nacijonalnega jedinstva, integralnega Jugoslovanstva in jedinstvenega državnega organizma. m. Ker pa niti jedna sedaj obstoječih strank, W)disi po svoji ideologiji, bodisi po svojem dosedanjem delovanju ne jamči čisto, neomahljivo in nesumljivo izvajanje gorinavedenih načel, kakor jih hoče Orjuna udejstvit1. ona vendar ni to vsled te-p, ker so v predstoječi volilni borbi nosilci te borbe samo stranke, odrejuje oblastnim odborom da v oblastih, kjer stopajo v borbo jedna proti drugi dve ali več nacijonalnih državotvornih strank, zahtevajo od svojih organiziranih članov, da glasujejo kompaktno za tisto stranko, katere program Je najbližji programu Orjune. IV. če pa bodo v predstoječi volilni borbi, v Posameznih oblastih, slučaji, kjer se bode bila odločilna borba izmed jedne. dveh ali več nacijonalnih državotvornih strank z jedne strani in jedne proti-^ržavne z druge strani in bi obstojala nevarnost, da zmaga protidržavna stranka, v tem slučaju vodstvo Orjune iinajoč pred očmi svoj cilj skrajnega 111 brezpogojnega varovanja .narodnega in držav- nega. dobrobita in časti, zahteva od svojih organiziranih članov, da glasujejo kompaktno za ono stranko, katera ima največ izgleda na stvarni uspeh slučaj, da se ji priključijo nacionalistični glasovi. V. Jugoslovenski nacionalisti bodo medtem z vsemi silami na tem delovali, da se za bodoče vo-! litve ustvari čim tesnejša voliLnoborbena fronta i državotvornih, naprednih, jugoslovanskih strank proti bloku reakcionarnih in separatističnih. Vodstvo je dalje na svojih sejah v prisotnosti delegata »Jugoslov. Četničkog Udruženja« v Beogradu z njim skupaj pronašlo osno.vnico za ustvarjanje iedmstvenega fronta s tem Udruženjem za obrambo države in naroda od notranjih in zunanjih sovražnikov, in je pooblastilo direktorij, da izvede dctalje in do kraja provede sporazum. Končno je vodstvo jednodušno obsodilo penzi-ionirane in odpuščanje nacijonalnih uradnikov, ki so žrtev partizanske zaslepljenosti, iti zahtevalo od kr. vlade, da se ti zločini čim preje popravijo, ker stojijo člam' nacionalističnih organizacij na braniku svobode, domovine in jedinstva naroda. — Objed-nem je vodstvo rešilo nekoliko notranjih vprašanj organizacije in dalo potrebne smernice in pouke. Direktorij Orjune. Vsled zakasnitve nrnašamo šele danes to avtentično poročilo in navodilo. Vsakdo, komur ni še strankarska st .»st o meglila n-::ma lahko iz nreil-stoječega razvidi, da stoji prganizac':a v volilu: borbi čista in neomadeževana, da je ostala vzvišena nad vsemi strankami. Ona bode samo v prihodnji borbi vršila svojo državljansko dolžnost. Ona ni sklenila nikakih kompromisov. Jasno je iz predstoječega, da naša organizacija ne bode podpirala, tiste stranke, katera nam za nemške glasove prodaja naše nacionalne, s tolikimi žrtvami in trudom osigurane pridobitve. Jasno je tudi, da ne bodemo podpirali tisto stranko, katera se prodaja komunizmu. Jasno je dalje, da bomo z vsemi silam: delali na to. da se strnejo napredne vrste, če pa tega ne dosežemo, potem nam ne bode izbira težka. V to svrho pa kličemo ob 12. uri razdiralcem naprednih nacijonalnih vrst in različnim domišljavim osebnim ambicijam — Quo ustme tandem! Za nas pa je edino disciplina merodajna. — Ako ie imenovanje škofov in obredni jezik in-I terno vprašan ie cerkve, not e m je slabo znamenj* za našo duhovščino, ako v tem oziru ona sama ničesar ne ukrene. S tem si daje ta narodna duhovščina sama spričevalo o svoii — narodni zavesti. Nacionalizem ima pravico in dolžnost, da tudi v tem vprašanju zavzame svo5c stališče. Ker smatramo vero predvsem kot nositeljico ljubezni' in ker uvedba slovanskega bogoslužja pri nas ne pomeni sovražnega čina proti nikomur, nasprotno more le pospešiti bratsko združenje v smislu krščanske ljubezni. bomo propagirali to misel, ki odgovarja tudi načelom našega nacionalnega programa. . Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti smo zdravi in naša država mora postati zdrava! š. K.: Iz Prekmurja. IVAN LAH: Nacionalno vprašanje v cerkvi. Zgodilo se je zadnji čas, da so se pojavile v na-Sc‘ni časopisju vesti o slovanskem bogoslužju v naših cerkvah. Vlada ie baje stavila sveti stolici pri skleDaniu konkordata dve zahtevi: 1. da vlada sama imenuje škofe in 2. da naj se v naše cerkve Uvede slovansko bogoslužje, in sicer č:sta staroslo-venšeina, kakor sta io pisala slovanska blagovestnika Ciril in Metod. Proti temu se je oglasil »Slovenec« s par članki, ki so kazali toliko lat nske zagrizenosti, da se ie moral sramovati vsak Slovenec, ima še kaj narodne časti- Oglasil se ie tudi »Slov. ^arocl«. ki ie pokazal to vprašanje s nravnega stanca. Prav ie, da se o takih vprašanjih govori pred-vSem znanstveno, žalostno pa ie, če naše dnevno ^sie ni znalo o tem spregovoriti z nacionalnega stahšča oziroma s stališča naše narodne časti. Vprašanje nar. iezika v cerkvi ni versko vprašanje, dasi * ga morali uvesti v cerkev tudi z ozirom na vero. ai »a je treba, da ljudstvo moli oziroma posluša molitve v jeziku, ki ga ne razume. Saj tudi Kristus ni govoril latinsko. Jezik torej ni bistvena stvar ^ere pa tudi ne cerkvene organizacije, ker doslej j_e ni nihče navel za to neovrgljivih nazorov. Ta-’ozvana vesolindst katolicizma bi pri tem ne trpela, \akor ne trpi n. pr. zaradi uniatov. Pri nas pa bi 'Tiela uvedba staroslovenskega jezika v cerkev še Poseben namen. ker bi na ta način bil storjen prvi Koiak k zbližaniu oziroma združenju cerkve, kar si nuna vsak kristjan želeti, ker smo končno vsi krist-Mn'Jn ni krščansko, če se kristjani med seboi so-' razijo.,Ravno mi Slovani smo toliko srečni, da ima-nio v Ciril-Metodovem delu krasno dedščino, ki ! more nas združiti: tradicije one lepe dobe bi nam j bil nailepši' kažipot v bodočnost. Kako malo ie v nas | in tudi v duhovščini onega lepega duha cirilmeto-j dovskega. kaže to, da se ie na ta način pisalo 'o \ stvari, ki bi morala biti nam vsem sveta in bi morali s ponosom govoriti o nji,— in najbolj žalostno : :e bilo. da se ni našel naroden duhovnik, ki bi bil • protestiral proti temu. Češka in hrvaška duhovščina se bore za narodni jezik v cerkvi in se ne straši niti j žrtev niti preganjanja, ki ga je začela rimska cer-[ kev ,»roti_ nji zaradi tega,, ker skuša uveljaviti v j cerkvi reforme, ki bodo prej ali slej zmagale. Pri j nas se ni še oglasil duhovnik, ki bi spregovoril v 1 tem oziru resno besedo in glasilo duhovščine le brez j protesta sramotilo slovansko bogoslužje- Slučajno mi je prišel v roke »Memorandum cleri iugosloVeni territorii ab 1 tališ occupati« (memo-i randutn jugoslovanske-duhovščine od Italijanov zasedenega ozemlja). Naša duhovščina v zasedenem ozemlju je rio svojem društvu sv. Pavla podala papeški stolici že nekai spomenic, ki so izšle zdaj v tiskarni »Edinosti« (5 po številu) v skupnem zvezku. V vsaki spomenici opozarja naša duhovščina oaneža na to. da smo preieli Slovani vero od sv. Cirila in Metoda, ki sta nam ustvarila slovansko bogoslužje, ki se ie ohranilo ori večini slovanskih narodov in da naj se za naše cerkve v zasedenem ozemlju uvede — slovansko bogoslužje. Kako krasen zgled