RILA r dei :1 od Ki >ert (pi atarina I No.ro dna Knji’--ini co. via T $ I E S T B in Studijska Ceppa,9 — - — » unu ZAJ HI | List izhaja vsako soboto traneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1 pol etna 500 lir; trimesečna 260 ln; mesečna 90 lir. Uredništ Uprava: Tr.it, u ira Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi ir slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KONUNISIlta PARTIJE T.O. ; dela gNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 18 (397) TRST - SOBOTA, S. MAJA 1956 CENA 20 UR samska aškim lila Tri dela. L| mo na clonale, i prazij i. ržaški I i delav.' škem 1 sanske I ič ter I lami V . ki s J armar IELICASTEH USPEH PRVOUIAJSHIHIAUIFESTAGIJ ii perok oeeiiaiilee iinstlli sil na uolltuah 10# A lovenst ti dni i ■ 16. : * ivarniši Pacct» kladbe' lesettisoči ljudi v povorki in na zborovanju, ki ju je organizirala NDZ-CGIL nski Ijah - >> v delavskih vrstah. vl< določenih Ribanj. V Tr. e pomi,;*,/ Soi r<‘žniki napredka po-^.1 VSe v lem zadnjem času, ■]IS*Vardi zmešnjavo, da bi ‘ T A V f x s m ° ° *****m liU(^em • )9l ^roho1ti opazujejo po vsem ~ at'<'n!>r>l(it "aPrednega g'kanja, *D/1( uJske manifestacije pa so ^ | sv,,',le "e te. da niso uspeli razitiralnem in sovrai-» rv'0> oj,. Po priznanje najbolj-igtvln, "UI/. re, oredu. V določenem j je drevored D’Annuii-t9 litij ^ "I kot reka, po kateri *' io Se"a Csoče in tisoče ljudi, pornikali proti trgu Pa- V Trstu se je zgodilo nekaj, kar se je prav gotovo malokdaj pripetilo v zgodovini volilnih bojev. Področna volilna komisija je namreč v celoti zavrnila listo «Tržaške zveze», ki združuje vse indipendentistične struje, in vse njene, pokrajinske kandidate. To zavrnitev naj bi bile povzročile nekatere formalne pomanjkljivosti in zamuda nekaj minut v predložitvi pokrajinskih kandidatov. Proti odločitvi področne volilne komisije so predstavniki Tržaške zveze vložili priziv, toda že sedaj so uradni sodni krogi poluradno dali razumeti, da priziv ne bo sprejet in da bo na ta način indipendentistična lista izločena iz volilne bitke. Izločitev liste in kandidatov Tržaške zveze je, kot smo že dejali, nekaj nezaslišanega. Sleherni demokrat se čuti prizadet od tega dejanja,, ki mu ne najdemo primere v tržaški zgodovini. Dejansko je bila izločena iz volilnega boja lista, ki je imela za seboj več tisočev ljudi in jo označuje njen tržaški značaj. Tn Ii Izločiti določeno listo iz volilnega boja na podlagi pikolovskih formalnih pomanjkljivosti in neznatne časovne zamude pomeni onemogočiti določenemu številu ljudi, da izrazi svojo voljo, da svobodno voli, da sc svobodno udeleži demokratičnega boja za izvolitev u-pravnih organov. Mi smo prepričani, da se to ne bi bilo zgodilo. ce bi bila v takšnem položaju kakšna vladna ali desničarska lista. In četudi bi se bilo zgodilo, bi bile vladne in desničarske sile zagnale tak hrup, da hi odločitev morali umakniti. Ker pa je lista Tržaške zveze na demokratičnej-ših pozicijah in se dejansko kljub kakšni izjemi med njenimi voditelji prišteva med vrste opozicijskih strank, je stvar potekla v očeh oblasti kot nekaj popolnoma normalnega, kot nekaj povsem razumljivega. Zaradi teh dejstev Komunistična partija odločno protestira proti nezaslišanemu ukrepu in izraža vso svojo solidarnost Tržaški zvezi in njenim volivcem. Naj bodo indipendentisti-čni volivci overjeni, da bodo našli v komunistih iskrene in dosledne branilce njihovih kori- sti tako v volilnem boju kot v občinski in pokrajinski upravi. Dosledno se bodo trudili, da bodo zastopali tudi njihove težnje in zahteve. Jasno je, da morajo indipen-dentjstični volivci presoditi nastali položaj, ki je za njih popolnoma nov v zvezi z izločitvijo njihove liste iz volilnega boja. Vsi se bodo prav gotovo vprašali, kaj jim je storiti v sedanjem trenutku Ni dvoma, da indipendenti-slični volivci ne bodo nikoli mogli voliti tiste liste, ki so se v vseli teh letih proslavile s svojo p roti tržaško in nacionalistično politiko. Indipendenlistični volivec ne more priti do zaključka, da bo volil demokristjane ali njihove desničarske in cen-tristične zaveznike. Tako dejanje bi bilo v resnici podpora tistim, ki so si želeli izločitve lisic Tržaške zveze iz volilnega boja in njenih predstavnikov iz občinskega in pokrajinskega sveta. Indipendenlisličnim volivcem ne preostaja drugega, kot da volijo levičarske liste in kandidate. Izmed vseh strank je prav Komunistična partija tista, ki se je v vseh teh letih dosledno borila za uresničenje tistih teženj in zahtev, ki so bile tudi v programu indipendentistične liste. Za uresničenje gesla «Trst Tržačanom» se je Komunistična partija dejansko borila in se danes na podlagi svojega programa za teritorialno avtonomijo, za popolno prosto cono, za vrnitev ladij, za obnovo pristaniškega in trgovinskega prometa, za obnovo industrije, za vsestranski preporod Trsta vedno