Št 60. V Gorici, v soboto dne 29. julija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami tčr s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljona: vso luto .......13 K 20. h, ali |{Id. 660 pol leta........6 » 60 . » » 3-30 Četrt leta.......3 » 40 » » » J-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema iipravništvc^v ^GosjMski^ulj^ štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brei doposlane na-roCnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice so račun i jo po peti t-vrstah čo tiskano t-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., :i-krat 6 kr-J^ak^ vrsta. Večkrat p.) dogodbi. — "Večje črke po prostori — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj JOUV. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavri*. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !». do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki idici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le ur edni štvu. Naročnina, roldamacije in druge reči, katere ne npraSstvu l0kV°g *—tVa' ™j afi *°m™° * »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in »Primorec« se. prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni ScUwarss v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št 22-v— v irstu v tobakarni Lavreučič na trgu della Caserma. Telafon ši. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Žrtve klerikaliznia. Klerikalizem napravlja iz ljudij suroveže in divjake. Kjerkoli je klerikalizem doma, tam naletiS na fanatizi-rane individuje, ki so sposobni za vse slabo, za dobrega nič. Tako smo se morali že opetovano baviti z divjaštvom, katero je rodila klerikalna gonja v Mirnu, in tako smo morali tudi v sredo povedati, da so bili kaznovani v občutne kazni 4 »katoličani« iz Mirna radi javnega nasilstva. Klerikalec je divjak in ne pusti nikogar na miru. To svoje divjaško so kazali v veliki luči na Velikonočni ponedeljek letos nasproti društvu »Miren«, katero je bilo priredilo ta dan lepo veselico. Šli so klerikalci motit to veselico, razgrajat pred okna dvorane, pet in kričat, tako da bi fzzvali kak odpor proti sebi. To se sicer ni zgodilo, ker so bili ljudje pametni in ker so vedeli, da že opravi najprvo javna straža svojo dolžnost, ako pojdejo v svojem grdem početju klerikalni junaki predaleč. Ko jo slednjič redar Pahor aretiral razsajača Antona Prelca, je zavrela kri v teh junakih. Preleo aam se je profcivil aretiranju ter se bil z redarjem, prihitela pa sta mu na pomoč Še Iv. Prelec, Andrej Weinberger in Henrik Vuk, ki so ga iztrgali slednjič iz rok redarju. Radi tega je prišlo do kazenske razprave proti imenovanim štirim. Wein-berger je hotel tajiti, ali drugi so priznali. Obsojeni so: Weinberger na dva meseca težke ječe, poostrene z dvema postoma in trdim ležiščem v posebni celi dvakrat; Ivan Prelec na 2 meseca* težke ječe z jednim postom; Anton Prelec na 1 mesec težke ječe s postom in osamljen j e n j e m ; Henrik Vuk na 1 mesec težke ječe z jednim o s a m 1 j e n j e m. Ko je slišal "VVein- berger obsodbo, je zmerjal redarja Pahorja in ga žalil, tako da bo zopet klican pred sodnike. Takoj tu pa moramo omeniti še, da je VVeinberger poseben kinč klerikalcev v Mirnu, ker je bil že kaznovan radi tatvine! če odštejemo iega »orla«, smemo reči o drugih, da so žrtv e klerika-lizma. Le klerikalizem, ki fanatizuje ljudi, je spravil ostale tri mladeniče na kriva pota ter jih privel v družbo Weinborgerja, Je klerikalna gonja proti naprednemu društvu, ki ni storilo nikomur še nič zalega, je privedla mladeniče v ječo. Kaj jim je treba hoditi v težke ječe sedet po mesec dnij, po dva meseca? Kaj jim je treba imeti težko vest, se hudovati, sramovati, kaj jim je treba, da ostane ta madež na njih celo življenje ?! To so pač plodovi klerika-lizma, kateremu so zapadli kot žrtve. Če bi ne stopili v klerikalne vrste, kamor so jih speljali z lepimi besedami in velikimi obljubami, bi bili ostali mirni ljudje, tako, pa so fanatizirani in zbesneli tako, da ne mislijo pri svojem počenjanju na nikake posledice! Pa seveda, kako naj mislijo na posledice, ko pa imajo ob strani gospode v črnih suknjah, češ, saj smo mi tu, nam se ne moro nič zgoditi, že naredimo mi, da bo prav, le nič se bati. Ubogi Človek misli, da je to res, in zato se razko-raci, trka na prsi in kliče: Al' nam kaj morejo? OŠtija, kristjani smo mi! Slednjič pa gre predaleč, in zločinu sledi kazen. Tu pa neha prijateljstvo od črne strani, kazen pride, in weba je marširati po taktu: Mi gremo naprej, mi mladi! — v luknjo. Žalostno je to, ali britka resnica! Za tolažbo pa imajo najbrže to, da »trpijo radi Kristusa«, tolažbo jim belijo najbrže Še z znanim izrekom: »blagor jim, ki so preganjani, ker njih je nebeško kraljestvo.« Klerikalci znajo tako tolažiti svoje ljudi, kadar jih zavedejo v čisto navadne zločine. Seveda vsa taka bogokletna tolažba prokleto malo pomaga, kajti morali bodo v luknjo, in celo svoje življenje bodo pomnili, kako strašno nespametni so bili na Velikonočni ponedeljek leta 1905. po Kristusovem rojstvu... Ne pišemo teh besed radi njih, ker so izgubljeni, ker so žrtve, aH pišemo jih radi drugih, da se ne dado loviti na klerikalno limanice, da ne verjamejo nič obljubam iz črnih vrst ter se nikakor ne dado hujskati od nikogar proti svojemu bližnjemu. Občutne kazni, katere so zadele imenovane Mirence, pa naj bodo glasno svarilo, da treba bežati od klerikalcev, da ni varno iti med njihove vrste, ker njihova pota so kriva in vedejo v pogubo. DOPISI. S Krasa. — (Šolsko poročilo o h tanj Ll 1 j ud s k o g.a šolstvaokr a j a sežanskega v letu 1904.—-1905.) Tako se zovo 28 strani brnječa brošurica, katero je izdal okrajni šolski svet sežanski ob koncu tega Šolskega leta. Tisk je založil okrajni šolski svet v Sežani, brošurico je tiskala tiskarna „ Edinost" v Trstu. Vsebina te brošurice je sledeča: I. Spis: „Kako naj se otrokom budi in utrjuje ljubezen in udanost do Najvišje cesarske hiše in do domovine". (Sestavil Anton Benigar v Tomaji dne 1. julija 1888.); II. „Šolske ob-lastnije". A) „C. kr. deželni šolski svet za goriško gradiščansko grofovmo". B) „C. kr. okrajni šolski svet". (Redni). (Pomnoženi). C) „Krajni šolski svet". III. „Pregled učiteljstva v okraju". IV. „Pregled šolske mladine okraja sežanskega". V. „Fregled knjižnic za učitelje in za šolarje, knjig za uboge, šolskih vrtov in poslopij". Konečno je dodatek z ozirom na knjižnice, šolske dobrotnike in poštne hranilnice. Pod št. I. omenjeni spis je sam na sebi dober. Žal, da v sestavku mrgoli mnogo germanizmov. Tudi je v spisu vse polno orto-grafičnih in stilističnih napak. V bodoče naj se ne tiska nič nepravilnega, in naj dotična tiskarna gleda na to, da bode tisk pravilen. Sestavek je bil spisan že 1. 1888., torej že pred 17 leti. To vendar ni umestno; naj se priobčujejo spisi iz najnovejše dobe. Pod št. II. so omenjeni vsi udje»deželnega, okrajnega in vseh krajnih Selških svetov. Pri št. III, je omenjena šolska občina, kraji, (vasi, sela, samote), ki sovšolani v šolsko občino; koliko razredov ima šola; defmi-tivni visi učitelji (prav: nadučitelji I), učitelji, voditelji in učitelji; def. učiteljice. Vsetouči-teljstvo je označeno po L, II. ali III. plačilni vrsti. Potem so še predalčki za proviz. učitelje, učiteljice, pomožne učitelje, katehete (pomož.) in za posebne učiteljico rokodel. IV. Točka ima označeno šolsko občino, število šolodolžnih otrok od (>.—12. in od 12.—14. leta (posebe za dečko in posebe za deklice); potem je skupno število, število otrok, ki so obiskovali javno šolo od 6.—12. in od 12.—14. 