daie ta duhovščina onstran naših mei tkzv. iueoslovenski duhovščini, ki ni v tem oziru storila še nobenega koraka in ie brez protesta sprejela pamflet ki ga ie bil prinesel »Slovenec«. Tu čaka Orjuno ogromno dela. Ljudstvo nezavedno, tiči v madžarskem blatu in se ne more povzdigniti do narodnostne samozavesti. Manjka tu pomočnikov, jugoslovanskih delavcev. Tisočletno madžarsko gospodarstvo je naše,mu narodu zadalo ogromno rano. In danes si sami redimo gade na svojih prsih, ki pijejo kri naše krvi in se pripravljajo v zvezi z črno internacionalo, da nas vgrizneio ob ugodni priliki. Domače jugoslovanske inteligence ni: tujerodna pa komaj pričakuje prihoda Fridrichovih tolp: du-' hovščina je z malimi izjemami veren hlapec somba-tcljskeea škofa in izvršuje v šolah in v cerkvi nemoteno še nadalje delo madžarizacije. Višji šolski svet nastavlja za učitelje ve-ronauka duhovnike, ki so podaniki madžarske države in naša jugoslovanska država, izplačuje nagrado za njihovo delo madžarizacije. Ako že moramo plačevati črno internacionalo; potem pa namestite po prekmurskih šolah katehete-zavedne Jugoslovane; sai ie dovolj menda še koroških beguncev! Na te bogate veleposestniške župnije naj pridejo oropani in pregnani trpini iz tužne Koroške, ne pa hlapci madžarskega grofa — škofa. Vera ne bo propadla, propadla bo samo madžarizacija v Prekmurju! Višji šolski svet je razpisal namestitev šolskih j služb. V nedolžni opombi je jugoslovanski višji šol-| ski svet pristavil da imajo samo oni nadučitelji | prosto stanovanje, ki bodo kantorji-organisti. Kaj J se to pravi? Duhovniki bodo hoteli imeti samo do-' mače-prekmurske učitelje za nadučitelje. Dobro ; vedo, da ti domačini niso nevarni njihovemu niad-J žar ziranju. Prišleki pa ne bodo prosili iz enostav-| nega vzroka ker nočejo biti pokorni hlapcem madžarskega grofa. In kakšna bo vzgoja naše prekmurske mladine? I Ako bo šlo tako dalje., bodo vsa voditeljska mesta ! na važneiših obmejnih krajih zasedli učitelji, ki so I vzgojeni na Madžarskem Ti imajo že sedaj najbolj-| šega zagovornika o Kleknovih »Novinah«, katere spadajo na Indeks. Podreieno učiteljstvo bo bežalo iz Prekmurja v boljše kraje, kjer vsaj ne bo šikan od madžaronskega nadučiteljstva in popovstva. Oblast nai pošlje v Prekmurje energičnega nadzor« n ka — Jugoslovana, ki bo imel pred očmi samo vzgoio v čistem nacionalnem smislu- Tu smo na meji proti dvema sovragoma: proti -Nemcem in Madžarom. Tretja vrsta gadov- na naših grudih so penzi-joniranci, večinoma učitelji, ki prejemajo jugoslovansko pokoinino za svoje efijaltsko delo na jugoslovanskem narodu Madžarska vlada jih je pošiljala v te kraje v svrho madžarizacije in danes jih jugoslovanska vlada nagraia za njihovo uspešno delo-In sedaj poskušajo gotovi elementi dobiti penzijo za nekdanje notarijuse. takozvane javne biliežnike, ki so izmozgavali kri in denar ubogemu slovenskemu kmetu. Vse te gade naj zapodi Jugoslavija tia, kamor jih vleče srce in rodbinske vezi. Ne bodimo kavalirji v našo škodo. Najprvo nai se naje našega kruha Jugoslovan potem šele naši bratje, a divji Madžari nai si ga poiščejo tam za Tiso! In ti mlada »Orjuna«, ki bi že morala vstati leta 1918., glej dobro in čuvai nad našo mlado zemljo ob zeleni Muri. Vsak »prišlek«, najsibo to uradnik in učitelj ali orožnik širi tu ined nezavednim ljudstvom veliko idejo jugoslovanstva! Sai si vendar sin naroda, k,; ie trpel tisočletja pod jarmom nemštva in madžarskih grofov. Danes si svoboden danes si gospodar na svoji zemlji, zavedaj se tega! LJUBO D. JURKOVIČ: Prvi predpogoj našega nacijonalnega življenja. V dvajsetem prosvetnem veku, ko se je osvobodila ljudska misel, v vsakem pogledu, vseli sta-roveških in srednjeveških predsodkov, sta obstajali v Evropi kot anohronizem. kot nekaj kar se protivi evropski kulturi in civilizaciji, dve državi, kateri nista mogli, v naši moderni dobi, opravičiti svojega obstoja- Ti državi sta bili: prva monarhija moralno propadle in pokvarjene rodbine Habsburg, a druga osmansko carstvo, katero ie imelo nalogo širiti Mohamedovo vero. Naš narod je bil tako nesrečen, da je bil zasužnjen v eni in drugi omenjenih držav. V zloglasni habsburški monarhiji so bili vsi narodni interesi podrejeni vladarjevim in interesom | posameznih grup, katere so bile vladarju po volji In v niegovi službi. Za habsburško gospodo je veljalo vedno srednjeveško načelo, »da ie narod radi države«. V modernem veku je to načelo izginilo. Zrušila in zavrgla ga ie resnica in pravica. Edino pravilni princip katerega se mora vsaka . moderna država držati, je danes ta. da ie država radi naroda in ne obratno: država ie narod sam! Ravng radi tega, ker je bila habsburška gospoda proti temu modernemu načelu katerega so si pri- | svojili vsi civilizirani narodi, je morala Avstrija izginiti iz zemljevida — morala je poginiti! Znan? sociolog dr. Rudolf Ajsler piše v nekem svojem delu: »Država, katera se pokaže kot neprijateljica kulture in napredka, katera pa služi samo vladarskim pohlepom in povišuje samo gotove grupe, ta nima pravice za obstanek.« i Ta logični in pravični zakon je uničil habsburško monarhijo. Nekaj sličnega je veljalo tudi za turško carstvo- Ampak ta zakon, katerega nam je dala moderna doba. ni mogel sam narediti vsega. Morala ie izvršiti ta zakon neka velika fizična sila. Oni del našega naroda, kateri je bil svoboden, kateri ie to svobodo krvavo in s težkimi mukami obvaroval in vzdržal, on ie pripomogel največ k temu. da se ie ta prirodni zakon izvršil. Slavni in junaški Srbijanci so s svojo dragoceno krvio in nepopisnim junaštvom zrušili najprej Turčijo, a kmalu zatem tudi Avstrijo. Ta borba ni LJUBO D. JURKOVIČ: I I 1 □ CeoMe ou,y. I. DEO. Predvečerje jesenjeg dana Sunce ie na zalazu. Nebo ie krvavo crveno. Tu i tamo vidi se po koii beli oblačič . -. U daljini, sa severne strane, kupe se cmi i gu-sti oblači. ' Crvena boja sunca pada na crne oblake, i tako se na nebu vrši neka osobita igra. Tat veličanstveni prirodni prizor, i tu ne-običnu igru oblaka i oblačiča. posmatrao je mladi pastir Veselili Veselinovič, koji ie na obronku malog bre-žuljka čuvao krdo bele vunjači. Pokraj njega mirno je vezla vezivo mlada pastirica Andelija Rajičeva. Večerni mir. Tu i tamo čuje se po koja pastirska pesma i zveno ovna vilaša. Na jednom začuje se tiha grmljavina iz da- J ljine.