dosledno bon. Te programatične točke Komunistične partije sovpadajo s programatičnimi točkami liste Tržaške zveze. Zato pozivamo indipendentistične vo. livce, naj oddajo svoj glas komunističnim kandidatom, ki se bodo znali še nadalje z vztrajnostjo. pogumom in odločnostjo boriti za uresničenje gesla «Trst Tržačanom». Kot slovenski komunisti pa to še prav posebej pravimo indi-pendentističnim volivcem slovenske narodnosti. Tisti Slovenci, ki so doslej oddajali svoje glasove indipendenlistični list j in ki so bili tokrat prizadeti od nezaslišane izločitve svoje liste iz volilnega boja, naj «e zave- dajo da bodo dobili v komunistih najboljše branilce njihovih narodnih in državljanskih koristi. Po drugi strani je treba opozoriti indipendentistične volivce, ila bi bila usodna tendenca vzdržan j a ali pa oddajanja belili glasovnic. To ne bi bil noben protest, marveč le voda na mlin italijanskih nacionalističnih strank, ki bi lahko na ta način omejile število opozicijskih glasov. Zato naj indipen-dentistični volivci gredo na volišča in naj izrazijo svoj protest s tem, da oddajo svoje glasove Komunistični partiji ljudi, nuj se oklenejo te organi, zarije, ki zasleduje cilj združitve vseli delavcev v enotno organizacijo, ki bo lahko najbolj, še ščitila interese izkoriščanih. L prvem delu svojega govora je orisal položaj v svetu. Podčrtal je velike zmage delavskega razreda in delovnih ljudi v velikem številu dežel, konkretne korake naprej k miru in mirnemu sožitju, zmuge socialisti-rnil dežel in zmage naprednih sil v kapitalističnih deželah. Pozdravil je vse kolonialne narode, ki se borijo za svojo neodvisnost. prav posebno pa španske delavce, ki te dni dokazujejo svojo odločnost v borbi za dosego boljših življenjskih pogojev. Ko je začel govoriti o položa. ju v Italiji in Trstu, je dejal, da je treba v Trstu vedno imeti pred očmi dejstvo, da skupno živijo slovenski in italijanski delovni ljudje in da bodo slovenski delovni ljudje vedno našli v CGIL oporo v svojih prizadevanjih za dosego svojih narodnih pravic. Glede položaja v Daliji je poudaril, Aa je zadnji kongres CGIL dokazal, da mora v deželi priti do temeljite spremembe, na podlagi katere naj ekonomija dela nadomesti ekonomijo monopolov. Glede tržaškega položaja je rekel, da je žalostno, da se morajo tržaški delovni ljudje odločevati za izselitev v tujino. Omejitve prvomujske manifesta, cije dokazujejo, da hoče oblast prikriti sramoten položaj, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo. Toda tržaški delovni ljudje se bodo še nudai je odločna borili za integralno prosto cono, za obnovo pristaniškega prometa, za vrnitev ladij, za o-krepitev industrijske in trgovin, ske dejavnosti itd. Govornik je ožigosal vladne metode, ki slabšajo položaj v deželi, poudaril je, da se vlada ne drži poslanic ; predsednika Gronchi ja ob lanskoletni izvolitvi, da se delavcem na zahteve po delu in kruhu odgovarja s svinčenkami, da se z naraščanjem brezposelnosti istočasno višajo profiti monopolov, kar dokazuje nadizkorisčanje v italijanskih tovarnah. V zadnjem delu svojega govo. ra je tov. Lama podrčrtal potrebo po ločitvi podjetij IRI od Confindustrie, je razkrinkal ma. nevre trostranske zveze indù-strijcev, veletrgovcev in veleposestnikov in zaključil svoj govor s pozivom tržaškim delovnim ljudem, naj se strnejo okrog svoje sindikalne organizacije, naj se vanjo vpišejo, da bo lahko imela v svojih vrstah veliko večino tržaških delovnih ljudi. Na koncu shoda je godba Rinaldi odigrala več delavskih himen. L uzračju navdušenja, zadovoljstva in zadoščenja nad veličastnim pregledom delavskih sil so udeleženci povorke in shoda odšli na svoje domove. * * * Na dan Prvega maja zjutraj je bila delavska manifestacija tu
  • lista iiaiii" v Hali Danes v soboto 5. maja Ob 19.30: CEREJ (Mi1 j*), govorita Millo Gastone ib Bralni Renato. Danes v soboto S. maja Ob 20: SKMPOLAJ, govorijo A. itkrk, D. Furlan is L. Šušteršič. Jutri, v nedeljo 6. maja Ob 10.30: NABREŽINA (na trgu), govorijo A. Markovič, A, Oliva, S. Colja, D. Legiša, D. Radovič. lilla mone eoolooiii v Ini Ob 20.:SALEZ V torek 8. maja V sredo 9. maja Ob 20: GABROVEC V četrtek 10. maja Ob 20: BH1SC1K1 in MALI REPEN V nedeljo 13. maja Ob 17: ZGONIK Lista Amone eooisll Hi Jutri, v nedeljo 6. maja Ob Mj: VELIKI REPEN (na trgu), govorijo Veljko Guštin, Ludvik Guštin in Jože Bizjak Kandidati »liste občinske enotnosti" se predstavljamo svojim volivcem z naslednjimi osnovnimi programatskimi točkami: 1. Poudarjamo v prvi vrsti našo dolžnost in našo pripravljenost boriti se za splošno pomirjenje v svetu in sodelovanje med narodi ter državami. 2. Zahtevali bomo najširšo avtonomijo in proglasitev popolne proste cone kot sredstvo za politični in gospodarski dvig našega področja. 