1. (posebe); temu sledi skupno število. Konečno je omenjeno število dečkov in deklic, ki so privatno šolo, strokovno višo šolo obiskovali ali ki so se doma učili. Omenjeno je tudi število dečkov in deklic, ki zavoljo težkih telesnih ali duševnih napak niso hodili v šolo in ravno tako Število dečkov in deklic, ki radi bolehnosti in telesne nerazvitosti niso hodili v šolo. — Učilo seje skupaj v 40 šolskih občinah 5382 šolodolžnih otrok. V. točka imenuje vse ljudske šole po abecednem redu; število del in zvezkovknjiž-. niče za učitelje in otroke; število šolskih knjig za siromašne otroke; štev. šolskih vrtov in drevesnic; stanje šol. poslopij (popolnoma primer., primer., manj primer, in neprimer.), štev. šolskih sob, ki so popolnoma prim., primer., manj primer, in neprimerne. Ob koncu omenim, da je bilo v okraju 64 razredov, 61 udov učiteljstva, 41 katehetov (pomož.) in 24 posebnih učiteljic rokodel. Šolskih poslopij pa je še bilo 8 manj primernih in 6 neprimernih. Ravno tako je bilo v vsem 14 manj primernih in 9 neprimernih Šolskih sob, v katerih se je mučilo učiteljstvo in šolska mladina. Glede občin, ki podpirajo ubogo šolsko mladino s podporami, imenuje šoLko poročilo Komen, Nabrežino, Sežano; nadalje nemško avstrnsko planinsko društvo v Trstu, ki podpira Skocn'ansko-Podgrajsko šolo. Častno ome- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje) sPrav, to se pravi govoriti!" »Kdaj hočete voz?" »V jedni uri." »V jedni uri bode stal pred vrati." Uro pozneje je mlada prijatelja res pričakoval voz. Bil je navaden izvoSčik, ki ga je bilo plemenitima mladina gospo-II doma mogoče ponuditi samo v teh razmerah. Toda dasi je bil 3 nekaj čisto navadnega in ni vzbujal nikake pozornosti, bi bila ; mlad& prijatelja srečna, Če bi bila mogla reči, da je njun tudi I ™ zadnje tri dni. i »Ekscelenca," vsklikne cicerone, videč Franca, ki je po- I gledal skozi okno, „ali uaj dam pripeljali karošo pred palačo?" 1 Basi je bila Francu znana italijanska bahavost, se vendar j>we najprej okoli sebe. Toda uikjer ne vidi nikogar, ki bi mu jfe mogle veljati te besede. Ekscelenca je bil on, karosa izvo- *¦&» palača hotel de Londres. » teh besedah s.e je izražal značaj naroda. Franc in Albert odideta doli, in karosa se pripelje pred Mačo... Ekscelenci sedeta in iztegneta nogi, cicerone skoči na zadnji del. ! »Kam se hočeta peljati, Ekscelenci?" ... »Najprej k svetemu Petru in potem v kolozej," odvrne" Noert kot pravi Parižan. ! Toda Albert ni vedel, da Človek potrebuje cel dan, da si ogleda cerkev svetega Petra, in cel mesec, da jo prouči. In dan jima je torej komaj zadostoval, da si o^ledata cerkev svetega Petra. Prijatelja naenkrat opazita, da se je dan pričel nagibati. Franc pogleda na svojo uro; bilo je že skoro pet. Hitro se vrneta v hotel. Ko dospeta tja, zapove Franc vozniku, naj bode ob osmih zopet pred hotelom. Hotel je pokazati Albertu kolozej v mesečnem svitu, kakor mu je pokazal Petrovo cerkev ob jasnom dnevu. Če človek kaže prijatelju mesto, katero že pozna, dela to s prav tako važnostjo, kakor mu kaže ženo, katero je ljubil. Franc torej pove vozniku pot. Peljati ju je imel skozi vrata del Popolo, poten i ob obzidju in nazaj skozi vrata San-Giovanni. Brez vsake priprave bi se jima kolozej ne bil zdel niti pol toliko mogočen, in zato sta smatrala Kapitol, forum, obok Septimija Severa, žrtvenik Antonina in Favstine in vio Sakro za stopnice na potu k temu cilju. Sedla sta k mizi. Mojster Pastrini je obljubil svojima gostoma sijajno pojedino; dal jima je obed, na katerem ni bilo ničesar grajati. , Proti koncu obeda vstopi on sam. Franc meni, da prihaja, da ga pohvalita, ter mu prične delati poklone, toda že po prvih besedah ga ta prekine. »Ekscelenca", pravi, „zelo se mi laska, da ste zadovoljni, toda zaradi tega nisem prišel..." „Ali nama prihajate povedat, da ste dobili za naju še kak voz ?B vpraša Albert, prižigajo si smodko. „Še manj, Ekscelenca; in rečem vam, da storite prav, če opustite to misel popolnoma ter gledate, da si pomagate na drug način. V Rimu so stvari mogoče ali pa nemogoče. Če se vam reče, da je stvar nemogoča, je končano." „0, v Parisu je to mnogo udobnejše. Če je stvar nemogoča, plača človek še enkrat toliko, in takoj ima, kar želi." „To čnjem od vseh Francozov," pravi mojster Pastrini, skoro nekoliko užaljen, „ui nerazumljivo mi je, zakaj potujejo." „Toda," odvrne Albert, spuščaje dim flegmatično proti stropu in zibaje se na svojem stolu, „oni, ki potujejo kakor midva, so vendar samo tepci. Pametni ljudje ne zapustijo hotela v ulici Helder, boulevarda de Gand in kavarne Pariš." Treba nam ni še razlagati, da je Albert prebival v imenovani ulici, napravil vsak dan svoj izprebod ter obedoval v jediui kavarni, kjer je mogel človek dobro obedovati, seveda, če je bil sporazumljen s slugami. Mojster Pastrini molči nekaj časa in misli brezdvomno na Albertov odgovor, ki se mu ni zdel popolnoma razumljiv. „Toda končno,", prekine Franc njegovo razmišljanje, „iz kakšnega vzroka ste pa prišli ? Ali nama hočete razodeti, kaj vas je privedlo k nama ?" „Ah, glejte, to je res. Ali nista zapovedala, da vaju čaka voz ob osmih ?" „Da." „In hočeta obiskati Colosseo ?" „To se pravi Kolozej." „To je čisto isto." „Torej prav.* „ Vozniku ste zapovedali, naj vaju pelje skozi vrata del Popolo, nato ob obzidju ter se vrne skozi vrata San-Gio-vanni?" dobesedno." „Torej, ta pot je nemogoča." „Nemogoča ?" „Ali vsaj zelo nevarna." nja poročilo »šolarske kuhinje" v Sežani, kateri načeluje preblagorodna gospa AL Rebe-kova, soproga g. okrajnega glavarja. V pos-nemo ali v vzglad ta bodrilo omenja »šolsko poročilo" glede prijateljev in dobrotnikov šole. ki so omogočili šolski zaklad za revno šolsko mladino: Šolsko vodstvo v Komnu, Zgoniku, Dutovljah, Lokvi, Pliskovici, Štanjelu m Mav-hinjah. — „ šolsko poročilo" (osmi tečaj) je sestavil c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Matko Kante. Nad učitelj. Iz Af5. — (Neodpustljiv greh.) Ker sem mislil, da kdo drugi opiše cenjenim bralcem neki neodpustljiv gub, ki naj bi bil vsem v svarilo, da bi jih ne zadela taka dušna nesreča, kakor je naše šolske otroke, ali se to ni zgodilo, Vam ga moram pa jaz pojasniti. — Bilo je neko nedeljo m. m. Naš le za dobro uneti dušni pastir je oznanil v cerkvi, da v torek popoludne bo spoved za šolske deklice in v sredo zjutraj pa za dečke, potem skupno sv. obhajilo. Ko so ob določeni uri začelo deklice hoditi in je že spovedal 3 ali 4, skoči gospod nune iz spovednice in začne izpraševati, če so bile šle gledat svate. Bila je namreč prejšnji dan poroka; ali da bi si, dragi bralci, ne mislili, da je bilo kakšno pohujšanje, ali da je bila kakšna prezgodnja ljubezen, tega ne. Ali nekaj pa je namreč bilo, da menda nunca niso povabili na svatbo, in odtod ta neodpustljiv greh! Ker so rekle da, je začel kričati nad njimi: marS ven iz cerkve, nobene ne bom spovedal, katera je šla gledat svate; tako je bila spoved končana prvi dan. Nekateri hudomušneži so rekli, da je bil natrkan, da jutri ne bo več greh, gledati svate, ali varali so se; drugi dan je izpraševal po cerkvi pa dečke, če so šli gledat svate, in ker so tudi dečki rekli da, je bila spoved zopet končana; Sel je v zakristijo, ali kmalu se je vrnil, je nekega dečka stresel za uše^a, in rekel proti ljudem obrnjen: vidite, kakoršni sta-riši, takšni otroci. Torej, Čitatelji božji, pozor! Mižati in ne gledati svate, da si ne nakop-Ijete na vest tega grozovitega greha. Še nekaj moram omenita, da tukaj v Avčah imamo suh vodovod že skoraj pol leta. Pa že pod prejšnjim Županom se je bilo sklenilo, da se stari vodovod popravi, oziroma popolni z novim! Ali vresničil se je izrek nekega moža, ki je rekel, da se bo imenoval vodovod pri »Suhem nosu", in res je vreden tega imena. Zraven stoječe korito, ki je bilo napravljeno za napajališče živine, je sedaj včasifc *a prodajalnico, ko prinese krošnjar svoje blago, ga razpoloži v suho korito. Domače in razne nouice. V Pnačll«! — Jutri se bo vršila v bližnji Prvačini lepa velika narodna veselica s petjem, uprizoritvijo igrokaza »Divji lovec" ter javnim plesom. Opozarjamo zlasti na predse avo »Divjega lovca". Začetek veselice ob 4. uri popoldne. Vozil bo poseben vlak od Ajdov- ščine do Gorice: ob tO1/* zvečer iz Prvačine v Gorico; ob 117» iz Prvačine v Ajdovščino. Pričakovati je najobilneje udeležbe iz Vipavske doline, goriške okolice, pa tudi iz mesta, ker je železniška zveza najugodnejša. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubllml naznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila ko-lekovati svoje listine in dopise z narodnim kolekom v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter to naznanila podpisanemu vod3tm Ta društva so: Slov. del. pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani, Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu, Trgovska obrtna zadruga v Gorici, Čitalnica v Brežicah, Gasilno društvo v Idriji, Lovski klub v Idriji, Posojilnica na Bledi, Posojilnica v Dobrepoljah, Kat. slov. izobr. društvo v Loki pri Zidanem mostu, Slovensko bralno društvo v Železnikih na Gorenjskem, Hranilnica in posojilnica v Gotovljah na Štajerskem, Posojilnica v Dolu pri Hrastnika, Bralno društvo »Naprej" pri sv. Barbari v Halozah, Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica pri sv. Jurjtt ob juž. žel. Zahvaljujoč se vsem navedenim p. n. društvom in njih odborom na njihovi naklonjenosti napram naši družbi, prosimo i ostala slavna društva sirom slovenske domovine, da se blagovolijo odzvati našem« pozivu glede rabe narodnega koleka, ter to naznaniti podpisanemu vodstvu objednem z naročilom. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — V Izkaz« preplačnlkav ii „Užit.konvikttt je bilo izkazano zadnjič, da je preplačala gospa Avgusta Poniž, nadučiteljeva soproga v Rihem-bergu, 30 K, v resnici pa je darovala 40 K, kar se s tem popravlja. Odlikovani^- — Cesar je podelil dr.u Antonu Peri šiču, sodn. svetovalcu in voditelju okrajne sodnije v Volovskem, vitežki križ Frau Josipovega reda. Železniška proga Trst-Jesenice se otvori, kakor poroča »Eisenbabnblatf, v početku jeseni letos. Novi kolodvor pri sv. Andreju v Trstu pa bo otvorjen šele kasneje. Čisti dobiček Prešernove veselice v Ljubljani, — Glasom računskega zaključka p dohodkih in stroških Prešernove veselice je bilo dohodkov 26.121 K 71 v, stroškoy pa 13.492 K 78 v. Ker se pri stroških doseže še najmanj 500 K popusta, ostane za Prešernov spomenik čistega 13.128 kron 93 v. Umeščenje novega župana, — Dr Fr. Marani J9 potrjen za župana. Slovesno umeščenje se izvrši danes opoludne. Tega umeščenja se udeleži tudi namestnik princ Hokenlohe. Občinske volitve V DombergU, — Zadnje občinske volitve so ovržene! Nove volitve se bodo vršile menda v kratkem. Vlada, pomočnica klerikalcev pri občinskih volitvah. — Vlada gre našim klerikalcem povsodi na roko, zlasti rada pa pri občinskih volitvah. Proti občinskim volitvam se podajejo navadno utoki. Vlada skrbno pregleda, ali so ulo- žili utok klerikalci ali naprednjaki. Če so ga uležili prvi, tedaj študira, kako bi jim šla na roko, da bi mogli pri prihodnjih volitvah zmagati. Na utoke iz naprednih vrst prihaja ugodna rešitev le takrat, kadar res ni mogoče drugače, nego dati prav utoku. To opazujemo od razkola dalje. Navadno zavlečejo take klerikalne utoke, da imajo potem duhovniki v prizadeti občini toliko več časa za svoje politično delo. In res, politikujoči duhovniki gibljejo ob takem času, letajo okoli, vabijo ljudi k sebi na kozarec vino, kričijo po prižnicah, podkupujejo, razsipajo denar, poštene može p- -»brekujejo po svojih farovških listih. Včasih se jim posreči, da dosežejo po tem potu naravnost nepričakovane uspehe. Enkrat že gredo ljudje volit, tudi če imajo daleč, ali pozneje zopet hoditi radi enih in istih volitev od doma, tega pa ne stori vsak rad, zlasti če mu duhovnik žuga, in lahko se pripeti, da zmagajo klerikalci, katere politikujoči duhovniki fanatizujejo in upijanijo, vrhutega pa še obdare z denarjem; in volilec je prijatelj z gospodom nuucem, kar je seveda strašansko velike vrednosti! Glede* na to je pač dolžnost naprednih volilcev, da ostanejo kakor pri prvih tako tudi pri drugih volitvah možje-beseda ter gredo volit neustrašeno v vseh takih slučajih. Le ako bodo zavedni volilci tako postopali, potem se vlada že odvadi, pomagati klerikalcem ter reševati ugodno neopravičene utoke klerikalnih volilcev pod farovško komando! Če pa vlada vidi, da se jej enkrat posreči manever ter zmagajo pri drugih volitvah klerikalci, v glavnem s pomočjo farovža, potem pa nadaljuje svojo taktiko pri občinskih volitvah. Vlada gre na roko klerikalcem pri občinskih volitvahpoieg tega, ker jej je všeč, če gospodari v občini politikujoč duhovnik, tudi zategadel, da držiklerikalneposlancepokoncu! Klerikalni poslanci so kimavci, ki so zadovoljni s krivičnim postopanjem vlade in Lahov nasproti nam, klerikalni poslanci so ponižni hlapčki vlade, zato pa se briga vlada za to, da bi ostalo kar največ občin v klerikalnih rokah, da tako ostanejo tudi zagotovljeni poslanski sedeži kandidatom iz farovža. Župan iz farovža, poslanec iz farovža! Vlada in politikujoči duhovnik sta tesno združena v vseh takih rečeh. Kakšna nesreča pa so klerikalni poslanci, se je razvidelo zlasti iz zadnjega zasedanja našega deželnega zbora. Narodni škandali klerikalnih poslancev so še vsem y živem spominu, in njihovo hlapčevanje Lahom je zapisano na najtemnejših straneh naše politične zgodovine. Potezanje farovških gospodov za občinske volitve nima le tega namena, da bi bila občinska uprava odvisna od farovža, marveč ima pomen, ki sega še dalje, ki se razteza na volitve v deželni in državni zbor. Kaj gg. nuncem naj ljubo naj trpijo naše občine, kaj njim na ljubo naj se volijo le taki ljudje, ki gledajo le nase in na svoj žep, katerim je dobrobit naših občin in boj za naše svete pravice deveta briga?J Občinski volilci pač naj dobro premislijo v vsakem slučaju, kaj delajo. Naravnost pa je dolžnost vsakega zavednega volilca, ki je klican na volišče po utoku klerikalcev, ki je našel milost pri vladi, da voli proti njim istotako, kakor prvič. Potem bo vlada poražena, drugače pa zmaga s klerikalci, kar ni v nikak prid na tej ne oni občini. To morajo imeti naši volilci ob vseh takih prilikah pred očmi — po tem se morajo ravnati. Kdor je mož, na noge do zadnjega v vseh takih slučajih — ^oti domačim sovražnikom! Nič se bati žuganja iz farovža, kajti radi tega, če kdo ne voli s farovškim gospodom, ne bo pogubljen. Tistemu pa, kise drzne reči, da gre pri občinskih volitvah za sveto vero, se sme v obraz zakričati, da je — slepar! Le nič se bati — mož mora ostati povsodi mož! V DevI/tU je izpraznjeno mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli. Službo odda c. k. okrajni šol. svet v Gradišču s 1, septembrom tega leta. Izlet V Triglavsko pogorje. - Slovensko planinsko dručtvo priredi za 13., 14. in 15. dan avgusta meseca večji izlet, in sicer v nedeljo dno 13. skupen društveni izlet v Vrata v Aljažev dom. Odbod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5. uri s planinskim vlakom. V zvezi s tem izletom se bo vršila drugi dan v ponedeljek otvoritev novih potov, ki jih je napravilo, oziroma znznamenovalo Slovensko planinsko društvo na Razor in v njegovi okolici. Udeležniki te otvoritve bodo odhajali v ponedeljek zjutraj ob treh ob Aljaževega doma in stopili črez Kriške pode najprej do mičnih jezer pod Križem in Splevto in od tod na vrh Razora; z Razora pojdejo v Trento, kamor vodi tudi po Slov. plan. društvu napravljena pot. Prenoči se v Trenti v zavetiščih Slovenskega planinskega društva. Za tretji dan t. j. 15. avgust je določen skupen društveni izlet na Triglav, tam se obenem proslavi desetletnica, odkar stoji Aljažev stolp na vrhu Triglava. Odhod bo iz Trente v torek zjutraj. Pot drži po interesantni novi stezi Slovenskega planinskega društva črez »Komar" preko sedla Doliča na vrh Triglava, kamor prispejo izletniki okoli 12, ure, ter se povrnejo potem na Kredarico v Triglavsko kočo. V Triglavski koči na Kredarici bode sestanek vseh izletnikov in se dostojno proslavi pomenljiva desetletnica. Konkurenca SrailelU. —Gradež se sicer razvija, ali dobil je najbrže precej nevarnega konkurenta v kraju Lignano na morski obali v Benečiji. V Lignano po . furlanski železnici ni daleč, iz Lignana je tudi blizu v Benetke. Zveza je boljSa nego z Gradežerii. Lignano se nahaja sicer šele v prvem razvitku, ali ih-varno je, da se razvije na škodo Gradež«, ako se ne bo znalo v tem slednjem kraju zabraniti tega. Kopališče v Lignanu je letos polno, (seveda tudi Gradež) tudi nekaj goriških Slovencev je tam. (Dalje u prilogi.) »Nevarna? In zakaj?" j „Vzrok temu je zloglasni Luigi Vampa." j ,,Naprej povejte, moj ljubi mojster Pastrini, kdo je ta j Luigi Vampa!" vpraša Albert. V Rimu je njegovo ime lahko zelo razglašeno, a bodite prepričani, da ga v Parisu ne pozna nihče." »Kako? Vi ga ne poznate?" »Ne, nimam te časti." »Ali niste še nikdar slišali njegovega imena?" »Nikdar." »Torej prav. To je bandit, proti kateremu sta Decesari in Gasparoni Šolarčka." »Pozor, Albert!" vsklikne Franc. »Tu imava končno vendar bandita." »Povem vam naprej, moj ljubi mojster Pastrini, da ne bodem verjel niti besedice tega, kar nama poveste. Zdaj, ko smos si jedini glede te točke, lahko govorite, kakor se vam ljubi; jaz poslušam. ,Nekoč se je zgodilo...' Torej pričnite že vendar!" Mojster Pastrini se obrne k Franca, ki ga je smatral za pametnejšega. Vrlemu možu je treba priznati, da je imel v svojem hotelu večkrat Francoze, toda nikdar ni razumel neke! strani njihovega duha. | ,,Ek8celenca," pravi zelo resno in se obrne, kakor smo že omenili, k Francu, »če me