---------- Veselili se, kao iza sna, naglo prene; pogleda prama onoj strani odakle su dolazili crni oblači, pa pun mladenačkog straha približi se Andeliji, ulivati ju čvrsto za levo rame, i progovori zvonkim' glasom: — Gle, gle, Andelija; vidiš li one crne, guste i velike oblake kako se valjaju jedan za drugim? — — Vidiš li kako tamo daleko seva? ——- Čuješ li kako grmi i tutnji? Evo; i studeni vetar du- va. — Živa 11 a se sigurno boji zlog i nemilog Ne- vi d a oca Jada i Besova. Andelija je pomno slušala sve što Veselin govori, ali činjaše se kao da ne inari za ono što on govori. Nije ga.ni pogledala; ona je prosto napred vezla križe i krfžiče, kuke i cvetiče ha rukavu svoje bele nove košulje. Vesele i razgoračene modre oči uprla ie ostro u vez, i činilo se je kao da gleda žarko sunce koi izlazi: kroz zube čutke ie pevuekala jedmi lepu kolsku pesmu . . . Veselin, koji je bio dobre janječe čudi, za tre-nutak učuta. Kao celo posle podne ležao je nauznak bila šala. ampak bila je krvava in težka. Trajala je več sto let. Bila ie vzdržana s krvjo najboljših sinov našega naroda. Ta del našega naroda ie dal za življenje celote, na oltar domovine vse svoje imetje in svoje življenje. iz te borbe, katera ie trajala skoraj do včeraj in na katero gledaio nekateri z ironičnim posmehom. se ie rodilo naše osvobojenje in ujedinjenje. To dejstvo nam bodi vedno pred očmi- Mnogi naši narodni pokreti. narodna društva, naša književnost in ostala umetniška produkcija, posebno ona iz novejše dobe, vse ie težilo in delalo za naše občenarodno osvobojenje in ujedinjenje. Razni omladinski pokreti vseh delov našega naroda, kateri so se nekoliko pred balkansko vojsko organizirali v edinstven jugoslavenski nacionalistični pokret. so bili globoko uverjeni, da je vsako delo za kulturni in ekonomski napredek našega naroda nemogoče brez našega občenarodnega osvobojenia. Nacionalistična omladina ie že pred vojsko jasno videla, kai in kako je treba delati: ona se je zbirala in organizirala; ona se ie pripravljala, da žrtvuje sebe za dosego tega glavnega in prvega predpogoja našega obstanka: političnega osvobojen ja celokupnega našega naroda od Triglava do Vardara. Delo v tem smislu je zbirala vsa nacionalistična omladina Ta ie navdušeno stopila v borbo, ker je verovala v zmago svoie misli katera se je svetila v resnici in lepoti, ker se je navduševala za ideale človeštva, bratstva, enakosti in svobode. Ta omladina nam ie jasno pokazala koliko za-more samozataievanie. Poglejmo Že-rajiča, Jukiča. Principa, Čalinoviča, Avgusta Jenka, Ivana Endli-cheria in mnogo drugih idealnih ljudi. Predvojni nacionalistični pokret, kateri je bil dobro organiziran tudi v Sloveniji, je bil v ozki zvezi s srbskimi četniki v Srbiji, a vse .je vodila beograjska »Narodna Obrana«. Preglejmo delo vseh naših društev in pokretov, proučimo sredstva, katerih so se posluževali, pa bodemo videli da so »Narodna Obrana«, srbski četniki in iugoslavenski nacionalistični pokret imek iasno odreien cilj. in da so za dosego tega cilja dali največ kar se ie moglo dati, svoja najlepša leta, svojo mladost svoje sposobnosti in svoie življenje. Ti trije pokreti. ki tvorijo pravzaprav eno organsko celoto, rekrutirali so veliko število aktivnih liudi, kateri so za naše osvobojenje faktično delali. se borili in žrtvovali- Oni so — pa če so zgodovinarji in diplomati svetovne voiske hoteli ali ne — zažgali zadnjo luč v podkopu. ki je raznesel staro trhlo Avstrijo, tega največjega neprijatelja kulture in napredka: oni so dosegli svoj največji cilj: osvobojenje celokupnega našega naroda. Torej prvi predpogoj našega nacionalnega življenja ie tu: naš narod ie, v glavnem, politično po travi, koja je bila od sunca upaljena. Glavu je podbočio rukama, a noge je malo raširio. Razmiš-Ijao je koječemu. Crni su se oblači sve više i više približavali i grmljavina je opet zattinjila. t— Slušaj Andeiijo, —• ponovo se trgnu i nastavi Veselin — ti kao da ne mariš za ono što ti ja kazujem. a znadeš li jadna, da je sve to što govorim strašna istina. Nevid nam ljuti preti. — Slušam, slušam, — tiho odgovori Andelija, a da svoje oči nije ni digla sa veziva, pa nastavi slatkim posmehom ali što se ti, mladi junače, bojiš Nevida?! — Kakav si mi ti momak? Ah, ha, ha! Ne, ne; Veseline brate, litjela sam se da našalim, neču da te žalim! — Moja strina veli, a čula sam gde govore da pravo veli, da je bolje da se mi, bedni stvorovi, niti mišlju ne mešamo u Ne-vidove poslove. Ti vrlo dobro znadeš, da on ima svu silu zl"’h slugu, na u borbi protiv Svantevida, on može i tebi da naškodi, ili da ti noču, kad usneš, Moru pošaljc, pa kuha tebi I lelek! — Verujem Andeiijo sele; sve što kažeš, da je strina kazala to sam i ia čuo od mog pokojnog dede — znadeš li ga; onog sedog i zadnjih godina slepog starca, koji je tako lepo gudio u slepačke gusle — ali se ja svejedno bojim kletog in nemilog Nevida. Eto; taj strah čini da naj mislim, i da se, kako ti veliš, mešam u njegove poslove. Andelija se slatko nasmeši, Malo zatim spremila je vezivo: podigla se da pogleda svoj šuljčič bele vunjači, i kad ie videla sve u regu opet je sela i stala da draži Veselina, Sitne piličiče i komadičke zemlje kradomiee je bacala na Veselina koji je bio nešto zamišljen. Veselin činjaše kao da ništa ne čuje i gledao je dalje negde u nedogled. —---------------- U njemu su se križale razne misli i osečaji, a kad ga je Andelija sve to više •obasioala piljcima. bilo mu ie nešto lepo i milo pri duši. Na jednom se trgnu i milo pogleda Andeliju. Ona se nekako zastidi i, ne znajuči što, gledala je svoje istrošene opanke pa je na njih bacala piljčiče koji su još u ruci preostali. Da bi nekako stid prekrila, naglo se je podigla i poletela je svom šuljčiču, koji je na dnu brežuljka mimo pasao. Veselin je ostao na svom mestu sav raz-dragan. osvobojen; 011 ima svojo nacionalno državo. T* država je dosežena s krvjo in bode s krvjo obdr-žana in obvarovana: varovali io bodemo mi orju-naši in nobeden nam ie ne bode razdrl! Naš pokret. Redakcija in administracija »Orjune« postaje v areni »Narodnega doma«, tja naj se pošiljajo vbo-doče vsi dopisi- Uradne ure od 17.—19. Oblastni odbor Orjune za Slovenijo posluje v areni »Narodnega doma«. Predsednik od 17.—19. vsak dan. tajnik od 16.—19., blagajnik v pondeljek od 17.—19. Mestni odbor Orjune za Ljubljano posluje tudi v areni »Narodnega doma«. Protest. Z naivečjim ogorčenjem smo citati vest, da se ie protizakonito zaprlo predsednika Obl. Odbora Or.-ju.-na v Nov. Sadu. V času. ko se največji zločinci proti naši državi in Naciji svobodno sprehajajo in uničujejo ono. kar je bilo pridobljeno s potoki mučeniške krvi naših najboljših sinov; najodločneje protestiramo, da se boritelji za naše državne in nacijonalne ideale protizakonito preganjajo. Protestiramo v imenu vseh naših organizacij nroti tej konkretni krivici in zahtevamo, da se V bodoče kai sličnega ne ponovi. Oblasni Odbor Orjuna za Slovenijo. Ta protest se je naslovil na ministrskega predsednika g. NikolaPašiča. ministrstvu notranjih del in na vse večje slovenske časopise. Prelita nacionalistična kri. Popustljivost nove vlade naoram raznim razdiralnim elementom ie vzrok, da ie zrastel greben vsem sovražnikom našega troedinega naroda- Dokaz temu ie poleg mnogo drugih še posebej žalosten dogodek, ki se ie pripetil v Osjeku V tem na polovico ž:dovsko-iiem-ško-madžarskem mestu, v tej podravski trdnjavi frankovcev ie preteklo nedelio na poti iz kavarne domov bil zavratno napaden in iz revolverja težko ranjen naš drug g. Mašič, urednik »Budučnosti«. Nanadalcu se ie sicer posrečilo zbežati no tamoš-nja »Orjuna« nam ie porok, da bo nedolžno prelita kri enega najboljših naših bratov v najkrajšem času * maščevana. Ustanovna skupščina mestne Orjune v Mariboru se vrši danes v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri dopoldan f v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in govor predsednika pripravljalnega odbora. 