PRIMORSKI DNEVNIK je začal izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam« tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 Hr - Leto XLII. št. 20 (12.345)
Trst, petek, 24. januarja
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 linije)
O' H P
o o c 2 ® _ P ui
OS?’5
" fi5 3
a
V-š
m
z
c.
š—i
h:
-r
i
•723
•n!
S
!>■
I
Z dokončno odobritvijo v senatu vendar postal državni zakon
»Paket« ukrepov za Tržaško in Goriško odpira nove možnosti sldadnega razvoja
SANDOR TENCE
RIM — »Paket« ukrepov za gospodarski in družbeni razvoj tržaške in goriške pokrajine je od včeraj formalno državni zakon in bo stopil v veljavo takoj po objavi v uradnem listu, to se pravi čez približno dva tedna. Mesec dni po poslanski zbornici je zakonski osnutek po zelo hitrem postopku sinoči odobril še senat in to ob popolnem soglasju vseh političnih sil, kar je dober znak za njegovo hitro in celovito izvajanje. Vlada in parlament sta tako delno izpolnila obveze do Trsta in Gorice, »paket« pa bo pozitivno učinkoval na ekonomsko in družbeno tkivo teh dveh stvarnosti, le če bosta tudi mesti sami znah najti izhod iz sedanje otopelosti in emarginacije, za katero ni kriva vedno in samo država.
Zakon, ki ga je lani spomladi predložila vlada, njegova vsebina pa je sad skupnih naporov vseh demokratičnih sil, namenja tržaškemu in go-riškemu gospodarstvu skoraj tisoč milijard lir v triletju 1986-1988. Obema {»krajinama priznava pravni status nerazvitih področij, skoraj enak tistemu, ki ga že desetletja uživajo vse dežele južno od Rima. Tržaške
in goriške industrije bodo odslej naprej deležne posebnih olajšav, zlasti davčnega značaja, posebno pozornost pa zakon posveča industrijskim ustanovam v Trstu, Gorici in Tržiču, raziskovalnemu centru na Padričah in tržaškemu geofizikalnemu observatoriju. Glede padriške u-stanove velja tudi omeniti, da komaj odobreni zakon določa tudi novo se-
stavo upravnega sveta, v katerem bo odslej naprej zastopana tudi Kraška gorska skupnost. Gorica pa bo dobila svojo prvo univerzitetno fakulteto in sicer inštitut za mednarodne in diplomatske vede, poleg že načrtovane visoke šole za nadzornike proračunov javnih ustanov:
V razpravo so posegli parlamentarci skoraj vseh političnih skupin. Po
krajšem poročilu poročevalca Casti-glioneja (PSI) je vsebino normativa primemo poglobila senatorka Gerbičeva (KPI), ki je izrazila upanje, da je to le prvi, čeprav vsekakor zelo važen korak v boju proti emargina-ciji obeh pokrajin. Treba je nadaljevati po tej poti, je podčrtala komu-nistična predstavnica ter Trstu in NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Biasutti z Lamo na kongresu CGIL
GRADEŽ — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti je vsedržavnemu tajniku CGIL Lucianu Lami na sestanku med kongresom CGIL v Gradežu, obrazložil nekatere potrebe naše dežele in ga zaprosil, da v vsedržavnem merilu njegov sindikat te potrebe podpre. Gre, tako je poudaril Biasutti novinarjem po tem sestanku, za to, da se v Rimu podprejo zahtevo tržaškega ter goriškega področja, da dosežeta posebni status, saj se morata ti dve obmejni pokrajini gospodarsko razvijati, ne le za njuno gospodarsko ovrednotenje, marveč zato, da bosta lahko dejanski most razvoja in prijateljstva med Italijo in sosednimi državami. Poleg tega pa je Biasutti želel podporo CGIL za to, da se vsej naši deželi prizna status obmejne dežele v sklopu Evropske gospodarske skupnosti, kar bi veliko pripomoglo k vsestran-
skemu gospodarskemu razvoju vse dežele.
Vsedržavni tajnik CGIL Luciano Lama je dejal, da ima naša dežela poseben pomen in da bo njegov sindikat podprl njene zahteve v vsedržavnem merilu. Na tak način bi lahko Furlanija - Julijska krajina prišla na iste pozicije, na katerih so že nekatere obmejne dežele Zvezne republike Nemčije, ki že uživajo status obmejnih dežel v Evropski gospodarski skupnosti, in ki so se prav zaradi tega v zadnjem času gospodarsko zelo razvile.
V Gradežu se je namreč včeraj pričel 6. deželni kongres CGIL, organizacije, ki ima nad 90 tisoč članov in ki je najmočnejši sindikat v naši deželi. Prisostvuje mu nad 250 delegatov, prisotne so tudi delegacije iz sosednjih jugoslovanskih ter avstrijskih dežel. (M. W.)
NA 3. STRANI

zac	°
lussigi
RIM — Predsednik republike Cossiga je v sredo zvečer na Kvirinalu sprejel voditelje in sodelavce milanske založbe Mondadori, ki prav v teh dneh praznuje 70 letnico obstoja in uspešnega delovanja. Predsednica založniške hiše Mima Mondadori je uglednemu gostitelju podarila zgodovinski katalog prestižne založbe s seznamom vseh avtorjev, ki so v teh letih karkoli objavili pri Mondadoriju.
Sprejema se je udeležilo približno 150 pesnikov, pisateljev, časnikarjev in drugih literarnih ustvarjalcev, med temi tudi Fulvio Tomizza, ki je podaril Gossipi svojo najnovejšo knjigo »Zakonca iz Rossettijeve ulice« (Gli sposi di via Rossetti). Roman, ki bo izšel v prihodnjih dneh, govori o tragični ljubezenski zgodbi Stanka Vuka in Danice Tomažičeve, sestre narodnega heroja Finka, v kateri se zrcalijo tržaška predvojna leta in trpljenje ,in stiska mladega slovenskega člo'veka pod fašistično diktaturo. Tomizza je napisal ta roman na podlagi številnih pisem, ki jih je Stanko Vuk napisal ženi Danici Tomažičevi iz zapora v Fossanu pri Turinu, kjer je presedel štiri leta kazni zaradi protifašistične dejavnosti.
Poslanci tudi včeraj preglasovali večino
Predsednik republike bo jutri in v nedeljo v Dubrovniku
Cossigov obisk v Jugoslaviji potrditev dobrega sosedstva
BEOGRAD — Vršilec dolžnosti u-radnega predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve Vojislav Savin je včeraj uradno sporočil, da se bo predsednik italijanske republike Francesco Cossiga mudil v Dubrovniku ob 25. do 27. januarja na krajšem prijateljskem obisku na povabilo predsednika predsedstva Jugoslavije Radovana Vlajkoviča. Savin je dodal, da bosta Cossiga in Vlajkovič izmenjala stališča o poglabljanju dvostranskih odnosov in sodelovanja, kot tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in sicer v luči prijateljskih dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Skupno z napovedjo Cossigovega o-biska so jugoslovanski viri informacij posredovali tudi vrsto podatkov 9 italijansko - jugoslovanskih odnosih. Iz teh podatkov je razvidno, da je Italija na prvem mestu med kupci jugoslovanskih izdelkov na konvertibilnem tržišču, na drugem po vrednosti blagovne menjave med za-
hodnimi državami in na tretjem med vsemi zunanjetrgovinskimi partnerji Jugoslavije. Bližnji pogovori i-talijanskega predsednika Cossige z najvišjimi jugoslovanskimi državnimi voditelji bodo tako priložnost, da poleg preučevanja političnih vprašanj
določijo možnosti tudi za nadaljnjo poglobitev dvostranskega sodelovanja.
Skupna vrednost jugosloivanskega blagovnega izvoza v Italijo je lani po predhodnih podatkih znašala približno 900 milijonov dolarjev, oziroma 30 mi-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Vlada je iz dneva v dan krhkejša. Včeraj jo je parlament večkrat preglasoval pri glasovanju o finančnem zakonu. Število prostostrel-cev je vedno nihalo med 50 in 60, znak nezadovoljstva v petstrankarski koaliciji, ki bi lahko vodilo k obra-čunu. Komunisti so že formalno pri-šepnili vladi, naj odstopi, predsednik Craxi pa se je včeraj posvetoval z večino in z opozicijo, da bi stanje premaknil z mrtve točke. Natta in Napohtano sta ponovila stališče, ki ga je KPI objavila popoldne: v o-čitnem nasprotju s korektnostjo in političnim dostojanstvom je dejstvo, da vlada po večkratnem negativnem glasovanju ne odstopi. Komunisti menijo, da bo pot do odobritve finančnega zakona še težja in da je ne bo mogoče skrajšati, če ne pride do sporazuma. Craxi je sicer nameraval doseči sporazum s predstavniki koalicije, vendar je težko reči, kolikšne možnosti ima, da bi to res dosegel. To tudi zato, ketr se je, kot je dejal minister Goria, razpirava o finančnem zakonu na seji kabinetnega sveta
spletala z drugimi vprašanji, ki s finančnim zakonom nimajo nič skupnega. Vse to je privedlo do stanja, ki ga je Spadolini označil kot »motno«.
Da bi premostili težave, so se včeraj politični voditelji srečali na vrsti sestankov. Poleg kabinetnega sveta je prišlo do srečanja med Craxijem, Spadolinijem in De Mito, nato pa sta se ločeno sestala tajnika KD in PRI. Kaže pa, da so bili sestanki neuspešni, saj so se neugodni izidi glasovanja vrstili kot po tekočem traku. V parlamentu je tako s strani opozicije prišlo do vrste pikrih pripomb, med katerimi naj omenimo, da je radikalec Crivellini dejal, da »vlada ni več politični, ampak človeški primer«. Vsi sedaj že govorijo o preverjanju, medtem pa se še stopnjuje polemika med socialisti in demokristjani. Socialist Andò obtožuje demokristjane, da vodijo politiko destabilizacije, Pi-litteri pa očita De Miti, da je onemogočil izvolitev novega vodstva RAI. Stanje je torej resno in zaskrbljuje tudi Cossigo, ki se je v zadnjih dneh zasebno sestal s političnimi tajniki.
Pomoč za raziskovanje Jadrana
RIM — Senat je skoraj soglasno odobril zakonski osnutek, ki namenja 600 milijonov lir za skupno italijansko - jugoslovansko oceanografsko raziskovanje Jadranskega morja. Odlok, ki ga je predložilo zunanje- ministrstvo, predstavlja nadaljnji korak pri celovitem izvajanju sporazuma za učinkovitejši boj proti onesnaževanju Jadrana, ki je bil podpisan pred desetimi leti v Beogradu. Za izvajanje, tega sporazuma je bila pred osmimi leti ustanovljena tudi posebna italijansko - jugoslovanska mešana komisija.
Komunistična senatorka Gerbčeva, ki je posegla v razparvo, je podprla ta zakonski predlog, hkrati pa pozvala novoustanovljeno ministrstvo za ekologijo, naj v bodočnosti smotrneje koordinira raziskovalno dejavnost na Jadranu. Predstavnica KPI se je v tem okviru zavzela tudi za okrepitev in za večjo finančno pomoč laboratoriju za morsko biologijo v Brojnici pod Križem, (st)
»Deregulation« v svetu informiranja
V'
V Južnem Jemenu se stanje le počasi normalizira
VOJMIR TAVČAR
Kad italijanskimi sredstvi množične-9a obveščanja se spet zgrinjajo tem-ni oblaki križe. Vihar, ki se pribli-žuje, sicer ne zadeva kot pred leti Omotni položaj medijev, pač pa celoten ustroj sistema informiranja v državi. Trije dogodki tega tedna so opozorili, da se za kulisami bije o-ster boj za nadzorstvo tiska, zasebne in javne radiotelevizijske mreže. Gre za dogodke, ki zadevajo lastništvo o-srednjega italijanskega časopisa Corriere della sera in nekaterih naslonov v južni Italiji, za predsedstvo bi ustroj RAT, za pristojnosti in Ustroj zasebnih televizijskih hiš. O dogajanju smo sicer sproti poročali, vendar pa se ob vsem tem velja še trenutek zamisliti, saj je informira-
nje eden od temeljnih sektorjev vsake demokratične družbe in zadeva vse državljane.
Ng področju tiskane besede trenutno najakutnejši spor zadeva lastništvo lista Corriere dèlia sera, ki je skupno' z grupo Rizzoli prišel pod nadzorstvo družbe Gemina. Večino v tej družbi pa ima Fiat, ki je istočasno lastnik drugega največjega italijanskega časopisa, turinske La stampe. Oba časopisa združena presegata '20 odstotkov naklade italijanskih časopisov, kar je po zakonu prepovedano. Na to dejstvo je sindikat novinarjev že opozoril takoj, ko je Gemina prevzela nadzorstvo nad grupo Rizzoli, vendar tedaj vlada, še zlasti pa urad, ki jamči za spoštovanje določil zakona o tisku in za-
. NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ADEN — Kaže, da se je v Južnem Jemenu bojni vihar po zmagi upornikov končno nekoliko umiril. V desetih dneh krvavih spopadov te državljanske vojne je baje umrlo kakih 11 tisoč oseb, vendar pa te številke verjetno še niso dokončne. Predvsem naj bi bilo opustošeno glavno mesto Aden, kjer so se bili najhujši boji. Dosti naj bi bifo skupinskih u-strehtev, vendar pa se ne ena ne druga stran nista lotili tujih državljanov.
Najbolj množične evakuacije tujcev so se začele v sredo in v noči med sredo in četrtkom, po trditvah zunanjih političnih opazovalcev pa naj bi se nadaljevale še nekaj dni. »Radio Aden«, ki ga sedaj upravljajo uporniki, pa miri prebivalstvo ter se obrača na tuje tehnike, naj ostanejo v državi, češ da je najhujše že
mimo. Da se stanje počasi normalizira potrjuje tudi dejstvo, da so včeraj zjutraj za nekaj ur tudi odprli letališče v Adenu. To letališče je bilo v prejšnjih dneh večkrat bombardirano.
Italijanski veleposlanik v Adenu Michele Petrocelli je medtem izjavil, da je 17 Italijanov, med katerimi tudi nekaj uslužbencev veleposlaništva samega, že odpotovalo v Džibuti.
Sovjetski zunanji minister ševard-nadze je medtem še enkrat poudaril, da nima Sovjetska zveza nobenih odgovornosti za državni udar in da se še vnaprej ne bo vmešavala v tisto, kar smatra za notranjo zadevo Južnega Jemena. Spomniti se moramo, da je bilo sovjetsko veleposlaništvo v Adenu večkrat bombardirano in da je med. državljansko vojno umrlo tudi nekaj sovjetskih državljanov.
Craxijev poziv
stavkajočim
zdravnikom
RIM — Stavka italijanskih zdravnikov se nadaljuje, kljub pozivu, ki ga je na sindikalne organizacije zdravnikov naslovil predsednik vlade Craxi. Vladni poglavar v svojem pozivu priznava, da imajo zdravniki prav posebno vlogo v italijanski družbi in da je treba priznati njihovo profesionalnost. Prav tako je realna in občutena potreba, pravi predsednik vlade po Samostojnem predstavništvu zdravnikov v sindikalnih organizmih.
Vlada je izdelala predloge, ki bi utegnili omogočiti pravično rešitev tega. sindikalnega spora in zato po Craxijevem mnenju, ni razlogov da bi zdravniki stavkali še naprej. Zato Craxi poziva zdravnike in apelira na njihovo občutljivost ter na njihov čut odgovornosti,' da bi prekinili stavko in tako odpravili težave.
•	Paket
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Gorici priznati mednarodno vlogo na stičišču zahodne in vzhodne Evrope, ki jo vlada in tudi razne pohtične sile ne znajo še ceniti in primemo ovrednotiti. Vzporedno s temi gospodarskimi ukrepi pa bo treba poskrbeti tudi za družbeno in kulturno rast teh krajev, pri čemer je Gerb-čeva navedla potrebo po odobritvi pravičnega globalnega zakona za slovensko manjšino. Na problem sožitja se je v svojem posegu navezal tudi socialist Garibaldi, koordinator ožje skupine komisije za u-stavna vprašanja, ki se ukvarja s predlogi za globalno zaščito Slovencev.