imata za lažnika, je nepotrebno, da bi vama pravil, zakaj sem prišel; toda lahko vaju zagoto-j vim, da se je zgodilo to samo v korist mladih gospodov." I »Saj Albert vendar ne pravi, da vas ima za lažnika, moj! tfubi gospod Pastrini," odvrne Franc, »ampak samo, da vam ne bode verjel, to je vse. Toda jaz vam bodem verjel, bodite torej mirni in govorite." »Vendar vam je razumljivo, Ekscelenca. če se dvomi o resničnosti mojih besed..." j „Moj ljubi," odvrne Franc, »vi ste občutljivejši, kakor je bila Kasandra. Nje ni poslušal nihče, dasi je bila prerokinja, a vam je zagotovljena vsaj pazljivost polovice navzočega občinstva. Torej sedite in povejte nama, kdo je Vampa." »Povedal sem vam že, Ekscelenca, da bandit, kakoršnegaj izza zloglasnega Mastrille še nirmo videli." »In v kakšni zvezi je ta bandit s poveljem, katero sem dal jaz svojemu vozniku, namreč, naj naju pelje skozi vrata del Popolo in se vrne skozi vrata San-Giovanni ?" „V tej," odvrne mojster Pastrini, »da vaju lahko pelje skozi prva, da je pa vprašanje, če vaju pripelje nazaj skozi druga vrata." »Zakaj ?" vpraša Franc, »Zato, ker človek petdeset korakov zunaj vrat ni več varen, kakorbitro se stemni." »Vaša častna beseda?" vsklikne Albert. »Gospod grof," pravi mojster Pastrini, vsled dvoma, katerega je izrazil Albert nad resničnostjo njegovih besed, še vedno globoko užaljen, »kar pripovedujem, to ni za vas, ampak za vašega gospoda tovariša, ki .Rim pozna in ve, da take stvari niso šala." »Moj Jjubi," pravi Albert Francu, »tu se da doživeti nekaj lepega. Svoj voz oboroživa s pištolami, puškami in dvocev-kami. Luigi Vampa pride nad naju, in midva ga vjameva. Pripeljeva ga v Rim in izročiva Njegovi Svetosti. Ta bode ves vzradoščen ter naju vpraša, s čim nama more izkazati svojo hvaležnost. Poprosiva ga za voz in za dva konja iz njegovega hleva, preživiva karneval na vozu, in hvaležno rimsko ljudstvo nama ovenča na kapitolu glave ter naju proglasi nalik Kurciju in Horaciju za rešitelja domovine." Tekom časa, ko govori Albert te besede, dobi Pastrini-jjevo obličje izraz, katerega ni mogoče opisati. „Tod&," odvrne Franc, »pred vsem te vprašam, kje dobiš pištole, puške in dvocevke, s katerimi hočeš oborožiti najin voz?" —•" »V svojem arzen.lu gotovo ne, kajti v TerracM so mi vzeli vse orožje, celo nož, ki je bil brušen na dve strani. In tebi?" »Z menoj so storili isto v Aquapendente^ »Ah, moj ljubi gospod krčmar,'* pravi Albert, prižigaj' si z ostankom prve smodke drugo, »ali veste, da je to za ta tove velika usluga in da je videti prav tako, kakor da se god v dogovoru ž njim ?" Vsekakor ta dovtip mojstra |Pastrinija raažali, kajti odgc vori samo na pol in še to obrnen samo k Francu;, smatraj samo njega vrednega, da se pogovarja ž njim. »Ekscelenca ve, da se človek, ki ga napadejo banditi običajno ne brani." »Kako?" vsklikne Albert, katerega pogumni naravi j' bilo nerazumljivo, da bi se pustil človek oropati čisto mirno »Kako ? Da se tak človek običajno ne brani ?* »Ne, kajti vsak odpor bi bil zastonj. Kaj hočete storil proti ducatu banditov, ki skočijo iz jarka izza starega zidovj ali vodovoda ter vas naenkrat obkolijo?" „Ej, vraga, pustim se usmrtiti!" vsklikne Albert. Krčma'.- se obrne k Francu i: obrazom, na katerem j bilo fitati: »E1 celenca, vaš prijatelj je brezdvomno blazen." »Moj ljubi Albert," odvrne Franc, »besede so zelo vzv šene; toda gre se aama samo za to, da zadovoljiva svojo maj"1 željo, in smešno bi bilo, da bi tvegala pri tem svoje Zi ljenje." rAh, per Racco!'1 vsklikv.e ;aojster Pastrini. »To imen jem pametne besede." Albert si natoči kozarec vina, katero izpije v kratk presledkih, mrmraje pri tem nerazumljive besede. »Torej, mojster Pastrini," reče Franc, »zdaj, ko vidit da se jo moj sopotnik pomiril in ste se prepričali, kako mir ljubezen sem jaz, zdi'j nama povejte, kdo je ta gospod Lui Vampa. Ali je ovčar ali patricij, mlad ali star, majhen ' Mlin „8rtt" it. BO. t to 29. Julija 1985. Umrl je dne 28. julija v Sv. Križu M a- | tij a Med ve 6 ček, 78 letni oče tamk.nad- ! učitelja. Rojen je bil v Krestenlci pri Kanalu. | — Pogreb bo v nedelo ob 7. zjutraj. Škofa Nagli je »Slovenec" že večkrat pohvalil ter pokazal, kako je zadovoljen ž njim, prav kakor židovski „Piccolow, ki ga tudi hvali. Nnglovo grdo, nekrščansko postopanje z Ricmanjci je všeč ,,Piccoluu, Y$eč pa je.tudi.. »Slovencu", „Piccolott je zadovoljen ž njim, ker nastopa tako sovražne proti glagolici, nSlovenecu tudi. Oe se vzame v roko jednega ali drugega teh listov, je vse jednako, ker v obeh se poje jednaka slava Naglu. „Slovenec" pa „Piccola" Se prekaša, ker — lože mnogo hujše in grše nego ta.--------O vseh rečeh, ki so prišle na dan o Naglu v zadnjem čas«, pravi, da so izmišljene. Stara navada klerikalcev. Kadar pride v javnost kaj njim neljubega, pravijo jednostavno : ni res! — pa če je resnica še tako očita. .Slovenec" cd srede se drzne celo trditi, daje vsaka beseda zlagana o tem, da se je takrat, ko je bil Nagi imenovan za škofa v Trstu, zatrjevalo, da se mu da na stran pomožnega škofe! To se je res zatrjevalo in obljubavalo, tudi „Slovenec" ve to, ali ker mu tako kaže, pravi, da je vsaka beseda o tem zlagana. Resnici pravijo pri „Slovencu" laž, laži pa resnica ! Pa tudi slovensko in hrvatsko /na škof Nagi — pa le pri „Slovencu". Takrat, ko je hodil Nagi po Istri, smo se čudili farbanju v dopisih iz Istre v „Slovencu", kako da zna Nagi slovenski in hrvatski. Pripovedovali so, kako da je pridigal po slovenski in hrvatski, „SIoveneeu pa pravi sedaj še, da je tudi s starešinami in občinskimi poglavarji govoril slovenski, oziroma hrvatski. Glejte, glejte, kako ga je razsvetlil sveti Duh ter mu dal dar jezikov!! Le škoda, da je vse to grdo farbaoje, laž! — Kajti znano je, da škof Nagi ne zna ne slovenski in ne hrvatski, se ni nčil teh dveh jezikov in se jih ne uči, pač pa se priuči nekaj stavkov na pamet, katere potem spregovori vernikom. To je priučeno le za tako .priliko v resnici pa ne zna škof Nagi ne finega ne drugega jezika in jih tudi nikdar nebo znal. Iz par stavkov pa so naredili far-barji kar celo pridigo! To je pač podla laž, klečeplazenje pred nemškim mogotcem, ki je pokazal doslej le sovraštvo Slovencem! Ali .Slovenec", ta veliki narodni list, stoji na tem stališču, da mora hvaliti vsakega škofa, pa če je še tak nas nasprotnik. Škof je, zato mora veljati za svetega in pravičnega moža. Brani ga, in Če ni drugače, z lažjo. Namen pa posvečuje sredstva. Ali vendar je slabo znamenje za škofa in cerkev, če ju je treba braniti z ..... lažjo ! Tretji batalljOB 47. pešpolka dospe v Gorico dne 1. avgusta t. 1. ter ostane potem tukaj, da se udeleži velikih vaj. \l Mfraa je zopet dopis v „Prismojencu*. Pričakovali smo, da povedo v njem, kaj je doletelo pred sodnijo 4 klerikalne junake iz Mirna. Ali nič in nič 1 Namesto da se spodti-kajo nad „sivftkiu; bi storili boljše delo, da naznanijo občutne obsodbe svojih pristašev. Saj je vendar to važen dogodek za klerikalno družbo v Mirnu. Čemu torej molčijo o tem važnem dogodku, ko spravljajo drugače v svet vsako malenkost?! Pravijo, da si je „katoliški" pevski zbor nabavil čepice, podobne sokolskim, in da je na njih;-napis „Orel". --- Drag primernejši napis „Oštija, kristjani smo mi" si baje nabavijo dodatno 1 — Ali pojdejo tudi oni Štirje v Kpržon" s takimi kapicami? Tovorno blago na južnem kolodvoru. — z dnem l6Tt. m. je stopila v veljavo naredbo, da se skrajša doba, v kateri sme blago brezplačno ležati v skladiščih, na 2 dni, doba za izlaga-nje iz tovornih vozov pa na 12 ur, — Ta naredbaje s to p i 1 a z dnem 2 6. t. m. iz velj a ve. ZrakOfilOiec 1 6orlci. - Jutri popoldne ob 4. uri se dvigne zrakoplovec Eligio Quaglia v zrak na vrtu realke po zrakoplovu brez bar-čice ter bo potem v zraku na traperu telovadil. To bo njegovo .r>68. dviganje v zrak. Na brzojavkah ne poznajo naših Šumcvcev. Š, f pišejo dosledno le s, e — pa čeprav pomeni beseda, ako se opusti vrhao znamenje, čisto kaj drugega. V slovenščini oddane brzojavke se v brzojavnem uradu tako naravnost ponarejajo, kajti adresat dobi uekaj drugega v roke, in ne tega, kar je bilo oddano. O tem smo se že pritoževali ter razlagali, kako lahko trpi škodo odpošiljatelj ali prejemnik vsled opuščenja strešic na šumevcih, ker se tako lahko spremeni pomen besede. Naloga brso-java je pač ta, da dostavlja dobre brzojavke, ne pa da jih sam ponaredi, kajti čiste navadno ponarejanje je, če se opusti