2. Govor predsednika politične sekcije. 3. Citanje štafutov. 4. Volitev definitivnega odbora. 5. Slučajnosti. UNDERWOOD pisalni Stroji THE REX CO., Ljubljana. ni m- UT-Trrrr-nii. mr.n-r.iiij tm ««n ij —jnrmn—r^"—i-a — Veseline brate — zvonkim ga glasom Attdli-ja zovnu — ustani, da gonimo blago! — Evo me, evo: Andeiijo selo. — odgovor' Veselin kao začaran njenom lepotom, i za sam tre-nutak okupi svoje krdo vunjači pa. uporedo Andli-jinirn šuljčMem, gonjaše ga svojoj kuči. • On je zadiplio dvoreve diple, a ona je. svojin1 sladkim glasom iz belog grla, pevala proštu narod-nu melodiju: Bobra veče, i dobro vam bilo — ------ Dobra veče, i dobro vam bilo; Andelija je Veselimi ovog puta izgledala mnogo lepša i veselija. Ali ne samo ona, nego i njen der dančič, koji je bio od prostih srebrnih cvancika, i koii tako leno resio njene mlade grudi, 'zgledno mu je ovog puta mnogo lepši od najlepšeg derda-na od samih zlatnih dukata. Sve što je bilo na njoj sve ie bilo lepo: njena haliina ie bila bela kao golu-binje perje; a čarape i bečve kao šareno cveče . . • Kad su došli do raskršča puta, koji je vodio njenoj i njegovoj kuči, pozdravili su se i milo i drago ko rodena brača. I tako kroz čelu jesen i kroz celu zknu, skoro svakog dana, u društvu svoje bele vunjači, sastajali su se Veselin i Andelija, sad na jednom, a sad na drugom pašnjaku. Razgovarali su se o neznatnim stvarima, koje su za njih mlade pastire bile lepe i prelepe. Nadevali su imena svakom novom vunja-četu: mladim su janicima vezivali koniskom Strunom male rogove, e da im budu vilaši. £a njih kao dainie postojao drugi svet doli samo njih i njihove bele vunjači. Ako su se irokadkad Veselimi javljale crne misli. to bi ih Andelija svojoan mirnom i blagom čudi, odstranjivala a njoj se tada činilo kao da svetla nov mladi derdain od srebrnih taljera- Svantevid, bog bogova, potera črnog i mrkog Nevida i oslobodi dobru Živanu. Stojan več je po-čeo da svojim žarkim zrakama miluje dobru Živami. i ona se ju od dragosti i milošte sva zazelenila i strasno se je podavala njegovim vručim poljub-cinia. — Svanulo je p r o 1 e č e ! (Nastavlja se.) Svetosavska priloga „ORJUNE“. Naša svetosavska priloga. V naši enotni jugoslovenski državi moramo zbrati vse vrednosti, ki so jih dali posamezni deli našega naroda. Te vrednosti morajo postati last-nitia celokupnega naroda. Slovenski del našega naroda si mora prisvojiti vse one vrednosti, kar sta jih dala hrv. in srb. del naroda, in obratno. S temi vrednostmi. k: so jih dali pojedini deli našega naroda, naj se ponaša in diči vsak Jugosloven, — da bode to njegovo. Bodoča pokoljenja In*]o gledala na našo prošlost, kakor na eno celoto, vse to bode ponos vsakega Jugoslovena, pa naj si bode iz Ljubljanske ali Bitoljske, Zagrebške ali Šibeniške oblasti. istotako naj bodo za vse nas veliki ljudje: I rubar. Prešeren, Cankar, poznani, čitani in čislani od vsakega kulturnega Jugoslovena. Edino na ia način se bode stvorila jaka nacijo-nalna zavest, brez katere ni jake nacijonalne kulture. Orjuna, ki si je stavila za enega glavnih načel, ustvarjanje nacijonalne zavesti izdaja i v to svrho to Svetosavsko prilogo. Pa žal ni čisto taka, kot bi jo želeli, vsekakor pa naj tudi takšna kot je doprinese svoj kamenček v veliko zgradbo, stvar-janja nacijonalne zavesti. Sveti Sava ni znan kot velik človek, ki bi bil pri srspskem delu našega naroda, »pisec prvi po casu in eden prvih po važnosti«, toda on je »delal neumorno, izvršil cerkveno organizacijo, ki je preživela i državno organizacijo, razširila se in ojačala ter v težkih časih, ki so temu sledili, mnogo se trudila, da se vzdrži narod. Bil je državnik in organizator, kakor jih je malo bilo v srbskem narodu vobče. Ko je ustanovil srbsko cerkev jo je tudi napravil samostojno ter jo osvobodil kontrole in bizantinskega varuštva, in ta je izvedel njeno organizacijo, je postavil s tern zelo važen te-melj za ojačenje in napredek raške države. Svobodno in dobro organizirana cerkev je bila zvest 'n zmožen pomagač države, a v dobi robstva učitelj in braniteli naroda.« (S. Stanojevič.) Radi tega je dobro, da se kult Svetega Save ;azšir' no vseh delih našega naroda, da oostane Sv. Sava lastnina vseh zavednih Jugoslavenov. RAD.^HTEPLIN^PETRUŠKA: "V Cast proroku! Čast proroku, ki zažiga v srcih up na vse, kar blago, na pravice končno zmago in k svobodi narod dviga! Blagor narodu, ki hram svojih vodij nauke žive in z besedo, z mečem brani jih pred zlobo vere krive, ki z osveto, če je treba gre iz pekla tja do neba! Slava tebi, Sveti Sava, Čast in slava večno! Srbski rod, i tebi slaVa, in — življenje srečno! — Sveti Sava. Sveti Sava se je rodil kot najmlajši sin Stje-Pana Nemanje in njegove žene Ane okrog leta 1170., Pozno, ko se starši niso več nadejali, da še dobe deco. Ime mu je dano Rastislav, a iz nežnosti so ga doma klicali za Rastka. Detinstvo mu pada v ono dobo,' ko je Stjepan Nemanja gradil svoje zaduž-bine in ko se je morda že pričel pripravljati, da konča svoje življenje v samostanu. Razpoloženje na velikožupanskem dvoru je bilo potemtakem zelo Pobožno in je zelo ^vplivalo na mlado Rastkovo dušo. Tako ni čuda, da je on postal tih, v se zamišljen deček, ki je obračal svoj pogled od bučnega življenja mladih velikašev in ga upiral v oddaljene zemlje, kjer je slišal, da žive bogaboječi-ljudje ob Postu in molitvi. Poln takšnih misli pobegne Rastko kot mladič 2 nekimi menihi, ki so prišli k Nemanji po milošči-no. na Sveto goro. Roditelji Nemanjini so obupavali kljub vsej svoji pobožnosti radi tega bega, in žalost jih je sklonila, ko jim je Rastko po vojvodi, ki ga je zasledoval do isvete gore, poslal svojo posvetno obleko, svoje plave, kakor zlate lase, in jim sPoročil, da ni več Rastko, ampak Sava. S Svete ^°re se ni več hotel vrniti, ampak je š® nanjo pregovoril tudi očeta, ki se je nahajal že v samostanu Studenici, ker se je odrekel vladi in vzel meniško raševino na sebe. ) Sava je bil najprei v Rusiku, potiem v Vatope-ui, a ko je dospel Nemanja leta 1197., sta obadva obnovila svetogorski samostan Hilandar in utrdila v njeni srbsko kulturno središče, kakor so ga imeli Rusi v samostanu Rusiku, Bolgari pa v Vatopedu, samo še čvršče, z boljše organiziranim delom. Po svoji volji je živel Sava medtem samo do očetovega prihoda na Sveti gori, ter pri tem preko mere mučil mlado telo s postom, bdenjem in vsakojakim trpljenjem, čim pride Nemanja, je moral Sava popuščati, ker stari izmučeni vojščak ni mogel gledati tipljenja in mučenja svojega ljubljenčka. Da ga ne bi po nepotrebnem žalostil, je Sava odnehal od svojih asketskih naporov, misleč, da jih kasneje nadomesti. Pa tudi po smrti Nemanjini leta 1200. — to smrt je Sava na posebno ganljiv način opisal — ni Savi dano. da živi postu in molitvi. Iz Srbije so mu neprestano prihajala poročila, eno bolj črno ko drugo, da naj se povrne v domovino in s svojo pametjo, ugledom in spretnostjo pomaga svoji domovini, ki jo razdira borba med prepirljivima bratoma Vukanom in Stepanom. Sava se res vrne, toda šele po dolgih prošnjah, 1. 