Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. Dolnja Lendava, 28. junija 1936. Štev. 26. Cena 1 Din. Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč·l D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Nasledüjmo Slomšeka, on vodi v jakostno živlenje i večno srečo v nebesaj. Slomšekovi dnevi so se nam približali. Namen majo, kak nam naš Prezvišeni gospod Višji Pastir pišejo, naj zbüdijo v naših srcaj ogenj gorečnosti, ki bo izgoro v pobožnih molitvaj za te veliki namen, da naš sveti škof, Anton Martin Slomšek, dobi čast oltara. Tisto, ka vsi Želemo, za tisto pa tüdi vsi moramo delati. Žela, da mamo lastnoga svetnika, je prazna, če za to tüdi ne delamo, da bi se to zaistino tüdi zgodilo. To delo je pa prava molitev. Molitev je pa samo te prava i te lüblena pred Bogom, nam pa hasnovita, če jo sprevaja tüdi jakostno živlenje. Zato de v Maribori dosta dühovnikov zbranih, ki do spovedavali, ki do düše čistili i z Bogom pomirjavali. Ka bi valala žela, naj čisti Slomšek pride na oltar, če te žele ne sprevaja čisto živlenje? Ka bi valala prošnja za njegovo poveličanje, če jaz gizdo nosim v svojem srci v očigled tak poniznoga dühovnika, kak je bio Slomšek? Slomšeka, božega slüžabnika samo tak spravimo na oltar, če bomo nasledüvali njegove jakosti i tak molili v te namen. K tomi, ka što pride kak svetnik na oltar, so potrebne čüde. Če teh ne, se naše žele nikdar ne morejo spuniti. Čüde pa, kak nas vera vči, jedino i izklüčno samo Bog more delati. Boga pa ne morem genoti na čüde z slabim živlenjom, kajti „Bog grešnikov ne poslühne.“ Moje živlenje mora kazati Slomšekovo živlenje i z tem prositi Boga, potem lehko mamo vsi vüpanje, da mo poslühnjeni. Pri Slomšeki pa vidimo predvsem sledeče jakosti v junaškoj višini: Krasila ga je junaška poniznost. Blagoslovlen z zvünrednimi dari tela i düše, nikdar ne se je hvalo ali kaj zviso, nikdar ne sebi pripisao, kda Slomšek Anton Martin, napuni s svojim dühom dühovnike, vernike i naše liste, pa te razširi. Mi pa prosimo sv. Cirila i Metoda, da prideš na njiva prošnjo, šteriva čast si tak goreče razširo, na oltar kak boži svetnik. kaj dobroga včino, nego samo Bogi. Kak krasen zgled poniznosti je kazao, kda ga je osramotio kak dühovnoga voditela i profesora njegov vučenik, bogoslovec, i njemi je v obraz zabrüso: „Jaz vas sovražim“. Slomšek je pa lepo mirno odgovoro: „Jaz vas pa lübim“. Nikdar ni senca kakše nečistosti ne spadnola nanjega. Povsod, kak mladi lepi kaplan, kak plebanoš i dekan, pa tüdi v visikoj škofovskoj časti, je te dragi kinč, od šteroga piše sv. Pavel apoštol, da ga v strlivih posodaj nosimo, nevraženo obdržao. On ne poznao nedostojne šale, on ne poznao kratkih kaputov, pisanih hlač, i drüge posvetne obleke, ne poplesavao. Držao se je strogo predpisov cerkvenih odredb i se noso skromno, dostojno. Nikdar ne mešüvao ali spovedavao ali kakšo drügo cerkveno slüžbo vršo brez reverende, kde to zahteva cerkveni predpis. Zato pa ne bilo moči za sküšavanje na nečistost v njem i njemi je bila dana moč, ka kda je telo štelo prek štrang brsnoti, je to taki vkrotio z svetim postom i zatajüvanjom. Poznamo njegove vesele pesmi. V teh na koj opomina najbole? „Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgübimo.“ Vsikdar je trezen bio, i nikdar se ne more dognati, ka bi on samo ednok prek mere pio v svojem živlenji. Kak velika samozataja ! Kak veliko junaštvo pri obladanji lastne nature ! Od gorečnosti njegove bi pa mogli pisati reči svetoga Pisma“ ; Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.“ Celo živlenje njemi je bilo ogenj, šteri je žgao greh z düš i v teh vužigao lübezen do Boga. Ve je njegova smrt naravna posledica njegove gorečnosti. Živo, trpo, delao, molo je samo za rešenje düš i to vsikdar i vsepovsedi iz lübezni do Boga, i kem bliže k grobi, tem bole goreče, dokeč te ogenj ne požgao njegove telovne moči i ga zdrüžo s tistim, ki je sama Lübezen. V toj gorečnosti vidimo dokazano njegovo junaško vero, vüpanje i lübezen. To je kratka slika božega slüžabnika, Antona Martina Slomšeka. Bio je gledalo, v šterom je vsaki dühovnik i vernik mogo viditi, kakši more biti i ka more delati za rešenje düše. On nikdar ne včino Nemci krivic, kda se je borio za pravico Slovencov. Vsakomi je püsto, naj slavi Boga v jeziki, šteroga razmi, ar je ne to prvo, v kakšem jeziki ga slavim, nego prvo je pravica i lübezen. I on je to pravico i lübezen med svojimi verniki različnoga jezika v junaškoj meri kazao, ve je nemški ravno tak goreče predgao kak slovenski. Če si to sliko Slomšekovo pred oči postavimo, ne zadovolimo se s tem, da jo močno občüdüjemo. Ne ! Mi jo nasledüvati moramo. Mi si moramo prizadevati, da njemi bomo v vseh njegovih jakostaj slededili. I če se te trden sklep dozori v nas i če k toga sklepa izvajanji prikapčimo še duge i stanovitne molitve za njegovo poveličanje, gotovo bomo poslühnjeni. Slomšek Anton Martin bo blaženi. Častitlivi slüžabnik boži : Poziv Prezvišenoga Višjega Pastira na Slomšekove dneve. Slomšekovi dnevi v Maribori. K letošnjemi Vüzmi sem objavo v dnevnom i nabožnom časopisji sledeče povabilo na Slomšekove dneve: Prijavljajo se dnevi, 21.28. i 29. junija letošnjega leta, pri šterih naj se očitno pokaže naša žela ino hrepenenje vseh Slovencev, da bi dober Bog dao deli za Slomšekovo beatifikacijo uspeh i srečen izid. To želo i to hrepenenje razodevajo prošnje i podpisi, da naj se pospeši Slomšekova proglasitev svetnikom ; zvünešnje slovesnosti na spomin slüžabnika božega; posebno se dosta moli, naj vsemogočni Bog škofa Antona Martina „poveliča, da bo pred vesolnov Cerkevjov prištet zveličanim.