O razumevanju in sožitju med raznimi narodnimi komponentami kot pogoju za ekonomski razvoj so z izjemo fašista Rastrellija, za katerega se je zgodovina ustavila pri letu 1945, govorili vsi nastopajoči, predvsem pa Giust (KD), Rossi (PRI), Ferrari Aggradi (KD) in Valitutti (PLI). V glasovalni izjavi je goriški senator KPI Battello še enkrat pozval vlado, naj se vendarle izreče ali misli sploh izdelati svoj zakonski predlog za zaščito naše narodnostne skupnosti. Vlado je med razpravo zastopal podtajnik pri ministrstvu za industrijo Zito.	SANDOR TENCE
•	Cossigov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lijonov dolarjev več kot predlanskimi. Približno za toliko se je povečal tudi uvoz iz Italije in je dosegel 996 milijonov dolarjev. Med vsemi sosednjimi državami ima Jugoslavija najbolj razvit maloobmejni promet z Italijo, ki doseže več kot petino skupne blagovne menjave. V blagovni menjavi pa so vse občutnejši omejevalni dejavnik protekcionistične ovire, ki izhajajo iz članstva Italije v EGS. Tako se je močno zmanjšal izvoz juneti-ne iz Jugoslavije v Italijo. Pričakovati je, da bo Italija podprla jugoslovanske predpogoje za liberalizacijo trgovine med pogovori z EGS februarja v Bruslju.
To so torej podatki, ki jih navaja jugoslovanski tisk. Sicer pa daje velik poudarek temu obisku še zlasti znani beograjski tednik NIN, ki objavlja dolg interju s predsednikom Cossigo. V njem italijanski predsednik poudarja, da predstavljajo italijansko - .jugoslovanski odnosi zgled odnosov med državami z različnim družbenim ustrojem. Po vojni so bili prav spori med Italijo in Jugoslavijo zelo ostri, premostiti pa jih jè bilo moč z obojestransko dobro voljo in z zavestjo, da državi veže skupna zemljepisna in strateška usoda. »Danes je prav Jugoslavija ena tistih držav, s katerimi imamo odlične od nose,« je dejal Cossiga. Italijanski predsednik je nato izrecno poudaril mednarodno vlogo Jugoslavije ter dejal, da je prepričan, da je gibanje neuvrščenih zelo pomembno, tako kot so pomembne nevtralne države. Resnično neuvrščene države pa pripomorejo k vzpostavljanju mednarodnega ravnovesja. Cossiga je nato govoril o italijanski politiki in dejal, da v Italiji ni bilo, v povojnem času, pohtične nestabilnosti. Tako se je zvrstilo mnogo vlad, vendar je bila zunanja politika Itahje do Jugoslavije vedno konstantna.
Končno pa se je predsednik republike zaustavil pri vprašanju mednarodnega terorizma. Poudaril je predvsem potrebo po stvamejših mednarodnih dogovorih in nujnost, da se v vseh državah uveljavi prepričanje, da terorizem nikomur ne koristi. Italija in Jugoslavija sta za to še zlasti zainteresirani, kajti kot sredozemski državi sta izpostavljeni terorizmu.
Včeraj ponoči v neki garaži zaradi uhajanja plina iz avtomobila
Silovita eksplozija v predmestju Modene terjala sedem mrtvih in mnogo ranjenih
Župan oklical tri dni žalovanja - Pogreb na občinske stroške
MODENA — V predmestju Modene Sant’Agnese je včeraj ponoči silovita eksplozija terjala sedem smrtnih žrtev in devet ranjenih, od katerih je nekaj v kritičnem stanju. Po trditvah preiskovalcev, je eksplozijo povzročilo uhajanje plina iz rezervoarja avtomobila, ki je bil čez noč parkiran v pritlični garaži stavbe. Okoli polnoči, ko je eksplozija razdejala poslopje, so bili vsi prebivalci trinadstropne stavbe v njem, tako da je imela smrtonosne posledice.
Žrtve eksplozije so 10-letna Elena MartineUi, 9-letna Wania Roversi in njen 17-letni brat Wilham, 74-letna Cesarina Grandi, 47-letna Vanda Mantovani, 55-letna Uhana Baraldi in njena 35-letna hči Cristina Tangeri-ni, medtem ko je bil njen oče, 65-letni Edmeo Tangerini, lastnik avtomobila, ki je povzročil tragedijo, hu-
do ranjen.
Po vsej verjetnosti je do eksplozije prišlo, ko je nekdo ah v garaži ali pa v gornjem stanovanju, kjer je bivala družina Tangerini, prižgal luč ah pa si prižgal cigareto. To je bilo dovolj, da je iskra v prostoru, ki je bil že nasičen s plinom, povzročila eksplozijo.
Stanovalci so se takoj zavedli, kaj se je zgodilo. Hitro so organizirah izpraznitev prostorov, kar je bilo nujno, saj se je le slabo uro po tragediji zrušil majavi del stavbe, ki je žal vseeno pokopal nekaj oseb.
Škode je za kaki dve milijardi lir, vsi prebivalci, skupno dvanajst družin, pa so namastili v še prazna stanovanja ljudskih gradenj. Modenski župan je medtem oklical tri dni žalovanja. Pogreb žrtev bo v soboto zjutraj na občinske stroške.
Zaporni nalog za Abu Nidala
RIM — Rimski javni tožilec Sica je včeraj zjutraj podpisal zaporni nalog za palestinskega voditelja Abu Nidala. Vzroki, ki so privedli sodnika, da je sprejel to odločitev so še neznani, vendar kaže, da je Sica upošteval pričevanje terorista, ki so ga aretirali takoj po pokolu na rimskem letahšču, Fiumicino. Zaporni nalog so že izročili predstavnikom Interpola, ki bodo sedaj morali izslediti Abu Nidala.
Popoldne se je Sica na rimski kvesturi sestal s šefi pohtičnega urada, s katerimi je proučil elemente, ki so izšli iz dosedanje preiskave. Ob koncu je Sica izrazil prepričanje, da so Abu Ni-dal in pripadniki njegove organizacije odgovorni za atentate proti jordanskemu veleposlaništvu, proti rimskemu Cafe de Paris, proti uradom British Airways ter na rimskem letališču Fiumicino.
V hotelu Sidharta Intercontinental v New Delhiju
POŽAR ZAHTEVAL 38 MRTVIH V DOSLEJ NAJVEČJI TRAGEDIJI
NEW DELHI — V hotelu Sidharta Intercontinental v centru New Delhija je predsinočnjim silovit požar, ki je goste in hotelske uslužbence presenetil po večerji, terjal 38 mrtvih, medtem ko je ranjenih najmanj 80, nekaj o-seb pa še pogrešajo. Med mrtvimi je 25 tujih državljanov in sicer Angležev, Sovjetov, Belgijcdv, Američanov in Avstralcev.
Dinamika požara še ni povsem jasna, vendar pa kaže, da je ta izbruhnil v jedilnici okoli 21. ure po krajevnem času. Preiskovalci menijo, da ga je verjetno povzročil kratek stik, vendar pa ne izključujejo možnosti sabotaže s strani sikhov. Policijske oblasti še dodajajo, da bi bil tragičen obračun smrtnih žrtev mnogo manjši, če bi se ne uslužbencev ob izbruhu lotila panika.
V trenutku tragedije je nekaj hotelskih gostov že spalo, mnogi pa so bih v svojih sobah. Požar, ki se je bliskovito razširil na višja nadstropja desetnadstropne zgradbe, je razsajal kakih šest ur, preden so ga ukrotih gasilci. V hotelu je bilo 180 gostov in nekaj desetin u-službencev, večina žrtev pa je umrlo zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. To je, po trditvah krajevnih oblasti, največja tragedija, ki je dosedaj prizadela mesto.
Živahna dejavnost SFR Jugoslavije pred vrhom neuvrščenih v Harareju
BEOGRAD — Na prošnjo novinarjev na tiskovni konferenci, da pove kaj o sedanji dejavnosti neuvrščenih in Jugoslavije pred osmim vrhunskim srečanjem v Harareju, je glasnik zunanjega ministrstva Vojislav Savin dejal: »V tem obdobju se je začela intenzivna dejavnost neuvrščenih držav z namenom čim temeljitejših priprav ha osmi vrh neuvrščenih v Harareju. V tem okviru tudi naša država razvija široko dejavnost in stike z večjim številom neuvrščenih držav.
V teh številnih dejavnostih ima izjemen pomen ministrski sestanek koordinacijskega biroja v New Delhiju, ki bo aprila. Kot je znano, je bil nedavno v New Yorku sestanek koordinacijskega biroja na ravni veleposlanikov, na katerem je Indija kot predsedujoča
gibanja neuvrščenih držav in gostiteljica aprilskega sestanka koordinacijskega biroja, predlagala dnevni red in udeležence seznanila z drugimi pripravljalnimi dejavnostmi v zvezi s tem zborovanjem.
Sestanek v New Delhiju ima poseben pomen prav zaradi izvajanja čimbolj vseobsegajočih priprav na vrh v Harareju in zagotovitev njegovega uspeha.
Izhajajoč iz idejnega pomena, ki ga Jugoslavija pripisuje osmemu vrhu neuvrščenih držav, ki bi moral prispevati k reševanju ključnih mednarodnih problemov, smo v naši državi začeli široke priprave za nastop in sodelovanje Jugoslavije na osmi konferenci neuvrščenih držav in na vseh akcijah neuvrščenih, ki se bodo zvrstile pred konferenco.« (dd)
Eksplozije v Rimu
RIM — Včeraj zjutraj je v rimskem predmestju Ostiense prišlo do vrste eksplozij plina v mestni kanalizaciji. Eksplozije so vrgle v zrak več pokrovov kanalizacije, pri čemer je bilo kakih 10 ljudi ranjenih, od katerih dve osebi dokaj hudo.
Tehniki mestne službe za plin so začeli s popravili, vendar so pred tem v skoraj vsej mestni četrti prekinili tok. Prebivalci se pritožujejo, da so v teku jutra čutili močan vonj po plinu in da je marsikdo obvestil tako meistno podjetje za plin kot policijo, vendar se nihče ni prikazal, da bi ugotovil, kaj se pravzaprav dogaja. Ko je plin eksplodiral je bilo seveda prepozno.
• »Deregulation«
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ložniški dejavnosti, dogovoru ni oporekal. Položaj se je delno spremenil v zadnjih tednih, ker je Fiat prisotna v Gemini s še večjim številom delnic. Najprej je veljavnosti novega lastništva grupe Rizzoli oporekal podtajnik pri predsedstvu vlade Amato, dva dni od tega pa je zavzel podobno stališče tudi urad, ki skrbi za spoštovanje zakona o tisku, in zahteval od milanskega sodišča, naj razveljavi kupoprodajno pogodbo Gemina - Rizzoli. Zanimivo je pri tem, da so se ob razpletanju (ali zapletanju) zadeve, postopno zaostrili tudi odnosi med Fiatom in vlado, še zlasti pa med Fiatom in PSI. To je mogoče razbrati tudi iz uradnega komunikeja družbe Gemina, ki seveda zavrača tolmačenje vlade in izraža popolno zaupanje neodvisnosti sodstva ter strokovnosti novinarjev. Polemika s tistimi vladnimi krogi, ki so še pred kratkim ostro napadli obe kategoriji, je naravnost prozorna.
Tudi sklep turinskega pretorja, da zatemni vse tiste zasebne postaje, ki proti določilu zakona o radiu in televiziji, oddajajo na vsem, ali pretežno na vsem državnem območju, je le zadnji člen v dolgi verigi polemik in sporov. V lanskem letu je vlada začasno
rešila vprašanje s tem, da je določila zakona začasno popravila in dopolnila s posebnim odlokom, katedega veljavnost je bila štirikrat podaljšana. Tako ukrepanje pa je vznejevoljilo vrsto političnih in gospodarskih krogov in baje so tudi s Kvirinala dali vedeti, da peti ukrep v korist Berlusconija ne bi naletel na ravno navdušen sprejem. V veljavo so torej prišle spet nekdanje norme, ki so odraz razsodbe Ustavnega sodišča izpred nekaj let in ki prepovedujejo zasebnikom istočasno oddajanje na vsem državnem ozemlju. Kljub opozorilom Palače Chigi, da o radijskih in televizijskih emisijah lahko odloča le parlament, je turinski sodnik Casalbore, odredil zatemnitev oddajnikov na osnovi dokaznega gradiva, ki so ga zbrali finančni stražniki in funkcionarji Escopost.
In končno RAL Vladna koalicija še vedno ni rešila vprašanja imenovanja nemega upravnega sveta ustanove, potem ko je pred nedavnim kandidat za predsedstvo Pierre Corniti zahteval spoštovanje določil reformnega zakona. Camitija podpirajo socialisti, medtem ko mu prav tako odločno nasprotujeta PSDI in KD. Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI mora sedaj izvoliti novega predsednika in novi upravni svet. Prvo glasovanje v torek ni dalo nobenega izida, v trenutku ko pišem pa ni še jasno, ali je izid. drugega glasovanja pozitiven. Ni pa najbrž težko prerokovati, da spor ne bo zlahka re-
šen, saj bistvo problema ni, kdo bo upravljal RAI, pač pa ali bo RAI bolj avtonomna kot doslej in ali bo vsaj delno uresničen duh reformnega zakona izpred desetih let.
Vse to, po mnenju novinarskega sindikata FNSI, dokazuje, da se na področju informiranja skoraj »divje« izvaja politika destabilizacije in da je »deregulation« (izničevanje norm in pravil igre) v tem sektorju pravilo in ne izjema. »Pomanjkanje vsekršne jasne norme — pravi vsedržavni sekretar FNSI Sergio Borsi — je odraz dejstva, da politične sile ne morejo in nočejo sprejeti ustreznih zakonov na področju informiranja. Dogodki zadnjih dni potrjujejo to analizo obenem pa še zaostrujejo nerešene probleme. Zdi se mi, da ravno stranke prevzemajo nase vse večjo odgovornost, ko odlašajo s treznimi in resnimi rešitvami.«
Ko torej manjka jasen normativni okvir, se lahko »posili« zakon o tisku in norme o preprečevanju trustov, na pretorja, ki uveljavlja sicer zastarel zakon o radijskih in televizijskih oddajah pa »navalita«, in sicer z istim argumentiranjem, tako vlada kot neposredno prizadeti lastnik.
Tipična italijanska zmešnjava, značilen kaos? Takšno »branje« dogodkov je najbrž preveč semplicistično. Dejstvo je namreč, da smo tako v državnem kot v mednarodnem merilu priča novi razporeditvi oblasti in novim ravnovesjem, ki zadevajo tako finančno
sfero kot proizvodni gospodarski svet in tudi sektor informiranja še zlasti na področjih informatike in telematike. Spopad med raznimi grupami je očitno še v teku in vsem ustreza, da v svetu informiranja prevladuje »deregulation«, saj si tako lažje zagotovijo nadzorstvo nad raznimi množičnimi mediji. Prav nadzorstvo nad mediji pa je v taki bitki odločilnega pomena, saj po eni strani omogoča izsiljevanje nasprotnikov, po drugi pa utrjevanje lastne oblasti in oblikovanja novih ravnovesij.
Politične sile očitno niso dovolj močne, da bi v sedanjem stanju lahko uveljavile jasna pravila igre in zahtevale, da bi jih vsi spoštovali, ker so vsaj delno tudi same soudeležene v spopadu. Od tod odlašanje, spori, križni veti itd. Toda če tako stanje lahko ustreza nekaterim skupinam oblastnikov, očitno ne ustreza in ne more ustrezati celotni družbi, ki je vse bolj porinjena ob stran ter objekt zakulisnih iger.