1207., in nosi seboj relikvije Nemanje. Pomiril je brata in se potem hotel vrniti na Sveto goro. Toda ljubezen do naroda in Stepanove prošnje so ga prisilile, da je svojo željo zapostavil obči in ostal v domovini. Iz Nemanjine zadužbine Studenice je razvii Sava delo za prosvečenje Srbije, ali le s slabim uspehom, ker je vrhovna cerkvena oblast bila grška. ki jej ni bilo mnogo do prosvečivanja Srbov. Cela zemlja vobče je bila neurejena, neutrjena, od vseh strani obkoljena ou sovražnikov. Zato je Stepati tudi moral iskati oslona na zapadu, odkoder si je vzel tudi drugo ženo in kjer je hotel izprositi tudi kraljevsko krono. Sava tega ni pričakoval v Srbiji. njega so bratovi koraki žalili. Zato se je zopet vrnil na Sveto goro. Toda le za malo časa, kajti brzo se je zopet izmiril z bratom in v dogovoru ž njim odšel v Ni-kejo, kjer je dosegel pri carju Teodorju Laskaru in patrijarhu Emanuelu, da so srbsko cerkev priznali za šamostalno in jej dali metropolita v osebi Save samega. Sedaj je Srbija imela čvrsto podporo za izvajanje kulturne organizacije. Sveti Sava s eje mogel vrniti v domovino in takoj započeti s svojim plodnim prosvetiteljskim delom. Ko je zgradil čvrste in zanesljive temelje srbskemu kulturnmu razvoju in ko je s svojim nasvetom in delom pomogel bratu Stepanu, da Srbijo utrdi in uredi, je s tem po-vložil osnovo za bodočo veličino Srbije. Za vsako najmanjšo stvar se je brigal. Dvigal je samostane in cerkve, izdeloval pravila za nje, zbiral je in prevajal cerkvene knjige in zakone, opisal je jedin-stveno, skladno in z globoko nežnostjo življenje svojega očeta Nemanje, s samostanskim imenom Simeona. Sava je bil tako prvi srbski književnik, prvi uvajalec zakonov, prvi organizator cerkve in prosvete, prvi dalekovidni državnik in razborit diplomat. Ko je povsod započel in v pravo smer napotil delo za narodni in državni napredek, ga je takratno visoko spoštovanje do svetih krajev nagnilo, da ie dvakrat not oval v Palestino. Prvikrat kot metropolit. drugič, ko ie že odložil to čast in jo predal v zanesljive roke Arzenija Prvega. Na drugi poti je posetil ne samo Palestino in Sirijo, nego tudi oddaljeno Afriko. S pota pa se ni več vrnil v Srbijo. Štirinajstega januarja 1236 se je na povratku iz Svete dežele na praznik Bogojavljenja prehladi! ter umrl v Trnovu na Bolgarskem pri svojem sorodniku, bolgarskem carju Jovanu, se čigar hčerjo je bil oženjen njegov sinovec, srbski kralj Vladislav. Tu je bil sveti Sva tudi pokopan v novi cerkvi »Štiridesetih mučenikov«. Vladislav ie le s težavo izprosil njegove relikvije, da jih položi v svoji zadužbini Mileševu, blizu Lima in Prijepolja, kjer so počivale vse do leta 1595. 'Takrat jih je Sinan paša na Vračaru pod Beogradom zažgal, da zatre duh svetega Save med Srbi, ker jih ta duh drži čvrste in nezlomljene, polne ■ nade v osvobojenje. Savine relikvije je zažgal, ali njegovega duha med Srbi ni mogel uničiti. Narodna pripovedka. Sveti Sava in dva bogataša Prišla sta nekoč k svetemu Svi dva bogata čioveka in mu rečeta: »Sveti vladika! Bogata sva in imava vsega dosti. Delala sva pa nama je Bog dal. Veva pa, d bode tudi najino bogastvo minilo. Ne bode trajalo dolgo časa, kakor tudi druga niso trajala dolgo. V svojem življenju in bogastvu bi rad i napravila kako zadužbino, pa sva prišla h tebi, da nama poveš, katera bi bila najboljša«. *Jaz vama tega ne povem. Pojdita po svetu, delajta dobra dela, po treh letih pa se vrnita in tedaj vama povem, ali sta delala dobro ali slabo. Bogataša sta poslušala svetega Savo. Vzela sta mnogo denarja in šla po svetu. Da se ne bi med potjo srečala, je krenil prvi proti vzhodu, drugi pa naravnost proti severu. Tako sta potovala po svetu in delala med narodom dobra dela. Po treh letih sta se zopet vrnila vsak na svoj dom. Ko sta prišla k svetemu Savi, da mu povesta kod sta hodila in kaj sta naredila v teh treh letih, reče sveti Sava najprej starejšemu trgovcu: »Kaj si ti naredil?« Starejši trgovec mu odgovori: »Sveti vladika. V teh treh letih sem potoval po svetu in sem za svoj denar postavil tri velike cerkve, tri šole, tri izvire, tri gostilne, tri mostove, tri ladje in tri bolnice. Vsaki cerkvi sem kupil tri zvonove, a vsaki šoli sem plačal tri učitelje, a vsaki bolnici tri zdravnike«. Sveti Sava je odgovoril: »Dobre so tvoje zadužbine! Vse kar si naredil je potrebno in dobro.« Nato se obrne sveti Sava k mlajšemu trgovcu in ga vpraša: »Kaj si pa ti naredil v teh treh letih?« Ta mu odgovori: »Evo sveti vladika, povem ti vse po vrsti. Ko sem prispel v prvo vas, sem naletel na potnika, ki je obtičal z vozom in volrni v blatu. Pomagal sem mu, da je prišel dalje. V drugi vasi se je zažgala človeku hiša in če ne bi jaz sklical sosedov bi zgorel on in otroci. V tretji vasi sem odstranil dete s ceste ispred voza, kateri bi ga drugače povozil. V četrti vasi sem varoval sedem dni in sedem noči ubogega bolnika, ki ni imel nikogar razim nečakov, ki sta bila še otroka ki sta mu stregla V peti vasi sem potegnil iz vodnjaka dete, ki bi se kmalu utopilo. V šesti vasi sem spodil razbojnike ispred hiše nekega bogataša. V sedmi vasi sem zasadil ob potu tri žlahtna in lepa sadna drevesa. V osmi vasi sem ubranil šibkejšega pred močnejšim, kateri ga je hotel ubiti. V deveti vasi sem popravil izvir zraven velike ceste, kateri je bil zapuščen in zamazan, V deseti vasi sem nasitil ubogega starca in poleg tega sem mu dal še svojo suknjo in opanke. V enajsti vasi sem pokazal bliž-nico do bližnjega mesta nekim starcem. V dvanajsti vasi sem dobil in vrnil onemu, ki je izgubil, polno mošnjo denarja, in to ravno onemu, ki me prejšnji večer ni hotel sprejeti pod streho. Nazadnje sem v nekem mestu podaril neki siroti ves denar, ki sem ga imel s seboj in prišel domov brez pare.« Razveselil se je sveti Sava velikih dobrih del mlajšega trgovca, ga objel, poljubil in mu rekel: »Živi mi sinko in imej veliko sreče! Zadužbine se lahko : z vršijo z denarjem in dobrimi deli. Zadužbine izvršene z denarjem so manj vredne od onih, ki se jih izvrši z dobrimi ^deli. Zadužbine katere izvršuje kdo sam s svojim delom, razbremenjujoč drugega in v potu svojega obraza, so mnogo več vredne od onih kupljenih z denarjem. Tvoje zlidužbine so boljše od onih katere je naredil starejši trgovec.« Iz zbirke St. M,- Mijatoviča. VOJISLAV ILIČ: Sveti Sava. Ko udara tako pozno u dolini nočnog mira Na kapiji zatvorenoj svetogorskog manastira? — »Več je prošlo tavno veče, i nema se ponoč hvata, Sedi oci, kaluderi, otvorite mi teška vrata. Svetosti mi duša hoče, a odmora slabe noge, Klonulo je moje telo, umorne su moje noge — Ali je krepka volja moja, štd me nočas vama vodi, Da posvetim život rodu, otadžbini i slobodi. Prezreo sam carske dvore, carsku krunu i porfiru, 1 sad evo svetost tražim u skromnome manastiru. Otvorite mi. časni oci. manastirska teška vrata, I primite carskog sina ko najmladeg svoga brata...