3. V okviru praktične občinske dejavnosti se bomo zavzemali, da se obstoječa občinska zakonodaja spremeni tako da se občini zagotovi čim širša samouprava in da morejo občani dejansko odločevati o vseh občinskih zadevah. Občinsko poslovanje je treba namreč postaviti na širše demokratične osnove, in sicer tako, da se volivci obveščajo o poslovanju ter uspehu uprave. Zato se kandidati « Liste občinske enotnosti » obvezujejo, vzpostaviti z volivci čim tesnejše in trajnejše stike. 4. Uveljaviti je treba dejansko enakopravnost med tuživečima narodnostima v skladu s človečan- LEGIŠA DRAGO novinar MARKOVIČ ALOJZ delavec MERVIČ LADISLAV delavec bo možno učinkovito izvajati koristno gospo sko politiko. V tem smislu bo potrebno: a) poiskati ustrezne gospodarske vire za tukajšnje kamnoseške industrije, ker le tako mo omilili pojav brezposelnosti; b) posredovati pri pristojnih oblastvih v napredek našega kmetijstva in ribolova. N je med drugim tudi reklasifikacija naših ker je to osnovni pogoj za pravično da obremenitev; c) ustrezno pospešiti turistično dejavnost na obali in v ostalih krajih občine; c) čim prej dovršiti vsa tekoča javna dela, ko pr. predvidene šole in vrtce ter hiralnico; »• C| d) po stopnjah odpraviti stanovanjsko krizo, sicer z gradnjo ljudskih hiš tudi v vaseh, k je ta potreba občutna ; e) asfaltirati vse važnejše občinske ceste in po* dovati za ureditev pokrajinskih cest ; f) obnoviti in urediti kanalizacijo po vseh vas g) razširiti telefonsko in avtobusno mrežo na kraje naše občine. j COLJA SREČKO delavec FURLAN DUŠAN novinar GRATTON ARTURO delavec JEŽ dr. JANKO profesor PIPAN EGIDIJ visokošolec RADOVIČ DANILO kmet ŠKRK ALBIN delavec skimi načeli, republiško ustavo in določbami londonskega sporazuma. Kar zadeva osnovna načela občinskega upravljanja pa bo naš glavni poudarek na gospodarski osamosvojitvi občine, za kar je nujno poiskati vire in razviti vse tiste panoge, na osnovi katerih ANTONIČ ANTON delavec KRAVANJA JOSll uradnik OLIVA ADRIANO upokojeni tiskar ŠUŠTERŠIČ LUCIJAN upokojeni železničar VISENTIN ABDON(Ado) delavec PERTOT IGNAC Lrg. nameščenec Občani, volite Listo občinske enotnosti ! liberalci 11, gospodarska --x ; i_ _i-_____• • • -, I i e 4 O TVlCir7 O C’TV'7 n 1 - NECUVENO NASTOPANJE PODJETNIKA SONZOGNA V NABREŽINI Tov. Gratton odpuščen z dela ker je izobesil rdečo zastavo Protest «Lisle občinske enotnosti» - Policisti sneli slovensko raslavo s hiše lov. Mičela Malalana v Trebčah - Surov izpad policije proli skupini mladincev V sredo je prišlo v Nabrežini do nezaslišanega dejanja. Ker je delavec Pernici» Gratton, ki je zaposlen v nabre-žinskem kamnolomu, čigar lastnik je podjetnik Sonzogno, na dan prvega maja izobesil delavsko zastavo, je bil odpuščen z dela. Ta vest. ki se je naglo razširila po Nabrežini in po vsej okolici, je silno razburila delavce in vse demokratično prebivalstvo. Taka dejanja So se dogajala v času, ko je bil na površju fašizem, nikakor pa ne spadajo v dobo. demokracije. Podjetnik Sonzogno, ki je sicer navdahnjen s fašističnimi čustvi, saj baje kandidira na listi MSI za pokrajinski svet v nabre-žinskem volilnem okrožju, oči-vidno noče razumeti stvarnosti, da je bil fašizem poražen in da je sleherno izsiljevanje delavcev vselej rodilo samo odpor ne le pri delavcih, temveč pri vseh demokratih. Zato se moti ako misli, da se bodo še kdaj povrnili časi, ko bi samovoljno ravnal z delavci. Vsa demokratična javnost za-htva, naj se prekliče krivičen ukrep fašističnega tipa. Nova delavska zbornica v Trstu je čim je izvedela, za to nezaslišano dejanje zahtevala sestanek s predst. industrijske zbornice, v trenutku ko je naš list šel v tisk pa smo izvedeli, da sta bila predstavnika CGIL sprejeta tudi na prefekturi, kjer zahtevata, naj se krivičen ukrep razveljavi. Proti krivičnemu ukrepu so protestirali tudi predstavnki Liste občinske enotnosti. Protest se tako-le glasi: «Predstavniki Liste obcins'ke enotnosti energično protestiramo proti g. Sonzognu, podjetni, ku kamnoloma «Cava Romana» v Nabrežini, ker je odpustil z tona baje z motivacijo, da ni mesta v njegovem podjetju za antifašiste, ker je na mednarodni delavski praznik, ki je priznan tudi kol državni praznik, izobesil na svojem domu rdečo zastavo. Ravnanje gospoda Sonzogna obsojamo, ker ima sleherni delavec in državljan pravico, da se politično opredeli v svojem prepričanju in da svoja čustva tudi odkrito izraža». Na dan prvega maja je prišlo tudi do drugih vznemirljivih dogodkov. Ko je po mestu korakala skupina mladih komunistov z rdečimi rutami okrog vratu, jo je napadla «celere». Nekaj mladincev je pri tem dobilo resne udarce s pendreki. V jutranjih urah je policija odpeljala v zapor nekega mladinca, ki ni hotel odstraniti rdeče rute, katero je imel ovito okrog vratu. Dvema tovarišicama so policisti zaplenili liste «Unità», ki so jih razprodajale na kraju, kjer se je zbirala povorka. Do resnejšega incidenta pa je prišlo v Trebčah, kjer je družina Malalan