“ Vrši se škofijski proces, ki naj pripravi vse, ka je potrebno predložiti v Rim svetomi Oči, ki bo, če bodo predprriprave v redi, naročo, da se začne apoštolska pravda. Ali bo vse to prizadevanje kronano z uspehom, to zna samo Bog; a vüpanje na dober izid nam dajo vnogoštevilna vslišanja, kakših so deležni tisti, ki se zasebno priporačajo Slomšeki. V nešterih slučajih bi se skoro že moglo govoriti od čüd. Žela po lastnom svetniki je med nami velika. Zavedamo se, da bi za naš narod bilo izrednoga pomena, če nam Gospod Bog izkaže to veliko i milost, i poslühne naše prošnje. Da se ta naša žela še bole povdari, da i se še več moli v te namen, v to naj pomorejo Slomšekovi dnevi, štere pripravla Slomšekova drüžina v prišestnom meseci juniji. Zavolo toga vabim na te Slomšekove dneve vse Slovence, mlade fino odrasle, moške ino ženske; spored teh dnevov je izbran ino bogat, tak da ne bo nikomi žao, što bo prišeo. Bog pa daj svoj blagoslov ! Zdaj se bližamo tem dnevom i zato vabim vso častito dühovščino, j svetno i redovno, da se teh slovesnosti s svojimi verniki vdeleži v koliko mogoče velikom števili. Naša Sküpna molitev bo predrla do nebes i Bog se bo zgledno na nas. Ve čtemo v svetom pismi „Oči Gospodove so obrnjene na pravične i njegova vüha na njih prošnje“ (Ps 33, 16), i: „V večnom spomini bodo pravični“ (Ps 111, 7). Vüpati smemo, da bo Bog poslühno tüdi naše prošnje i poveličao svojega slüžabnika škofa Antona Martina, da se bodo tüdi nad Slomšekom spunile reče psalmistove (4, 4): „Čüdoviti je Bog v svojih svetnikaj.“ Spored Slomšekovih Svetkov : Od 21. do 29. junija 1936. razstava vsega, ka nas veže i spomina na Slomšeka. Razstava bo v kazinskoj dvorani. Dne 27. junija 1936. Sprejem gostov, večer slavnostna razsvetlava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih. Dne 28. junija 1936. Ob 8. pontifikalna sv. meša. Ob 10. stanovska predavanja : Za može: Slomšek, vučiteo i zgled krščanske možatosti. Možje, čuvarje Slomšekovih izročil v slovenskom narodi. — Za žene: Slomšek i Slovenska mati. Vzgoja dece po Slomšekovih navukaj. — Za dečke: Dečko po Slomšekovom srci. Vera, svetlost narodne omike. — Za dekle: Pobožnost i nedužnost srca, dva bisera sovenske dekle. — Dekle v Slomšekovoj šoli. — Za dijaštvo ino inteligenco : Slomšek, svetniški genij slovenskoga lüdstva. Večnostno jedro Slomšekovih vzgojnih načel. Ob pol 12. sküpno manifestacijsko zborüvanje za zaklüček Ciril-Metodovoga jubilejnoga leta. Ob 15. igra na prostom „Naša apoštola“. Ob 18. večernice v stolnici. Ob 19. zbor slovenskih kolesarov. Ob 20. koncert „Maribora“, Satt- nerov oratorij „Vnebovzetje“. Ob 23. sprevod možov i dečkov z baklami v prošnjoj procesiji, ki ide po mesti ino mimo groba Slomšekovoga na Slomšekov trg, odnosno v stolnico, kje je polnočnica i sküpno sveto obhajilo moških. Pri polnočnici ma ljubljanski škof dr. Gregor Rožman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič pa sveto mešo. Dne 29. junija 1936. Od 3. zajtra dale sv. meše v vseh cerkvah i sküpno sv. obhajilo ženstva. Od 8. do 972 zbiranje vdeležencov, dohajajočih v sküpinah na Glavni trg. Ob 9½ prihod prezvišenih škofov i drügih odličnikov pa nato slüžba boža. Predga škof dr. Ivan Jožef Tomažič, sv. mešo darüje škof dr. Gregor Rožman. Po slüžbi božoj kratek nagovor, ki ga govori dr. Fran Sušnik. Sprevod z Glavnoga trga po Strossmajerjevoj vulici mimo Slomšekovoga groba na Slomšekov trg, kje zastopniki naroda izročijo Prezvišenomi prošnje. Ob 14. v vseh cerkvah večernice Ob 15. se izvaja oratorij „Vnebovzetje“. Ob 20. je igra na prostom .Naša apoštola“____________________ Spomin na Nadpastirja „Slomšeka“. Žalostinko poje zvon, ko odhajaš v večni dom, Ko zapuščaš svet poklic, spremljajo Te solznih lic. Predobrega Očeta je duša v nebo vzea, Se odselil v lepši kraj, na veselje vekomaj. Tja, kjer ni več bolečin, se ne loči stan in čin, Večno slavo vživaš tam, ki jo sprosi tudi nam. Sedemdesetštirih let je minulo, — živ si spet — Saj zbira, ki Tebi vdan se pri grobu ti kristjan. Zvonovi zdaj spet pojo večno pesem glorijo, Kadar Ti presladko spiš, naj v svetosti oživiš. Naj svetnika Te časté ... narod vestno na Te zré, K Teb’ nas kliče Nadpastir, vsem deli veselje, mir. Zato bod pozdravljeni, v srcu vseh ohranjeni, Prosi za vse vernike, prosi za duhovnike. Ker za vero se boril, duše k večnosti Vodil, V čednostih junak si bil, pot v nebesa nam odkril : Stavo poje ti nebo, lepo pesem angelsko. Z njo se tud’ mi združimo in prav lepo prosimo : Živi vedno na oltarju, Slomšek Ti v nebeškem žaru, Za to prosimo Boga, naj Slovencem nam ga da. Černy Viktor, šol, upr. Tak naj vsikdar lübimo. Visoke so gore Še više sega mi srce V lübezni do Tebé, O Jezuša Srce. Morje je brez meje, Še globše sega mi srce V lübezni . . . Poznam sladke giasé, Še slajše v meni je Srcé V lübezni . . . Krasno rož’ca cveté, Krasnejše v meni je srce V lübezni . . . Od vseh kinčov zemlé Še dražje v meni je srce V lübezni do Tebe, O Jezuša Srce. Srčen, 2 N O V I N E 28. junija 1936. NEDELA Štrta po risalaj. B e r i l o iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimlanom. Bratje ! Mislim, da se trplenje zdajšnjega časa ne da prispodablati s slavov, ki se bo razkrila nad nami. Zato ka stvarstvo želno pričaküje razodetja božih sinov. Stvarstvo je bilo najmre podvrženo nikajstvi, ne iz svoje vole, nego zavolo tistoga, ki ga je podvrgeo, v vüpanji, da se bo tüdi stvarstvo samo iz robstva pokvarjenosti rešilo V slobodo odičenih božih otrok. Znamo najmre, da dozdaj vse stvarstvo sküpno zdihavle i trpi v porodnih bolečinaj. Pa ne samo ono, nego tüdi mi, ki mamo Prvine Düha; tüdi mi sami pri sebi zdihavlemo, gda čakamo posinovlenja, odrešenja svojega tela v Kristuši Jezuši, našem Gospodi. Evangelij (Sv. Lükač 5). Tisti čas, gda bi še vnožina sünola na Jezuša, ka bi poslüšala reč božo, i on je štao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dve ladji stoječivi kre ribnjeka : ribičje so pa vö stopili, ino so prali mreže. Stopivši pa vu edno ladjo, štera je bila Šimonova i proso ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. I sedeči, včio je z ladjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Šimoni: pelaj na globočino, i prestrite mreže vaše na lovlenje. I odgovoreči Šimon pravo je njemi : Mešter, celo noč delajoči nikaj smo ne vlovili, ali na reč tvojo rasprestrem mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino veliko, trgala se je pa mreža njihova. I kimali so tivarišom, ki so bili vu drügoj ladji, ka bi prišli i pomagali bi njim. I prišli so i napunili so obej ladjici, tak, ka so se malo nej pogražale. Štero gda bi vido Šimon Peter, doli je spadno pred kolina Jezušova govoreči : Odidi od mene, Gospodne, ar sam jas grešni človik. Ar je groza obišla njega, i vse, ki so ž njim bili, nad ribami, štere so vlovili: ravno tak i Jakoba i Janoša, sina Zebedeušova, ki sta bila tivariša Šimonova. I veli Šimoni Jezuš : Ne boj se, od eti mao boš že lüdi lovio. I