« Zaškripaše teška vrata, a nad njima sova prnu I s kreštanjem razvi krila i skloni se u noč crnu. A na pragu hrama svetog, gde se Božje ime slavi, Sa buktinjom upaljenom nastojnik se otac javi. On buktinju gore diže, iznad svoje glave svete, 1 ugleda, čudeči se, bezazleno boso dete: Visoko mu blago čelo, pomršene guste vlasi, Ali čelo uzvišeno božanstvena mudrost krasi. Za ruku ga starac uze, poljubi mu čelo blago, I kroz suze prošaputa: »Primarno te, milo čedo!« Veko vi su prohujali od čudesne one noči, .Veko vi su prohujali i mnogi če jošte proči — Al‘ to dete jošte živi, jer njegova živi slava, Jer to dete beše Rastko, sin Nemanjin, Sveti Sava. PERO SLEPČEVIČ: Svetosavske misli. Pod hladnim suncent Svetosavskog praznika jedila slika vrze mi se po pameti: Prosvečivanje plemena nalik je na dizanje piramida. Obadvoje jednostavno po zamisli, jednostavno po sredstvima, a teško po.izvodenju: obadvoje delo, ne samo jed-nog uma koji ponese zamisao, nego celih naraštaja koji nose teret: obadvoje, zasnovano na široku temelju diže se u gradevine trajnije od država i naroda. Sv. Sava nije samo zainislio Diramidu srpske prosvecenosti kao neimar, nego i radio na njoj kao zidar, i predao je u amanet docnijim naraštajima da je doziduju. Navikli smo gledati ovog čoveka u zlatnoj odeždi, s krunom i žezlom vladičanskim: vernija je ona slika koju je ostavio biograf Danilo. Un opisuje arliiepiskopa Savu kako saraduje na iz-radi svog doma Žiče, kako se tu skromno hrani s ostalim kaluderiina s iste trpeze, i kako sam pod- 1 učava za narodno-pi osvetilački čin vrlo priproste ljude iz ondašnjeg srpskog naroda. Isus je rekao bogatom mladiču: razdaj sve svoje i podi za mnom! Ne traže 11 tu žrtvu i Ideje kojima služe veliki ljudi? Unc širc oko glave miriš tamjana, ali u isto vreme one su teške na rukama kao kamen. U našim očima, svetinja Savina, to je svetinja samoodricanja u službi jedne velike misli. Njegovo delo ostalo je vecto ter ie on, kao prost radnik, da pored pouke daje i primer. I tako, kad je vreme poooaralo srpske države, i rastevalo srpski narod, ostalo je uzgor u srpkoj duši nešto šturo i neizdelano, ali neoborivo, s lučein gore na vrh, koji se video iz najdaljeg izgnanstva. Ta idealna grade-vnia bio je Savin versko-prosvetni samoupravni manastir. Pomocu nacionalne vere i nacionalne pesirie, srpski narod, jedini na Balkanu, očuvao je duhovnu vezu sa Srednjim Vekom. To daje našoj današnjoj civilizaciji, rriakar i priprostoj, dubinu ve-kova. »Zidanje Skadra«, »Uroš i Mrnjavčeviči«, »Obretanije glave kneza Lazara«... sve se vije polagano oko jednog drevnog mesta: Na vrhu pi- ramide, žižah iedne zadušnice, na dnu njemu grob jednog sveča. * Neko iz prostog naroda-video je i zabeležio u jednoj pričici dva velika duha kako idu preko srpske zemlje i zagledaju kakav im je naraštaj i video pleča tog, ognjevitog oca, i tiliog, zamišljenog sina, video Simeona i Savu. L' torne prikazanju vidimo kako: uz narodnog državotvorca ide narodni učitelj. (»Prosveta«.) NARODNA PESMA: Sveti Savo. • Zbor zborila gospoda riščanska Koci bijele crkve Gračanice: »Mili Bože, čuda golemoga! »Kud se dede car-Nemanje blago, »Sedam kuia groša i dukata? Valjada je raskovao blago »Na nadžake i na buzdovane 1 dobrijem konjma na ratove«. Tu se desi Nemanjiču Savo, Pa govori gospodi riščanskoj: »Ne 1 ud ujce, gospodo riščanska! »Nije babo raskovao blago »Na nadžake i na buzdovane, »Ni dobrijem konjma na ratove, »Več je babo poharčio blagu »Sve gradeči mnoge zadužbine: MARJAN SVARUNOVIC — K-: Svobodni bratje - svobodne sestre! Se li spominjate onih velikih dni, ko smo povzdignili glasove naših želja, ko je nam in svetu oznanil s sarajevskim strelom mladi Gavr. Princip veselo vest — »Naš Vidovdan se bliža!« — Kot prvi se ie ta mladi nacijonalist žrtvoval na oltar zaklete boginje — Jugoslavije. Pokazal nam je pot in nam dal vzgled, da brez žrtev ni sreče! Sli so za njim v ječe, na vislice in v boi proti rodnemu bratu, v boi proti Svobodi... Morali so! le čete oa ni več slepil duh »viribusa unitisa«. imele so lepše geslo, geslo, ki zveni kot sladka pesem večne pomladi, polno ljubezni in ognja — Jugoslavija... Tam na jugu se je bil brat enak levu. Čuval ie Njo, o kateri smo sanjali... Bližal se je poraz... Toda ne! Med ogorele in okrvavljene obraze stopi On, naš Osvoboditelj in Učitelj, prvi nacijonalist Peter Karadjordjevič ... »Preko mojega trupla, Dreko mrtvih teles mojih sinov bo stopil sovražnik na naša sveta tla!« — Navdušen po očetovih besedah se ie srbski lev zagnal v sovražnikove vrste. Zmaga! Junaška armada ie vkorakala po imperialističnih zastavah v osvoboieno jugoslovansko Mek-ko Beograd. Ošabni premaganec skuša svoi zadnji napad. Srbska prsa drže. toda grozno.. • Hrabremu branitelju zasadi nož v hrbet njegov lastni brat Bolgar... Ne peče rana, temveč izdajstvo! Obkoljeni krog in krog od sovražnikov se umikajo srbski junaki, braneč z nepopisnim junaštvom vsako ped rodne grude. Zaman ves trud. Soyražnik zagospodari Srbiji. •. Armada, narod, krali! Preko strmih albanskih vrhov beže k sinjemu našemu Jadranu. Njegovi valčki že pozdravljajo žive mrtvece, brezdomovince — srbske iunake... Vido, Otok smrti! Spomenik naše velike ljubezni do Nje, večne, mlade, naše majke... Ko je umiral srbski narod, je strgalo nekaj najmlajših verige suženjstva- Okrvavela so polja Do-brudže... Katera majka ie rodila te viteze — junake? Morda Ona?-.. Na njih prsih so se lomili neinško-bolgarski bajoneti. Bili so- to prvi dobro-voljci. ' Sledili so jim drugi- Prvič se je slovensko-hr-vatska kri pomešala s krvjo srbskega junaka... Ramo ob rami so se borili in umirali z Njenim sladkim imenom na ustnih ... Zagrizli so se v prvo osvobojeno zemljo. Prodirajo naprej, pred njimi Svoboda... 1. december 1918. Vse naokoli samo »Živela Jugoslavija!« Osvoboieno ljudstvo ne je, ne pije. Naslaja se ob njenem sladkem imenu. Jugoslavija, Jugoslavija... Jugoslovenski nacijonalizem je praznoval svojo zmago. Trpljenja pot katero je začrtal Prinčip je bila prehojena. Avala — Cer — Albanija — Solun — Dobro-polje — Zagreb! Živela Jugoslavija! Svoboda, svoboda... Iz sinjega Jadrana, iz naše Gospe Svete prihaja zvok verig in škripanje zob ... Svobodne zapeljujejo razni demagogi, vehko-srbi. velikohrvati. avtonomisti drugi pa kujejo naše ujedinjerile. katero se je zvršilo na dobritških in bitoljskih poljih, z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev .. • Štiri leta ie po trudaoolnem delu soaval jugo-slovenski naciionalizem. Sedai vstaia mogočen kot v veliki dobi 1912—1918. Zopet bo nrišel dan. ko bo iz ust vseh sinov in hčera naše zemlje zadonel oni sladki, večno lepi klic: »Živela Jugoslavija!« Ramo ob rami bomo prodirali na naše morje in zeleno polje. Kri Srba, Hrvata in Slovenca — iugoslovenska kri bo sprala iz kraškega kamna rapailsko sramoto. Ponosno nai zavihra naša modro-belo-rdeča zastava, večna in mogočna v znaku: — Svobode. Bratstva Edinosti, Neodvisnosti in Enakosti! — Živela Jugoslavija! Živel naš nacijonalizem! LJUBO' I). JURKOVIČ: Pesma o starostavniin slovima. S. s. s. Vodi majka najmladega sina. Vodi njega slušat leturdiju; Kad su bili blizu crkve svete. Posvečene Svetitelju Savi, Pita sine svoju staru majku — Prst upire crkvenom zvoniku: Šta kazuju, moja dobra majko, Ona slova na krstu časnome? Četir slova na četiri strane?