izobesila na svojem domu poleg delavske tudi slovensko zastavo. Cim so to Zastavo opazili policisti, so zahtevali, naj jo odstranijo. Ker Malalanovi tega niso hoteli izvršiti, je prišla večja skupina policistov z Opčin, ki so hišo dejansko obkolili in sami odstranili omenjeno zastavo, katero so tudi zaplenili. Tudi ta dogodek v Trebčah je močno razburil javnost. Domačini se zgražajo nad dejanji policije, zlasti še ker so se nekateri precej čudno obnašali. Proti tem dejanjem odločno protestiramo! dela nameščenca Ferraccia Grat. Nedvomno, da spadajo vsa ta dejanja v okvir predvolilnega vzdušja in da težijo za tem, da bi kolikor mogoče prizadela delavske in napredne sile našega ozemlja. KLAVIRSKI VEČER 15-letne pianistke MARJANE BOLKO v petek, 11. maja ob 20.30 v mali dvorani gledališča «Rossetti». Na sporedu so skladbe Beethovna, Chopina, De-bussyja in Tajčeviča. Nabava vstopnic v ul. Torrebianca 21/11 Import Export — Bolko, telefon 31-315 in 1 uro pred nastopom v dvorani. naših zborovanj in sicer pred krožkom Pečar (Gombač, Renčelj), v ul. Ghirlandaio, na Trgu della Valle (Vidali. Defer- ri, Gino Gerbec), v ul. C. Belli (Radich, Gattonar), na Proseku (Košuta Justo, Muslin). I-sti večer je bil shod volivcev pri Rumeni hiši v Barkovljah, kjer sta. govorila tov. Berneti-čeva in Krečič Venček. Največje naše zborovanje je bilo v nedeljo zvečer na Trgu Goldoni, kjer se je zbralo o-krog odra veliko število poslušalcev. Govorila sta tov.ca Mira Rijavec in tov. Calabria; predsedoval je tov. Pescatori. Dobro je uspelo tudi zborovanje, ki je bilo v Sv. Križu po kulturni prireditvi. Ob tej priliki je govoril neodvisni kandidat za pokrajinski svet Marij Gerbec, tajnik ZMP. ki ga je v kratkem priložnostnem nagovoru predstavil Justo Košuta. V nedeljo zvečer je bilo poleg že navedenih zborovanje tudi v krožku Pisani, kjer sta govorila tov. Juraga in Pina Tornaseli!. V nedeljo popoldne je bila prvo volilno zborovanje v dolinski občini. Lista «Občinske demokratične enotnosti» je predstavila, volivcem svoje kandidate v Boljuncu kjer so občani do zadnjega kotička napolnili kinodvorano. Zborovanje je otviril . kandidat Urh Hrvat iz Boršta. Nato sta govorila dosedanji župan tovariš Dušan Lovriha, ki kandidira na omenjeni listi ter kandidat neodvisnih Slovencev Bogdan Berdon. Pred in po zborovanju je svirala domača godba. ■ Po krivični izločitvi liste Tržaške unije (indipendentisti) se bo udeležilo volitev za tržaški občinski svet 12 strank in sicer: Komunistična partija, Italijanska liberalna stranka (BLI), Neodvisna sociali stična lista (NSZ), Italijanska republikanska stranka (PRI). Italijanska socialistična partija in Unità Popolare (PSI-UP), Radikalna stranka, Krščanska demokracija (DO, lista 8, NSZ 8. SD'Z 7 in radikalci 4. Zvedeli smo. da je volilna komisija definitivno odklonila kandidaturo dr. Sonje Mašere, ki je kandidirala v okrožju Devin-Nabrežina. Razlog naj bi bil, da je bil volilni znak predložen prepozno. Predstavniki NSZ so vložili zaradi tega pritožbo na centralno volilno komisijo. Pričakovati je. da bo krivični sklep preklican, to tembolj, ker člen 32 zakona št. 203 ne predvideva, da bi se lahko zavrnila, kandidatura samo iz razloga prepozno predloženega znaka. Dejstvo je tudi, da je bil znak, na zahtevo volilne komisije, predložen pravočasno, čeprav bi za neodvisnega kandidata ne bil potreben. DELO Neumestni osebni izpad L^urni “ na skupnem volilnem shodu V nedeljo popoldne je bil v Boljuncu prvi volilni shod «Občinske demokratične liste». Na shodu so občanom predstavili kandidate in program liste, ki jo sestavljajo ljudje različnih političnih tendenc. Govorili so Urh Horvat, župan tov. Dušan Lovriha in g. Berdon Bogdan. Župan Lovriha in Urh Horvat sta poudarila pomen skupnega nastopa demokratičnih sil v do-linski občini, kar je odraz sprememb., ki so prišle do izraza v zadnjih letih, in odkrite ter postene želje velike večine dolinskega prebivalstva po skupnem in enotnem nastopu na demokratični, in lojalni, podlagi. Na žalost pa se teh načel, ki sta jih iznesla omenjena govornika, ni držal neodvisni kandidat g. Bogdan Berdon, ki je s svojim nastopom razburil prisotne. Ko se je vest o njegovem nastopu razširila po dolinski občini, so občani povsod izrazili svoje negodovanje in se začeli spraševati, kakšne cilje je s svojini govorom zasledoval in zasleduje omenjeni gospod. Zadeva je naslednja: g. Bog-dna Berdon očividno ne zna, da zavezništvo med različnimi sila. mi in ljudmi mora nujno privesti do kompromisov na podlagi stičnih točk. Skupen volilni nastop predpostavlja pošteno in lojalno zadržanje, ki mora izhajati iz dejstva, da morajo nastopajoči braniti svojo listo in svoje zaveznike, ker bi bilo dru-gače smešno sprejeti kandidatu, ro na skupni listi. Skupen na- Nad 500.000 lir za volilni sklad stop predpostavlja, da ne sme biti med pobudniki, in