Vse to pa ni samo v nasprotju z načeli demokracije. Če taktično taka situacija lahko koristi nekaterim, je v daljši perspektivi škodljiva za vse, tudi za tiste, ki se danes s tem okoriščajo. Hudo je, da ravno politične sile tega ne doumejo in se s tem odpovedujejo eni svojih bistvenih vlog in nalog. To pa ne more biti brez posledic.
VOJMIR TAVČAR
Zaključki deželnega kongresa FILT-CGIL
Šesti deželni kongres sindikata CGIL v Gradežu
Dežela F-JK se mora resiti iz sedanje more odročne dežele in se gospodarsko razvijati
GRADEŽ — Z dvojezičnimi uvodnimi in pozdravnimi besedami, ki jih je v italijanskem in slovenskem jeziku izrekel Bruno Mosetti, član vodstva sindikata upokojencev iz Trsta, se je včeraj v kongresni palači v Gradežu pričel 6. deželni kongres CG IL, ki bo trajal tri dni. Na kongres je prišlo nad 250 delegatov iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Prišli pa so tudi delegati sindikatov sosednjih dežel, s katerimi tako CGIL kot sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL i-mata tesne in prijateljske stike. Sindikate iz Slovenije sta zastopala Marjan Orožen in Drago Seligar, Hrvaške pa Zvonimir Hrabar. Z njimi je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Prisotna sta bila tudi Paul Edvard za koroške sindikate Gottfried Grandi za štajerske.
Na kongresu je bila seveda v ospredju uvodnega poročila gospodarska politika sindikatov, rimske vlade ter deželne vlade. Vendar pa so tako deželni tajnik CGIL Giannino Pado-van v svojem uvodnem poročilu (trajalo je uro in pol) kot tudi diskutanti govorili tudi o problematiki slo venske narodnostne skupnosti ter o
odnosih in stikih med sindikatih čez mejo.
Za predsedniško mizo je bil raztegnjen velik dvojezični transparent, o dvojezičnem pozdravu smo že pisali. V svojem poročilu je Padovan posvetil precej prostora vprašanjem Slovencev pri nas. Nujna je globalna zaščita, vendar ne na osnovi Vizzinijevega osnutka, o katerem je CGIL že izrekla pomisleke in dala tudi svoje predloge. Vse italijanske in slovenske demokratične sile se morajo torej zavzeti za hitro izvedbo zaščitnega zakona, ki bo za Slovence sprejemljiv. Sindikat je na poti enakopravnega vrednotenja slovenščine z italijanščino z dvojezičnimi izkaznicami, letaki, specifičnimi pobudami. Vendar pa imajo slovenski delavci organizirani v sindikatu veliko odgovornost pri vrednotenju te enakopravnosti, je še dejal Padovan.
Tajnik CGIL je govoril tudi o stikih s sindikati v okviru dežel Alpe Jadran. O tem sta govorila v uvodu tudi pokrajinski tajnik CGIL za Goriško Luciano Pini, ki se je spomnil večjih manifestacij za mir in razorožitev, Id so bile v prejšnjih letih v Redipuglii, Gorici ter Ljubljani, in Bruno Miloc-
co, Id je predsedoval kongresu in je poudaril velik pomen, ki ga za sindikat imajo ti mednarodni stiki. O tem sta govorila v svojih pozdravih tudi Marjan Orožen in Zvonimir Hrabar.
V našem poročanju se seveda moramo omejiti na najpomembnejše. Tajnik CGIL Padovan je uvodoma orisal vse najpomembnejše postavke sindikalne akcije v vsedržavnem merilu, od stanja znotraj CGIL, o stikih z drugimi sindikati, o sindikalni enotnosti, o lanskem referendumu, o zahtevi sindikalne baze, da ima več možnosti odločanja. Kar se tiče naše dežele je Padovan dejal, da nas je kriza zajela bolj kot katerokoli drugo italijansko deželo. Pri nas je sedaj 50 ti-toč brezposelnih in nad 16 milijonov ur dopolnilne blagajne. Deželna uprava mora bolj učinkovito, s hitrejšim tempom, pomagati k razvoju tukajšnjega gospodarstva.
Velika industrija na Tržaškem in Goriškem je v krizi, rešuje se le mala in srednja industrija v Furlaniji. Vendar pa je opažati, je dejal Padovan, da se industrijci v zadnjem času zanimajo za posodabljanje industrijskih obratov v trikotniku Milan - Turin - Genova bolj kot v
drugih krajih države. To bi privedlo do obubožanja tistih krajev v T;Aiji, ki so izven tega trikotnika. Prav zaradi tega je bolj pomembna učinkovita akcija deželne vlade, je dejal deželni tajnik CGIL, ki je zatem podrobno analiziral položaj v različnih področjih v naši deželi.
Na govorniškem odru se je zatem pojavil tudi predsednik deželne vlade Adriano Biasutti. V svojem govoru je zagovarjal izbire večine v deželnem svetu ter dejal, da moramo vse naše gledanje na razvoj gospodarstva posodobiti. Pozabiti moramo na nekdanje gledanje v industrijski razvoj, biti moramo sodobni in se spoprijeti s tem, kar je v svetovnem gospodarstvu najbolj učinkovito.
V popoldanskem delu kongresa še je .pričela razprava, v katero so posegli delegati iz raznih krajev naše dežele. V večernih urah je bil mednarodni posvet o vprašanjih razorožitve, miru in o vlogi naše obmejne dežele. V razpravi so sodelovali sindikalisti iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ter nekateri novinarji. O vsem tem p>à, zaradi pozne ure, bomo poročali jutri.
MARKO WALTRITSCH
Tretji deželni kongres italijanske federacije transportnih delavcev FILT - CGIL, ki je bil konec preteklega tedna na tržaški Pomorski postaji, je glede splošne problematike v celoti osvojil predkongresna stališča sindikata, s posebnim poudarkom na skrbi za gospodarski razvoj in zaposlovanje.
Posebej so se na kongresu izrekli tudi o vprašanjih deželnega značaja in sicer v prvi vrsti o tistih, ki zadevajo vprašanja prevozov in prometnih zvez. Z ozirom na neupoštevanje trbiške prometnice in gomje-jadranske vodne poti v osnutku generalnega transportnega načrta, so se udeleženci izrekli o njem skrajno negativno in v kongresnih zaključkih izrazili zahtevo po čimprejšnjem popravku, s katerim naj bi ovrednotili geografsko lego in kakovost prometnih infrastruktur v Furlaniji - Julijski krajini. V tej zvezi si bo sindikat FILT - CGIL še naprej prizadeval za dograditev prometnic v izgradnji in za realizacijo načrtovanih ter za resnično učinkovitost bližnje deželne konference o prevozih.
V zaključnem dokumentu so posebej obravnavana tudi sindikalna vprašanja delavcev v prometu in prevozih, kongres p>a je zaključila izvolitev deželnega tajnika FILT - CGIL, Ivana Carravette.,
Marca v Novi Gorici in Gorici
Bogat program IL srečanja gledališč Alpe-jadran
Naroči se na Primorski! Danes je cenejši
NOVA GORICA — 15 gledaliških predstav v Gorici in Novi Gorici, gostovanja po različnih krajih Primorske, repriza v Ljubljani, strokovni simpoziji in še marsikaj ■— to je okvirni spored II. srečanja gledališč Alpe - Jadran, ki so ga predstavili včeraj v novogoriškem centru Iskre Delta. Manifestacija, ki naslednje novogoriškemu srečanju Malih odrov, bo od 21. do 28. marca z domicilom, kot že poudarjeno, v obeh obmejnih mestih.
Ta odmevna kulturna prireditev skupnosti Alpe - Jadran je sad dobrih odnosov med prebivalci in ob-
činama Nove Gorice in Gorice, so poudarili na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavnik skupščine Nova Gorica Stojan Fakin, goriški odbornik za kulturo Obizzi, predstavnik upravnega odbora goriškega kulturnega doma Edmund Košuta, direktor festivala Sergij Pelhan in programski vodja Emil Aberšek. Pri tem ne gre prezreti deleža, ki ga mora imeti slovenska narodnostna skupnost v Italiji, za katero je prav ta manifestacija med priložnostmi, da utrjuje svojo dejavno vlogo povezovalke različnih kultur.
Brez dvoma bo tudi letošnji pro-
gram zelo bogat in zanimiv, čeprav srečanje gledališč Alpe - Jadran še vedno išče natančnejšo izoblikovanje svoje podobe, ki je predvsem v tem, da bi aktivno vključilo v prostor in čas posamezne, tudi bolj oddaljene sredine in pokrivalo širše območje. Tako so na primer v teku še pogovori, da bi vsaj kako predstavo videli v Trstu, medtem ko bodo v Ljubljani že letos (kot lani) številna gostovanja v Cankarjevem domu in Domu španskih borcev. Organizatorja PDG iz Nove Gorice in Deželna gledališka ustanova iz Gorice si z obema občinama prizadevata, da bi do te čimširše popularizacije vendarle prišlo. V tem okviru je seveda pomembno, da bo kot gost nastopila tudi skupina Koroških Slovencev s Cankarjevim Kurentom.
Po lanskoletnih izkušnjah so organizatorji letos opustili tekmovalni značaj srečanja, svoje napore pa so usmerili v čimvečjo profesionalno reprezentativnost, kar bo seveda porok za kakovost manifestacije.
Sicer pa bomo natančnejše podatke dobili na naslednjih tiskovnih konferencah, ko bo organizacijska struktura podrobneje začrtana in tu naj poudarimo dejstvo, da bodo podobno srečanje sklicali tudi v Gorici, s čimer skuša italijanska stvar dejavneje vključiti v potek prireditve tudi svoja sredstva javnega obveščanja.
(mč)
PROGRAM FESTIVALA
La Contrada Trst: Eter Turini - Jožef in Marija; Drama SNG Ljubljana: Bertolt Brecht - Malomeščanska svadba; Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane: Collodi - Svetina - Ostržek; Studio Biihne iz Gradca R. P. Bruber - Heimatlost (Brez domovine) ; Studio Biihne iz Beljaka: G. M. Hofmann - Blasius; Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, Luigi Pirandello - Šest oseb išče avtorja; Teatar ITD iz Zagreba: J. Murrell - G. Wilson - Sara in vrisk Lan-duste; Teater Grappe 80 z Dunaja: Nestroy - Prejšnji odnosi; Tea-tral Nationlal iz Bukarešte: D. Lebovič; Faruk in P. Bekič - Domul Valentino; Jugoslovensbo dramsko pozorište iz Beograda: L. Simovič -Potujoče gledališče Šopalovič; Divaldo Bratri Mršteku iz Brna: Vi-tezlav Nezval - Manon Lescaut; Teatro Adua iz Turina: Bertolt Brecht - Švejk; samostojni nastop Ljube Tadiča iz Beograda z Norim planetom. Predstavi iz dežel Veneto in Bavarske bodo organizatorji izbrali naknadno, saj se v teh deželah niso še odločili katero skupino naj pošljejo v Gorico oziroma Novo Gorico.
---- Marko Waitritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
46.
Iz te pisarne, ki je bila v prvem nadstropju stavbe na vogalu Korza z Ul. 24. maja (to je pisarna kjer je danes goriško uredništvo Primorskega dnevnika) so s silo odstranili pokrajinskega predsednika Pettari-na. Obtoževali so ga, da se je z večino goriškega Pokrajinskega odbora protivil raztegnitvi italijanskega centralističnega zakona o krajevnih upravah v novo priključene dežele, ki so bile vajene na široko upravno avtonomijo znotraj avstro-ogrske države.
Fašisti so zasedli tudi stavbo goriškega županstva. Zahtevali so od župana Bonneja, da se izreče za kako vsedržavno stranko. Bonnè je namreč zmagal na januarskih volitvah v začetku istega leta na čelu krajevne liste, ki je imela odločilno podporo slovenskih volivcev. Ker se Bonnè ni hotel opredeliti so ga nekaj dni poteč fašisti vrgli iz županstva. Na čelo občine je ponovno prišel podestà Bombi. Upanja za slovensko občinsko šolo je tako bilo konec. Ta se je sicer še nadaljevala. A v naslednjem šolskem letu je bilo v njej le še 238 učencev, v šolskem letu 1924-25 pa le še 92 učencev. To je bilo le nekaj od-
stotkov vseh učencev osnovnih šol v mestu, medtem ko jih je bilo leta 1914 v slovenskih osnovnih šolah kar 40,16 odstotkov.
Tudi drugače so se goriški fašisti in nacionalisti maščevali nad takratnim županom Bonnejem. Niso mu namreč odpustili, da je privolil v odprtje slovenskih občinskih osnovnih šol v mestu. V galeriji portretov goriških županov od srede prejšnjega stoletja sem, katerih slike krasijo stene najbolj pomembnih soban goriškega županstva, ni namreč slike župana Bonneja, pa čeprav gre za edinega demokratično izvoljenega župana v časovnem razdobju med dvema vojnama. Niti piscu te razprave o slovenskem osnovnem šolstvu v Gorici, ki se je pred leti, v svojstvu občinskega svetovalca, zavzel, da bi našli njegovo sliko in dali izdelati primerni portret, ni uspelo doseči uspeha.
* * *
Čeprav je naša razprava namenjena skoro izključno preučevanju zgodovine slovenskih osnovnih šol v mestu Gorici in se nismo dotaknili niti tistih slovenskih osnovnih šol, ki so delovale v najbljižjih vaseh okrog Gorice, tistih ki so imele takrat občinsko samostojnost, kot so bile Štandrež, Ločnik, Pod-gora s Pevmo, Štmavrom in Podsabotinom, Solkan s Kromberkom, Šempeter ter Vrtojba, pa je prav, da se trenutek zaustavimo ob splošnem vprašanju slovenskega osnovnega šolstva v vsem Primorju v trenutku ko so naši kraji pripadli italijanski kraljevini. Gre za kraje, ki jih je v novembru 1918, po zlomu avstro-ogrske države, zasedla italijanska kraljeva vojska. Do konca leta 1920 je v teh krajih bila najprej vojaška, potem civilna zasedbena oblast. Z rapalsko
pogodbo so bili ti kraji priključeni italijanski kraljevini in kmalu zatem, v začetku leta 1921, ko sq bile v vsej državi parlamentarne volitve so tudi novopečeni italijanski državljani volili svoje zastopnike v rimsko poslansko zbornico.
Iz uradnih italijanskih podatkov, ki jih je v svoji daljši razpravi z naslovom »Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja« leta 1970, objavil Drago Pahor, lahko ugotavljamo, da so bile v Trstu in na slovenskem primorskem podeželju kot tudi v hrvaški Istri odprte slovenske oziroma hrvaške šole. Odpirali so jih pač tam, kjer so bile že pred vojno, kjer so bila šolska poslopja uporabna, kjer je bilo moč dobiti učiteljske moči. Teh ni bilo veliko, kajti mnogi učitelji so med vojno morali obleči uniformo. Mnogi so padli. Nekateri so bili še v ujetništvu, bodisi ruskem kot srbskem ali italijanskem.
Ob koncu šolskega leta 1918 je bilo v okraju Gorica - okolica odprtih 59 slovenskih osnovnih šol s 119 razredi, 84 učitelji in 13.000 učenci. V tolminskem okraju je bilo odprtih 57 šol s 65 razredi, 67 učitelji in 5.321 učenci. V sežanskem okraju je bilo 38 šol s 61 razredi, 62 učitelji in 5.044 učenci. V okraju Gradišče ob Soči, v katerega so sodile nekatere slovenske vasi na skrajnem zahodu Brd ter na južno-za-padnih obronkih našega Krasa, je bilo takrat odprtih pet slovenskih šol z 10 razredi, osmimi učitelji in 813 učenci. V tistih okrajih, ki so pred vojno sodili v Goriško - Gradiščansko deželo, je bilo torej v prvem šolskem letu po vojni odprtih skupno 159 šol s 255 razredi. Na njih je poučevalo 221 učiteljev, učencev pa je bilo skupno 24.178.