vö potegnovši k zemli ladjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega. Lübitelom siromakov. Gda je svet obhajao 700 letnico smrti sv. Frančiška, velikoga lübitela siromakov, je Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška v Črensovcih začelo nabirati na prvo hišo siromakov v Slov. krajini. Stojezero prebivalcov ma Slov. krajina, med njimi vnogo siromakov razdrapanih, razcepanih brez strehe, brez hrane. Za te nameni lübezen postaviti po Kristušovoj zapovedi „Lübi bližnjega svojega, kak samoga sebe“, prvo hišo. Za nikoga drügoga. Ar so leta vsikdar slabša, so dari tüdi vsikdar menši. A prido zato vsako leto, ar lübeča srca nikdar ne minejo. Dozdaj je nabranoga nekaj nad dvestojezer dinarov gotovčine, mamo 25 oralov šum i poldrügi plüg njive küplene pa edno hišo v Soboti. En plüg zemle je Dom tüdi herbao v Trnji. S tem razpolaga dozdaj. V Soboti hiša ešče ne vöplačana, ovo vse je plačano. V Soboti držimo siromaško kühinjo, gde dobijo siromaki brezplačno hrano, ki pa more kaj plačati, pa jo dobijo po znižanoj ceni. Na jezere porcij smo siromakom brezplačno razdelili, darovnikom, bo dober Bog bogati plačnik. — V Turnišči podpiramo sirotišnico Deteta Marije, kje se odgaja siromaška deca. V Črensovcih delimo hrano 120 siromakom k božiči i vüzmi. To je dozdaj naše delo. A to je ne zadosta. Dom za siromake ešče ne stoji v Črensovcih. Toga moramo še postaviti. I gda ga postavimo, moramo skrbeti za njegov obstoj. Ka vala meti hišo puno siromakov, če pa ne hrane za te. Zato odbor dela za to, da bi küpo nekaj zemle, na šteroj bi zrasla najpotrebnejša hrana za si- romake v Domi sv. Frančiška v Črensovcih, Soboti i za sirote tüdi v Turnišči pa indri, kje de odbor skrbo za siromake. Naj odbor te svoj namen dosegne, je od Višje cerkvene oblasti dao potrditi pravila Cerkvenoga podpornoga drüštva, štera pravila niže objavlamo. Prezvišeni g. knezoškof i ap. administrator še posebi priporačajo to drüštvo. Dužnosti so tak male, da vsaki siromak lehko pristopi. Letno se pokloni en prostovolni dar za siromake, če ne več, 25 par, i to od 2. julija do konca leta. To je takša malenkost, da jo vsaki zmore. Düševni haski so pa velikanski: svete meše za žive i pokojne, plača smile- nosti pri Bogi za smilenost, zavest dobroga dela, mirna düšna vest, molitve siromakov v živlenji i po smrti itd. Odbor je dao štampati podobice sv. Frančiška, na štere so ta pravila s škofovskim priporočilom gornaštampana. Te podobice vsaki darovnik dobi brezplačno i ki je sprejme, postane kotriga, član drüštva. Prosimo naše naročnike, naj pišejo po te podobice. Prosimo naše širitele, naj je delijo ! Prosimo tretjerednike i tretjerednice, naj je prevzemejo i širijo! Prosimo vse, ki so smilenoga srca, naj pristopijo k tomi drüštvi ! Naši v tüjini, tüdi vi pristopite ! Vsakoga pridavek, krstno ime, prebivališče s hišnov številkov i zadnjov poštov pa trbe zapisati i poslati na naslov : „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Popolno vüpanje mamo, ka v teh trdosrčnih, teških časaj samo smilenje bo zbolšalo naš teški položaj i prineslo človeštvi vroče zaželeni mir i blagoslov vu vsem od smilenoga Oče siromakov. Drüštvena pravila se etak glasijo : Pravila. Naslov: Podporno drüštvo „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih. Namen: Z dobrovolnimi prispevki podpirati siromake, posebno sirotišnico „Deteta Marijike“ v Türnišči, „Dom sv. Frančiška“ v Soboti i „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih pa indri, kje bo drüštvo za siromake skrbelo.* Članstvo: Član drüštva postane vsaki, ki se iz lübezni do siromakov odloči, da bo te v celom svojem živlenji z nekim dobrovolnim letnim darom podpirao. Dužnosti: Vsaki član pokloni drüštvi letno 2. julija ali konči do konca leta neki dobrovolni prispevek za siromake. Te prispevek sme biti tüdi že 25 par. Dühovne koristi: 2. julija, 17. sept. i 4. okt. se slüži sveta meša za vse žive dobrotnike drüštva, na osmi den gornjih godov pa za vse pokojne dobrotnike drüštva. Vodstvo: Drüštvo vodi Odbor tretjega reda za Zidanje „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih po pravilih, od cerkvene oblasti 25. junija, l. 1932, pod št. 1174 potrjenih. Št. 1174/32-1. Vido Lavantinski knezoškofijski ordinariat v Maribori, dne 14.1.1935 Škof i ap. administrator : Dr. Tomažič. LAVANTINSKI KNEZOŠKOFIJSKI ORDINARIAT Št. 1174|32-a. Maribor, 28. sept. 1935. Odbori Drüštva „Dom sv. Frančiška v Črensovcih“, Črensovci. Odobreno Drüštvo „Dom sv. Frančiška v Črensovcih“ ma hvalevreden namen, postaviti hišo za siromake i cerkvico na čast sv. Frančiški Asiškomi. V te namen je, kak prvejša leta, od svetne oblasti dovoljeno pobirati mile darove. Ar se ide za karitativno delo, kak ga terja krščanska lübezen — škofijski urad zbirko prav rad priporoča. Škof i apoštolski administrator: † Ivan Jožef. To so pravila. Vsaki je lejko zastopi, vsaki je tüdi lejko spuni. Začnimo je letos spunjavati, ve je boža reč i zato večno istinska: „Veseloga darovnika lübi Bog“ (2 kor. 9-7). Veseli je pa tisti darovnik, ki ne odlaša z svojim darom. Na te vesele darovnike se nanaša najpravičnejši pregovor „Ki hitro da, dvakrat da".“ Bodimo vsi veseli darovniki. Odbor za Zidanje „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih. * Pripomba. Sem spadajo tüdi naši misijonarji, ki so veliki siromaki, da se odgojijo in da morejo uspešno delati. Sv. Frančišek sprosi nam lübezen do Jezuša i njegovih siromakov! Tak naj se ne dela! Martjanskomi g. plebanoši so na den razvitja gas. zastave vužgali škegenj s senom. Mišlenja smo pravoga, da je pri našem gasilstvi že ne popunoma vse v redi ? Jako rado se najmre pri nas ponavla, da na den gasilske veselice ravno tam gori. V Vučoj gomili je na priliko nekaj let po vrsti gorelo vseli, gda so tam gasilci veselico meli. Preminočo nedelo je tešanovska gasilska četa dobila novo zastavo. Te dogodek so šteli proslaviti z velkov paradov i župni starešina g. Benko je odredo velke gasilske vaje, pri šterih bi moralo sodelovati več čet. Tak se je zbralo v Tešanovcih te den nad tristo gasilcov i celo četa vojakov je prišla iz Sobote. Tüdi martjanski g. župnik Berden je bio naprošeni, naj bi te den meo v Tešanovcih, na travniki, gde bi se zbrali gasilci, božo slüžbo, potom bi pa sküpno z evangeličanskim