Narodna vzgoja. (Spisal Jos. Ciperle.) 12. |>ed tem pa, ko se nam bližajo nekateri odpadniki v koži Slovenca, so zopet drugi, ki z vso predrznostjo kažo tujo kožo, kojo so navlekli na se. Ti svetujejo nam pa kar naravnost, da je najbolje za nas, ako se potujčimo kazoč na se, da so tudi oni sedaj prav srečni, da so se potujčili. To misel ali bolje nesmisel razvijal je nekoč dr. Ratkovsky rojen Ceh, sedaj patentiran odpadnik, ter prisojal še celo državi pravico, da sme germazivoti Gehe in Slovence. Tako daleč smo tedaj že prišli, da se odpadniki sraejo še hvaliti ter se šopiriti in se staviti še v izgled poštenim rodoljubom. Nam se studijo taki ljudje, in z lehkim srcem jih prepuščamo temu, kdor jih hoče pobrati in odobravati njihovo mišljenje. Toliko pa rečemo, da mi Slovenci vsem našim nasprotnikora in odpadnikom na ljubo se ne bodemo potujčili ali zaspali, arapak na podlagi svoje literature in narodnosti bodemo skušali doseši vrhunec svoje omike. Videli smo pa tudi, da naši nasprotniki sami prav za prav ne vedo, kaj je panslavist in panslavizem, kajti vsak podtika temu pojmu kaj druzega. To je najjasnejši dokaz, da je panslavizem le izmišljotina naših nasprotnikov, ki je skovana le v to, da nas strašijo ž njo in ovajajo, kjer se jim zdi dobro. 13. Dan danes razkosani smo Slovenci po raznih kronovinah avstroogrske države, celo v Gornji Italiji nas biva mnogo. Okolo nas in med nami so pa naseljeni razni mogočnejši narodje, ki nam že od starodavnosti niso bili niti prijazni, niti naklonjeni, ki so nas, kakor jasno prioa zgodovina, od nekdaj tesnili, tako da srno Slovenci zasedajoči nekoč mnogo veoje ozeralje, se skrčili le na par kronovin, in tudi tam se je naše število že zdatno pomanjšalo. Predbaciva se nam rado, da se hočemo širiti na stroške druzih narodnosti. Oj ti ljuba nedolžnost onih, ki nam to predbacivajo. — Trdi se tudi dalje, da vsled našega nasilstva se je treba boriti tem narodom za svoj obstanek. Oj, to je pa že vendar več, nego ljuba nedolžnost. Kdo se ne sraeje? Mi Slovenci in Slovani sploh po spričalu vseh zgodovinarjev od starodavnosti miren in trudoljubiv narod, mi rušimo tuje narodnosti. Kdaj in kje smo storili neki kaj tacega? Kako rairen je bil že prihod Slovanov v Evropo, o tem piše jasno in dolocno dr. Ficker v svoji knjigi: wDie Volkerstamme der osterreichisch-ungarischen Monarchie". Čujmo tedaj : ,,Als rastlos fleissige Bebauer des Bodens erstritten sie (die Slaven) sich ihre "VVohnsitze nicht mit Gewalt siegreicher Waffen, sondern fiillten gerauschlos zuerst das verodete Flachland mit vereinzelten Weilern und Dorfern, machten allniahlicb auoh hoher gelegene Thaler sich zum Eigenthume und drangen endlich mit jugendlicher Riistigkeit in die einzelnen Theile des Hochgebirgs". — To se vse drugače čita. 0 nasilstvu tedaj že v onih časih, ko je pri vseh druzih narodih vladala le kruta pest, pri Slovanih ni bilo ni sluha ni duha. 14. Zdaj poglejmo pa še dalje, kaj piše dr. Ficker v omenjeni knjigi osobito o nas Slovencih — ,,Die westpannonischen und norischen Slaven hiessen Slovenen, die gebirgsbewohnenden Theile derselben eigneten sich bald den Naraen Korutaner an, woraus der neue Name Karnten hervorgieng. Bis an die oberosterreichischen Seen und in den Pinzgau, bis zum Inn und den Dravequellen, bis nach Istrien und Friaul erstreckten sich ihre Niederlassungen, welche von den Baiern Iiber die Traun in die Lienzer Klause, von den Longobarden in das untere Dravethal und an den Insonzo zuriickgedrangt wurden. Noch heute erinnern nicht blos Benennungen von Localitaten — wie Graz, Leoben, Zlap im Mollthale und sehr zahlreiche langs der Insel und ihrer Nebenbache, — sondern auch die Beifligung des Wortes ,,Windisch" zu Ortsnamen, wo man gegenwartig keine Slaven mehr sieht, z. B. Windisch-Matrey, WindischBleiberg, Windisch-Garsten, Windischdorf bei Haag, Windischhueb im Innkreise u. a. rn." Tedaj celo Kranjsko, Koroško, Priraorsko in Štajarsko, velik del Solnograškega, Tirolskega in Gornje Italije zaseli so naši pradedje po 3* svojem prihodu 1. 