Po napovedih občinskega odbornika D’Alessandra
Metanovod v vaseh vzhodnega Krasa: gradnja odvisna od prispevkov dežele
Odobreni načrt za metanovod na vzhodnem Krasu: debelejši črtež »osrednja« povezava Opčine-Ricmanje; tanjši črtež priključki za posamezne vasi. Gropado bodo »priključili« s povezavo pri Padričah, Ferluge pa prek Banov.
Drevi v Boljuncu začetek 3. pregleda slovenskega filma
Odobritev načrta o izpeljavi meta-novoda v šest vasi vzhodnega Krasa, o kateri smo obširno poročali včeraj, predstavlja nedvomno velik uspeh za Koordinacijski odbor vzhodnokra-ških vasi tržaške občine, ki je po prvotnem omejevalnem načrtu zahteval in dosegel vključitev teh vasi v novo plinsko omrežje tržaške občine. Po odobritvi načrta (sprejel ga je deželni tehnični odbor) se zdaj zastavlja vprašanje, kdaj bodo dela stekla in kdaj bodo Bazovica, Padriče, Gropa-da, Trebče, Bani in Ferlugi sploh povezani s plinskim omrežjem.
»Na to vprašanje je sedaj še težko odgovoriti«, nam je včeraj povedal pristojni odbornik tržaške občine D’Alessandro. »Težave izvirajo predvsem iz dejstva, da bo morala dela finansirati dežela. Tržaški občinski odbor je septembra lani odobril sklep o metanovodu na vzhodnem Krasu. V dokumentu je še poudarjeno, da ne gre za proizvodno napravo. Novo plinsko omrežje bo zelo drago, služilo pa bo relativno majhnemu številu prebivalstva. Prav zaradi teh posebnosti bo mogoče stroške amortizirati šele čez mnogo desetletij. Tržaška občina ne razpolaga s finančnimi sredstvi za izvedbo načrta, zato bo morala zaprositi deželo za finansiranje po zakonu štev. 63 iz leta 1981.«
Odbornik D’Alessandro je nadalje še povedal, da občina doslej ni prejela, še nobenega obvestila o sklepu deželnega tehničnega odbora, dodal pa je, da bo septembrski sklep tržaške občine, postal operativen šele po po-voljnem mnenju pokrajinskega nadzornega odbora.
Vse kaže torej, da bodo birokratski zapleti še dalj časa zaustavljali začetek del na novem plinskem omrežju. Občina naj bi sicer že zaprosila za prispevek za dela na prvem odseku novega metanovoda (Opčine - Center za znanstvene in tehnološke raziskave), od predvidenih 6 milijard, naj bi ta dela stala, pa naj bi prejela le kakih 600 milijonov lir prispevka.
Nov metanovod (predvsem njegov osrednji del Opčine - Ricmanje) bo po načrtu služil — poleg tega, da bo oskrboval s plinom kraške vasi —
tudi mestu. V ceveh z metrskim premerom, ki jih bodo postavili v zemljo na trasi od zbiralnika pri Ricma-njih do zbiralnika na Opčinah, bo pod pritiskom 38 atmosfer zbranih približno 200 tisoč kubičnih metrov plina, ki ga bodo po potrebi (ob »špicah« porabe plina v zimskih dneh) dovajali v mestno plinsko omrežje. Na ta način bo občinsko podjetje ACEGA razbremenilo sedanje zastarele in skorajda že »nevarne« naprave v Ul. Broletto. Te naprave so namreč omo-
Ljudski ples je ena od izraznih oblik preprostega človeka, istočasno nosi v sebi karakteristike naroda in prostora, v katerem človek kot nosilec izročila živi. Pretoki nekaterih plesnih prvin med izročili raznih narodov se zdijo lahko laiku izredno skrivnostni, pri globljem spoznavanju narodov, navad in običajev pa postanejo podobnosti logične in neobhodne. Navezanost na izročilo svojih prednikov in poznavanje ljudskih običajev je v normalnih razmerah povsem naravno, ko pa človek živi v tujini, postane izraz zavedanost in treznega iskanja korenin. Spoznavanje izročila kraja, v katerem živi, pa istočasno izraz radovednosti in odprtosti.
Taka in podobna razmišljanja so se nam porajala, ko smo v sredo zvečer v tržaškem kulturnem domu sledili nastopu folklorne skupine slovensko-jugoslovanskega društva Triglav iz Buenos Airesa. Gre za sinove, nečake in vnuke Slovencev, ki so se pred mnogimi leti preslili v Argnti-no, mnogi izmed nastopajočih imajo
gočale le omejeno rezervo plina. Ko je ta rezervni plin zaradi velike porabe pošel, si je moralo podjetje ACE GA »nabaviti« drugega pri družbi SNAM, cena tega »izrednega« plina pa je bila občutno višja od običajne. Z novim, nekaj več kot 10 km dolgim metanovodom z visokim pritiskomi od Opčin do Ricmanj, bo podjetje ACEGA dobilo nov »rezervoar« za rezervni plin, s tem mu bo tako prihranjeno plačevanje »dodatnega« plina, kar naj bi v bistvu zmajšalo stroške za plin.
sorodnike tudi v Trstu, predsednik društva pa je po rodu iz Križa. Prav tako kot pred tremi leti je Slovenska izseljenska matica organizirala skupini daljšo turnejo po Jugoslaviji in jo mimogrede popeljala še v Trst. Skupina je že nastopala v Subotici, Kikindi, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Samoborju, seveda tudi v Ljubljani, Kočevju, Kopru, namenjena pa je še v Rogaško in Dobrno in nato v Črno goro v začetku prihodnjega meseca.
Skupina deluje že enajst let in se to pozna pri uigranosti plesalcev, i-stočasno moramo koreografu Hector-ju Ricu priznati odlično poznavanje plesov iz raznih predlogov Argentine in trud, ki ga je vložil v pristop k bogati in raznoliki jugoslovanski folklori. Glavna odlika skupine je prav gotovo ta, da pristopa z resnostjo k vsem plesom in prikazuje izročilo svojih prednikov in države, v kateri živi, z isto požrtvovalnostjo.
Pri nastopu v Trstu je tehnični spodrsljaj onemogočil, da bi med nasto-
Kultumi dom »France Prešeren«, v Boljuncu je med drugim tudi moderno zamišljena kinodvorana. V njem je namreč mogoče prikazovati filme tudi v tehniki »cinemascope«, ali jih predvajati v originalni verziji, saj so v dvorani na voljo tudi slušalke za simultano prevajanje.
V tej skorajda idealni kinodvorani bo letos tretja repriza »PREGLEDA SLOVENSKEGA FILMA«. To pobudo so organizirali ZSKD, kinoklub La Capello Underground ter producentska hiša Viba film. Občina Dolina je dala pobudi svoje pokroviteljstvo. Kulturno društvo »F. Prešeren« iz Boljunca pa je v končni fazi priskočilo prirediteljem na pomoč. Vse je torej pripravljeno za prvi večer, ko bosta v »filmskem gledališču« kar dve kinopredstavi.
Najprej si bomo ogledali premiero kratkega igranega filma »Starati se nežno« tržaškega režiserja Marka Sosiča. V filmu, ki prikazuje ljubezenske težave možakarja srednjih let in njegove priljubljene, branjevke, igrata Zlata Rodoškova in Stane Starešinič. Njuna kolegica Miranda Caharija pa nastopa v celovečernem filmu Jožeta Pogačnika »Naš človek«.
Pogačnikov »Naš človek« je moderna socialna drama, s katero se slovenski režiser vrača v svet celovečercev, ki ga je zapustil pred dvajsetimi leti, ko je za Vibo film režiral »Grajske bike«.
O filmu in o njegovem sporočilu objavljamo na kulturni strani obširen intervju z avtorjem scenarija Janezom Povšetom.
Zanimivost dvojnega filmskega sporeda, ki bo drevi v gledališču »F. Prešeren«, je tudi v tem, da je bil Janez Veroušek direktor fotografije
pom skupina prikazovala diapozitive o delovanju društva in življenju v Buenos Airesu. Nastalo praznino je spretno zapolnil Bogdan Pogačnik, ki je tudi predstavljal posamezne točke.
Nastopu je sledilo najprej navdušeno pozdravljanje sorodnikov, ki so se zbrali v dvorani, nato pa še srečanje s skupino beneških izseljencev iz Argentine in Avstralije, ki se mudijo na seminarju v Podbonescu, s člani beneške folklorne skupine živa-nit in Tržaške folklorne skupine Stu ledi. Prisrčno srečanje med mladimi folkloristi je tako zabrisalo utrujenost in manjše nevšečnosti, ki spremljajo vsako potovanje.
(nak)
9 Na sedežu družinske posvetovalnice za Kjadin in Rocol v Ul. Mau-roner bo v ponedeljek, 27. t. m. o-krogca miza na temo »Šola in družinska posvetovalnica«. Sledila bo letna skupščina posvetovalnice.
tako Sosičevega kot Pogačnikovega filma. In ko smo že pri mikavnih podatkih, naj povemo, da je glasbo za »Starati se nežno« napisala in zaigrala Nadja Kriščak.
Filme bodo vrteli v dveh ponovitvah, ob 20. in 22. uri.
Do gledališča peljeta avtobusa št. 40 in 41. Prodaja listkov in abonmajev v gledališču eno uro pred predstavo.
AGLI za pravično
stanovanjsko
politiko
Pokrajinski svet krščanskega delavskega združenja — AGLI je eno svojih zadnjih sej posvetil stanovanjski politiki in problemom, ki se u-stvarjajo zaradi naraščajočega pomanjkanja stanovanj na Tržaškem. Udeleženci so se osredotočili predvsem na primere špekulacij in izkoriščanja na račun tistega dela prebivalstva, ki ne premore lastnega doma in živi v strahu pred izgonom in neupravičenih pristojbin, ki jih lastniki stanovanj največkrat neupravičeno terjajo. V bistvu so se predstavniki AGLI obvezali, da bodo pripomogli pri reševanju problema stanovanjske stiske vzporedno s sindikalnimi organizacijami in prizadetim prebivalstvom. Predvsem smatrajo nujno poseči pri vladi in teritorialnih ustanovah za sestavo desetletnega načrta, ki naj predvideva finančno podporo manj premožnim slojem in gradbenim zadrugam. Seveda bi morale k taki pobudi pristopiti dežela in občinske uprave. Kar zadeva tržaško občino pa so predstavniki AGLI iznesli predlog, da bi v njenem sklopu ustanovili posebno komisijo, ki bi polnopravno posegla v primerih nepravilnega upravljanja stanovanj, predvsem tistih, ki jih zasebniki nočejo oddati v najem.
V okviru svojih možnosti bo AGLI ustanovila poseben urad, v katerem bodo pozorno sledili razpletom v tržaški stanovanjski politiki.
Družabni večer
■v
drevi v Sempolaju
Na pobudo KD »Vigred« bo drevi v šempolajski gostilni Gruden družabni večer s kulturnim sporedom, na katerem bosta nastopila otroški pevski zbor istoimenskega društva (vodi ga Rosanda Kralj) in kitarist Franko Guštin s svojim glasbenim programom. Z drevišnjim večerom, v okvirit katerega bo med drugim potekalo tudi včlanjevanje, namerava šempolajsko kulturno društvo pritegniti čimveč prijateljev in seveda vse tiste, ki želijo dati svoj doprinos vaški kulturni dejavnosti, posebno sedaj, ko se društvo pripravlja za občni zbor. (V.)
• Zaradi del na prvem odseku velikih cestnih povezav so uvedli prepoved parkiranja na Drevoredu Campi Elisi na odseku med ulicama Tartini in Morgagni.
Nastop mladih plesalcev iz Argentine v Kulturnem domu
Izročilo prednikov in plesi nove domovine v skrbni izvedbi folklorne skupine Triglav
Mazači spet na delu
Fašistični mazači so si privoščili še enega izmed svojih klavrnih podvigov. V noči od srede na četrtek so še enkrat izlili svoj črni srd na table z nazivi slovenskih ustanov in organizacij ob vhodu na njihove sedeže v Ul. sv. Frančiška 20. Tudi tokrat niso pozabili izbruhati psovke »sciavi«, ki je pravzaprav njihov podpis. Kaj so lahko drugega ti nočni junaki, če ne sužnji predsodkov, za katere bi ne smelo biti mesta v sredini, ki se hoče imeti za omikano.
Rednost, s katero se ti mazači pojavljajo, je kar presenetljiva. Ne mine leto, da ne bi morali po nekajkrat zabeležiti njihove izbruhe. Presenetljivo pa je tudi, da jim vedno uspe izmakniti se roki pravice. In vendar bi ne smelo biti tako težko odkriti, kdo so. Tistih nekaj gnezd, v katerih se kotijo, so vsem znana. Mar ni že čas, da bi pristojni organi kaj konkretnega ukrenili?
Odločilni trenutki za usodo tržaške plovne družbe
Obstoj Tržaškega Uoyda povezan z zaščito jadranske pomorske poti
Delegacija dežele in sindikatov se je pod vodstvom predsednika deželne uprave Biasuttija včeraj nudila v Rimu na novem krogu pogajanj z zastopniki družbe Finmare za rešitev zapletenega vprašanja tržaške plovne družbe Lloyd Triestino. Znano je, da so se odnosi med predstavniki Finmare in deželnimi oziroma tržaškimi gospodarsko-političnimi krogi ob tej čeri hudo razburkali, saj so si vsaksebi na eni strani ekonomska računica finančne družbe IRI in v Rimu favorizirana tirenska plovna pot, na drugi strani pa vztrajno upiranje Trsta, da bi se dokončno odpovedal svoji, nekoč slavni in cvetoči pomorski družbi, ki je njegovo zastavo na ladjah ponesla na vsa morja sveta.
Res je, da počasna smrt Tržaškega Lloyda neizbežno pomeni konec čezmorske zagledanosti Trsta, ki je sicer danes bolj melanholični spomin na »stare čase«, ko so Lloydove ladje redno pozdravljali avstralski in ameriški izseljenci, kot pa gospodarska
resničnost. Neusmiljena konkurenca čezoceank, ki opravljajo krožne poti okoli sveta, in brodovja razvijajočih se dežel s ceneno delovno silo, je pomorske povezave pod Lloydovo zastavo hudo skrčila, poslovne obračune te javne družbe pa. pobarvala v rdeče. Pri IRI in Finmare so se, o čitho naveličani nenehnega polnjenja bilančnih brezen, že zdavnaj odločili za spuščanje tržaške zastave na Lloy-dovih jamborih.
Toda, Trst 'se noče odpovedati še enemu od svojih simbolov, še eni priči svoje cvetoče preteklosti. S podporo deželne uprave je za Lloyd pripravljen storiti tudi to, česar sicer v tem mestu nismo vajeni. Mislimo na neuradne, a resnične vesti o pripravljenosti zasebnega kapitala, da skupaj z deželo prevzame dve tretjini Lloydovih delnic, z njimi pa seveda tudi tveganje, ki ga poraja naraščajoči bilančni primanjkljaj. Toda, stvar nima samo golega kampa-nilističnega značaja, kot radi očitajo
pri Finmare, ampak pomeni tudi politično, poleg gospodarske izbire.
Tržaški Lloyd oziroma ohranitev njegovih pomorskih storitev, je še zadnje jamstvo za obstanek jadranske pomorske poti oziroma za njeno ponovno uveljavitev. Merjenje moči med deželo in IRI oziroma vlado, zadeva torej mnogo širši in dolgotoč-nejši cilj; Rim se mora namreč odločiti, ali bo vztrajal pri postopni prometni izolaciji naše, sicer obrobne dežele, ali pa — kot v en glas zahtevajo tukajšnji sindikati, gospodarstveniki in upravitelji — bo izrabil zadnji vlak in jo ovrednotil v generalnem transportnem načrtu ter ji tako omogočil polno uveljaviti njeno geograf sko-politično in torej mednarodno. usmerjeno lego. V teh okvirih je morda bolj razumljivo vztrajanje pri ohranitvi polne učinkovitosti ' tržaške plovne družbe in pri preprečitvi prenosa odločanja kamorkoli drugam. In v tej luči je boj za Tržaški Lloyd tu di boj za uveljavitev jadranske pomorske poti. (vb)
Ob dokončnem sprejetju paketa za Trst in Gorico v rimskem parlamentu
Dobrodošli inštrument za gospodarsko oživitev Sedaj je poteza v rokah krajevnih dejavnikov
Kot je bilo načrtovano ob izglasovanju paketa za Trst in Gorico v poslanski zbornici, je senat v predvidenem roku, pred koncem januarja, izrazil tudi svoj pristanek na sveženj členov zakonskega besedila, ki bo v prihodnjem desetletju na Trst in Gorico naslovil stotine milijard lir. Toliko pričakovanih in terjanih zlasti iz Trsta, v bojazni, da bi mesto dokončno utonilo v svoji gospodarski brezperspektivnosti.