dühovnikom blagoslovila novo zastavo. G. župnik je zastopnikom gasilstva odgovoro, da on ne sme iti prek cekvenih predpisov, pripravleni je pa meti božo slüžbo za katoličane v katoličanskoj kapeli v Tešanovcih, kam naj pridejo vsi gasilci kat. vere, po božoj slüžbi bi pa na travniki opravo blagoslovitev zastave. Proso je zednim, naj njemi zastopstvo gasilstva sporoči, če je s tem zadovolno. G. župnik je na to nikšega odgovora ne dobo. V nedelo je pa vseedno prišeo v Tešanovce, gde je pri kapeli čakao tri četrt vöre gasilce, šteri so končno primarširali pa tüdi lepo odmarširali mimo kapele vö na travnik. G. župnik je nato mirno opravo božo slüžbo v kapelici brez gasilcov, tak da so katoličanski gasilci te den sploj ne bili pri sv. meši. Po božoj slüžbi je čakao več kak pol vöre, če ga što pozove za blagoslovitev zastave. G. župnik se je za blagoslovitev zastave popunoma pripravo, da bi bila slovesnost kem lepša, je vzeo sebom najlepša cerkvena oblačila i je meo tüdi pripravleni govor ob priliki blagoslovitve. Po dugom čakanji je pa spoznao, da je nepotreben pri toj slovesnosti, zato se je Vseo na voz i odpelao. Večer po tistom, okoli pol desete vöre se pa zasveti doma njegov škegenj z velkim plamenom. Gasilci so z veselice prišli od vina vsi koražni, eden je šteo znati več kak drügi, kreganje i modrüvanje gasilcov je tak dugo trpelo, dokeč je ne ves škegenj zgoro z vsem senom, kelko ga je g. plebanoš letos pripravo. Takša je zgodba od blagoslavlanje zastave i gasilske veselice v Tešanovcih. Eden teden pred tem je g. župnik Berden na pitanje etak odgovoro: „Gasilci me prosijo, naj njim zastavo blagoslovim. To njim včinim. Zato ka če njim iz kakšega koli vzroka ne blagoslovim zastave, te bo ešče tisti den gorelo pri meni.“ I tak se je v istini zgodilo. Tak daleč smo že prišli ! Shod g. ministra dr. Kreka v Soboti i Lendavi. Petoga julija predpoldom ob 11 v Soboti, popoldne ob pol treh v Lendavi, priredi naša stranka, Jugoslovanska Radikalna Zajednica, velki političen shod, na šterom nam bo poročao od političnoga položaja i gospodarskoga dela vlade g. min. dr. Krek. Pridite vsi člani i prijatelje stranke, da na tom shodi ponovno dokažemo, da stojita naša sreza neomajano verno za voditelom slovenskoga naroda, g. dr. Antonom Korošcom, pridite, da se poklonimo i ponovno oblübimo vernost pred članom njegove vlade, min. dr. Krekom, pridite, da od samoga g. ministra čüjete vse velike napore i trüde vlade za izbolšanje gospodarskoga položaja kmeta, delavca in obrtnika. Zvün g. ministra dr. Kreka, bodo poročali tüdi drügi govorniki. Vodstvo. Politični pregled. To so že preveliki ocvirki. V Novinaj, Štev. 24. so pitali Volilci, ki so g. Benka volili, — pa to pravico ma vsaki volilec — g. poslanca Benka, kje hodi, ar je g. dr. Klar dobo podporo za poplavlence i dobo dovolenje, da se v lendavskom srezi sme pov z Madjarske brez carine domo spravlati, v sobočkom pa niti podpore ne, niti toga dovolenja ne. — Volilci pitajo lepo mirno g. poslanca Benka, kje hodi, ka pomeni prošnjo, naj se za nje zavzeme. Novine najmre v obilnosti štejo g. Benka volilci tüdi. Pa na naše najvekše začüdenje so volilci z Novinami vred eden grobijanski odgovor dobili, v šterom za nasramno laž drži g. Benko pisanje Novin i trdi, da je on lani z g. dr. Klarom sküpno dosegno, da se je tri tjedne smeo pov brez carine spravlati prek meje. Pa celo objavla članek Novin, šteri to priznava. Boži lüdje, kje je pa te laž ? Ravno trditev g. Benka, da so Novine objavile od njega lani, ka je to ugodnost dosegno za dvovlastnike, ravno ta trditev je najbolši dokaz, kak plemenite so Novine. Ešče političnomi nasprotniki režejo hvalo i priznanje, gda si to zaslüži. A v Novinaj so ne od lani pitali volilci g. Benka. Od letošnje poplave i od letošnjih nevol dvovlastnikov se je stavilo pitanje na g. poslanca. Mi smo pričaküvali, da g. poslanec etak odgovori svojimi volilcom : G. dr. Klar je že izproso podporo svojim ponesrečenim i pomoč svojim dvovlastnikom, jaz to isto včinim v teh dnevaj, dozdaj sam bio zadržan. To bi bio plemeniti, pravičen i lübezni pun odgovor. Nego od istine pisati ka je nesramna laž, je ne plemenito, čeravno poslancovo pero pokvapi te reči na papir. Za mir. V Bukarešti, v glavnom mesti Romunije, so se zbrali vladarje Male zveze, da si okrepijo zvezo držav za mir. Italija je v tom vidila eden močen sünek proti sebi, zato je ponüdila roko Nemčiji, ki pa se zna, jo je odbila i je rajši poslala svojega finančnika na Balkan, v Grčijo, i Bolgarijo, da išče trgovinske pa tüdi politične zveze za njo. V Avstriji so vladni krogi dobili oster Opomin ne samo od Male : zveze, nego tüdi od drügih držav, naj Habsburgovcov ne zovejo nazaj v Austrijo. V Beči v kralevskom gradi najmre prebiva že pokojnoga casara Karla hči Adelhaida i prek nje se išče samo vugodno vremen, kda mladi Oton sme priti i zasesti prestol v Beči. V Angliji je tisti zvünešnji minister, lord Eden, ki je prle z cele düše bio za sankcije proti Italiji, z cele düše za odpravo sankcij. Pač Anglija išče svoje koristi i je zato za ali proti v ednoj istoj reči, kak njej pač njeni žep zahtevle. Francija ide za Anglijov, čeravno so ruski boljševiki, Zavezniki Francije, za sankcije proti Italiji, vendar socialistična vlada Blum Leona se raj zameri bratom somišlenikom, kak pa Angleškim kapitalistom. No ja, Angleška moč je več vredna, kak pa komunistično bratstvo. 21. junija 1936. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Posvetitev Srci Jezušovomi. Martinišče v Soboti je dobilo lepo podobo Srca Jezušovoga i pred tov se je celi zavod posveto Srci Gospodovomi. Obširnejše poročilo prinese Mar. List. Sprejemni izpiti za sobočko gimnazijo se vršijo 30. junija. Ne pozabite, ki ščete svojo deco dati šolati. Razstava šolskih risb i ročnih del na sobočkoj gimnaziji je bila od 20. do 22. junija. Starši i prijatelje vučeče se mladine so obiskali razstavo. Nova meša v Črensovcih. Pred 63 letami je Gornja Bistrica mela zadnjega i kak zgodovina pomli tüdi prvoga novomešnika. To so bili bivši štrigovski plebanoš, g. Ivko. Iz Ivkovoga roda je slüžo drügo sv. mešo v nedelo g. Prša Silvester med velikim veseljom okoli 10 jezer naroda i med navdüšenjom Bistričanov, ki so z vsem poštenjom i z velikov radostjov sprejeli svojega rojaka, novomešnika. Prišli so celo iz Trdkove k novoj meši. Pri sv. meši so novomešnika vodili g. Zadravec, črensovski plebanoš, predgali so njim pa urednik Novin od toga, ka dühovniško srce mora biti k Jezušovomi spodobno v deli, trplenji i v smrti. Novomešnika so počastili s svojim obiskom, še sledeči gospodje dühovniki poleg imenüvanoga vodnika pri sv. meši i predgara: trije sobratje novomešnika iz reda sv. Frančiška, vsi iz primorske provincije v Dalmaciji. P. dr. Perovič Bonifacij, voditeo kat. akademskoga drüštva „Domagoj“, v Zagrebi, P. Zorič Štefan iz Cirkvenice i P. Štefančič Frančišek iz Ljubljane, kje pohaja konzervatorij za včenje muzike ; Jerič Ivan, dekan z Turnišč, Cigüt Peter, prefekt Martinišča z Sobote, Bakan Štefan, plebanoš z Lendave i njegov kaplan, Halas, P. Ladislav Hazemali, kapucin iz Celja, Ranteša Anton, dühovnik iz Polane, Zelko Ivan, lanski novomešnik iz Črensovec, Škafar Ivan, lanski novomešnik z Bratonec, Trobina Stanko, črensovski kaplan. V krasnoj procesiji je sprevodila Bistrica svojega rojaka k prvoj sv. meši v najlepšem redi i v globokoj pobožnosti. Srednja i Gornja Bistrica sta bili okrašeni z slavoloki, vejom, cvetjom kak najlepše, i vnogo düš se je tüdi okrasilo po opravlenoj sv. spovedi, ve se je že od 4 vüre naprej spovedavalo v kapeli. Na domi je pozdravo novomešnika pred sv. mešov P. Štefan, med obedom pa P. Frančišek. Večer se je novomešnik vsem svojim dobrotnikom zahvalo. Na Splošno zadovolstvo vseh je vodila kühinjo g. Horvatova iz Beltinec, ki se ne mogla načüditi prevnogim darom, z šterimi so Bistričanci novomešnika obsipali. Drügi den je opravo sv. mešo za svoje pokojne i opravo pobožnost pri njihovom grobi. Jako genlivo je bilo, da je veliki broj mladine pozdravlalo z deklamacijami novomešnika, koga so pa pri kolodvori v Lendavi toplo pozdravili naprej kda je prišo, pri kapeli na Bistrici ga je pa čakala cela procesija. Bog daj, da se ta živa vera ohrani v našem narodi. Gospodi novomešniki pa Želemo, da dosta düš reši z dühom sv. Frančiška, za nas vse pa naj moli, ga prosimo. Črensovci. Strelska drüžina v Črensovcih ma dne 28. junija 1936. ob 14 vüri otvoritev letnoga strelanja na svojem strelišči na Srednoj Bistrici. Vableni vsi člani i prijatelje strelskoga športa. Grahor ma pali ceno. Letos se bo znova küpüvao grahor. Črensovska zadruga da na razpolago dva svojiva triera, da se lejko iz žita odloči grahor. Grahor küpüjejo Nemci pa Amerikanci. Porabijo ga za zeleno krmo ali ga pa posejajo za zeleno gnojenje. Ma v sebi takše snovi, ka živina jako gorjemle po njem. Gospod Štem v Lendavi bo letos pali küpüvao grahor. Cena šče ne določena. Novine so naraste meseca junija za 37 komadov, Marijin List pa za 19 komadov. Odselila sta se dva naročnika Novin iz Vidovec v drügi kraj, eden odišo k vojakom, edna se vrnila z Francije i dvema v Vučoj gomili potekla doba naročitve. Tak je čisti naraščaj meseca junija za Novine 31 komadov, za Marijin List pa 19. Iz srca se zahvalimo častitlivmi slüžbeniki božemi, Antoni Martini Slomšeki za njegovo pomoč i prosimo po sv. Cirili i Metodi Boga, da ga podigne na oltar. Ivanci. Gasilstvo i Vučitelstvo ma neki spor, ki se bo uradno poravno. — Vdrli so pri Šadl Alojzi pa odnesli neznani vlomilci remenje od mlatilnoga stroja i 4 pare cipel vu vrednosti 4000 Din. — „Pred cerkvenim pragom vam jetra pogledamo“ — se pretijo dečki edne vesi dečkom naše vesi iz iste naše fare. To je jako žalostno. Želemo, da bi tak bilo. „Düševni list“ se opoteka v reči Novin, štere v risalskoj številki naprej prinašajo luteranske cerkve navuk, ka je najmre za „zveličanje potrebna vera, ne pa tüdi dobra dela.“ To vči evangeličanska cerkev po celom sveti. Ve pa poznamo odpadloga katoličanskoga redovnika, Luther Martina izrek : Pecca fortiter, crede fortius, et remittuntur tihi peccata tua — to je „Greši kak najbole, a vervaj ešče bole pa se ti odpüstijo vsi tvoji grehi.“ Na naše najvekše začüdenje pa Düševni list trdi, ka evangeličanci tüdi zahtevajo dobra dela, celo se zazava na list sv. Jakoba apoštola, šteroga je Luther zavrgeo i v šterom sv. Düh vči, ka je vera brez dobrih del mrtva. Nas nezmerno veseli, da so s tov trditvijov evangeličani pali bliže priš- li k Istini. Bog daj, da bi jo kemprle v popolnosti sprejeli. Mislimo da ne „bantüvanje“, kak piše Düševni list, da je fundament Delavskoga Doma blagoslovo samo katoličanski škof. Nega najmre v sobočkom srezi „skoro teliko evangeličanov kak katoličanov“, nego komaj tretina. I Delavski Dom se zida tüdi za lendavski srez, štero je pa skoro izklüčno katoličanski. Pa istini na drago Povemo, da je blagoslov kat. püšpeka, ki naravnost od Kristuša dobiva oblast, višje pastirsko potem sv. Oče, zaistino boži blagoslov, šteroga evangeličanska cerkev, ar ne shaja od Boga, nego od člo- veka, ne more dati. Te blagoslov bo zato evangeličancom, ar je boži. zaistino pomagao v Delavskom Domi. S črešnje spadnola. Preminoče dni se je ponesrečila na Pinici 20 letna dekla Fehér Sida. Bila je v goricaj na črešnji 8 metrov visiko. Ednok se njoj samo zavrti, roke so njoj odpovedale i sirota se je nakli znajšla. Pod čerešnjov je kolje i tak bi lehko do strašne nesreče prišlo, če bi ravno na količ spadnola. Pa sreča v nesreči je bila, da se njoj je samo janka zadela na količ i to jo je telko zadržalo, da se ne popolnoma vküp vdarila. Zdaj si je pa samo roki malo zvinola v dlani i bedro njoj je količ malo prasno. Obeso se je v Dolnjem Lakoši v noči od nedele na pondelek Knaus Martin, rojen v Polani. Popoldnevi se je napio žganice, i večer šče po drügoč. Na to je pa začno doma nad ženov i ednov drügov ženskov, ki je bila pri njima, strašno divjati. Preklinjao je tak, da jivi je groza bila. Tak je trpelo do polnoči. Že sta hodile po sosede, ka bi ga nekak naj vtišali. Ob polnoči je te odišeo iz hiše. Ženski sta mislile, da ide na štale spat, pa sta ga nihale. Ob pol treh pa sta šle vö i sta ga najšle na gümli obešenoga. Vajat je privezao na prislonjeno lestvico i tak se zadrgno, da se je skoro s kolenami dotikao tal. — Žandamerija ga je dala odpelati na cintor v kapuro. Cerkvena oblast njemi je odpovedala sprevod, ar je tüdi ovak ne bio ravno zglednoga živlenja. Sirota žena je bila več bita kak sita. Poznala ga je cela okolica, ar je že vnogo lüdi