pri slovenskih brzojavkah strešice. Potem pa, kje je jedna-koveljavnost. Oo pride Nemec brzojavit, se mu brzojavi čisto v njegovem jeziku, če pride Lun, istotako, le če pride Slovenec, se to ne zgodi, plačati mora pa prav toliko, kakor kdo drugi. - Poštno in brzojavno ravnateljstvo naj se začne že vendar enkrat pečati s to rečjo. Prav pa bi bilo tudi, da se vsak, kdor dobi brzojavko popačeno: to je pisano brez strešic na šumevcih, pritoži naravnost na ravnateljstvo. Pritožb se uagromadi veliko število, in te menda vendar kaj izdajo \ \ Izlet M TalOr pri Sežani napravi jutri nTrgovsko-i/.obrnžeVMlno društvo" v Trstu. Neusmiljen 0«e. Neki Lovrenc Zande- giaconio iz Italije je Šel s svojima .sinovoma 11 in 8 let proti Gorici. Ker je deževalo, je skočil na neki voz ter se odpeljal, otroka pa pustil na cesti. Pozneje so ju pripeljali v mc.?to ter izročili magistratu, ki odpošlje dečka domov v Italijo. V Sv. Krilu na Vipavskem so se vršile občinske volitve dne 25. in 2(>. t. m. Izid kaže, da ostane vse pri starem v tej občini. Komisije Za VOdOVOd. Prišel je v Gorico višji vladni inžeuir Iv. Obenst, ki je izdelal nov načrt za popravo vodovoda iz Krom-berga, da obišče v družbi drugega podžupana Baderja in inženirja Batistiga razne vrelce, iz katerih bi se dal napram ti končni vodovod za V TržifiU je mestno starešinstvo tudi protestiralo proti laškemu vseučilišču v Roveredu ter zahtevalo, naj se ustanovi isto v Trstu. Prijatelj Andrej. — V Gorico je "mT prhfel te dni neki 26 letni A. Prelec iz Vrema, ki pa biva v Trstu. Naletel je na nekega svojega znanca, natakarja, katerega je poznal le po imenu Audrej. Ko sta se razgovorila, sta šla v neki hotel, kjer je vzel sobo, potem pa sta krenila na kapljico dobrega vinca v neko drugo gostilno. Tam je prihajalo Tržačanu slabo; ker je hotel malo počiti in zadremati, je izročil svojo denarnico z 22 K prijatelju Andreju, češ, da ga kdo tačas ne okrade. Ko pa se je zopet zavedel, je videl, da je res okraden, ker je prijatelj Andrej izginil. Tekel je v hotel, kjer mu je dala gospodinja 5 K, katere je pustil prijatelj, čes, da ne bo v tujem mestu popolnoma na čistem. Prelec je naznanil tatvino policiji, katera sedaj išče prijatelja Andreja. V fjenrinjanu je ubila strela med veliko nevihto nekega dietnega dečka. Poškodovano je po nevihti poslopje tamkajšnje postaje. Mrzlek. Oe smemo verjeti nekemu tukajšnjem laškemu listu, se bavi tvrdka Kura zopet z deli za vodovod iz Mrzleka. V Upore v Gorico so pripeljali nekega Jakoba Saksida, ker je obdolžen tatvine na Škodo neki tvrdki. Rokodelsko bralno društvo „0relu v (Mlaju priredi v nedeljo dne 6. avgusta 1.1. veliki javni ples na dvorišču g. Martina Gerbica. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. ŽupaBOR v Krminu je bil izvoljen zopet baron Locatelli. Za podžupane, 6 po številu, so izvoljeni sami pristaši večine, dasi je nekdo iz te predlagal, naj se da primerno zastopstvo tudi manjšini, Toda drugi so se odločno uprli in iz matgšino ni izvoljen niktlo. Klerikalci so se pred volitvijo bali nasprotnikov ter sklenili kompromis, sedaj pa že kažejo svoje rožičke manjšini. Klerikalci so pač po-vsedi klerikalci! Požar. V Šlorencu pri Moši je bil nastal v hlevu Pecorarijevem požar, ki je napravil škode okoli 2(X)0 K. Pevsko la bralno društvo ,M!resu v Mirnu pri redi v nedeljo dne (j. avgusta 1905. veliko veselico v korist Prešernovemu spomeniku y Ljubljani, pri kateri sodelujejo razna bratska pevska društva iz okolice. Vspored obsega petje, godbo in gledališko igro „ Lokavi snu-bača, veseloigro v enem dejanju, spisal A. L. P:striški pod vodstvom, gosp. Moleka iz Go-• \sebe: Karol Leskovoc, okrajni glavar, :. ; lorcnin; Jakob Gornik, posestnik in ži.p-:;-., g. J. Molek; Marjeta njegova žena, gai\ L. Mozetič; Mink«, njena hči, gdč. A. Mozetič; Ivan Tekavec, trgovčev sin iz Ljub- ljane, g. E. Batistie; Blaž Natttti, gosp. A. Pahor, Primož Skaza, g. L. Pelikan, občinska svetovalca; Štefan, hlapec pri Gornikovih, g. J. Marušič; Polona, dekla pri Gornikovih, gdč. M. Nemie; Vesel, sin sluge pri okr. glavarju, g. A. Glešič. — Začetek točno ob 4. uri po-poludne. Po veselici javni ples. Pri veselici m plesu svira oddelek vojaške godbe iz Gorice. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin. Veselica in ples se vrši na dvorišču gosp. Budihne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V Blljanl v Brdih se bodo vršile občinske volitve dne 2. avgusta t. 1. IZjWd SOdnIJe. -- 17 let šele ima Josip Tomasini iz Italije, ki pa prebiva v Podgori, pa ga že mučijo strasti tako,'da je napadel 15 letno deklico Ano Pavšičevo, ko je šla s škafom po vodo, ter jo hotel posiliti. Dobil je 2 meseca težke ječe, potem pa ga izženejo. 6 tednov težke ječe je zaslužil Al. Dejan v Podgori, ker se je mešal v posel orožnika Simonettija, ko je aretiral nekega J. Beca. Pred okrajno sodntfo je bil kaznovan na 6 dnij zapora J. Spesot iz Morata, ker je primešaval mleku vodo, kljubu temu, da je že bil kaznovan z globo. Iz jednakega uzroka so bile kaznovane z globo 10 K mlekarice A. Petarin iz Moše, T. Viani iz Solkana, Iv, Komel iz Krom-berga in T. Jola iz Sovodenj. Tatl6l. — V zadnjem času ima goriška policija večkrat opravila z mladimi tatici, dečki, ki so stari po 11, 12, 13 let I Na policiji jih očetovsko posvarijo, potem pa pošljejo stari-šeni, kateri naj pač boljše vzgajajo svoje otroke! Štajero V SOČI. - - Neki 25 letni A. K, doma iz zelene Štajersko, se je šel kopat v Sočo. Kopanje mu je storilo jako dobro, tako, da se je potem lepo zleknil po travi, „kakor ga je Bog ustvaril". Ali ta Adamov kostum ni nič kaj ugajal mestnemu redarju Tiberiju, ki je ukazal Štajercu, da se mora obleči, potem pa ga jo pal v temo na magistrat. Llške Občine se po vrsti oglašajo za vseučilišče v Trstu. Tako so tudi v Gradišču ob Soči sklenili protest proti Roveredu ter zahtevali laško vseučilišče v Trstu; „0 Trieste o nulla"! Odprti lekarni. - Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti - Gliubich. Poncčna služba v lekarnah. — v času od m.. t. m. do 6. avgusta t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Gospodinjska šofe c.:- kmetijske družbe kranjska V Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Pogoji so navadni. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetlavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Deklice, ki hočt.p vstopiti v gospodinjsko, šolo, morajo: J. d^.ršiti že 16. leto; le izjemoma, v postajnega o~ira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati velik V Opišite nama ga, da ga spoznava, če ga srečava slučajno v življenju naiik Jeanu Sbogaru aM Lari." „ Boljše kakor jaz vam ga ne more opisati nihč<\, Kksce-lenca. kajti Luigija Vainpo sem poznal že kot otroka. In ko sem Sel nekega dne iz Ferentina v Aiatri ter mu prišel sam v pest, se je k sreči spomnil najinega starega znanja. In ni me izpustil samo brez odkupnine, ampak podaril mi je celo jako lepo uro ter mi povedal svoje dogodbe," »Pokažite nama uro !" pravi Albert. Mojster Pastrini potegne iz žepa krasno breguetsko uro z imenom tvrdke, v kateri je bila narejena, in z grofovsko tovfflo. ,.Tukaj je/ pravi. »Vraga,* pravi Albert, »izražam vam svoje največje priznanje. Moja ura je skoro čiste taka," pri vem potegne iz telovnikovega žepa svojo uro — „in velja tritisoč frankov.* „Povejte nama njegovo povest,1' prigovarja Franc in povabi mojstra Pastrinija, naj sede. BKkscelenci dovolita?" pravi krčmar. ,Vraga," odvrne Albert, „saj vendar niste pridigar, moj ljubi, da bi morali stati." Krčmar se pokloni vsakemu poslušalcu posebej in sede, pripravljen, povedati jima, kar želita vedeti o Luigiju Vampi. „Stojte/ prekine Franc mojstra Pastrinija baš v hipu, ko odpre ta usta, da bi pričel pripovedovati; „ rekli ste, da ste poznali Luigija Vampo, ko je bil še čisto majhen otrok; torej je to Se čisto mlad mož?" RMlad mož, to bi menil i Komaj dvaindvajset let ima! 0> ta prekanjenec pride še daleč, o tem ste lahko prepričani." »Kaj praviš k temu, Albert? Ali ni lepo, če je človek z dvaindvajsetimi leti že slaven?* pravi Franc. »Gotovo, in Aleksander, Cezar in Napoleon, ki so vzbujali t življenju vendar precejšnjo pozornost, v njegovih letih še niso bili tako daleč.