Avtor zakonskega besedila je minister za industrijo Altissimo, njegov namen pa je spodbuditi gospodarski preporod Trsta in Gorice, s posebnim poudarkom na industrijske dejavnosti, vključno z gradbeništvom, na znanstveno in tehnološko raziskovanje, vključno s šolo in univerzo, ter na storitvene dejavnosti, povezane s pristaniščem in prevozi. Če povzamemo izjavo demokrščanskega poslanca Colonija, ki je v začetku decembra v poslanski zbornici poročal o zakonskem besedilu, naj opozorimo, da je tedaj podčrtal politični značaj ukrepa v smislu, da sta vlada in parlament vzela na znanje težak položaj Trsta in Gorice. Na tej osnovi
je bil ustvarjen pravcati specialni zakon, ki ga lahko primerjamo s tistim za italijanski Jug, in ki je ves u-smerjen na proizvodnjo, izključujoč kakršnokoli asistencialistično logiko. Coloni je ob tem priznal, da vse to samo po sebi ne bo zadostovalo, vendar je dodal, da Julijska krajina razpolaga z nekaterimi dodatnimi instrumenti in da so poleg paketa predvideni še nekateri drugi posegi s tretjim zakonom o izvajanju osimskih sporazumov.
Večkrat smo že zapisali, da obetavne milijarde same po sebi ne bodo rodile čudežev. Krajevne sile bodo morale temeljito v akcijo, v prvi vrsti za izdelavo načrta osnovanega na prioritetnih točkah paketa, nato pa za njegovo postopno uresničevanje. Minister za industrijo bo namreč moral vsaka tri leta predstaviti parlamentu poročilo o poteku izvajanja zakona in uresničevanja njegovih namenov. Veljavnost olajšav, ki jih paket uzakonja, bo namreč trajala do 31. decembra 1995.
Trst seveda soglasno pozdravlja o-dobritev paketa s splošnim upanjem v njegovo dejansko učinkovitost, še
zlasti na področju zaposlovanja. V to smer gredo namreč olajšave za novo zaposlene delavce z znižanjem dajatev in z vlaganji v gradnjo ljudskih stanovanj, namenjenih potrebam podjetij za povečanje zaposlenosti. Posebno poglavje so ugodnosti za razvoj pristaniških dejavnosti in prevozov, ki bodo ob ustreznih političnih izbirah pripomogle k dejanski uveljavitvi mednarodne vloge obmejnih območij.
Vlada in parlament sta uresničila
svojo obvezo, paket pa je začel potovanje. Ali se bodo njegovi nameni uresničili tako, kot si je to zamislil zakonodajalec, pa bo bolj kot od Rima, odvisno od Trsta oziroma Gorice. Od krajevnega političnega ozračja, od poguma za premoščanje starih predsodkov in zakoreninjene kratkovidne miselnosti, ki noče pogledati v obraz resnici, da je prihodnost o-zemelj ob mejah edino v sodelovanju in povezovanju preko teh meja.
VLASTA BERNARD
Strokovna srečanja za gostince
Združenje upraviteljev javnih lokalov tržaške pokrajine (FIPE) je v sodelovanju in pod pokroviteljstvom tržaške občine in Trgovinske zbornice priredilo niz šestih srečanj - pogovorov na temo:	»Gastronomska
kultura in prehrambena vzgoja v tradiciji tržaške kuhinje«. Namenila jih je lastnikom javnih lokalov gostinskega sektorja, a bodo odprti tudi svobodni udeležbi javnosti. Namen pobude pa je dvojen, saj po eni strani želi ponuditi učinkovit način za tehnično ažumiranje upraviteljev, zaposlenih in sodelavcev v gostinstvu, po drugui strani pa naj bi služila za informiranje javnosti o najsodobnejših prehrambenih kriterijih in o njihovi združljivosti s specialitetami tradicionalne tržaške kuhinje, z namenom spodbujanja njene ohranitve in povečanja porabe.
Srečanja, ki jih bodo slovesno začeli v ponedeljek, 27. januarja, ob 16. uri, se bodo zvrstila naslednjih šest ponedeljkov v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Prvo bo posvečeno predjedem, drugo prvim jedem, tretje drugim jedem na mesni osnovi, četrto drugim jedem z ribami, peto srečanje bo o prilogah in zadnje o desertih.
Denarna jamstva za izvozne posle
V podporo trgovinskih operacij s tujino je Sklad za finančna jamstva za izvoz samo na zadnji lanski seji odobril jamstva v skupnem znesku, ki presega milijardo lir. Gre za najnovejšo pobudo konzorcija Friulgiu-lia, ki omogoča pridobitev izredno ugodnih jamstev od konvencionira-nih bank, ki jih sicer posamezniki ne bi mogli doseči. Jamstva je moč prejeti za naslednje operacije: izdajo garancij v jamstvo vnaprejšnjih plačil, predujmi v lirah ali tuji valuti za nabavne pogodbe blaga in storitev, predujmi na kreditna pisma in odprtje nepreklicnih kreditov, predujmi na obrazce A/Export ali na že opravljen izvoz ter vse ostale o-peracije, ki zadevajo deželni izvoz blaga in storitev.
•	Minister za ekologijo posl. Valerio Zanone bo v ponedeljek ob 18.30 v Hotelu Excelsior govoril o nalogah svojega ministrstva. Srečanje prireja tržaška sekcija združenja »Italia nostra«.
•	Predsednik republike Cossiga je
sprejel včeraj na Kvirinalu predsednika Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu Corrada Belcija in ravnatelja Davida Sutcliffa. Sprejema sta se udeležila tudi visoka predstav nika državne kovnice, ki sta Cossigi predstavila spominski kovanec, ki ga je za Zavod izdelala kovnica.
•	Dne 22. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi oče
*	in nono
Nazario Bellocchi
(LAZAR)
Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sinovi Ste-lio z ženo Lauro, Dionisio, Guido ter hčeri Melania in Ottilia z družinami, vnukinja Mara s Frankotom in drugo sorodstvo.
Žalovanju se pridruži družina De-bemardi.
Kolonkovec, 24. januarja 1986
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje svojemu članu Steliu Bertocchiju in družini
KD Kolonkovec
Ob smrti novinarja
Vladimira De Marca
se pridružujejo žalovanju
Deželna zbornica novinarjev Furlanije - Julijske krajine, Deželno sindikalno združenje novinarjev Furlanije - Julijske krajine, Združenje deželnih kronistov, novinarski skrbstveni zavod INPGI ter Novinarski krožek.
Sekcija KPI J. Verginella iz Križa izraža svojcem Hadrijana Cotiča iskreno sožalje.
Žalovanju Nidije se pridružujejo družine Blaževič, Maver in Blasi ter izražajo svojcem občuteno sožalje.
Zanimiva razstava gledališčnika Moissija
Prihodnji torek bodo v Trstu otvorili zanimivo razstavo o življenju in delu gledališkega mojstra Moissija. Razstavo, ki bo v občinskem gledališkem muzeju na Verdijevem trgu so omogočile razne kulturne ustanove iz Italije in Avstrije in bo razdeljena na dva dela. Prvega so uredili z gradivom tržaškega muzeja in bo vseboval kronološko dokumentacijo o Moissijevem igralskem udejstvovanju. Drugi del razstave je omogočila avstrijska narodna knjižnica in bo posvečena 50-lstnici umetnikove smrti. Na otvoritveni svečanosti bodo prisotni Mdissijevi sorodniki in nekdanji sodelavci ter prof. Silvana Monti, docentka gledališke zgodovine in predsednica leposlovne fakultete na tržaškem vseučilišču. Zvečer bo na sporedu predstava »Eroe di scena, fantasma d’amore (Moissi)«, ki jo je napisal in zrežiral Giorgio Pressburger.
Na drevišnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta
Izvolitev novega predsednika še vedno nerešena uganka
Vzhodnokraški rajonski svet se bo danes spet sestal, da bi izvolil novega predsednika, vendar na predvečer glasovanja še zdaleč ni jasno, kdo bo zamenjal Milana Sosiča, ki je odstopil že pred nekaj meseci iz zdravstvenih razlogov. Sprva je vse kazalo, da bo novega predsednika izrazila tista večina (pet predstavnikov KPI, dva predstavnika SSk in slovenski predstavnik PSI), ki je slonela na načelu, da mora biti predsednik kraškega rajona slovenske narodnosti in ki se je tedaj izrekla za predstavnika SSk, potem ko je bil v za-hodnokraški rajonski svet izvoljen slovenski predstavnik KPI Slavoljub Štoka. Toda očitno se je medtem nekaj zataknilo, kajti SSk in PSI sta nepričakovano predstavila vsaka svojega kandidata s to bistveno razliko, da kandidira PSI svojega italijanskega predstavnika Turrita. Tudi torkovo srečanje načelnikov svetovalskih skupin, ki naj bi razčistilo položaj in privedlo do nekega sporazuma, ni obrodilo sadov. SSk in PSI ostajata vsaka pri svoji kandidaturi.
Krščanska demokracija medtem o-pazuje razvoj dogodkov in zagovarja načelo štafete med slovenskim in i-talijanskim predsednikom. Ker je bil doslej predsednik Slovenec, naj bi odslej predsednikoval italijanski predstavnik. V nelahkem položaju se je znašla tudi KPI, ki zagovarja dosedanjo večino in je bila pripravljena glasovati za predstavnika SSk Vinka Ozbiča, a po takšnem razvoju dogodkov smatra, da ne more privilegirati enega dosedanjega zaveznika na račun drugega in bo verjetno v tej situaciji kandidirala svojega slovenskega predstavnika.
Današnja seja je torej odprta raznim možnim rešitvam, največja nevarnost pa je, da bi vzhodnokraški rajonski svet zaradi vsega tega izgubil slovenskega predsednika. Verjetno je ta nejasen položaj v prvi vrsti posledica velike malomarnosti pokrajinskih vodstev nekaterih strank, ki se dejansko niso zanimale, kaj se dogaja v vzhodnokraškem rajonskem svetu in prepustile, da se je kriza zaostrila.
Senat zavrnil vladni dekret
Občine bodo še vedno pristojne za »svoje« višje srednje šole
Pokrajine bodo vsaj še za nekaj mesecev pristojne le za tista šolska poslopja višjih srednjih šol, ki so jih upravljale že doslej, in tudi občine bodo še v nadalje skrbele za poslopja »svojih« višjih srednjih šol. S prehodom pristojnosti za vsa šolska poslopja višjih srednjih šol na pokrajine torej ne bo nič!
Tako je pred dnevi odločil senat, ki je zavrnil 2., 3. in 4. odstavek 11. člena dekreta, s katerim je vlada nameravala poveriti pokrajinam skrb za upravljanje šolskih poslopij vseh višjih srednjih šol.
Vlada je sprejela »sporni« dekret na svoji zadnji seji lanskega leta. Prehod pristojnosti na pokrajine je zagovarjala s tezo o racionalizaciji upravljanja šolskih poslopij: po tem dekretu naj bi namreč občine kot doslej skrbele za državne otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole, vse višje srednje šole pa naj bi »u-pravljale« pokrajine. Pod okrilje pokrajin naj bi tako poleg znanstvenih licejev in tehničnih zavodov, za katere so skrbele že doslej, prešli tudi
Pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL izredno ostro ocenile sedanjo stavko zdravnikov
Tržaške pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so skupno s stanovskimi zvezami CGIL - javne službe, CISL - zdravstvo in UIL - zdravstvo ter s koordinacijami zdravnikov istih sindikalnih zvez zavzele stališče do vala stavk, ki so ga sprožili avtonomni sindikati zdravnikov tako na pokrajinski kot na vsedržavni ravni. Enotni sindikati ostro obsojajo stavkovne pobude bodisi kar zadeva cilje, ki si jih zastavljajo, bodisi kar zadeva način sindikalnega boja.
Sindikati CGIL, CISL in UIL menijo, da je zahteva po pogodbeni avtonomiji zdravnikov v navzkrižju s temeljnimi načeli zdravstvene reforme, s katerimi so se v preteklosti strinjah tudi avtonomni sindikati. Res je, da javno zdravstvo preživlja težak trenutek, ki ga označuje slaba organizacija na vseh ravneh, vendar zgrešeno bi bilo iskati izhod iz sedanjega stanja v
ločevanju po stanovih. Ureditev javne zdravstvene službe zahteva skupen napor vseh, ki so zaposleni v tem sektorju, pri čemer je treba seveda primemo ovrednotiti vlogo zdravnikov, tako z ekonomskega kot z normativnega vidika. Še zlasti morajo zdravniki dobiti večjo besedo pri odločitvah tehničnega značaja, ki jo zdaj duši birokratizacija krajevnih zdravstvenih enot.
Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL izražajo pripravljenost, da se o celotni problematiki odkrito soočijo z avtonomnimi sindikati zdravnikov. Za resen dialog je seveda potrebno otresti se apriorističnih stališč, ki bi v sedanjem trenutku le še povečala zmedo v državni zdravstveni službi. Takšen dialog bi omogočil izdelavo skupne platforme, s katero bi se sindikati zdravnikov lahko enotno in učinkovito predstavili na pogajanjih za obnovitev delavnih pogodb.
klasični liceji, učiteljišča, poklicni in drugi zavodi.
Namera vlade je bila vsaj v zasnovi dobra, njena izvedba pa kar se da pomanjkljiva. Vlada je namreč »pozabila« vključiti v dekret sredstva, s katerimi naj bi pokrajine upravljale »nove« šole, oziroma pozabila je prenesti z občin na {»krajine sklad za upravo teh šol. Brez teh finaiičnih jamstev bi se znašle pokrajine v velikih težavah, saj z dosedanjimi dotacijami ne bi mogle kriti novih stroškov za šolske gradnje, popravila in vzdrževanje. Senat je uvidel ta neskladja in v bistvu zavrnil vladni dekret. Vlado je pozval naj ponovno prouči celotno vprašanje in naj nato pripravi navaden zakonski osnutek, o katerem bo razpravljal parlament. S takšno proceduro se bo zadeva gotovo zavlekla še vsaj za leto dni.
Ko smo v začetku januarja poročali o vladnem dekretu, smo omenili tudi kakšne posledice bi imel prehod pristojnosti z občine na pokrajino za slovenske višje srednje šole. V tem pogledu bi se lahko rešilo prostorsko vprašanje poklicnega zavoda Stefan, ki sedaj »trpi« prav zaradi navzkrižij med pokrajino (lastnikom šolskega poslopja) in občino (»upraviteljem« poslopja).
»Med delom« so tatovi hoteli imeti mir
Ko je 39-letni Alberto Francescutto hotel predvčerajšnjim popoldne vstopiti v svoje stanovanje v Ul. Maiolica 6, je s presenečenjem ugotovil, da ne more odpreti vrat, ker jih je pač nekdo zaklenil odznotraj. Da so to bili tatovi, je spoznal kmalu zatem, ko je s pomočjo policije vdrl v stanovanje. Zlikovci so spravili v nered vse sobe, odnesli dvesto tisoč lir in več dragocenega nakita. Da so »med delom« imeli mir, so vrata zaklenili, nato pa pobegnili skozi okno.