znoro. Davao se za agenta, peneze pobrao, blaga pa ne poslao. Znao se je strašno prefriganoga napraviti. Tomi žalostnomi živlenji je napravila konec ešče žalostnejša smrt. Resen opomin vsem ! Pomoč poplavlencom v lendavskom srezi. V tork se je vršila seja na sreskom načelstvi pod predsedstvom sreskoga načelnika g. dr. Bratine, kak naj se razdeli podpora od g. dr. Klara izprošena za poplavlence. Seje se je vdeležo tüdi g. dr. Klar, banski svetnik Klekl, šolski upraviteo Tratnjek iz Dokležovja, predsedniki občin, pa zavüpniki, ki so trpele po povodni. Na seji se je izrekla globoka Zahvala g. dr. Korošci, notr. ministri i g. dr. Natlačeni bani za dano podporo, g. poslanci pa za posredüvanje. Podpora se je tak razdelila, da se v gotovčini da podpora tistim, šterim je voda hiše podrla ali poškodovala, da si je popravijo. Vsi ovi pa dobijo brezplačno kukorico i to samo poplavlenci. Kukorico odslüžijo z občinskim delom. Vesnice poplavlene v beltinskoj občini dobijo 125 metrov kukorice, v odranskoj 75 metrov, v črensovskoj 100 metrov, Graberje, Orešje i Lendava pa dobijo sküpno dvesto metrov. G. sreski načelnik je zaproso tüdi brezplačna hajdino i proso za seme i prosi tüdi krmo za poplevlance. Odbor je skleno zednim, da se naj katas. uprava oprosi, da zbriše tiste njive iz katastra, z šterih je voda zemlo odnesla, ali vso njivo odnesla, da se ne bo dača od toga plačüvala. Šolska mladina na Slomšekovom grobi. Okoli 15 jezero šolske dece je 21. lunija obiskalo grob božega slüžbenika Slomšeka Antona Martina i se v njegove molitve zročilo. Naš prezvišeni gospod knezoškof je lepo, prisrčno gučao mladini, kak naj nasledüje Slomšeka v njegovoj čistoj mladosti. Tüdi mladina Slovenske krajine je bila zastopana. Beltinci. Devetdnevnico na č. Srci Jezušovomi smo opravlali z navukom, šteroga je držao g. kaplar Štukovnik. Gančani. V nedelo so blagoslovili g. plebanoš podobo bv. Jezušekove Trezike, štero so küpili Benkovičove drüžine izseljenci v Franciji, pa podobo Srca Marijinoga, štero so küpili drügi naši izseljenci istotam. Podobi smo v procesiji sprevodili od Benkovičove hiše h kapeli, v šteroj so se lepe pobožne pesmi igrale. Pri blagoslovitvi so g. plebanoš držali predgo, v šteroj so nam razložili pomen podob i nas spodbüjali na dobrodelnost. G. šolski nadupraviteo je slovesnost podigno z lepov popevkom, štero je izvajao zbor. S. Jürij. Svetek Rešnjega Tela, Sunce naše vere, nam je prineseo tak lepo sunčno vreme, ka smo telko dela meli, ka smo se niti nej mogli oglasiti. Od 10. junija naprej vozi na našoj poštnoj progi vekši i lepši auto. — V nedelo 14. junija je šolska mladina proslavila materinski den z lepimi deklamacijami, z nekaj igricami, i z rajalnim nastopom ; nešterni „mlajši“ so se izborno odrezali. — 16. junija so nas poglednoli mil. g. kanonik i dekan, ki so s tem dokončali svoje uradno vizitacijsko potüvanje po svojem okrožji. — Na svetek Srca Jezušovoga, v petek 19. junija je 120 šolarov prvič sprejelo bože Telo. Od Jezušovoga Tela i od blažene smrti je tüdi gučala igra „Santaremska ministranta“, ki jo je na Alojzijovo priredila naša Marijina drüžba. Ne samo, da so se igralci dobro vživeli v svoje vloge, tüdi krasna obleka je pomagala, da smo kem bole začütili lepoto svete meše, od štere guči zadnje, tretje dejanje. Igro je napisao moderen francoski pisateo Henri Ghéon, priznani katoliški umetnik. Igro ponovimo 28. junija zadvečera ob 4 vüri. Vstopnina : sedeži 3 Din., stojišče 1 Din. Dobrovnik. Po dugom i želnom čakanji se nam je spunila žela, dobili smo gospoda kaplana. K nam so poslani g. Zelko Ivan, lanski novomešnik iz Črensovec. Žižki. Naša občina se je vsikdar punoštevilno vdeležila državozbornih volitev i glasala vsikdar samo za krščansko stranko, za krščanskoga mišlenja kandidata. Za našo 15 letno vernost krščanskih načel v političnom živlenji nam pokloni g. dr. Klar 5. julija v Lendavi v navzočnosti ministra g. dr. Kreka belo zastavo kak simbol stanovitnosti v krščanskoj politiki. Žižkovska godba bo igrala pri toj slovesnosti, štere se ves moški svet vdeleži v Lendavi. Nekaj številk v pogled in premislek ! Da ne bomo vedno govorili samo o naši „Karitas“, naj bo na tem mestu povedano nekaj besed o „Karitas“ v Avstriji, posebej o „Karitas“ v dunajski nadškofiji. Karitas v Avstriji in dunajski nadškofiji bo drugo leto obhajala 10 letnico svojega obstoja. V Življenju je torej razmeroma malo let, toda za seboj ima bogato zgodovino. Poglejmo le nekaj številk, ki nam bodo povedale več, ko dolgi članki. Karitas v dunajski nadškofiji uživa veliko zaupanje. To je razvidno zlasti iz naraščaja njenih zavarovancev. N. pr. l. 1933. se je pri njej zavarovalo 12.469 oseb, l. 1935. pa 23.063 oseb. Med zavarovanimi je tudi dunajski nadškof, kardinal dr. Innitzer. On je obenem tudi član kuratorija. V navedenih dveh letih je umrlo 3165 zavarovancev in je Karitas njihovim domačim izplačan 918.475 šilingov (okrog 7 in pol miljonov Din.) V vseh letih obstoja je umrlo 8000 zavarovancev in je bilo izplačano 2 in pol miljona šilingov (okrog 20 in pol miljon Din.) V celi Avstriji je bilo med zavarovanci pri Karitas 40.000 smrtnih slučajev in je Karitas izplačala v teh slučajih 9 miljon šilingov (okrog 72 miljon Din.) zavarovalnine. Številke govorijo. Povedo to, da je imela smrt tudi med zavarovanci bogato žetev. Povedo pa tudi to, da je bilo na tisoče družin ob smrti svojcev rešenih najhujših skrbi, ker jim je bilo z izplačano zavarovalnino omogočeno kritje pogrebnih in drugih stroškov. In še nekaj povedo številke. Vsakemu priporočajo, naj čim prej zavaruje sebe in svojce pri Karitas, da nko reši sebe in njih velikih skrbi. Obrnite se na domače zastopnike ali na Vodstvo Karlras v Mariboru, Orožnova ul. 8 in se zavarujte ! Petrolejske vretine so najšli poleg naše meje na Pinici, že na Vogrskom. Ves se zove Ujfalu, to je Nova ves. Posvečenje novomešnikov. V nedelo, 5. julija se posvetijo naši č. gospodje diakoni, ki bodo kak novomešniki meseca julija slüžili svoje prve sv. meše. Naj je Srce Jezušovo v obilnosti blagoslovi ! Povoden v Dokležovji : Komisija v čuni oglejüje kvar. V komisiji je g. sres. nač. dr. Bratina, nar. poslanec dr. Klar i drügi gospodje. o si zapomnite, da kupite vse vrste KOLES NOVA ALI RABLJENA kakor tudi pisalne in šivalne stroje