udeležen, ri zavezništva medsebojnih napadov. očitkov in samosvojih ini. ciativ. l ega se g. Berdon ni držal na prvem volilnem shodu «Občinske demokratične liste», kar je graje vredno. Namesto da bi se zavedal, da nastopa v skupni listi, se je vedel kot nasprotnik liste, ker je posvetil večji del svojega govora napadom na ko. muniste in Komunistično partijo. V svojem govoru ni samo napadal, marveč je natvezel kup gorostasnih l„ij klevet, ki smo jih do sedaj vajeni brati le na straneh Agnelettove «Demokracije». Rekel je namreč, da so komunisti trgali slovenske zastave, da so razbijali prosvetna društva, da so zakrivili upadanje slovenske šole v miljskih hribih in v mestu itd. itd. Dejansko je zgledalo, da ni v listi s komunisti, marveč v kakšni Usti, ki nasprotuje komunistom. Logično je, da je njegov nastop razburil prisotne in dolinske volivce, ki se sprašujejo, za. k°j je pravzaprav ta človek sprejel kandidaturo na listi, v kateri so tudi komunisti. Prav tako se ljulje sprašujejo, kako si je mogoče zamišljati skupno volilno kampanjo na podlagi medsebojnih izpadov. G. Berdon naj se zaveda, da se mora držati volilnega sporazuma, o. pustiti v volilni kampanji svo- V Miljah so nabrali do sedaj 101.687 lir Za volilni sklad je bilo na brano do sedaj nad pol milijona lir. Omenjena svota, ki Je bila nabrana v razmeroma Kratkem času nam dokazuje, da so si tovariši vzeli resno k srcu finančno vprašanje naše volilne kampanje in šli na delo z navdušenjem in požrtvovalnostjo. Zato lahko z zadovoljstvom beležimo prvi dober rezultat, ki mu bodo nedvomno v najkrajšem času sledili drugi. Miljska sekcija je poslala do sedaj skupno 101.687 lir. Odlikuje se tudi sekcija Stare mitnice, ki je že dosegla 60% svojega dela in to- z nabranim zneskom 72.500 lir. Večji znesek so nabrali pri Sv. Ani med trgovci in sicer 17.450 lir. Pri Monarhistična stranka (PNM) Sv- Alojziju je tov. Piemonte Italijansko socialno gibanje ‘ nabral med znanci in prijatelj- Prizor iz komedije «Pesem s ceste», ki jo bo uprizorila openska dramska skupina jutri v Trebčah, v četrtek pa na Kontovehi 10.100 lir. Sekcija Sv. Jakob je poslala nadaljnjih 41.305 lir. Na prvomajski veselici v Ljudskem domu v Trstu je bila nabrana med udeleženci vsota 18,950 lir. Trgovec s Stare mitnice je daroval 20 000 lir. Sekcija Pečar 3.500; Jenko Bruna 1.000, Cermeli Giordano 6,600. Sekcija Sv. Jakob: cel. Spacal 8-355, cel. Rosenberg 5.650, ženska cel. Blažina 15.400, cel. Chimisso 3.100. cel Rinaldi 8,800. tov. Bugiando 300. 'Sekcija Skoljet: skupina tovarišic 4,680, skupina tovarišev 3.400, Sekcija Milje: lad. Sv. Roka 7.820, čistilnica Aquila 10.950, lad. Felzsegy 4.400, občinska celica 6.110, ACNA 1.000, ženske celice 17.025, cel. Zaccaria 6.400, cel. Depangher 6.880, cel. Buttoraz 5.9:50, cel. upokojencev 2.750, celice Sv. Roka 14.776, celice Griža 2.667, cel. Farnei 1.000, cel. C ampere 1.010, cel. Stare Milje 2.420, cel. Sv. Barbara 6.500, cel. Zavije 2.500, skupina delavcev v podjetju Sartori 1.-350. Sekcija Rojan 7.090. Sekcija Barkovlje 4.500. Naprej tovariši in tovarišice, da naberemo čimprej prvi milijon lir! Proces proti Škedenjskim antifašistom (Nadaljevanje s 1. strani) m spremljajo to pot. V Rusiji so šli v socializem s pomočjo zavezništva delavcev s kmeti in to zavezništvo je imelo različen obseg v različnih trenutkih borbe. Tudi pri nas so dani pogoji za to zavezništvo, toda oblike so različne. V velikem delu države (na jugug bremenijo podeželje in s tem, vso družbo veliki fevdalni o-stanki. To ustvarja družbo specifičnega tipa. ki je revna, de-zorganizirana, zaostala, kjer se težnja po temeljiti spremembi razteza vse do zelo obsežnih skupin tudi majhne in srednje mestne buržoazije. V takem položaju mora in more delavski razred uspeti, da s svojo povezavo s poljedelskimi delavci, z borbo za odpravo fevdalnih ostankov, za agrarno reformo itd., pridobi funkcijo vodnika obširnega političnega in družbenega gibanja, ki bo zmožno dati močan zagon celotnemu pohodu v socializem. «To je moment odločilne važnosti, ki ga je Antonio Gramsci še posebej poudaril, dokazujoč, da iz italijanskega ustroja samega nastaja možnost, da iz velikega dela dežele pride do posebnega zagona k temeljitim gospodarskim in družbenim «premem-banp Intervju Togliattija «Borbi» «Toda, ko se v deželi, ka-, talizma, da ninikoli uspel do-kršna je naša, govori o vpra- stojno rešiti vprašanj vsakda-šanju odnosov med delavskim njega življenja ljudskih mno-razredom in drugimi silami, | žic. ki se lahko gibljejo v smeri socializma, se poraja novost iz raziskovanja o organizacijskih oblikah teh sil, o njihovih političnih tradicijah in o o-rientacijah, ki se pojavljajo iz njihove srede pod pritiskom dogodkov. Obstaja tradicija demokratičnega življenja. Obstajajo različne stranke, ki imajo svoje korenine v družbenih plasteh, ki so pogosto