Prvega februarja na pobudo VZPI-ANPI iz Boljunca
V Lipici bo spet tradicionalno srečanje borcev in aktivistov
. Zveza borcev VZPI - AMPI iz Boljunca organizira tudi letos za svoje člane in prijatelje družbeno srečanje v hotelu Maestoso v Lipici. Vpisovanja za ta večer potekajo tako v Bo-Ijuncu, kot tudi v drugih krajih tržaške pokrajine, saj je želja organiza-torjev, da se na tej prireditvi sreča čim več bivših borcev, aktivistov, torej vseh tistih, ki so v narodnoosvobodilnem boju sodelovali, njiho-vih družinskih članov in vseh, ki na-'laljujejo s prenašanjem tradicije o-svobodllnega gibanja, ki ga pogojuje boj za mir, mimo sožitje, dobre odnose med obema sosednima državama In utrjevanje tovarištva med bivšimi soborci.
Letošnje družabno srečanje bo v soboto, 1. februarja z začetkom ob 19- uri v vseh prostorih hotela Maestoso v Lipici. Goste bo zabaval
glasbeni ansambel, ki igra v omenjenem hotelu, iz Bljunca pa bodo prišli tudi Veseli godci, ki bodo s svojim igranjem domačih napevov poskrbeli, da bo vzdušje prijetno in zabavno.
Letos je že petič, ko organizira Zveza borcev VZPI - ANPI iz Boljunca tovariško srečanje v Lipici v spomin na tisti daljni februar leta 1944, ko so še tisti vaščani, ki so bili v vasi že tesno {»vezani z narodnoosvobodilnim gibanjem, množično odšli v partizane. Borili so se v raznih edini-cah jugoslovanske partizanske vojske, bili so hrabri borci in mnogi so v teh bojih dali tudi svoje življenje.
Tistih časov se udeleženci na srečanju v Lipici spominjajo, radi se med seboj pogovorijo o vsem, kar jih je povezovalo pred toliko leti in kar jih druži še danes.
Izraelsko priznanje družini Pesante Med vojno je skrivala židovsko dekle
V sinji dvorani občinske palače je izraelski generalni konzul v Italiji David Sultan podelil včeraj članom družine Pesante iz Trsta posebno priznanje Instituta za komemoracijo mučenikov in herojev iz Jeruzalema, točneje medaljo pravičnih med narodi.
Družina pokojnih Giovannija in Angelice Pesante je v času druge svetovne vojne skrivala v stanovanju židovsko dokle Hemdo Deluca - Dlugacz pred nemškim okupatorjem in s tem izkazala veliko človekoljubnost. Hemda Sassover, tako se danes imenuje, je v Izraelu, kjer živi, zbrala vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko družim Pesante izrazila svojo hvaležnost. Priznanje je iz rok izraelskega kbnzula prejela prof. Anita Pesante Burian, slovesnosti pa so prisostvovali vladni komisar De Felice, škof Bellomi in druge osebnosti. Predvčerajšnjim je izraelskega veleposlanika, ki se te dni mudi v Trstu, uradno sprejel tržaški župan Richetti.
Odposlanstvo iz LR Mongolije spet v Trstu
Od 26. do 31. januarja se bo mudilo na obisku v naši deželi odposlanstvo iz LR Mongolije. Gost bo pri Združenju Italija - Mongolija. Gre že za drugi tovrstni obisk, saj je lanskega septembra prišla v Trst mongolska delegacija, ki je prisostvovala slovesnemu odprtju razstave, namenjene tej srednjeazijski državi. Med sedanjim obiskom bodo odposlanstvo sprejele krajeime oblasti, predvsem pa se bodo dogovorili za program izmenjav in sodelovanja v sezoni 1986-87. Ti stiki so se pričeli leta 1985, ko je neka tržaška družba priredila v mongolskem glavnem mestu Dlan Batoru razstavo o italijanski kulturi ob mongolskem narodnem prazniku.
Dokaj kritična analiza stanja na občnem zboru MPZ V.Vodnik
Prejšnjo soboto je bil v društvenih prostorih v Dolini redni občni zbor MPZ Valentin Vodnik, ki so se ga udeležili predvsem pevci, čeprav je bila javnost o tem obveščena. Začel se je s poročilom predsednika Marina Kermaca, ki je orisal pretekle in bodoče dejavnosti zbora, obenem pa odkrito nanizal vrsto kritičnih točk, ki so se v zadnjem letu pojavile v delovanju zbora. Poleg tega je obširno poročal o pestri dejavnosti dolinskih pevcev, med katerimi je brez dvoma najpomembnejše gostovanje v Pexiori blizu Carcassonneja v Franciji. Tu je MPZ Valentin Vodnik izvedel celovečerni koncert, ki spada v okvir bogatih kulturnih izmenjav. Prvi del pevske sezone se je zaključil s snemanjem predstave Minuta tišine na Radiu Trst A. Po poletnem premoru so se začele redne pevske vaje ter priprave na drugo kulturno izmenjavo s prijatelji iz Rogaške Slatine. Decembra so se vsi pevci udeležili dvodnevnega seminarja v Strunjanu, kjer so se lahko seznanili z novimi oprijemi glasbe in njene kulture in se potencialno približali kakovostnemu zborovskemu izvajanju-.
Marino Kermac se je lotil tudi konkretne analize stanja znotraj zbora samega. V preteklem letu so se zvrstili številni uspehi, a tudi nekateri neuspehi, ko se je zborovskega se-stava občasno lotevala neresnost, pa tudi upadanje čuta odgovornosti. Glede na to, da je članstvo v glavnem
moralna dolžnost, ki si jo je vsak svobodno prevzel, lahko trdimo, da je to le trenutek krize. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika Egidija Smotlaka.
Letos bodo dolinski pevci proslavili SU-letnico umetniškega vodstva pevovodje Ignacija Ote. V ta namen že pripravljajo slavnostiti koncert. Pevovodja Ignacij Ota še je v svojem posegu tudi dotaknil notranjih problemov zbora, katerim je vsak dal svoj delež krivde, od pevovodje sa-'
mega do najmlajšega pevca.
V diskusiji, ki je sledila pozdravom predsednika KD »Valentin Vodnik« Vojteha Lavrihe, je prišlo na dan precej vprašanj in odgovorov, pa tudi veliko novih predlogov.
Po volitvah za nov odbor se je zaključil letni delovni obračun MPZ Valentin Vodnik, ki je — odkrito povedano — trezno pogledal za seboj in odkril tudi nelepe resnice, obenem pa se navdušeno zavzel za resno in plodno nadaljnje delo. (dam)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje, Ulica Cerreto 12, vabi vse zainteresirane predvsem mladino, da se udeležijo današnje seje na kateri se bo razpravljalo o delovanju novih športnih objektov. Pričetek seje ob 20.30.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
vabi . v soboto, 25. januarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo na ponovitev veseloigre v narečju »Ambet je bjeu« in nastop mešanega pevskega zbora Slovenec.
KD Kraški dom vabi jutri, 25. t. m., ob 20. uri na ogled filma o zadnji KRAŠKI OHCETI, ki bo v občinski telovadnici v Repnu. Prisotna bosta Morana in Franko. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda m ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: £6. t. m. ob 17. uri »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
SKD Vigred vabi danes, 24. t. m., ob 20. uri vse člane in prijatelje v gostilno Gruden v šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
KD Lipa vabi jutri, 25. januarja, ob
20.30	v Bazoviški dom. Nastopi dramska skupina SKD Tabor z Opčin z »Besedo 85«.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri Kulturni praznik. Razstava R. Hlavaty »štirje letni časi«. Predstavitev Milko Re-ner. Koncert altistke MARTE VALE-TIč ob spremljavi Alme Luci Sanvi-tale. Priložnostni govor Vojmir Tavčar.
Prenovljeni bar Luksa na Proseku
Na Proseku so včeraj odprli domačim in tujim gostom prenovljeni bar Luksa. Nova upravitelja lokala sta domačina Petra Husu in njen soprog Sergij, ki sta ob prevzemu bara okusno prenovila prostore, da bi tako čimbolj zadovoljila svoje kbente. Ob odprtju bara sta Petra in Sergij v sredo zvečer pripravila sprejem za domače obiskovalce, ki so jim ob kapljici dobrega zaželeli čimveč poslovnega uspeha
gledališča
VERDI
V gledališču Verdi so v teku priprave na Rossinijevo opero »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes, 24. januarja, ob 20.30 — red 2. petek — bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Rossello Falk in Umberta Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure.
Od 28. t. m. do 9. februarja bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 24., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201).
CANKARJEV DOM
Velika čj/orana
Danes, 24. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Mala dvorana
Jutri, 25. t. m., ob 10. uri: B. Ata-naskovič »Plašni volk«, gostovanje Malega pozorišta D. Radovič iz Beograda.
Danes, 24. t. m., ob 20. uri: »Spornim iz ječe«, Nelson Pereira dos Santos.
Okrogla dvorana
Danes. 24. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 24. t. m., ob 20. uri: B. A. Novak »V ozvezdju postelje«, premiera. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
kino
Gledališče F. Prešeren - Boljunec. Danes ob 20.00 in 22.00 prvi večer »3. PREGLEDA SLOVENSKEGA FILMA« - Predfilm Marka Sosiča »Starati se nežno« in »Naš človek« režiserja Jožeta Pogačnika (prod. Viba film, 1. 1985). V glavnih vlogah Aleš Valič in Miranda Caharija.
Ariston 15.30 — 22.00 »Ginger e Fred«. Režija F. Fellim.
Eden 15.20 — 22.00 »Mascara« in »I bisogni della signora«. Prepovedana mladim pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Scemo di guerra«. Beppe Grillo.
Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuti.
Fenice 17.00 — 22.15 »Commando«. Arnold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.15 — 22.00 »I sohti ignoti vent’anni dopo«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La signora è tabù«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.30 — 22.00 »Silverado«.
Capito! 16.30 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Silkwood«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Cinque giorni un’estate«. Sean Connery.
Radio 15.30 — 21.30 »Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
Dijaško matico
	SLOVENSKO STALNO^. ^gmj^'GLEDALIŠČE Aurand Harris PAVLIHA IN MICA Dom »A. Sirk« v KRIŽU v nedeljo, 26 januarja, ob 16.30
	
	IVAN 1« 1 GRBEC! ■ IHi ŠKBDEKJ priredi JUTRI, 25. T. M., OB 20. URI predavanje z diapozitivi Lucijana Cergola in Lucijana Mihca z naslovom ZAMEJSKI SLOVENCI V HIMALAJI Vabljeni!
	
	včeraj-danes
Danes, PETEK, 24. januarja FRANČIŠEK ŠALEŠKI
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 — Dolžina dneva 9.24 — Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 6.59.
. Jutri, SOBOTA, 25. januarja SAVEL
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1010,1 mb pada, veter jug 8 km na uro, vlaga 86-od-stotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,1 stopinje.
Plimovanje danes: ob 2.24 najnižja —2 cm, ob 7.59 najvišja 42 cm, ob 15.07 najnižja —62 cm, ob 21.58 najvišja 31 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Damela Pusateri, Giuliano Guttaduro, Andrea Palermo, Gloria Zulian, Sara Sponza, Milli Eleonora Lenzom, Andrea Ferin.
UMRLI SO: 91-letni Antomo Riosa, 86-letni Nazario Bertocchi, 80-letna Maria Marovt, 93-letna Albina Ribic, 63-letna Elvira Pittino, 91-letna Giovanna Lampe, 77-letni Pietro Favento, 76-letni Adriano Cotič, 61-letni Luigi Simonetti, 64-letna Irene Stumega, 82-letna Paola Vrbanič, 70-letni Vladimiro De Marco.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere'.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Oriam 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1),
Opčine (tel. 213-7Ì8) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
razna obvestila
Mladinski krožek Barkovlje - Rojan
priredi v nedeljo, 26. t. m., ob 19. uri v društvenih prostorih v Barkovljah (Ul. Cerreto 12) ples za mladino »Over 35 let«. Poskrbljeno bo za glasbo 50. in 60. let ter za prigrizek. Rezervacije pri Semenu (tel. 416-150) in pri Pu-pulinu (tel. 417-161).
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi 1. februarja ob 18. uri v hotelu Maestoso v Lipici DRUŠTVENI PARTIZANSKI VEČER. Za zabavo bosta poskrbela orkester in Veseli godci. Vpisovanje pri vseh vaških sedežih VZPI-ANPI.
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. 1. 1986 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami.
čestitke
Danes praznuje 60. rojstni dan ANGEL KOCJANČIČ iz Doline. Mnogo zdravja mu želijo bratje in sestri z družinama.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ANGELU KOCJANČIČU za 60-letnico in mu želi še na mnoga zdrava leta.
Te dni praznujejo v Podlonjerju in na Kolonkovcu rojstne dneve ANNAMARIA DAZZARA, FRENKI GIUDICI, KATJA in NATAŠA DE PINTO. Mnogo zdravja in veselja vam želimo mama in teta Marija, oče Angelo, Graziella Micol, Claudio Dazzara, Christian in Paolo ter Nita in Berto.
menjalnica
23. 1. 1986
Ameriški dolar							1.655,—
Kanadski dolar							1.172.—
Švicarski frank							801,—
Danska krona .	#						183,—
Norveška krona							217,—
Švedska krona							216,—
Holandski fiorini							603,—
Francoski frank							220,—
Belgijski frank							31.—
Funt Steriing .							2.289.—
Irski šterling .					•		2.050,—
Nemška marka Avstrijski šiling	•				•		679,— 96.-
Portugalski eskudo Japonski jen . .							10.- 8,—
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.136,—
Grška drahma							10,-
Debeli dinar					:		4,—
Drobni dinar	.						4,-
lan
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA S. P. À,
T R £3 T - ULICA F.’ FILZI IG - uS
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lucijan Bratuš.
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese (Trg Giotti 8, 1. nad.), je odprta razstava 15 italijanskih in ameriških študentov.
Od 25. t. m. do 3. februarja bo v galeriji CISEAT — Trst, Ul. 20. septembra — razstavljal slikar Paolo Rovatti.
izleti
SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Fachi-nu (tel. na št. 742-488).
mali oglasi
PRODAM vespo PX 200, letnik ’82, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212-417.
PRODAM drva za kurjavo. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 200-613.
PRODAM seno v balah. Telefonirati popoldne na št. 226-113.
PRODAM vhodna vrata (notranja stran
i mecesen, zunanja stran hrast), visoka 2,20 m - široka 87 cm. Telefonirati popoldne na št. 226-113.
KUPIM drva za kurjavo. Tel. na št. 040/227-431 po 21. uri.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Pi-ščanih.
SPOSOBNEGA uradnika ali uradnico zaposli trgovsko podjetje. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki (šola in delovna izkušenost) poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Expedit«.
ČISTILNICA TATJANA, Ulica Melara 15/A, ima odslej odprt nov sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. Otvoritev 25. t. m. ob 17. uri.
NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče družico. Tel. 040/416-132.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ivan Ušaj.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Tel. 825-656 ob večernih urah.
MIRKO IN DANILA iz Zabrežca št. 4 sta odprla osmico. Točita belo in črno vino.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. - 2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Tel. ob večernih urah na št. 911-119.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 berlina v dobrem stanju, tehnično pregledan, za
1.600.000	lir. Tel. na 040/231-834 po 14. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. TpI (MO/499 19ft
GOSTILNA TUL'v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima tel. na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
prispevki
V	spomm na brata Lučkota Furlana daruje sestra Dora (in ne Zora) 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Zoro Bogateč roj. Košuta darujeta Pepka in Cvetko Verginella 15.000 lir za vzdrževanje spome-nika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Ita Koleriča darujeta Milena in Pepi Lipovec 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Melito Pregare in Vero Godino daruje Rosanda Gasperčič - Godina 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	počastitev spomina Ita Koleriča daruje Rosanda Gasperčič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Ita Koleriča darujeta Anica in Milan Udovič 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Elizabetinega očeta Alberta Uršiča darujejo Nada, Gabrijela, Clelia, Sara, Adelia, Melita, Roza, Bianka, Devana, Laura, Jole, Marta in < Mava 100.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na mamo Marijo Černe vd. Košuta darujejo delovni kolegi hčere Marice Sirk 30.000 lir za VZPI-ANPI iz Križa in 30.000 lir za godbo na pihala iz Križa.