vedno najboljše in najcenejše pri tt. Š T I VA N ERNEST, SPECIALNA TEHN1ČKA TRGOVINA MURSKA SOBOTA. ZAHTEVAJTE PONUDBE. Povoden v Dokležovji : Travniki i njive dva metra globoko pod deščov vodov. Povoden v Dokležovji : Rešavajo se lüdje i vrednost teh. 4 NOVINE 28. junija 1936. Odgovori Kmečkezveze Naši lüdje so se pritožili zavolo vaganja živine itd. i prosili pomoč. Začasni predsednik je poslao pritožbo na Vodstvo Kmečke zveze v Ljubljano i ta je pritožbo dala na banovino. Začasnomi predsedniki etak piše: KMEČKA ZVEZA v Ljubljani Št. 284. Priloženo Vam pošiljamo na vpogled prepis prošnje, katero smo poslali kr. banski upravi v zadevi tehtanja živine v Vašem okraju na podlagi prošnje, katero ste nam pred kratkim poslali. Stvar spada pravzaprav v pristojnost srezkega načelstva v D. Lendavi, ki naj uvede potom orožniških stanic poizvedbe, ter gleda, da se nedostatki odpravijo. Živina za kupčijske svrhe se na noben način ne sme tehtati na drugih tehtnicah, kot na javnih koncesijoniranih, ki so vsaki dve leti pregledane in preskušene ter upravljajo z njimi izprašani in zapriseženi tehtničarji. Gb sejmskih dnevih naj bi se tehtanje eventuelno vršilo ob orožniški asistenci. O vsakem tehtahju je izdati tehtnični listek. Vsak slučaj, ko trgovci v tej zadevi na eden ali drugi način terorizirajo naše ljudi, takoj osebno naznanite srezkemu načelniku in zahtevajte, da napravi red. Ako bo srezko načelstvo storilo svojo dolžnost in ako bodo orožniki šli ljudem na roko, mislimo, da ne bo treba, da se volijo izmed naših mož še kaki zaupniki za to stvar. Sicer pa bodo bodoče Kmečke zveze lahko stvar zasledovale. Prosimo Vas, da nam ob priliki poročate, kaj je srezko načelstvo ukrenilo in kakšen je uspeh. Prepis. KMEČKA ZVEZA v Ljubljani Št. 284. Kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Podpisana Kmečka zveza v Ljubljani dobiva iz sreza D. Lendava pritožbe glede tehtanja živine ki so v sledečem : Da v srezu D. Lendava ni na razpolago dovolj javnih-koncesijoniranih tehtnic. Da se vrši tehtanje živine na zasebnih tehtnicah, ki; ne ustrezajo zakonitim predpisom, t. j. z njimi ne upravljajo izprašani in zapriseženi tehtničarji. Dvomimo tudi, da so tehtnice v zakonito določenih rokih t. j. na vsaki dve leti, pregledane in preskušene. Ker so na ta način mogoče zlorabe v škodo kmetov-prodavalcev živine, prosimo naslov, za sledeče ukrepe: Srezko načelstvo v D. Lendavi naj uvede potom orožniških stanic natančne poizvedbe glede števila, kakovosti in poslovanja tehtnic v Dolnjelendavskem srezu: tozadevni nedostatki kot n. nr. če posamezne tehtnice v teku zadnjih dveh let niso bile pre- gnane in preskušene, če lastnik nima dovoljenja za uporabo tehtnice v javne svrhe, če tehtničarji niso izprašani oz. zapriseženi itd. naj se čimpreje odstranijo, za kar je naprositi oddelek za kontrolo mer pri srez. nač. Maribor levi breg, v čegar področje spada tudi srez Dolnja Lendava. O vsakem tehtanju je izdati tehtnični listek. Ob sejmskih dnevih naj se tehta ob orožniški asistenci. Tehtanje živine v kupčijske svrhe na tehtnicah, ki zgoraj navedenih pogojev ne izpolnjujejo, je na vsak način zabraniti. Prosimo kr, bansko upravo, da blagovoli smatrati zadevo za nujno. Istotako prosimo, da o izdanih ukrepih in o rezultatih event. poizvedb tudi podpisano Kmečko zvezo obvesti. Kmečka zveza v Ljubljani. Uredništvo Novin je tüdi pitalo Vodstvo Kmečke zveze, kaj naj naredi z dopisi, štere njemi pošila „Strokovna zveza poljedel. delavstva“. Za odgovor smo dobili sledeče: KMEČKA ZVEZA v Ljubljani Št. 282. Cenjeno uredništvo ! „Strokovna zveza poljed. delavstva“, ki se je ustanovila predkratkim kot sestavni del „Zveze združeni delavcev“, je v zadnjem času razvila živahno propagando med kmečkim delavstvom, posli itd., hoteč jih organizirati v svojih vrstah. V ta namen redno objavlja svoje članke v tednikih, namenjenih našemu podeželju. Podpisana »Kmečka zveza stoji na stališču, da ima vsak stan pravico, da se organizira, iskreno želi, da se slehernemu stanu in pojedincu zagotovi v družbi čim boljši položaj, najmanj pa eksistenca. Ravnotako pa stojimo na stališču, da je delavska organizacija med našimi poljedelskih delavci po vzorcu one, ki jo imajo industrijski delavci, nemogoča in da voditelji te akcije naše kmečke prilike premalo poznajo. Kmečka zveza bo skušala to zadevo urediti neposredno z „Zvezo združenih delavcev“ oz. s, Strokovno zvezo poljedelskih delavcev“. Dokler pa se to ne zgodi, pa Vas prosimo, da člankov in dopisov „Strokovne zveze poljedelskega delavstva“ ne objavljate. Kmečki pozdrav ! Kmečka zveza v Ljubljani. Banque S. Baruch et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris -9 e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune. Belgija: št. 3064-64, Bruxelles ; Francija : št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst ; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-12 Noč. Temna noč se razleva po livadi, po lejpoj božoj naravi. Prek dolov in bregov tihi mrak se pašči, čeravno ga ne vidijo moje oči. Med drevjom se lehek vetriček glasi, za logom bister potoček šumi. Na poli prepelica pedpedi, njena pesem v čarno noč odleti. Po vesi temne sence se plazijo, moje srce otožne misli navdajajo. Po žilah mi mlada krv teče, a misli mi od hüdoga v kraj beže. Pisma naših z tüjine. Delme, France. Velečastiti g. urednik! Vu začetki mojega maloga pisanja vas najprle lepo pozdravlam, pa vam želem lübo zdravje od Gospoda Boga i Blažene Dev. Marije vse dobro. Nadale pa celo Slov. krajino, svoje lübe stariše, brata, sestre doma v Dol. Slaveči, celo rodbino i sosede. Jim želem vse dobro za düšo i telo. Vas pa, častiti g. Vrednik, prosim, mi nadale tak redno pošilajte te lepe krščanske liste kak dozdaj, vam zednim naročnino za drügo pol leta Pošlem, ka de više, je na Dom sv. Frančiška. So mi darüvali: jes i moja gospa i moje sestre gospod, po 5ír., vsega vküp pošlem 30 fr. Pa vam želem, da med izseljenci ne bi bilo niednoga, šteri nebi meo tej lepi krščanski listov Novine i M. List. Sem vesela gda je čtem, čegli večkrat mam očih pune skuz. Za naš krščanski list se vsi vküper zdrüžimo. Grah Ilonka z D. Slaveč. Prekosnice. Ona: Ti Marko, nesi to pismo na pošto, morem odgovoriti na vabilo k plesnoj veselici. Marko: V tom strašno grdom vremeni