iste narave. Vse to se ne more uničiti in je treba upoštevati. ker . gre za pogoje; ki imajo svoj vpliv v samem našem gibanju. Ni mogoče zadati si nalogo, da bi z nasilnim dejanjem manjšinskih prednjih straž prerezali sedanji vozel političnih pozicij m najrazličnejših organizacij, ki sestavljajo ustroj družbe ,n države. Poleg tega se težnje po temeljitih spremembah socialističnega tipa. vedno bolj širijo ludi zaradi tega, ker je značilnost italijanskega kapi- Dati je treba jasno obliko tem težnjam, spremeniti jih v praktične predloge za gospodarske in socialne reforme. To smo mi skušali napraviti, ko smo vnesli v našo ustavo načela nekaterih od teh reform. Toda kako smo pri tem uspeli, če smo v ustavodajni skupščini bili manjšina in ne večina? Uspeli smo s stiki in sporazumi s predstavniki dela katoliškega gibanja, ki so tudi poudarili nujnost teh reform. Ali so se potem te reforme uresničile? Ne, uresničile so se samo v najmanjšem delu in slabo, ker je katoliško gibanje vodilo politiko obnovitve kapitalizma. Toda vprašanje ne samo ostaja, pač pa postaja vsak dan bolj aktualno in pereče pod pritiskom nezadoščenih potreb delavcev. «Mislim, da sem s tem nakazal glavne točke vprašanja. prvi prispevali ustanoviti in ki jo branimo proti reakcionarnim namenom kapitalističnega vodilnega sloja, moramo uspeti, da vedno bolj okrepimo zagon k reformam socialističnega tipa, ki prihaja od vseh ljudskih množic, vštevši tistih, ki pripadajo strankam, ki se odkrito borijo proti nam, kakor na primer katoliški in socialdemokratski. Katoliški in socialdemokratski voditelji vsak hip ponavljajo, da nočejo imeti in ne bodo nikdar imeli nobenega stika z nami. Videli bomo. Za sedaj nam gie za to. da z obširnim delom med državljani vseh političnih prepričanj uspemo, da zahteva po socialnih reformah, ki jih naša ustava predvideva, postane nezadržna. S tem ni izključeno, da bi mi utegnili prisiliti tudi nasprotnike, da napravijo korake po poti, ki vodi k ustvaritvi nove družbe. Gibajoč se v okviru demokratične ureditve, ki smo jo mi «To so seveda naši nameni. Seveda pa ne moremo izključiti, da bi s strani najbolj reakcionarnega kapitalističnega sloja na široko socialistično navdahnjeno gibanje, ki ga mi hočemo povzročiti, u-tegnili odgovoriti z nasilnimi ukrepi, z novimi poskusi da zadušijo in umorijo demokracijo. Toda pogoji, v katerih te bomo borili proti tem poskusom, bodo toliko bolj ugodni, kolikor bolj bomo znali s podporo vedno bolj širokih mno-žje iti po poti demokratične in miroljubne borbe. «Na tej poti nam bodo pomagali vsi napredki, do katerih bo prišlo na svetu, začenši z Evropo, na poti popustitve napetosti, razorožitve, varnost in mednarodneča sodelovanja, Močno nam bodo pomagali vsi koraki naprej v kateri koli de-žtli sveta za zgraditev novih vrst gospodarstva, kjer ne bo več prevladovalo načelo privatnega interesa in iskanja kapitalističnega dobička, pač pa načelo gospodarskega načrtovanja, nacionalizacije velikih proizvajalnih sredstev in izmenjave, naraščajoče zado-volitve življenjskih potreb ljudi, ki živijo od dela. Ti na,-predki bodo prepričali vedno nove množice, da je napredovanje v socializem danes neizbežno in gotovo, naj bo pot, po kateri gredo v posameznih deželah, katera koli. Zaradi tega ima zgled Jugoslavije, ki je o-stala na poti socialistične izgradnje kljub hudim preizkušnjam preteklih, let, za nas zelo veliko vrednost in nam nalaga nalogo, da ga temeljiteje spoznamo in preučujemo». Tržaško porotno sodišče je razglasilo, da se bo 19. junija Pričel proces proti škedenjskim antifašistom, Ivanu Horvatu. Benjaminu Sancinu, Vinku Plečniku, Mirotu Stepančiču, Alfredu Prunku, Josipu Rutarju in Juriju Benčiču, ki so obdolženi umora nekega Sicilijanca ob priliki velikih demonstracij, ki so bile v Trstu v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja. Aretacija, kakor tudi proces škedenjskih antifašistov sta v protislovju z določili londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju, kajti v besedilu istega ie poudarjeno, da italijanska oblast ne bo preganjala oseb, ki so delovale za drugačno ureditev tržaškega vprašanja. ja osebna mnenja, nastopati za in ne proti listi, biti lojalen do svojih zaveznikov v listi in propagirati zu to listo na podlagi skupnega programa. Svoja osebna mnenja lahko razlaga kjer koli hoče, toda ne na volilnih shodih, ker bo dru-gnče vsa zadeva izpadla tako, da si bo vsak razumen človek tolmačil njegove nastope kot koristne kakšni, drugi, konkurenc, ni listi. IJ parno, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo v tej lilni bitki. G. Berdon naj brzda svoja osebna mnenja, ker le rut ta način bo koristil skupnemu nastopu demokratičnih sil, ki so se v dolinski občini združile, da bi zmagale. V nasprotnem primera ho koristil le silam, ki hi hotele preprečiti enotno in demokratično upravo. Držati se