568 po Kr. Tu so bili Slovenci samostojni gospodarji, imeli so svojo upravo, svoje kneze in svoje plemstvo. Bili so pa rniren in trudoljubiv narod, kar je veliko rečeno v času, ko je vladala po celi Evropi le krata sila. Vendar mirno živeti ni jim bilo dano. Potern ko so jih, kakor smo čuli, dokaj že stisnili Bavari in Longobardi, napali so jih Avari, kojih nasilstva se niso mogli drugače obraniti kot s pomočjo Bavarov, koje je poklical slovenski knez Borut na pomoe. Otresli so se pač Avarov, a prišli so ob jednem pod oblast Bavarov, in po zraagi Frankov nad temi 1. 788 ž njimi vred pod jarem frankovski. Od začetka so pustili Franki Slovencem še nekaj samostojnosti. Niso se dotikali njih uprave, njih plemstva, pustili so jirn tudi svobodno voliti svoje kneze. Toda kratko je trpelo to. Treba je bilo le najti vzroka vzeti jirn še to. A kdor išče, ta najde. Prišli so na sled, da se misli upreti tedanji slovenski knez Ludjevit, in to dalo jini je povod, da so zrušili upravo slovensko, izgnali kneza, ter združili popolnem Slovence s frankovskim kraljestvom. 15. Od te dobe narnreč od 1. 828, v kojem je utnrl Ludjevit, začelo se je neomejeno gospodarstvo Frankov nad Slovenci. Frankovski vladarji dali so en del slovenskih pokrajin v fevd, drugi pa v dar svojim pristašem. Domače plemstvo izginilo je že v 10. stoletji, in prebivalstvo zgubilo je popolnem svojo last, ter imelo le pravico do užitka tega, kar je rodila zemlja. Iz te dobe sledi tudi priseljevanjeNemcev in Lahov na slovensko zemljo. Tako so — po dr. Fickerju — koroški vojvode, in sicer bavarski Eppensteinerji in frankovski Ortenburgerji zelo pospeševali priseljevanje Nemcev iz Bavarskega in Frankovskega na Koroško. Pred temi naseljenci urnikali so se Slovenci vedno bolj proti jugu, ali se pa potopili med njimi in se tako potujčili. Kakor na Koroškem, tako so prešli pa tudi na Tirolskem vi-si gradovi in rudniki in vsa obrt po mestih v nemške roke. Nic drugače godilo se ni na Stajarskem. Zavisnost pokrajin ob rekah Rabi in Savinji od koroških vojvod dala je tudi tukaj povod nemškemu priseljevanju. Že v 13. stoletji raztegnili so se Neraci noter do Drave. A Kranjsko tudi ni imelo druge usode. Brižinski in briksenški škofje in drugi plemenitaši, ki so imeli posestva na Kranjskera, priveli so mnogo neraških naseljencev v to deželo. Vendar se ti tukaj niso mogli nikjer prav razprostreti, ter so se največ pozgubili ined Slovenci. Le oni naseljenci, koji so se naselili tam, kjer stojf sedaj Kočevje in v njega okolici, ohranili so si še svojo prvotno narodnost. Isto tako trudili so se oglejski patrijarhi in goriški grofi z naseljevanjera nemškega življa po Goriškem. Na drugi strani skrbeli so pa Benečani, da se je ojačil italijanski element po primorskih mestih in po njih okolicah. In tu vidimo čudovito cudo. Med lern ko je slovensko prebivalstvo, kakor smo že čuli, prišlo ob vso svojo last in ob vse pravice, delile so se te v obilni raeri tem priseljencem. Svobodni na slovenskih tleh so bili le ti tujci. Ni čuda tedaj, da jim je vzrastel greben, da jim raste še vedno, in da se čudijo, da dan danes zahteva Slovenec tudi jednacih pravic, kar se tiče njega narodnosti, kakoršne ima priseljeni Lah in Nemec na slovenskih tleh. 16. Tudi poznejše dobe slovenske zgodovine so jako žalostne. Koliko našega naroda vničili so stoletni in stoletni boji z Benečani, Ogri in Turki, koliko ga je bilo iztiranega v robstvo, koliko potujčenega. Boj, vedni boj bil je usojen Slovencem. Cuditi se je samo, da se nas je še sploh kaj ohranilo, da se je ohranil naš jezik, in sicer v tako divni krasoti, v taki jakosti in bogastvu oblik. Pač prinesel je v letošnje stoletje s seboj ranogo rnardg, nmogo rje, ninogo tujih spak; ali vsebina njegova je dragocena, krepka, ter zmožna protiviti se poginu in noseča v sebi vse kali za svoj razvoj. Ta biser in te male pedi zemlje, na koji bivarao, to je vse, kar srno prejeli od svojih pradedov; in še nekaj, kar nas ima navdajati s pravim narodnim ponosom: in to so njih slavni oini, njih vztrajnost v bojih za svojo domovino, za vero in za svoj narodni obstanek. To je naša dedina. Na njeni podlagi hočemo dalje delovati in nikdar ne omahovati. (Dalje prih.)