« Majka sinu lepo odgovara: — »Slova kažu, moje radovanje, Sveti Sava da je Srpska Slava! To je sinu mnogo drago bilo. Malo vreme — nit nedelju dana— Babo vodi najmladega sina, Vodi njega šlušat leturdiju; Kad su bili blizu crkve svete Sinak baba u radosti pita — Prst upire crkvenom zovniku: —- »Znaš li, babo, šta ta slova kažu, Ona slova na krstu časnome, Četir slova na četiri Strane? Htelo dete nadmudriti baba. Babo sinu lepo odgovara: -- »To su, sinko, slova starostavna, btari nama zapis ostavili: Sama Sloga Srbina Spasava.« To je sinu mnogo čudno bilo. Sto sada ista slova kažu! 1’eške reci njega zabuniše, Pa za babom zaostaje mali, Sve se čudi — svoga babu pita: —• »Zar ne kažu, moj mili babajko, Ta četiri slova čudnovata: Sveti Sava da je Srpska Slava? — »Jeste, sinko, i to slova kažu! Svetog Savu da štovati treba, Koj je srpsku veru sačuvao. A vei^a je Srpstvo sačuvala! Jeste, sinko, i to slova kažu; Malo ili je, a mnogo ti kažu. Ona slova još kazuju, sinko, Da u slozi svi živimo lepo, Jer bez sloge propaii bi, sinko, Davno bi nas ponestalo bilo. Jer bez sloge mi se ne bi mogli Niti krstit',, niti se prekrstit, Niti krsne zapaliti sveče, Ni blagoslov na kudu sazvati; Painti, sinko,,za života svoga, Što su nama ostavili stari U četiri.slova starostavna! Jošte pamti, moj. premili sine', Novi zapis za vremena nova: Svi Sloveni Svagda Složni — Sama Sloga Slovene Spasava! »Ostaloga što preteče blaga, »Ostalo je blago poharčio »Zidajuči po kal.u kaldrme »1 gradeči po vodam* čuprije, »Dijeleči kljastu i slijepu, »Dok je duši mesto uvatio, »Sedam kula blaga poharčio: »Eto babo kud poarči blago!« Onda reče gospoda riščanska: *Be aferim, Nemanjiču Savo! »Kad imaste sedam kula blaga, »Te znadoste upraviti blagom. »Prosto da si, .Nemanjiču Savo! »Prosta duša tvojih roditelja »hrosta duša, a čestito fjeio! »Što nosili, svijetlo vam bilo! »Što rodili, sve vam sveto bilo!« 1 što reče gospoda riščanska Na rastanku kod bijele crkve, Što god rekli, kod Boga se steklo. Naše morje. Na Dunaju so med svetovno vojno prirejali v tehničnem muzeju poučna predavanja o Jadranskeni morju. Predavanja so bila ilustrirana s skioptičnimi slikami. Krasne slike, morje valovi ob romantično obalo, nad valovi krožijo vojaški hidroplani in ol) otokih plujejo vojne ladje- PuDhka je bila razočarana. Predavatelj je zaključil svo;, govor s sledečimi besedami: Ni čuda torej, velecenjeni, če se je toliko krvi prelilo in če še ni konca vojne, ko gre za »naše morje«. Našim ljudem, ki so po večini morje že videli, ni treba mnogo pripovedovati o njegovi lepoti. Vsi bodo soglašali z dunajskim predavateljem. Vendar to mnenje dunajskega predavatelja nima podlage, ni resnično. Za lepo morje se ne vodijo vojne. Še nobena vojna se ni vodila za pridobitev lepili stvari, še vedno ie šlo za življenje. Tako tudi polpretekla svetovna vojna. Sele tisti, komur je znan gospodarski pomen morja, bi mogel upravičeno vsklikniti: Ni čuda-.. Morje veže, morje ne razdvaja. Morje je cesta, morje ni prometna zapreka. Ce imaš hišo in edino pot od svoje hiše v • svet, je ta pot za te, ki brez a^eta ne moreš živeti življenskega pomena. Kdor ti zapre to pot v svet, je zaprl tebe med štiri stene, je tvoj čuvaj v jetnišnici. Samo tako je tudi z našim jadranskim morjem. Ves zapad Evrope, vsa Afrika, Amerika, Daljni vzhod in Pacifik se dotikajo naše hiše, naše države v Trstu in na Reki. To je bela cesta, ki pelje svet, v blagostanje. Kdor nam tu zapira pot iz naše hiše, je naš- čuvaj v jetnišnici- »Ni čuda torej, velecenjeni, če se je toliko krvi prelilo...« Komur ie pot od hiše zaprta, nima pomena, da si zgradi vozove in vzgoji konje. Kdor ima cesto v oblasti, ima kod voziti. Kdor ima morje, ta lahko gradi ladje, ta lahko sebe in druge vozi po svetu, ta lahko zasluži mnogo denarja samo radi tega, ker ima morje. Kdor nima ceste, kdor nima voz in konj ta si ne more ničesar pripeljati domov iz mesta od trgovca, ničesar od bližnjega kmeta, l ak zasužnjeni narod mora prositi svojega soseda, ki ima cesto, da mu pripelje domov. kar ie potrebno za življenje, 'l ak narod si tudi ne more svojih produktov, plodov svoje pridnosti iti švoie zemlje, izvesti drugam in iih vnovčiti, če ne prosi svojega soseda za to- Za kakšno ceno mu je to dovoljeno prav povedano: dovoljeno živeti, odvisi od njegovega soseda, ki ima cesto v posesti, ki ima vozove, konje in tako dalje. Kadar ie ta cena previsoka. ie 'spor tu. Pa že preje opisano stanje, za en svoboden narod ni trajno vzdržno, zato res ni čuda, da je v našem narodu vkoreniniena misel, borbe za svobodno cesto, za svobodno morje, za domače vozove — iadie, za pravco do življfetija. Naš organ 'nosi"ime „ORJUNA“, kar pomeni v staroslovenskem jeziku: vihar; ta vihar naj visoko dvigne prapor našega nacionalizma! M»stna Orjuna Maribor. Organizacija mestne Orjune v metropoli severne Slovenije prav dobro napreduje, posebno veliko število novih članov se priglaša sedaj, ko je pokrajinska uprava že dovolila ustanovitev. Tajništvo mariborske Orjune posluje naenkrat vsak torek, sredo, četrtek in soboto od 17.-19. ure v Narodnem domu, drugo nadstropje nad hišnikom. V Mariboru se dogajajo zadnje čase razni prepiri, v katerih se, kakor doznavamo, razni obskurni klerikalni in nemčurski elementi izdajajo za člane Orjune. Mestni Odbor opozarja javnost in oblasti, da ni s temi in takimi elementi v nobeni zvezi in bo proti vsem, ki bodo na tak infamen način skušali diskreditirati naše gibanje., že našel primeren odgovor. Ako pa bi netaktnosti zagrešili morda res člani, bodo brez pardona izključeni. Zahtevamo brezpogojne discipline tako od poedinca kakor od celote. ker je to temelj na katerem stojimo in pademo. Cerknica. V nedeljo 21. t. m- ie bil ustanovni občni zbor Or une za Cerknico, kateri ie zelo dobro uspel. Cvet tirga se je zbral pod našim prapor-jem in prepričani smo, da se bodo tudi ostalim kmalu odprle oči. Spas naše države in sreča naroda leži edino v naši organizaciji. Borovnica. Dne 24. t. m. je bil usiJanovni sestanek Orjune za Borovnico. Poročilo priobčimo v prihodnji številki. Jesenice. Politične razmere so pri nas sledeče: Prevladujejo po številu komunisti in klerikalci, v tovarni pa prednjačijo vsepovsod Nemci* in nem-curji. Kvaliteta vsestranska pa je na strani naprednjakov. Ko so komunisti zvedeli za ustanovitev Orju-?ej. s.