motu predvsem načela, da vpadanje v hrbet zaveznikov ni ne lojalno ne pošteno dejanje. «PESEM S CESTE» V TREBČAH IN NA KONTOVELU Dramska skupina prosvetnega društva «Opčine» priredi jutri, v nedeljo 6. maja ob 17. uri uspelo komedijo s petjem in godbo v treh dejanjih «Pesem s ceste» v dvorani Ljudskega doma v Trebčah; na praznik, vnebohoda, v četrtek 10. maja ob 17. uri pa v dvorani gospodarskega društva na Kontovelu. S to igro je omenjena dramska skupina izredno navdušila številno publiko že ob prvi u-prizoritvi, ki je bila. prejšnjo nedeljo na Opčinah, zato smo prepričani, da bo imela velik uspeh tudi v Trebčah in na Kontovelu. Vabimo k številni udeležbi! PROSLAVA STOLETNICE ANTONA AŠKERCA Slo vensko hrvatska ljudska prosveta in Slovenska prosvetna- zveza organizirata skupno proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca. Proslava se bo vršila prihodnjo nedeljo, 13. maja ob 17. uri v dvorani na stadionu «I. maja». Na njej bodo med drugim sodelovali pevski zbori «Ivan Cankar», «Slavko Škamperle» in «Rota» iz Trsta ter zbor «Vesna» iz Križa KONCERT ZBORA «VINKO VODOPIVEC» NA STADIONU «I. MAJ» Danes, v soboto 5. maja" 1956 ob 20.30 bo v dvorani na stadionu «I. maj» koncert pevskega zbora primorskih študentov «Vinko Vodopivec» iz .Ljubljane. Spored obsega narodne in umetne pesmi, med katerimi tudi nekatere, ki jih doslej še nismo slišali v Trstu. «NIKITA, RUSKI JUNAK» V KRIŽU Kot je bilo najavljeno, je v nedeljo popoldne dramska skupina prosvetnega društva «Vesna» iz Križa, ki jo vodi tov. Zora Košutova uprizorila v novem ljudskem, domu v Križu pravljično igro «Nikita, ruski ju. nak». Tudi. tokrat je prireditev nadvse uspela. Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva. Na prireditvi sta sodelovala tudi pevski zbor «Fesna» in domača godba. Otvoritev sedela v Dolisi Jutri, v nedeljo 6. t. m. bodo v Dolini svečano otvorili novi občinski sedež, ki se nahaja na novi cesti med Dolino in -Boljuncem. Otvoritvena slavnost bo ob 16.30 uri. Prepričani smo, da se bodo občani udeležili slovesnosti v velikem številu. Za tede)— j . NO] ---- dni Sobota, 5. — Irenej W Nedelja, 6. — Benediktaf Ponedeljek, 7. — Stanisi: g Torek, 8. — Dan zmage1 cizmom JÈ m Sreda; 9. — Gregor H ™ Četrtek. 10. ■— Jordan 0 Petek, 11. — žiga. , ZGODOVINSKI DI^ 5. 1818 se je rodil Karl utemeljitelj znanstvej cializma. Umrl je lf 1883. 5. 1846 se je rodil veliki pisatelj Henrik Sten Umrl je 15. 9. 1916. m 5. 1945 so zavezniške sil” vale zmago1 nad ni Nemčijo. H Ji 1 Iz ■ )Si J TRST A SOBOTA: 12.55 Ju,gos! motivi - 14.45 Ritmični Svvvvinigifig Brothers, bot n a novela - 16.15 DoiT me v i - 16.40 Kavarniški1 Orkestra Carla Pacchioni: Sestanek s poslušalkam» -den v Italiji - 22. Cl> skladbe. NEDELJA: 8. Kmetijski - 12. Oddaja za najmlajši Glasba po željah - 15. G naše malčke - 16. Konc nista Danila Švare - 20 scagni: «Prijatelj Fritz», treh dejanjih. ISr,„ PONEDELJEK: 12.55 Sl Pu (oiklorna glasba - 18.30 Zqn ne police - 19.15 Radijska lu za - 21.30 Pevski duet in,ia nika - 22 Italijanske revijie. |0 s TOREK: 13.30 Glasba p 3 • 19.15 Zdravniški vedež n Koncert pianistke prof Sancinove - 21. Radijski ifR H o.f f mannsth a 1 : «N e po d k igra v 5 dej. i , SREDA: 12.55 JugoSi * motivi - 18.30 Radijska rfOst 19.15 Radijska univerza ženski tercet Metuljček -Dilli letnica tedna - 22. Sodo! venski pripovedniki. D ČETRTEK: 9. Slovenski - 16. Oddaja za najmlajšcRU; Sola in vzgoja - 20.30 Ko,1argJ pranistke Jelke Rupnik matizirana zgodba - 22.15 h ski: Simfonii» š.r s ski: Simfonija št. 5. '*c : PETEK: 13.30 Glasba :jah - 18.30 Z začarane i 1 19.ta Radijska univerza m et nos t in prireditve V 21.30 Vokalni kvintet. K 1 ‘nja PROSEK Sobota, 5 maja: «Sol Ba vni film MGM. Nedelja, 6. maja: se potfg Sreda, 9. maja: «ZaročenT (La fidanzata di tutt| vni film. Četrtek, 10, maja ob l«:"' Moka». Film: Colùmb NABREŽINA g , Sobota, 5. maja: «Mukfg < mento). Film Titanu« Nedelja, 6. maja: se p» n Ki ' il 6: ib’ J «fl < p”* , Včeraj so stavkali 24 i vsi nameščenci podjetja ACEG/ ČESTITKE — Prejšnja sta se poročila Stanko 1 Trebč in Loredana FabrV tane. K veselemu dogodi čestitajo vaSko prosveF Stvo in pevski zbor «P ter sekcija KP iz Trebč. žujeta se SHLP in «Deloi*z d /olii •'■ali s :insk iraji, reče ]ia ; ilba iltie se ; »Vili Dosežen sporazum o izplačilu doklade za menzo v čistilnici Aquil( Včeraj so stavkali 24 ur vsi delavci in nameščenci občinskega podjetja ACEIGAT in to v znak protesta, ker upravni svet ni hotel začeti pogajanja o načrtu nove normativne pogodbe, ki so ga predložile sindikalne organizacije. Salež L maj, praznik delovnega ljudstva, so dostojno proslavili tudi v Saležu. Na predvečer je bil spomenik padlih borcev razsvetljen. V znak hvaležnosti dragim padlim borcem so vaščani položili dva venca pred spomenik ter izobesili rdečo zastavo. 