« .Torej/" se obrne Franc h krčmarju, Junak povesti, katero imava slišati, je star šele dvaindvajset let?" „Največ dvaindvajset, kakor sem imel že čast povedati." »Ali je velik ali majhen ?" „Srednje rasti, kakor Kksceleuca/ odvrne krčmar in pokaže na Alberta. JI vala vam za primero/ pravi ta in se prikloni. ; „Le nadaljujte, mojster Pastrini/ pravi Franc, smeje se občutljivosti svojega prijatelja. „In iz katerega družabnega sloja izhaja/* „Bil je priprost pastir na posestvu groto San-Felice, ležečem med Palestrino in jezerom Gabri. Doma je iz Pampirare in v grofovo službo je prišel, ko je bil star pet let. Njegov oče, ki je bil tudi ovčar v Anagni, je imel svojo lastno majhno čredo ter živel od dohodkov, ki mu jih je donašah ta. „Že v prvem detirtstvu je kazal mali Vampa čisto poseben značaj. Ko je bil star sedem let, je šel nekega dne k župniku ter ga prosil, naj ga uči citati. To ni bila lahka stvar, kajti mladi pastir ni smei zapustiti svoje črede. Toda dobri svečenik je hodil vsak dan v mr.jhno vasico, ki sama ni mogla plačevati duhovnika in so jo uazivali, ker ni imela niti svojega imena, II Borgo, da je čltal tam mašo. In rekel je Luigiju, naj pase svojo čredo na kraju, koder se je vedno vračal; tam da ga hoče poučevati. A ker ima malo časa, si mora Luigi pač prizadevati, da mu bode kratek pouk v korist. Otrok je bil tega zelo vesel. „Vsak dan je gnal Luigi svojo čredo na pot, vodeče iz Palestrine v Borgo. Vsako jutro ob. devetih je prišel mimo ¦! duhovnik. Svečenik in deček sta sedla na rob jarka, in mali pastir se je učil citati iz duhovnikovega breviarija. „Ko so potekli trije meseci, je čital čisto gladko. „Tod& to še ni. bilo dovolj, zdaj mu je bilo treba znati tudi še pisati. »Duhovnik si je naroČil pri nekem učitelju lepopisja v Itlmu tri abecede, jedno precej veliko, drugo srednje velikosti in tretjo majhno, ter mu pokazal, kako se lahko nauči citati, če posnema te črke s klinčkom na tablici. „Ko je prignal zvečer deček svojo čredo domov, je pohitel k vaškemu ključavničarjn in vzel velik žebelj, katerega je obdeloval s kladivom toliko časa, da se mu je zdel primeren. Nato si je poiskal več škriijastih tablic in takoj drugi dan pričel z učenjem. „Po treh mesecih je znal pisati. flDnhovuik, ki ga je ganila ta globoka razumnost in velika ročnost, mu je podaril nekaj papirja, peres in nožič, „To je bilo 2a dečka predmet novega učenja, ki pa ni bilo niti od daleč tako težko kakor prvo. Čez teden dnij je znal pisati s peresom. ^ ^Duhovnik je povedal vse to grofu San-Felice, ki je hotel mladega pastirja videti, ga slišati, kako čita, in videti, kako piše, in naročil svojemu oskrbniku, naj skrbi za to, da bode jedel z ostalo družino, in mu da vsak mesec dva piastra, „Za ta denar si je kupoval Luigi knjige in peresa. „Imel je zmožnost, posnemati najrazličnejše predmete, in v tej svoji zmožnosti je risal — kakor Giotto kot otrok — na svoje škriljaste tablice ovce, drevesa in hiše, katere je videl okoli sebe. Nato je pričel rezljati s svojim nožičem iz lesa najrazličnejše oblike. Prav tako je p ričel znani kipar Pinelli. „ Mlada deklica, ki je bila morebiti leto mlajša kakor Luigi, je pasla ovce na posestvu blizu Palestrine. Bila je sirota, doma iz -Valmontona, in imenovala se je Teresa. „Otroka sta se srečavala, sedala na tla drug poleg drugega, puščala svoji Čredi, da sta se pasli skupaj, se pogovarjala, smejala in igrala. Zvečer sta ločila ovce grofa San-Felice od ovac barona Cervetrija, se. ločila in se vrnila vsak na svoj dom, obljubivši si, da se drugi dan zopet snideta. „Drugi dan sta držala dano besedo in na ta način rastia drug poleg < drugega. (Dalje pride.) ¦•¦ Citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4 - predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse strpSke; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošiljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. tfnanui fldntti« odstrani iivotae pege v par dneh Molila nflUnll brez nevarnosti tudi najslabše slučaje. Jednostavna vporaba. 1 cevčica 3 K. Pristna le v zelenih cevčicah v Sdraannen Apotheke Frankfurt a. M. 284. Vojua med Rusi in Japonci. Mirom pogajanji. Člen japonske mirovne komisije Sato je v imenu Komure nekemu, ki ga je intervi-viral, izjavil, da veruje, da morajo mirovna pogajanja vspeti. Japonske pooblaščence bo vodila misel zmernosti. Stavili ne bodo nika-kih pretiranih zahtev. Razpoloženje na Japonskem je tako, da je potrebno v interesu člo-večanstva, da se sklene mir. Obe stranki sta izgubili 570.000 mož, od teh jih je izgubila Rusjja 370.000. Vojna stane Japonsko na dan milijon dolarjev. Prevladuje mnenje, da mora Rusija plačati vojno odškodnino. Prvi korak mirovnih komisarjev bo najbrž, da sklenejo premirje. Japonska hoče imeti le odprta vrata v Mandžurijo in hoče mir, toda ne mir za vsako ceno. Anglija in Ameriške Zveze države sta najbotfi prijateljici Japonske. Admiral RoždestvensKK Admiral Roždestvenski je bil 26. t. m. operiran. Operacija se je posrečila. Rano na čelu so odprli ter odstranili košček kosti. Njegovo stanje je povoljno. Nova mobillzacila * Ryslji. Kakor poročajo poljskim listom iz Varšave, so ruska poslaništva in konzulati prejeli navodila, naj skličejo reserviste šestega in sedmega mobilizacijskega okraja, ki bivajo v inozemstvo. Mobilizacija se ima raztegniti tudi na Varšavo. Ok reki Tuiet. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija 26. t. m.: Glasom brzojavke iz Osake se govori, da je mnogo tisoč broječa japonska vojska napadi« ruske pozicije ob reki Tumen. Vfltta odpotoval i Ameriko. Predsednik ruskega ministerskega sveta Witte je 27. t. m. iz Cherbourga odpotoval v Ameriko. Witte bi bil moral odpotovati v Ameriko 26. t. m., toda vsled megle je parnik „Kaišer Wilhelmt: imel zamudo. j Japonska mirovne odposlanstvo v Ameriki, . j Iz New-Yorka poročajo: Sedemnajst dni po odhodu iz Jokohame je dne 25, t. m. ja- j ponsM mirovni pooblaščenec Eomura s svojim ! Štabom dospel v Jersev City. Komuro in njegovo spremstvo so v New-Yorku živeči. Ja- j ponci pozdravili z živahnimi „banzaj"-klici. Onstran prehoda v New-Yorku je odposlanstvo i pričakoval odposlanec Takahira. Vsa družba se ¦ je potem odpeljala v „Gotel Waldorf, kjer i ima ista na razpolago 25 sob. Občinstvo ni pozdravljalo odposlanstva niti ob prihodu na kolodvor, niti na ulicah z oni navdušenjem, j kakor se je to dogodilo v zapadnih krajih j Zveznih držav. Oblastnijc in občinstvo so sicer j manjkali na vsprejemu. tem topleje je pa Japonce vsprejelo novinarstvo, izlasti, ker se ravno sedaj nahajata v Tokiju ameriški vojni minister Taft in mis Rcosevelt, hčerka predsednika, kjer ju Japonci odlikujejo na izreden način. Baron Eomura se je zavil v molk; no- | vinarje je vsprejel legacijski svetovalec Sato. j Tukaj se govori, da mirovna pogajanja prično j dne 5. avgusta. Japonci na Saftallnu. Iz japonskega glavnega stana poročajo, da se je sahalinska armada dne 24. t. m. pri-' čela izkrcavati pri Alcovi, ne da bi bila zadela na odpor. Admiral Katavka poroča, da j je eskadra zapustila operacijsko bazo, ter ka- | kor je bilo prej določeno, spremila transporte | čet. Eskadra, ki je bila pod admiralom Devo i prej odposlana, je rtkognoscirala obalo Mizo Aleksandrovska, kjer naj bi se izkrcale čete. Ko je ista izvršila svojo nalogo, so se transportne ladije bližale kopnemu. Čete vojne mornarice 00 se izkrcale, ne da bi zadele na odpor, ter so zasedle točke, določene za izkr-cavanje čet. Pozneje so se izkrcali tudi vo- jaki armade, nakar so pomorščaki šli zopet na I svoje ladije. Sovražnik je zažgal Numino in tudi Alcovo. Aleksandrovskega niso Rusi zapa-lili. Japonske zastave vihrajo sedaj pred palačo guvernerja v Aleksandrovsku in raz hiš v mestu. Ladjje japonske eskadre niso trpele nobene škode, tako tudi ne moštvo. Kitajska. Iz Šangaja poročajo, da v Pekingu upajo, da bedo velevlasti podpirale vlado, ki hoče biti pri mirovnem sestanku zastopana. To morajo storiti tudi zategadelj, ker so z Japonsko vred podpisale pogodbo iz 1. 