V	spomin na dragega Alfreda Rupla darujeta brat Marijo z družino in stric Andrej Starc 10.000 lir za Skupnost družina Opčine, 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah, 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kon-tovelu, 10.000 hr za ŠD Kontovel, 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka in 10.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad.
V	počastitev spomina na drago Marijo Kodrič daruje Vida Gerlanc - Men-nucci 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina dragega prijatelja Ita Koleriča daruje Pavel Vouk
10.000	lir za KD S. Škamperle in 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na Livija Kermaca darujejo družine Čok, Delpiero in Zittio
70.000	lir za cerkev Sv. Trojice na Katin ari.
Spel pod zemljo
O jamarski tehniki
Ko se govori ali bere o jamarstvu, se pogosto naleti na trditev, da je jamarstvo alpinizem navzdol. Ta definicija je popolnoma neutemeljena. Kvečjemu bi lahko veljala za čase, ko so alpinisti skušali prvič o-svojiti kak vrh in to po 'najlažji poti. Toda ti časi so že davno minili. Zato je alpinizem začel iskati nove poti, kar bi lahko strnili v poenostavljeno trditev, da sodobni alpinisti plezajo na vrhove po najtežji poti. Poleg tega velja v alpinizmu več ali manj strogo nepisano pravilo, da je trèba uporabljati čim manj tehničnih pripomočkov.
Nasprotno od alpinista, ki ve kam pleza se jamar spušča navzdol v nezano po edini znani ali možni poti. Njegov glavni cilj je priti jami do dna oziroma do konca. Pri tem se jamar poslužuje vseh možnih tehničnih sredstev. Pri plezanju uporablja kakovostne vrvi, ki zdržijo skoraj 2600 kg. Na te vrvi je stalno pripet z dvema prižemama, kar daje jamarski tehniki zelo veliko varnost, saj jamar ne more pasti, ker ves čas visi na napeti vrvi. Vrv pa je s pomočjo posebnih klinov; kronskih svedrovcev, pritrjena tako, da se nikjer ne dotika skale. Drgnjenje vrvi ob skalo, ki vrv lahko prežaga, je za sodobnega jamarja glavna skrb. S pravilnim zabijanjem svedrovcev se drgnjenje z lahkoto prepreči. Zato vsak jamar, ki da kaj na svojo kožo, vestno zabija svedrovce povsod, kjer je treba. Rajši enega preveč kot enega premalo, če kdo na svojo kožo ne da dosti, da pa nekaj na svoj žep tudi pridno zabija svedrovce, kajti pravilno napeljana vrv se zelo počasi obrabi. Slabo napeljana vrv se izredno hitro kvari in treba je pač pogosto kupiti novo. Kakovostne vrvi pa so sorazmerno drage. Drugače pa plezanje in spuščanje po pravilno speljani vrvi ni v bistvu nevarnejše od uporabe dvigala ali žičnice, kjer kabina visi na enojnem nosilnem kablu. Večina jamarjev se počuti varnejše, ko se pripne na svojo jamarsko vrv, kot kadar kje v Alpah stopi na žičnico, kjer lahko le zaupa, da je bil zadnji pregled nosilnega kabla res vesten.
Spuščanje po vrvi je hitro in nenaporno. Dno stometrskega brezna se lahko doseže v dveh - treh minutah. Ker pa se pri hitrem spuščanju vrv zelo segreje in zato tudi zelo hitro kvari se jamarji ponavadi spuščajo nekoliko počasneje. Hitro spuščanje po vrvi je bolj znak nezrelosti kot pa poguma.
Plezanje po vrvi navzgor je nekoliko naporneje. Mladi in trenirani jamarji zmorejo stometrsko višino tudi v petih minutah. Starejši jamar, ki dober del svojega časa presedi v uradu pa brez večjega napora zmore isto višino v dvajsetih minutah.
Jame niso sestavljene iz čistih navpičnic. Navpičnice pogosto prekinjajo police in rovi. Zato je v praksi spuščanje v brezna in plezanje iz njih nekoliko počasneje. Poleg tega po vrvi lahko pleza le po en jamar naenkrat, šele ko ta izpleza, se lahko na vrv pripne naslednji. Pri številčni ekipi postane to čakanje zelo dolgo. Zato je postala že praksa, da so ekipe sestavljene iz dveh - treh jamarjev, če je skupina večja, se razdeli na manjše dvo - tri članske ekipe. Delo v jami pa se organizira tako, da si ekipe niso v napoto.
V športu je vrednotenje v glavnem enostavno in nedvoumno. Nogometaš, ki igra v prvi ligi je gotovo »boljši« od tistega, ki enkrat na leto igra tekmo med suhimi in debelimi. V atletiki se uspešnost meri celo z metrom ali uro. Pri jamarjih vsa ta merila odpadejo. Jamar novinec, ki pride v solidno društvo, lahko že po nekaj mesecih aoseže dno tudi zelo globoke jame. Če ima poleg mišic tudi bistro glavo, bo kmalu sam v stanju organizirati in voditi odprave tudi v zahtevne jame. Vrvna tehnika zagotavlja veliko varnost, toda le pod pogojem, da se dosledno upošteva nekaj osnovnih pravil. Operacije so enostavne in naučimo se jih v kratkem času. Kdor pa vseh o-peracij ne obvlada brezhibno, ni za v jamo, saj je nevaren sebi in drugim. Tega pa se mnogi na žalost ne zavedajo. Posebno nevarni pa so krepki neodgovomeži, ki tehniko sicer brezhbno obvladajo, a svojega znanja ne uporabljajo. Zanje je zabijanje svedrovcev izguba časa in zato privežejo vrv na prvo stvar, ki jim pride pod roko. Poleg tega se ne zmenijo, če vrv drgne ob steno. Tovrstni jamarji zelo hitro obvladajo jamo; dosti hitreje kot tisti, ki se držijo vseh pravil. Tudi bolj korajžni so. Toda nobeno društvo ni posebno ponosno nanje in tudi v njihovem spremstvu si marsikdo ne želi v jamo. Tovrstni jamarji so žal številni. Zato dejstvo, da pri uporabi vrvne tehnike ni bilo še večjih nesreč kaže, kako je ta tehnika vama in kako so jamarske vrvi kakovostne in trpežne.
S sedanjo tehniko lahko majhna ekipa obvlada zahtevno jamo v zelo kratkem času. Zato vedno večji del jamarske dejavnosti odpade na iskanje novih jam in na iskanje nadaljevanj v že znanih jamah. Iskanje pa pomeni dolgotrajno, sistematično in dolgočasno preiskovanje določenega področja, kjer jamarji pregledajo vsako luknjo, vsako razpoko. Luknje nato zaznamujejo in opišejo, da ne bodo kdaj kasneje ponovno zgubljali časa z njimi. Poleg tega širijo razpoke, pod katerimi bi lahko bila jama in kopljejo na mestih, kjer bi lahko bil zasuti vhod v jamo. To delo požre veliko časa in ne navdušuje nikogar. Novoodkrite jame so v veliki večini zelo majhne in jamarjem ne prinesejo slave. Kljub temu je ta dejavnost potrebna, celo neobhodna, če hočemo kaj novega odkriti. Poleg iskanja novih jam, posvetijo jamarji veliko časa iskanju nadaljevanj v že znanih jamah. TÌi se delo začne s tem, da jamo pregledajo do zadnjega kotička in zlezejo v vsako luknjo in razpoko. Nato kopljejo na mestih, kjer so rovi zasuti ali pa širijo razpoke in ožine. Delo je naporno in zamudno a enostavno.
V jamah se v stenah in v stropu odpirajo odprtine, ki pogosto vodijo v nove prostore. Treba jih je le doseči. V teh primerih se jamarji poslužujejo tehničnega plezanja, ki je enako alpinističnemu tehničnemu plezanju z razliko, da jamarji zabijajo kline in vpenjajo vrv kjer se le da.
Ker je delo pri iskanju novih jam zamudno in pogosto naporno je to delo marsikateremu jamarju hepri ljubljeno. Rajši kot iskati nove, o-biskuje glavne rove in brezna že znanih, lahko dostopnih jam. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če je to aktivnost sploh še jamarstvo in če ni le neka vrsta turizma.
Gioia Maria Scola bo nastopila v filmu »Anemia«, ki ga bodo predvajali
po 3. kanalu RAI
radiotelevizija
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30	Tele video - poskusni program
10.30	La ragazza dell’addio - TV nad.
11.30	Taxi - TV film
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . kdo igra? - opoldanski program z Enrico Bonac-corti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo . . . kdo igra? - zadnji poziv
14.15	Quark - znanstvena oddaja
15.00	Primissima - aktualnosti Dnevnika 1
15.30	Življenje živali - dokumentarec
16.00	Smučanje: svetovni pokal
16.30	Viareggio: plavanje
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
18.30	Italia sera - vodi Piero Badaloni
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	2001:	Odissea nello spazio -
film
21.45	Dnevnik 1
21.55	2001: Odissea nello spazio -2. del filma
00.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
■9.30 Televideo - poskusni program
11.55	Cordialmente - vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - nagradna tekmovanja in aktualnosti
Ljubljana
8.30	Periskop: vojska
9.00	Športnik Bili - 10. del
9.25	Kje, kam, kako med počitnicami
9.30	Dunja - TV drama
10.30	Risanka
10.40	Nered v nebeški palači - film
17.35	Poročila
17.40	Oživele strani - TV nanizanke
17.55	Sokoli - TV nadaljevanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Računalniški informacijski si-stim: Evropski pogled na informacijske sisteme in procese - izobraževalna serija
19.10	Risanka
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
19.55	Vreme
20.00	Vojna: Poklic vojskovanje - dokumentarna serija
21.00	Ne prezrite
21.15	Pod krinko - TV nanizanka
22.00	TV dnevnik II
22.10	Sibila - 2. del filma
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Sereno variabile - tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 1 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Questi fantasmi - po delu Eduar-da De Filippa
22.35	Dnevnik 2 - Nocoj
22.45	Dokumentarec
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.55	Nočni kino: Il gorilla vi saluta Cordialmente
Tretji kanal
10.50	Smučanje: svetovni pokal
12.30	Televideo - poskusni program
13.00	Dokumentarec
14.00	in 14.30 šola in vzgoja
15.00	Koncert
16.00	in 16.30 Šola in vzgoja
17.00	Dadaumpa - variete
18.10	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Po sledeh prednikov - tednik o arheologiji
20.05	šola in vzgoja
20.50	Pirandello v gledališču in drugje: R berretto a sonagli
22.10	Dnevnik 3
22.45	šola in vzgoja
23.15	Dokumentarec
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Uboga Klara
15.00	Prvi dan svobode
16.40	Risanke
17.30	Kanadska narava - dokumentarec
18.00	Cow boy v Afriki - TV film
. 18.30 Pacific international airport
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: GRADEŽ — Deželni kongres CGIL TRST — Metan tudi v kraške vasi NOVA GORICA — Predstavitev gledališke revije Alpe - Jadran GORICA — Goriški geto TRST - Ljudska magija
19.30	TV D Stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	Ljubezenske drame
21.35	Znanost med obema vojnama -dokumentarec
22.40	TV D Vse danes
22.50	Zločin Dupre - film
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naže: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: Mešani zbor »Soča« iz Kanala, Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, • Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.06 Danes se spominjamo: 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 15.00 Mladinska oddaja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, H30,
15.30	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.35 V-stop prost; 11.00 Plošče; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasbeno popoldne;
16.00	Radijski oder; 16.15 Glasba;
17.45	Glasbeni program; 18.10 Evergreen; 20.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO 1
6.00,	7.00,	8.00, 10.00,	12.00,	13.00,
14.00,	15.00, 17.00 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Kviz; 11.30 Radijska nadaljevanka; 12.03 Ul. Asiago Tenda;
13.30	Poštna kočija; 13.36 Master -
glasba dan za dnem; 15.03 Radio 2 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Variete;	18.30	Večerna glasba;	19.15
Svet motorjev; 19.35 Audiobox Lu-cus; 20.00 Glasba; 20.30 Tajna vojna v Sredozemlju; 21.03 Simfonična sezona;	22.49	Danes v	parlamentu;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30,	8.30, 9.30,	10.00,	11.30,
12.30,	15.30,	16.30, 17.30, 18.30,	19.30
Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Radijska nadaljevanka; 9.10 Pregled tiska; 9.32 Radijska priredba; 10.13 Mlini na veter; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.45 Kviz; 15.00 Popoldanski program; 16.00 Slavni romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 17.32 Radijski oder; 18.00 Branje Vergovega romana »Mastro Don Gesualdo«; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Kulturne aktualnosti; 19.57 Glasbene ure; 21.00 Jazz glasba; 21.30 2 -3131 - Nočni program; 22.20 Parlamenta panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.06 Radijska' šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 9.45 Naši u-metniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori tekmujejo; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 -15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba; 22.10 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno.
zasebne postaje
CANALE 5
9.00	Una famiglia americana - TV film
9.50	General Hospital - TV nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - nagradno tekmovanje
11.15	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.00	Bis - nagradno tekmovanje
12.40	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - TV nadalj.
15.30	Una vita da vivere - TV nadalj-
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - nagradno tekmovanje
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	C’est la vie - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Dynasty - TV nadaljevanka
21.30	Hotel - TV film
22.30	Maurizio Costanzo Show - vodi Maurizio Costanzo
23.00	Premiere - filmske novosti 00.30 D caso Drabble - film
RETEQUATTRO
10.00	I bambini ci guardano - film
11.45	Magazine - rubrike
12.15	Mammy fa per tutti - TV film
12.45	Ciao ciao otroška oddaja
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua Viva - TV novela
15.50	La luna e sei soldi - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV nadalj.
20.30	II buon paese - nagradno tekmovanje
24.00	Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film
01.00	Agenzia Uncle - TV film
ITALIA 1
8.50	La casa nella prateria - TV film
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wender woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20	Help - nagradno tekmovanje
14.15	Deejay Television - glasbena oddaja
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
17.50	La casa nella prateria - TV film
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	Attila flagello di Dio - film
22.30	Športna rubrika
23.30	Ameriški football 00.45 Cannon - TV film
01.45	Strike force - TV film
TELEPADOVA
11.00	Doppio gioco a San Francisco -film
12.00	Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV novela
15.00	Andrea Celeste - novela
16.00	Chips - TV film
17.00	Risanke
19.00	Carmin - TV novela
20.00	Risanke
20.30	Una su 13 - film
22.30	Športna rubrika
23.30	Šport
01.00	I nuovi Rookies - TV film
TRIVENETA
14.00	Bellamy - TV film
15.00	Monitor
15.30	II gioco della vita - film
17.00	Risanke
17.30	Sampei - risanka
18.30	Una signora in gamba - TV film
19.00	Govorimo o ribolovu
20.45	Mirror - film
22.00	Combat - TV film
23.00	Ecologia del delitto - film
01.00	Film
TELEFRIULI
15.30	Super Mouser - risanka
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Kanadska narava - dokumentarec
18.30	Dokumentarec
19.00	TV dnevnik
19.30	Senorita Andrea - TV novela
20.30	Variete
22.15	TV dnevnik
22.45	Doppio gioco a San Francisco -TV film
01.00	Zaključek programov
jugoslovanska televizija
Zanimanje za plinsko omrežje v Sovodnjah
Gradnja visokotlačnega plinovoda možnost za dobavo plina v občini
Danes zvečer v Kulturnem domu satirična komedija »Butnskala«
V prihodnjem letu naj hi dogradili visokotlačni plinovod za dobavo alžirskega plina Jugoslaviji. Cevovod, ki ga bodo, kot kaže, zgradili na novo od Palmanova do meje, bo speljan tudi preko območja sovodenjske občine, mejo pa ho predvidoma prešel v bližini Mirna. Tu je predvidena tudi gradnja merilne postaje. O tem je tekla beseda pred kakšnim mesecem med predstavniki Petrola in sovodenjske občinske uprave, še pred tem pa so bili na občini tudi funkcionarji družbe SNAM.