° bili zelo ogorčeni. Psujejo nas vsevprek z tasisti, ki hočejo požgati njihov dom. Mi se na besede teh duševnih revčkov ne oziramo, toda oni lrPa''0_ dobre zaveznike, in to so v oretežni veči-n' vsi tov. mojstri in inženirji, sploh nastavljenci Hemčurj; in Nemci, kateri imaio za Slovanstvo in Jugoslavijo samo psovke in zaničevanje. Ti nam bodo indirektno gotovo škodovali še i-u K01* so nam dosedaj. Culi smo, pa ne vemo koliko je resnice na tem, da so baje komunisti vložili OTotest in zahtevo, nai se Orjuna razpusti, ker bode ■sicer tekla kri. K našemu odborniku Cegnarju je prišel delavski obratni zaupnik komunist ter mu je rekel, da inž. Honnann zanima, kateri delavci njegovega °bjekta so člani Orjune. To so torej prvi utisi naše ustanovljene Orjune. Brez strahu prosto naprej! Idrija. Za praznike so priredili idrijski jugoslovanski akademiki zabavo. Fašisti so jim izjavili, da sedaj oni vladajo, vsled tega jim pošiljajo več italijanskih trikolor, katere morajo biti na zabava-•išču razobešene. In tako se je tudi zgodilo. Akademikom je bila ljubša zabava, nego narodna dolžnost. Zabavali so se nemoteno pod italijansko tri-koloro. Škandal! Kako daleč je prijadrala naša akademska omladina. V strasti za zabavami ne po-zna niti narodne časti. Zavedni Idričanje so seveda zabavo bojkotirali iri se zgražajo nad tako akad. mladino. Orjuna se širi u Medumurju. Zauzimanjem debata zagreb. Oblas. Odbora, g. Tomašiča, osnove nrošlih dana nove Orjune u Čakovcu, Prelogu, v- Jurju ,M. Subotici i Podbrestu. ^mmmmmm■> Ljubljanska kronika. Gospodu G. N, na dopis v Sl. N. Dovolj imamo sivih glav v naši organizaciji, katere so zmožne Rajati nam nasvete, odklanjamo torej vsako vmešavanje od zunaj. Do grla smo siti hofratstih pomirjevalnih metod glede tu;erodcev. Te metode so nas oropale Primorja in Koroške, sedaj pa hočejo vzeti pridobljene nacijonalne vrednote.. Kar se tiče človeka, kateri upravlja Slovenijo smo IrJi tudi mi glede njega drugega mnenja do seje kranjskega deželnega zbora, po september-skih dogodkih, leta 1908. Razlika med nami in Vami je, da mi vse dobro ohranimo v spominu in pri nas nikakor avtoriteta ne krije servilnosti. Končno vam še izjavljamo, da Sr-č, ako mislite pod tem g. Ristič-Sredojeviča, ni pisec dotičnega članka. On je svoje mnenje že zdavnaj v odprtem pismu na g. pokr. nam. 1. Hribarja izrazil in čaka že dolgo, clolgo na forum sodišča. Glede očitanja smeti pred njegovim pragom pa vam izjavljamo, da S)i iste lahko z vašim jezikom pomedli ne da bi se vam zamazal. Objava! Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb: AUianz, Atlas, I. Allgemeiner Beamtenverein, Giselaverein, Januš, Universale, Wiener Stadtische Versicherungsanstalt (vse na Dunaju) in Erste Militardienst-Versicherungsanstalt v Budimpešti se najvljudneje pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police — v svrho oznake na istih, da se jim bodo zavarovane glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 do 31. decembra 1922. Stranki iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zglasile do konca meseca marca t. L, pa bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu. Za stranke, ki stanujejo na ozemlju Štajerske, se bode v najkrajšem času ustanovila podružnica za mariborsko oblast v Mariboru, ter bodo iste pravočasno časopisnim potom o tem obveščene. Istotako se naj zglasijo stranke — čijih zavarovalne police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb še niso bile likvidirane — v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot. * Zavarovalna družba na življenje „FENIKS“ Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo V Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1. Podružnice: Urinsko - Posredniški - Bureaux Uvoz GROM Szvoz , Zfl*reb’ “J'?*’, . . . „ Jesenice, Boh. Bistrica, Centrala Lj(lDI|3fl3 Kolodv. uica 41. Čakovec, Rakek. Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu. „ JUGOSLAVIJA" splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. iivljenaka zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4- zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, •. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Naj večji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb BFeniks“ (požarni oddelek) in »Franko-Hongrolse* ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe »JUGOSLAVIJE- ženitvene kavcije za častnike. Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. DRAGO SCHWAB UHLJIH. Dvorci lig štev. J v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. ! Izdelava oblek v lastnem modernem salonu. ! MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE!! „SAVA“ LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z o. Z. LJUBLJANA Rezervirano za tvrdko O. Bračko. čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko „Peko“, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova cesta 1. ZOBNI ATELJE RADOVAN se je preselil iz Nove ulice na Celovško c. 90 v hišo s veča rja Kopača poleg velesejma. mopna mmmmu JOŠKO sur LJUBUM* IVAN ZAKOTNIK LJUBUANA mestni tasarski mojster Dunajska c. št. 46. Teleton štev. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tta, stopnice, ledenice, paviljon1, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. REZERVIRANO ZA TVRDKO — Semena na debelo in drobno za polje in > rt priporoča Sever & Komp. Ljubljana. i_ Pišite pa cenovnik! Olroiki ulitki zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: „TRIBUNA“, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4. Zobna pasta Ustna voda- Autogaraža AUTODELAVNICA i Thaler LJUBLJANA GLINCE 37. Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju PEKTO kateri sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto-manufaktura B. Čvančara, Ljubljana. BRZOJAVI: KMET Moiisti! Kupujte le pri tvrdkah, kiiiimi v pašem lijto Kr. monopolna veleprodaja soli JADRAN - ■■■■■■-■■ d. z. o. z. ===== Ljubljana* Dunajska cesta št. 19. Prodaia špecerijskega in kolonijai nega blaga na debelo. Telefon Interurb. 113. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. MAGDIČ Ljubljana, nasproti glavne pošte. Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega. ............ ...........■ . ■iTn:-..z=z7-: American ^ Ljubljana Brzojavni naslov: American Ljubljana Beethovnova ul. 10. Brzojavni naslov: American Ljubljana Uvoz in izvoz poljedeljskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Informacije Komisijsko podjetje Financiranje Denarno in zemljiško posredovanje Afiliiiani zavod: JUGOSLAV Mlltdll CORPORATION. NEW VORK, H. 6pozarjamo trgovce in industrijCG, ki se interesirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo zaupno na nas; naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavile nam svoje oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti. po najvišjih cenah neustrojene kožuhovine sledečih AtIRUJBlIlV kožuhonosnih živali: Lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, dihurjev, jazbecev in zajcev. s bj» iuissh ‘vNvnanri DiAOivNuaa M 0 eiHAoBJi e>|S!!»|9juo}| Dobrim krojaškim mojstrom se odda na dom konfekcijsko šivanje = damskih oblek = Ponudbe na „ELITE“, Ljubljana Prešernova 9. ■■■ ■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■ □■■■■■ ■ ■ ■ ■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■ !>■■■■■ ■■■■■■ je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne ia znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise,' revije in mladinske liste. Okusna oprema Miranih katalogov, cenikov ii reklamnih listiv. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. ■■■■■ £troji za obde-9 lovanje lesa V urblne 1 ransmisije Armature Sesaljke Zvonovi Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. ss ■■ ■■ ■■ Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.