1. maja okrog 9. ure je bratska godba, iz Križa igrala po vasi- delavsko himno pred spomenikom padlih pa žalostinko «Žrtvam» in par drugih komadov. Tu so se zbrali skoro vsi vaščani. Po zakuski na domu tov. Pirca je godba zaigrala še nekaj komadov. Kot je znano se bo tudi v zgoniški občini predstavila na volitvah Lista občinske enotnosti, kar pozdravlja večina občanov. Zgoniški občani bodo zatorej glasovali za to listo in ne bodo poslušali peščice domačih in tudi nedomačih sovražnikov enotnosti občanov, delovnega človeka in napredka. Zaradi stavke je bil včeraj ustavljen ves tramvajski in trolejbusni promet. Stavke so bili oproščeni le delavci nameščeni pri najnujnejših uslugah podjetja, kot vodovodih, plinarnah in električnih centralah. aS tem so dali nameščenci podjetja dokaz polnega razumevanja za najbolj nujne potrebe prebivalstva. Sicer pa pade vsa krivda za stavko na upravni svet, ki je s svojo trmoglavostjo povzročil dejansko prekinitev pogajanj že februarja meseca. Nameščenci so imeli torej več kot dovolj potrpljenja in so posegli po skrajnem sredstvu, šele ko je postalo jasno, da se upravni svet noče premakniti iz svojega trdovratnega stališča. • Za četrtek in včeraj je bila napovedana stavka bolniških nameščencev, ki so jo vse sindikalne organizacije v zadnjem trenutku sporazumno odložile. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je namreč sklicalo za 8. maja sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij te stroke. V čistilnici Aquila so delavci dosegli sporazum o izplačilu doklade za menzo, ki bo znašala približno 1000 lir na mesec. Podjetje bo še nadalje vzdrževalo menzo in prispevalo s 110 lirami za, vsak obrok hrane, delavci pa bodo prispevali s 15 lirami. Lonjer Med številnimi problemi, ki so za Lonjer res nujni in jih oblasti že precej let zavlačujejo, spadajo popravilo kolovoza, razširitev ceste v pre^ delu od Sv. Ivana do naše vasi in popravilo ceste «staje». Poleg tega čakamo še vedno na povračilo škode, ki smo jo u-trpeli, ko so razstreljevali z minami na cesti nad vasjo. li- sto tako čakamo še danes, da s e reši vprašanje travnikov «Hudo leto». Važno je tudi vprašanje poljskega čuvaja. Ta posel je nekoč opravljal domačin, se"-daj pa ni nobenega, ki bi pazil na naša polja in vinograde. že večkrat smo zadevo ur-girali pri oblasteh, toda do danes je bilo vse zaman. Zato smo se pred tednom dni zopet sestali in poslali na pristojno mesto novo prošnjo za namestitev poljskega čuvaja. Upamo, da bodo končno vzeli našo prošnjo resno v poštev. Na avtobusu, ki vozi v Lonjer je med sprevodniki tudi neki mlad šovinistični prena-petež, ki se je kot tak izkazal na dan L maja, ko je opazil na oknih naših hiš rdeče zastave. Takrat so začele leteti iz njegovih mlečnozobih ust najbolj prostaške psovke proti Slovencem, ki jih lahko slišiš samo iz ust najbolj zagrizenega fašista. Utihnil je šele, /arsi ko mu j e dal neki vas‘iltla se je vozil v avtobusu ;eaa ren odgovor. Upamo, d> zgje to spametovale in bo o bodoče ooljše brzdati S; j; vinizem. ; Po rod -r Voli Slovensko naro^°v gledališče ?• V za Tržaško ožetimi —■''Vis) V soboto 5. mija l^a ob 20.30, "in & V nedeljo 6. maja letijo ob 16. uri Nje v Prosvetnem domu na Opfj\ p LUIGI FIRANDELl1, HENRIK IS- Ji j e fitiov , - - ... . ;<^V. V cija» ZAKLJUČEN PROCES ZARADI SRAMOTITVE ZASTAVI V Ferdinand Bogai oproščen v h k: Javi pri Kit1*0 /Ov, bPo Kot je bilo napovedano, je zil v sredo zvečer sodni ogled v Križu. Porotno prizivno sodišče je tako na kraju samem ugotavljalo o neutemeljenosti tožbe proti kriškemu mladincu Ferdiju Bogatcu, katerega je neka Savi prav tako bivajoča v Križu, obdolžila, da je ob prihodu italijanske vojske v Trst strgal italijansko zastavo z njenega okna. Sodnemu ogledu je prisostvovala množica vaščanov. Sodniki so se po ogledu odpeljali v Devin, kjer so napravili zapisnik o ogledu. V četrtek dopoldne se je nadaljevat in zaključil proces proti Bogatcu. Potem, ko so na razpravi ponovno proučili dogodke in prvotno obsodbo Bogatea (ki je bil od porotnega sodišča obsojen na 8 mesecev pogojnega zapora), je državni tožilec Coletti zahteval potrditev obsodbe. Toda temu se je uprl odvetnik Sardos, ki je dokazal, da so trditve, da je dejanje zagrešil Bogateč povsem neutemeljene, kajti njega v resnici tisti večer bilo v Križu. Po krajšem f' ltiki vanju je prizivno sodišč^ °bč stilo Bogatea zaradi f’ ;bo< kanja dokazov. Ij* s Tako je propadla rCT*10 ra, s katero so nekateri/ H; naprtiti Bogatcu dejal’]' Ha terega v resnici ni izvf’ ltal naj bi služilo za po^Unk, narodnostne mrž-nje de venci in Italijani. '^ken Ravnateljstvo Državr>Jsbr0 srednje šo,le s sloV£:i 2tl učnim jezikom v Trstu isU» da je rok za vlaga1’ šenj za sprejemne izpit/tiaij nižji tečajni izpit od ? j Qa( maja. K SOŽALJE — Tovariš) ig. je KP iz Medje vasi, /čin in Devina izražajo globlV X- | m. ZaloiniStvo «DEL/*^ fLm tio. RIVA, Torre» P