niti psa ne tirajo s pod strehe. Ona: Sem ti ne velela, ka bi si psa s sebov jemao, idi sam. Mladoženec svojemi prijateli : Znaš, včeraj popoldnevi sem šo v bunto po sol pa sem srečao svojo zaročenko. Pa pomisli, niti spoznati me ne štela. Prijateo : No pa ka si te napravo? Mladoženec : Za noroga sem se napravo. Prijateo : I ka je ona nato napravila ? Mladoženec : Včasi me je spoznala. Prijateo: Predstavim te oči tvoje zaročenke, ravno tam stoji na vogli vulice, hodiva ta. Mladoženec : Ide z zaročenkov proti oči, ki si jo je zaročo v Franciji. Med potjov pa sreča maloga brata svoje zaročenke i ga pita : Jeli, ka do ajta veseli, kda se njim predstavim kak njihov bodoči zet ? Obiskovalci Zdravilišča Slatina Radenci Pozor ! Naznanjam, da sem prevzel na novo urejeno restavracijo SPIRALNI TRIJER za vsaki komad ga fantirano po najnižji ceni pri G. Dittrich proizvodnja kovinskih izdelkov MURSKA SOBOTA. Bratec zaročenke : Pa ešče kak. Ve so že vnogokrat pravili, ka bi radi poznali tistoga nemaka, ki si to kozo jemle. Vučiteo : Ka se smeješ ti tam v tretjoj klopi ? Ti se gvüšno z mene smeješ ? Šolar : Ne prosim, jaz se ne smejem z vas. Vučiteo: Jaz pa sumim, da je tak, ar tü nega nika j drügo smešnoga. Pošta. P. M. Chateranoux. Sprejeli za misijonarke:. Bog plačaj ! — Tratnjek Petra domači, Gaberje. Vašega Novine so prišle z Francije nazaj. Naznanite nam njegov novi naslov. — Matajič Štefan, Hotiza. Prinesi naslov od Žerdin Janoša, njegove Novine so prišle nazaj. — Mekiš Roza, Trdkova. Vse bo kak želete. — Krčmar Etelke domači. Vaša se je v Zagrebi v drügo mesto odselila, prosimo njeni novi naslov, list je prišo nazaj, — Kerec Alojz, Pierrefonds. Naslov popravili, naročnine dobili 87 Din. 75 par, duga je tak ešče 12 Din. 25 par. Dr. Janez Ev. Krek. Za brata. Povest. II. V Zalogarjevi koči se je seznanil z neko leno, malovredno vdovo in gori je tičal skoro brez prestanka. Domov je prišel le, da je zopet kaj vzel in prodal. Staršem se je vendar še vedno smilil. „Zavreči ga ne smeva ; najin je“, je dejala večkrat Brlinka svojemu možu. Z zvijačnostjo in hinavskim obnašenjem ju je res preslepil toliko, da sta privolila v njegov zakon z zalogarico in mu izročila domačijo. Oče je imel še precej denarja prihranjenega, zato si ni ničesar izgovoril ; menil je, da bo dovolj zanj in Gašperju za doto. Toda prišlo je drugače. Roka se je lotila poleg drugih strasti že grda lakomnost. Ker sam ni prijel skoro za nobeno delo, je hotel obogateti z goljufije. Tožaril se je vse vprek in pri teh tožbah je spravil svoje lepo posestvo v grozne dolgove. Zatekel se je v stiski k očetu in ta mu je res parkrat rešil domačijo s svojim denarjem. Rok se pa ni izpremenil in ni ušel zasluženi usodi. Ne- kega soseda, ki si je bil še pri očetu izposodil večjo vsoto in jo potem njemu vrnil, je predrzno tožil za plačani dolg. Rok je prisegel ; prič ni bilo in sosed mu je moral piačati, kar je zahteval. Toda stvar se je zasukala in celo lastni oče in brat sta morala pričati proti krivoprisežniku Roku. Rok je bil vsed tega obsojen na šest mesecov zapora in ob tej priliki je tudi njegovo posestvo šlo na boben. Domačijo so mu prodali in Brün se je moral s svojo potrto ženo na stara leta seliti od rodne hiše. Dolgo ni prebolel tega udarca. Mesec dni po selitvi so ga selili sosedje k farni cerkvi — na pokopališče. Brlinka bi bila sedaj morala beračiti od hiše do hiše, če bi se je ne bil usmilil Gašper. Ničesar ni dobil od nekdaj tako bogate domača hiše in vendar je bil on najsrečnejši med vsemi. Nekaj krajcerjev si je bil prištedil ; Bog ga je ohranil vedno zdravoga in krepkega, a predvsem vdanega njegovim zapovedim. Preživo se je zavedal, kaj veleva četrta božja zapoved, da bi bil zapustil svojo revno mater. Preskrbel ji je prilično stanovanje, plačeval ji za hrano ; duševno jo je tolažil in ji vnemal v upanju razbolelo srce. Brlinka je vse dni skoro le prejokala. Nesrečni Rok ji ni šel iz spomina in njena nespametna vzgoja jo je živo bolela. Nebrojnokrat ji je moral Gašper ponoviti, da ni hud nanjo, podati ji roko v spravo in odpuščanje, za katero ga je ihteč prosila. Ni bilo dolgo, da je tudi ona na smrt oslabela. Gašper je prihitil iz Jelovice in sedel k njeni postelji. Prijela ga je za roko, pogledala mu solznih oči v njegovo moško, začrnelo lice in dejala : „Gašper, ti si moj angel. Bog gotovo ne bo pozabil, kaj si to storil svoji nasrečni materi. On naj te blagoslovi ! Nezaceljeno rano mojega srca poznaš ! — Hudobni otrok, ki sem mu jaz kriva.“ ― ―Solze so jo oblile pri teh besedah. — — „Rada trpim, kar mi je Bog namenil kazni za moje velike grehe. Samo to te prosim : ne pozabi nanj ! Moli, delaj kar moreš, da rešiš njegovo dušo.― ― Tebe nedolžnega bo brez dvojbe uslišal Bog. ― ―Kaj ne, da boš ?“ Gašper je pokimal in ves ganjen dejal : „Gotovo, mati, saj me vi prosite, in on je moj brat !? „Sedaj lako umrjem“, je vzdihnila mati in par minut kesneje ji je že Gašper za vedno zatisnil trud- ne oči. Od tistega časa je že poteklo mnogo let. Zapuščena Rokova žena se je vdala med tem pijači in se v veliko pohujšanje ljudi klatila okrog. Ko so jo nekega mrzlega jesenskega jutra dobili mrtvo pred njeno kočo, se je čutila olajšano vsa fara. Roka več let ni bilo domov. Ko je prišel, so ljudje že nekoliko pozabili njegovo prošlost. Prinesel je s seboj nekaj denarja in je pričel točiti v svoji koči pred cerkvijo žganje. Najslabši ljudje so se zbirali pri njem. Nemarnim gospodarjem je posojal tudi denar za ogromne obresti. Polagoma jim je naraščal dolg. Rok je potisnil pri sodišču in — tako uničil že tri kmetije. Vse ga zaničuje, a sodrga vendarle pri njem išče zavetja. V cerkvi ga pa nikdar nihče ne vidi. Med božjo službo napaja pijance s svojo strupeno pijačo. „Kaj bo, kaj bo z njim ? Oj, ljuba najina mati, pomagajte mi, da izvršim svoje delo ! Vrgel me je iz svoje koče, a obupam še ne. Bog je svemogočen v svoji usmiljenosti.“ Tako je vzdihnih Gašper, ko je v duhu bil premislil vso žalostno zgodbo, ki smo jo ravnokar opisali. (Dalje.) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Bakánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok. kjer dobite vsa jedila dobro in poceni. Za obilen obisk se Vam priporoča Benko Štefan, restavrater Vila „0lga“ (takoj pri vhodu v zdravilišče)