1900., ki proglaša kitajsko suverenost. Kitajska ne razume Japoncev, ki nočejo slišati o kitajskih željah. Kitajska se bo kolikor bo v njeni moči ustavljala nameri Japoncev, osvojiti si Mandžurijo. Protest ruskih poveljnikov. London 26. julija. »Standard" poroča iz Petrograda: V Petrov dvorec je takoj po carjevem povratku dospela brzojavka Uneviča, ki v razburljivem tonu protestira proti sklepn mira ter izraža prepričanje, da ruska armada v prihodnji bitki zmaga. Brzojavka je sestavljena v imenu mandžurske armade in nosi poleg Linevičevega ^odpisa tudi podpise: Kuropatkin, Batjanov, Kaulbars inliennenkampf. Razgled po suefa. Zadnje vesti. — Ob sestanku v Bjorkoe so si menjali baje brzojavke nemški cesar, ruski car in avstrijski cesar! -- Japonci prodirajo na Sahalinu. -- Mesto Kizliar v Kavkazu sa naskočili uporniki. Mrtvih obilo. —- j Roosevelt sprejme ruske in japonske pooblaščence za mii- uradno dne 5. avg. — Preiskava radi atentata na sultana se vrši dalje, ker doslej še ni nobenega sledu o vzročiteljih. Kriza na Ogrskem, — Proti vestem, ki se širijo po časopisih, da vladajo nasprotstvamed posameznimi člani ministerstva glede postopanja z občinskimi zaštopi, se zatrjuje, da so ministri Fejervarvjevega kabineta kakor v vsa- | kem vprašanju, tako tudi v tej zadevi popolnoma solidarni. — V „EgyetertesuM razpravlja dr. Wekerliš o političnem položaj« in pravi, daje prepričan, da kralj odneha. Zdi se mu, da bi bil vladar že zdavna dovolil madjarsko poveljevanje, ako bi se mu dala jamstva, da bi ta novi red innagodba trajala najmanj tako dolgo kakor nagodba 1. 1867., torej 30 do j 40 let. Abo bi se kralja v tem oziru pomirilo, da bi se s tem končali vsi politični boji in da bi ia koncesija ne značila prehoda k personalni I uniji, bi se madjarsko poveljevanje v armadi J dovolilo tekom štiriindvajsetih ur! Permanentni obrtni odsek. — v seji stalnega obrtnega odseka 26. t. m. je pričela podrobna razprava o zadrugah. O tej točki je poročal poslanec Foerk, rekši, naj se ta del vladnega načrta sprejme neizpremenjen. Temu se je upiralo več odsekovih članov, ki so zahtevali zakonsko določbo, da morajo k obrtnim zadrugam pristopiti tudi vsa tovarniška podjetja, J ki izdelujejo rokodelske proizvode. Vladni zastopnik dr. pl. Fried se je izrekel proti tej zahtevi, nakar se je glasovanje o tej točki odložilo na poznejši čas. Točka o zadružnih pravilih seje sprejela neizpremenjena. Takisto se je tudi sprejela zakonska določba o združitvi vseh že obstoječih zadrug v sporazumu s trg. in obrtnimi zbornicami v eno zadrugo. Prihodnja seja bo v četrtek dopoludne. O atentatu na sultana. — »Agence de Con- stantiuople" je priobčila nastopno poročilo o atentatu: Po selamliku je v cesarski mošeji eksplodirala bomba. Sultan ni bil zadet ter je ušel atentatu, kakor po čudežu v blagor vsem I njegovim narodom. Njegovo veličanstvo je pokazalo velikansko hladnokrvnost in pogum. J Sultan je sam vodil kočijo v palačo, zahvaljuje se občinstvu za ovacije. Vse prebivalstvo prestolnice je ogorčeno radi atentata. Povodom t atentata je bilo nekoliko oseb ubitih in ranjenih. „Lokal - Anzeigerju* poročajo iz Carigrada : Neki turški duhovnik, katerega so takoj po eksploziji odnesli kakor mrtvega, je v soboto zopet prišel k zavesti. Isti je izjavil, da je videl v svoji bližini nekega mladega moža s slamnikom, ki si je dal opraviti z neko košaro. V tem trenotku se je dogodila grozna eksplozija, in izgubil je zavest. Grofu Szeche-nyi-ju paši je iz zraka padel na belo uniformo velik kos mesa. V trenotku atentata so sultana takoj obdali vojni minister Riza paša. j Zekki paša in minister mornarice Dielal paša. i Hoteli so ga prisiliti, da se vrne v mošejo, toda sultan jim je odgovoril: „Pustite me, ba-vite se raje z ranjenci ltt Zdravnikom se je I posrečilo sestavili 25 mrttčev, dragih delov | trupel ni bilo možno prepoznati. Petinšestdeset težko ranjenih se nahaja v bolnišnicah pri palači Jildiz. Pol ure po atentatu je bilo vse izpraznjeno in očiščeno. Na mesto atentata ni smel stopiti nihče. »Preporod v Kristusu" na Hrvatskem. — Urednik »Hrvatstva", duhovnik Milan. Hock, je odposlal na vse svečenstvo zagrebške nadškoiije te dni poziv na skupščino za organizacijo katoliškega hrvatskega naroda proti hrvatskim »brezvercem". Ta skupščina se ima vršiti prve dni avgusta. Proti tej skupščini se je oglasil v „Obzoru" neki duhovnik, ki piše med drugim: nHrvatstvo* je za časa svojega 14 mesečnega obstanka več škodovalo veri in cerkvi, nego vsi taT rvani liberalni listi. Ono je s svojim nepremišljenim pisanjem izzvalo proti sebi ves inteligentni- svet. Z brezprimernim načinomjz izzivalo učitelje, profesorje, ves literarni svet; lajike pa, ki bi jih imelo prepo-rajati, odbilo je povsem od sebe. Preporodai akciji „Hrvatstvaw so stavili nasproti protiak-cijo s Novi List", nPokret" itd., na katere je „Hrvatstvo" že davno vrglo svoj anatliema ter jih proglasilo za zaveznike liberalcev, l>re.z-verce itd. Vse pisanje listov je izzvano po netaktičnosti ljudi okolo »Hrvatstva". Ko bi ta „ slavni" organ izginil z lica zemlje, bi ponehalo to brezkoristno polemiziranje in pisanje omenjenih listov. Gorje veri in cerkvi, ko ju branijo taki branitelji! Gorje vsakemu, ki ga brani „Hrvatstvo"! Nadalje pravi člankar: Urednik „Hrvatstva" hoče organizirati hrvatski narod! Mi, duhovniki, naši cerkovniki, potem redovniki in redovnice, stavili se bomo v bojne vrste proti brezverskim posvetnjakom, pristašem „Pokreta", Radiča itd. Po vseh Župnijah se uvede to. To bo borba na nož, ko bo Župnik v cerkvi jaVno psoval učitelja, župana in druge posvetnjake kakor brezverce, framazone in tako dalje. Ali ima res tudi to doživeti naš siromašni narod ? Nam je-li treba klanja kakor na Slovenskem? Vprašamo gospoda Hocka, ki „proučava" razmere drugih narodov, kake posledice je rodila ta klerikal na borba v so se dni Slovenski? Kje bi bil že narod slovenski v narodnem pogledu, da ni v njem nastala nespametna borba med klerikalci in liberalci!! In to nespametno, nekrščansko borbo hočejo uvesti tudi pri nas (na Hrvatskem)! No, ta poskus jim ne vsp&! Hrvatsko svečenstvo pro-testnje v ime koristi vere, cerkve in domovine proti poskusu, da se uvedejo te bratomorne borbe." Zaključuje: Bratje svečeniki! Ne hodimo na limanice! Trebimo furfcimaštvo, kjerkoli se pojavlja in v kateri si bodi obliki! Nam treba, da živimo v slogi in ljubezni s posvetnjaki, treba, da Ž .njimi delamo na vseh poljih. Ne odbijajmo od sebe posvetnjakov, ampak hodimo skupno ž njimi po izgledu velikih narodnih svečenikov: Strossmaverja, Mešiča, Račkega, .Torbarja, Pavlinoviča, Bulica itd. Ne bodimo fanatiki ter ne glejmo v vsakem lajiku brezverca in framasona, marveč bodimo previdni in blagi i V prvi vrsti je treba, da dajo svečeniki izgled samozatajevanja, sloge in Jjubavi. Treba je, da je svečenik po svoji službi vsakemu pristopen•; ne sme biti fanatik, ampak trezen in razumen človek, ki s svojo koncilijantnostjo priteguje lajike k sebi. Ako odbijemo lajike od sebe, tedaj, smo pastirji brez ovac, tedaj poneha naše delovanje." Ta članek iz „Obzora" naj bi priobčili tudi slovenski klerikalni listi! Istrski slovanski poslanci so se segli 26. t. m. v Pulju. Kazgovarjali so se baje o položaju, ki je nastal vsled abstinence večine. Sestanek je bil posledica pogovora poslanca SpinčiČa z namestnikom Hohenlohem. Po istrskih občinah. — Volitve iz tretjega razreda v Vižinadi so ovržene. Zmagala je bila zadnjič protigosposka stranka. Vladajoča stranka je pri volitvah zanalašč pustila napake, češ, če zmaga, jih jej že spregledajo na namestništvu, če propade, bodo služile izborno pri utoku. Zgodilo seje slednje. V Veprincu je odstopila hrvatska manjšina iz starašinstva, ker jej ni bilo mogoče ničesar delati ob laški objetnosti. V Izuli je zmagala katoliška (!) stranka pri volitvah v tretjem razredu, v drugem in prvem pa liberalno-socijalistična. Slovenska iz okolice in podobčine Korte se volitev ni udeležila. Gibanje za ustavo na Ruskem. — Permanentni odsek kongresa zemstev in mest je sklenil prirediti navzlic policijski prepovedi več shodov po gubernijah ob Volgi, da tako pospeši med ljudstvom gibanje za ustavo. Tatvine V TrstU, — Kuharici K. Vergas v Barkoviju bo ukradli neznani tatovi 334 K, v I ulici Chiozza v magacinu Pavlinoviča pa so ukradli pri belem dnevu opoldne 800 K. O tatovih seveda ni ne duha ne sluha. ŽrtVft morja. — Iz Opatije proti Iki sta se peljali dve gospi iz Ogrske. Veter je odnesel jedni klobuk z glave, Hitro je posegla čez čoln po klobuku, pri tem pa izgubila ravnotežje ter padla v morje. Še sedaj niso dobili trupla. Te dni je. vrglo, morje pri Opatiji na breg truplo mladeniča, čegar identičnost se še ni dala konštatovati. Strah Američanov pred kitajskim bojkotom. ~-Ker so Kitajci jeli dosledno bojkotirati ameriški bombažni uvoz, je predsednik Roosevelt zapovedal trgovinskemu tajniku Matcalfu, da naj zopet pripozna kitajske naseljeniške potne liste. Kitajci se bodo zopet useljevali v Ameriko. V Ameriki so Japonci in Kitajci ustano-1 vili društvo „ Amerikan Ašiatic-Asspciatipn^ ki brani pravice Mongolcev v Zveznih Državah. Nameravani atentat na Don Karlcsa? — v Benetkah so prijeli nekega Španca, ki se je z nabasanim revolverjem priplazil v palačo Don Karlosa, Francoski VOjakI na žetvi, — Vojni minister je dovolil zbornim poveljnikom, da smejo dati kmetom na razpolago vojake, dajim pomagajo na žetvi. Tudi istrsko laško politične društvo je sklenilo protest proti temu, da bi se# postavila laška j uridična fakulteta v Roveredu, ter se je izreklo za Trst. Kaj tiči za sklepanjem v prilog Trsta, smo že razkrili. GrOZOVlt Zločin. -¦¦¦ V Javorju, mali vasici onkraj Podgruda, se je zgodila grozna žalo-igra. Stari in mladi Miše se nista žo dlje časa razumela med seboj. Vzrok je baje bil, da jo bil stari zapravjjivec in ni hotel dati premoženja sinu, ki je oženjen. Zato se je sin strašno maščeval nad očetom. Počakal je očeta na njivi ter mu s srpom popolnoma odrezal , glavo od telesu. V maščevalnosti je vzelodse- j kano glavo v roke in jo še enkrat po njivi j zagnal. I Najvišjo železnico na svetu, Jungfrau-žeiez- nico, so v torek izročili prometu. S prvim vlakom se je peljalo obilno turistov iz vseh krajev, V PetropdU.' -..... Novi policijski ravnatelj razvija veliko delavnost proti revolucijonarni stranki, V noči od 22. na 23. t. m. je izvršil j 221 hišnih preiskav. Aretovanih je bilo vse J polno sumljivih ljudi. Pri teh preiskavah jo | zasačila policija kakih 2000 revolverjev, več | bomb, mnogo materijah za izdelovanje borni), fj polno revolucijonarnih oklicev in tudi obsežno jI korespondenco petrogradskih revolucionarjev 11 z revolucionarji v Parizu, v Novem 1'orku v |i Londonu, v Genovi, v Stokholmu, v Bruslju in J v Londonu. Iz te korespondence se vidi, da so J ruski revolucijonarji dobivali mnogo denarja •¦ iz inozemstva. J 31 M je Spala neka ženica v Villaciensc J pri Burgosu na Španskem. Ženo je pred 31 [1 I leti napadla božjast. Nedavno se je pa zbu- J I dila iz svojega kataleptičuega sna. Žena so fj dobro spominja na vse, kar je doživela pred a spanjem. Vrlo se je začudila, ko je videla, j kako so se postarali njeni rojaki, in nikakor ;j noče verjeti, da je tako dolgo spala. fj Nekaj o zgodovini mlinov. — v začetku na j pravljanja kruha je bilo, kukor v vseh drugih -J rečeh, vse jako priprosto. Zrnje se je stolklo fj med kamenjem in tako narejena moka zmešala A v gosto testo, katero se je na gorkih kamnih II speklo v kruh. Pozneje so zrnje tolkli v ve- jj likih možnarjih z različnimi tolkači in v sito !] presojali moko od ;,trqbov. Na slikah Theba [j v stari metropoli Egipta se je našla slikarija [j takega dela, katere starost se sedaj sodi do jj 5000 let. — Blizo enako si še sedaj priprav- jj Ijajo kruh zamorci v notranji Afriki in malajci I v južni Ameriki. Delo to je bilo seveda jakc |. počasno. Vsled tega so ljudje začeli mislili ni Ij sredstvo, da bi se to delo pospešilo in o'> tj enem polajšalo za ljudske moč? iznašli so jj najprej nekak stroj. Potem šele jn*i je pnšb jj na um, da bi to težko delo veliko lažje storia Ij voda ali veter. Sčasoma so te priprave koliktr ( mogoče spopolnili in tako smo prišli do di- f I našnjih mlinov. I O sestanku med ruskim carjem In nemškim c*-1 sarjifll se sedaj jako mnogo razpravlja po listi'. J Ugiba se to in ono, da je nemški ce^ar m- j sproten ustavi v Rusiji, da je dal carju w- S svete glede vojne in miru, trdi m pa tudi, «a I to pomenja nove zveze po končani vojni, ia I bi se Rusija naslonila bolj na Nemčijo ter pi- i, stila zvezo s Francijo! §¦ Cesar Viljem v Kodanju. — Cesar vajen j; pride te dni v Kodonj ter obišče starega očeh I; carjevega, danskega kralja Kristijana, V pol-K j lačnih krogih pripisujejo temu eestanku obeifc vladarjev velijo važnost, ker je znano, da im>| j danski dvor velik upliv na carja Nikolaja. 1 Največji bogataši na svetu. - Pariški. „Fi- garo" je objavil natančno listo največjih bogatašev na svetu. I. Beit v južni Afriki ima 2 milijarde mark, kitajski državnik Li-Hung-Čang tudi 2 milijardi, I. B. Robinzon v južni Afriki 1 in pol milijarde, I. D. Ilockefeller 1 milijardo, Waltorf Astor 800 milijonov mark, knez Demidov na Ruskem 800 milijonov, Van-derbild 400 milijonov, W. Rockefeller 400, Jakob Astor 300, lord Rotschild na Angleškem 300, vojvoda WestmmstefSki*300, yV\kP"\ ney v New Yorku 300, Pierpout Morgan 3*&-*&*& Razstava slik v I. nadstropju prostorih tiskarne. *e <*e <*&*&*& Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \l Gorici. mm J\aton 3var\0Y pečenko - Gorica TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih bitih in trnih vin it lastnih tn drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom ia razpošilja po »eloznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije * aodih od 56 1 naprej. Na zahtevo Lošilja tudi ittorce. Zaloga piva tovarn« $. duerjevih dedičev v Ljubljani in pltenjskega piva .praJdroj" i/. &!ovpce češke „SlešeansJte piv* varne". Zaloga ledu, karerega se oddaja U na deMe od i 00 kg naprej. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaBtelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Ivan Verdikon V Gorici, Magistratna ulica 11. jo odprl trgOTii z raznim Mapi kakor: stekenico vseh mer In vrst, ko«aici za vino In pivo, krožniki in razna posoda 3 Kranjskega In inozemstva, svetiijke itd. , Cen« zmerno, postrežba soliti »a. Za mno- | gobrojen obisk se toplo priporoča rojakom iz mesta in dežele. Najceneje kupovatice alraberikepa I« drobnega klasa ter tktnli, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Bvetinjtee. — Rožni venel. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajale----------* " * ajalce po Bejmih in trgih ter na deželi, 2 35-8 Namizno orodje in pesodje vseh vrst. Priznano težko posrobrnjono najlepše forme. Kompletne kaseto namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle & C.IE - Dunaj I. Opernrliig 5 (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gonijo tovarniško znamko in ime Christofle. Gorica Gorica Klimatično zdravišfie. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in Ijjjgl mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Ogrska cvetlična paprika LSL priznano izvrstne vrsto. Lastni pridelek kg za K 5, BazpoSJja po pov-zotju od l kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: sla* nina, ogrski salami itd se zaračunajo najoenejo- Razpoilljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VIL Ovotfagaase 22 Lekarnarja A, THIERRY-jov BALZAM Pr,stcPl01 d 9* i. c m m varstveno znamko zelena nuna, Najstaroje ljudsko sredstvo proti pisnim in pljučnim boleznim, kafllju, riganju, Modčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, inflnenci, ranam, ^zobo-bolu itd. Franko na vsako poŠto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatlh steklenic IS E. PKSJ Centifolijno mazilo. (Mazilo is cvetlic tavžontrož.) NajmoCneJSe Čistilno mazilo sedanjosti. UCinkoje gotovo pri zastarelih boleCinak in ranah. Stane s sprem-nico in poštnino vred: 2 lončka S 3*60. Pri tno je lino . iz lekarne pri angelju varuhu A. THIERRY-Ja v Pregradi {ri Rogatcn-Slatini kamor naj se naslavljajo naroČila. Ia ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestua, pričajo brosurica s tisočerimi zaln-alnimi pismi, ki jo pridiana zastonj balzamu, ali 3e isto dopošlje posebej na zahtevo. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schvannen ¦ Apoteke, Fraakfhrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. J§en)lje\Md &*&>&> ^pstofi) fi) okolico Stanja 81. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13.— Posojila 1570.810 39 — Vrednost hiS 110.675"— (v resnici io vredne vec). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. Zahteoajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo ^¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ znamko „JELEN". -tUJ Varstvena znamka. * J* ss**** zajamčeno Cisto "M In braz vsaka kiodljlvo primati. Poro Izvrstno. Kdor hočo dobiti zoran Jomoano pristno, parllu naikodlpvo milo naj dobro pazi da bo Irnal vsak konod Ima „SOHIGHT" In varstvano znamko „JELEN". Qd«rg Sahlcbt Ab»sI9 .. «„ - Majvsija tovorno to vrsta no ovropojakom osomljo! DoblUa SP DOUSOCJ ' Zastopnik; Umberto Bozztai - Gorica, Stolna ulica št. 9. =--------------------?-----' 9 A. Cigoj & Nemec, veletržca z vini V Gorici, Magistratna ulica štev. 1, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter črnih istrskih vin. Cene zmerne, postrežba točna.