Predvideno gradnjo visokotlačnega plinovoda pa nameravajo sovodenjski upravitelji izkoristiti tudi zato, da bi pospešili izvajanje načrta mehanizacije na območju konzorcija CAPO. Po prvotnem načrtu naj bi plinsko omrežje na območju sovodenjske občine pričeli urejati šele čez 4 do 5 let, čeprav tudi ti roki ne držijo več in so se na deželi že odločili za revizijo načrta. Po dosedanjem okvirnem načrtu naj bi plin za potrebe sovodenjske občine dovajali preko posebne razdelilne postaje, ki bi jo zgradili na Maj-nicah, blizu glavnega cevovoda, ki o-
Novoimenovani predsednik Komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Slovenije Željko Jeglič je včeraj, v okviru dvodnevnega spoznavnega obiska pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, obiskal Goriško. Najprej se je sestal s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ, v imenu katerega je predsednik Mirko Primožič seznanil uglednega gosta s specifičnimi značilnostmi življenja in delovanja slovenske narodnostne skupnosti v naši pokrajini. Poudarek je seveda padel na sedanji politični trenutek v luči prizadevanja za uveljavitev naših pravic in pa na sodelovanje z matično domovino.
bo od 21. do
V teku so priprave na pokrajinski kongres KPI, ki bo od 21. do 23. februarja; od 9. do 13. aprila pa ho v Firencah, kakor znano, vsedržavni kongres KPI. V tem in naslednjih tednih se torej obeta dokaj živahna predkongresna dejavnost po sekcijah. Poleg organizacijskih zadev so seveda v ospredju tudi številna gospodarska vprašanja, kako čimbolj smotrno izkoristiti ugodnosti in finančne razpoložljivosti dežele in države za izhod iz gospodarske krize.
skrbuje Gorico. Cevi bi bile nato speljane pod mostom avtoceste do spodnjega dela Sovodenj, od koder bi se pričela tudi gradnja plinskega omrežja.
O možnostih za pospešitev načrta metanizacije so razpravljali te dni na sestanku med predstavniki občinske u-prave in konzorcija CAFO. Predvidena gradnja visokotlačnega plinovoda namreč odpira možnosti, da bi istočasno zgradili tudi osnovne strukture za napeljavo zemeljskega plina za potrebe gospodinjstev in tudi drobnega gospodarstva na območju Sovodenj. Predsednik konzorcija CAFO Colombi se je obvezal, da bo vprašanje pred-očil deželnemu odborniku za javna dela, istočasno pa storil potrebne korake tudi pri družbi SNAM. Upoštevati je namreč treba, da je konzor-dj CAFO pristojen, poleg dobave pitne vode v občinah članicah, tudi za dobavo zemeljskega plina. Dogovarjanje mora zato potekati v sodelovanju s to ustanovo.
»Občani stalno opozarjajo na potrebo in koristnost napeljave zemelj-
Jeglič je s Svoje strani poudaril, da je namen njegovega obiska predvsem ta, da na mestu samem spozna ljudi in probleme, katerih poznanje bo potreboval za uspešno izvrševanje komaj prevzete funkcije.
Gost si je nato ogledal goriški Kulturni dom, kjer je dobil koristne informacije o kulturnem in telesno-kul-tumem utripu naše skupnosti, nato pa je v spremstvu gostiteljev obiskal števerjansko občino. Župan Ivan Humar je gostu prikazal značilnost te slovenske občine, nakar je sledil še ogled prostorov vinske zadruge Brda in priključenega Kulturnega doma.
23. februarja
Predkongresna dejavnost se je v nekaterih sekcijah pravzaprav že začela. Tako se bodo do konca prihodnjega tedna recimo zbrali na skupščinah člani petih sekaj KPI, ki delujejo na območju občine Gorica. Danes in jutri je napovedan kongres članov sekcije Marvin, v peteik, 31. januarja, kongres sekcij »Chiopris« in »Ločnik«, v soboto, 1. februarja, sekcije »Spazzapan«, v nedeljo, 2. februarja, pa sekcije »Jenko« v Pod-gori.
skega plina. Ta energetski vir bodo s pridom uporabljali tudi v manjših gospodarstvih ter na območju nove obrtniške cone, kjer bodo predvidoma že letos pričeli graditi prve objekte. Gradnjo visokotlačnega plinovoda do jugoslovanske meje kaže zato primerno izkoristiti tudi v korist krajevnega prebivalstva,« je posebej naglasil podžupan občine Sovodnje, ki je dal pobudo za omenjeni sestanek s predstavniki konzorcija za Vzhodnofurlan-ski vodovod.
Obvestilo IACP
Z ozirom na razpis šestih natečajev za dodelitev ljudskih stanovanj v občinah Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Moš, Zagraj in Šlovrenc sporoča Zavod za gradnjo ljudskih hiš IACP, da zapade rok za predstavitv prošenj v ponedeljek, 27. januarja. Prošnje je treba predložiti na tajništvu IACP v Gorici (Korzo Italia 116), ki je na razpolago tudi za morebitne dodatne informacije v zvezi z natečaji vsak dan od 10. do 12.30
V organizaciji goriškega instituta ISIG ter v sodelovanju tržaške in videmske univerze in s finančnim prispevkom goriške pokrajinske uprave ter goriške občine se danes pričenja Interdisciplinarni študijski posvet o prostorskem načrtovanju. Posvet je namenjen predvsem strokovnjakom, ki že delajo na tem področju, bodisi kot funkcionarji tehničnih uradov raznih krajevnih ustanov, kot zasebni načrtovalci, ali pa kot diplomanti ali študenti fakultet za inženirstvo, oziroma arhitekturo.
Strokovni posvet bo trajal pravzaprav mesec dni, s tem, da bodo ob petkih predavanja, ob sobotah pa bodo okrogle mize. Delo ho potekalo po skupinah, ob upoštevanju specifične tematike. Tako bodo danes s pričetkom ob 19. uri govorili o obnovi in ponovni izrabi, v stanovanjske in druge namene, starih mestnih jeder. Govorili bodo prof. Maria Cristina Costa, prof. Pierluigi Giordani, arhitekt Luigi Pa-Van, Antonio Tosi, inž. Dionisio Via-nello. Jutri dopoldne bo o isti problematiki okrogla miza. Predavanja in okrogle mize bodo v dvorani trgovinske zbornice.
Proračun ustanove za pristanišče
Upravni odbor goriške trgovinske zbornice je na zadnji seji, poleg dru-
Delovanje in polna učinkovitost Pokrajinskega urada za delo in zaposlovanje sta že vsa zadnja leta močno okrnjena zaradi pomanjkanja osebja. Že skoraj sedem let je goriški urad brez odgovornega načelnika, saj od 1. julija 1979 se na tem mestu vrstijo namestniki, ne da bi ministrstvo za delo imenovalo novega rednega načelnika. Poleg direktorja bi v u-radu potrebovali tudi vsaj deset novih delovnih moči, a tudi to vprašanje je že leta brez odgovora.
Zaradi nevzdržnega stanja je bil na prefekturi sestanek, za katerega so zaprosile sindikalne organizacije in Id so se ga poleg sindikatov javnih uslužbencev udeležili prefekt dr. Pie-rangeli, namestnica direktorja urada za delo in predstavnik INPS.
Prefekt je na kratko obnovil številne posege, ki jih je doslej zaman opravil pri ministrstvu za delo, da bi prišlo do končne namestitve manjkajočega osebja. Sindikati so nato označili kot nesmiselno početje pristojnega ministrstva, ki je goriškemu uradu dodelila funkcionarja za en sam mesec. Sedanji poverjenik, dr. Arena, ki bi bil moral prevzeti dolžnosti odgovornega za urad 20. januarja (istočasno skrbi za urada v Vidmu in Pordenonu), je vrhu vsega tik pred upokojitvijo. Sindikati zato zahtevajo trajno rešitev vprašanja, v pričakovanju katere mora biti morebitna začasna rešitev taka, da zagotovi stalno prisotnost odgovornega funkciona-
V Kulturnem domu je nocoj na sporedu drugi dan 1. FILM VIDEO MONITORJA, pregleda slovenske jilm-ske in video produkcije v lanskem letu. Po sinočnji uspešni otvoritvi s Pogačriikovim »Našim človekom«, je nocoj na sporedu satirična komedija Francija Slaka »Butnskala«, popoldanski in del večernega programa pa bosta namenjena ogledu izbora slovenske video produkcije v letih 1984-1985.
gih vprašanj, razpravljal tudi o posebni ustanovi za tržiško pristanišče. Odobril je proračun ustanove za tekoče leto, ki izkazuje 1,9 milijarde lir dohodkov in prav toliko razhod-kov. Upravni odbor trgovinske zbornice je predsednika ustanove za pristanišče, Delia Lupierija, pooblastil, da s tržiško občino podpiše sporazum za izdelavo zazidalnega načrta na območju ob pristanišču. Zemljišče je, kot znano, last ustanove za pristanišče.
Občinski svet v Doberdobu
Na prvi seji v novem letu se bo v ponedeljek 27. t.m. sestal občinski svet v Doberdobu. Dnevni red seje je tokrat precej obsežen in zajema 23 točk. Večina jih je tako ah drugače vezana na rok za vlaganje prošenj za deželne prispevke, pred koncem meseca pa je treba sprejeti tudi nekaj sklepov v zvezi z zakonom o finančnem poslovanju za letos, pa čeprav zakon še ni bil potrjen s strani paria-monta. Ti ukrepi zadevajo uvedbo dodatnega davka za porabo električne e-nergije, davka na reklame itd. Seja občinskega sveta se bo pričela ob 18. uri.
rja v goriškem uradu.
Na srečanju so se domenili, da bodo preko prefekture zaprosili za srečanje med sindikati in predstavnikom ministra, da bi končno dosegli zadovoljivo rešitev zadeve. Glede na to je prefekt zagotovil, da si bo prizadeval, da bi sedež urada opremili s stanovanjem za načelnika, kar bi verjetno poenostavilo vprašanje imenovanja novega odgovornega.
16. MARCA LETOS
Goriško smučarsko prvenstvo
Na Nevejskem sedlu se bo v nedeljo zaključil tečaj smučanja za začetnike in nadaljevalni tečaj. Zimskošportne dejavnosti pa še ne bo tako kmalu konec. Planinsko društvo že načrtuje smučarski izlet v Sappado, zatem bo verjetno na vrsti Podklošter, pa morda še katero znano smučarsko središče. Pred iztekom zimske sezone pa bo SPD Gorica pripravilo še tekmovanje »Goriško smučarsko prvenstvo« za predstavnike društev in šol z Goriškega. Uvrstitev na omenjenem tekmovanju, ki bo 16. marca, bo veljala tudi za sestavo društvene lestvice.
• Ravnateljstvo vodovodnega konzorcija CAFO opozarja uporabnike, naj s primernimi ukrepi zaščitijo pred mrazom vodovodne števce in druge naprave na omrežju.
Video je za slovenski kulturni prostor razmeroma nov pojav, ki pa je dosegel v zadnjih letih pomembno uveljavitev. V Cankarjevem domu v Ljubljani sta bila leta 1983 in 1985 mednarodna pregleda video izražanja, z video produkcijo se ukvarja alternativno kulturo središče ŠKUC Forum in dokaj številni »neodvisni« videoasti, ki uspešno utirajo pot novemu izraznemu, mediju.
Tudi jilm Butnskala predstavlja lepo presenečenje in novost na slovenskem prizorišču. Gre za nekako »noro komedijo«, ki z izrazito satiričnim pristopom obravnava sodobne družbene probleme v Jugoslaviji.
Mladi Ervin Kralj sreča v deževni noči Profesorja, ki ga uvede v družbo pristašev čudnega obredovanja: po primernem zaletu butajo ti ljudje z glavo v skalo (od tod butnskala), to pa jim omogoča vizije o napadu steklih lisic, ki jih nam desto pošilja zlobni Ferenčak. Oboroženi krenejo nad sovražnika, ga premagajo, to pa jim omogoči prevzem oblasti in vzpostavitev novega političnega sistema. Ervin Kralj opazuje razvoj dogodkov, toda nova butnskalska oblast mu ne daje zaupanja, tako da ostane nekak večni outsider.
Film je režiral Franci Slak (Krizno obdobje, Eva), v glavnih vlogah pa nastopajo Emil Filipčič, Marko Derganc, Janez Hočevar - Rifle, Ma-jolka šuklje. Predvajanje filma Butnskala bo ob 21. uri.
Trčenje
pred Kulturnim domom
Pred goriškim Kulturnim domom se je sinoči pripetila slikovita prometna nesreča, ki je na srečo povzročila le večjo materialno škodo na vozilih. Mladi Franco Gandolfi je izgubil nadzorstvo nad svojim mercedesom 190, zavozil na levo stran cestišča in se z vso silo zaletel v avtomobila, ki sta bila ustavljena pred vhodom Doma. Trčenje je močno poškodovalo A 112 Marka Lutmana in renault 4 trenerja Domove namiznoteniške ekipe Andreja Lukeša. V trčenju je bjlo tudi izrito drevesce pred vhodom v Dom.
razna obvestila
Občni zbor goriškega esperantskega združenja bo jutri, 25. t.m. na sedežu združenja v palači Zamenhof 3/1. Prvo sklicanje je napovedano ob 15. uri, drugo pa ob 16. uri. Glavno poročilo bo imel predsednik Združenja Leone Furlan.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tečaja smučanja, da bosta avtobusa v nedeljo, 26. t.m., vozila po običajnem redu. Društvo nadalje obvešča, da bo 20. t.m. v predavalnici v Ul. Croce 3 društveni večer s predvajanjem diapozitivov o dejavnosti v lanski sezoni. Pričetek ob 20.30.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 21.00 »Butnskala«.
VERDI 18.00-22.00 »Rambo II«.
CORSO 18.00 — 22.00 »Rambo H.«.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Sensual e-ruction«. Prepovedani mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »E’ arrivato mio fratello«.
COMUNALE 18.00 — 22.00 »Steaming«
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Škrlatni dež«; ob 20.15 (filmske gledališče) »Broad-way Danny«.
SVOBODA 19.30 »2019 - New York«; ob 21.30 »Medeni meseci na švedski način«
DESKLE 19.30 »Lov v vesolju«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini - Korzo Verdi 57, telefon: 84879.
PREDNAROČNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA......... 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA........... 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO:
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta; tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
PREDSTAVNIK SZDL JEGLIČ VČERAJ OBISKAL GORIŠKO
,	Danes na pokrajini
Interdisciplinarni posvet o prostorskem načrtovanju
Urad za delo brez načelnika in z močno okrnjenim organikom
Pokrajinski kongres KPI
V gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu 3.
pregled slovenskega filma
Razgovor s scenaristom J. Povšetom
Film Naš človek je spopad s problemi našega časa
»3. pregled slovenskega filma«, ki se bo danes začel v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, je seveda enkratna priložnost, da tudi v našem kulturnem prostoru gledamo in spoznamo ta del slovenskega umetniškega delovanja. Ko gledamo najnovejšo flimsko produkcijo, ki je sicer ■ pri nas ne bi mogli spoznati, pa se vse preveč posvečamo produktu, dobremu ali slabemu filmu, in ne vrednotimo dela, ki je za vsakim filmskim kadrom.
Pogovori z režiserji in igralci sicer lahko pomagajo, da bolje spoznamo in tudi bolje razumemo bistvo filma. To pa tudi ni vse, kar bi lahko ali bi morali vedeti o svetu, ki se nam pojavlja samo kot premična slika na platnu. Zato smo se odločili, da čeprav v skromni obliki, predstavimo tudi tiste filmske delavce, brez katerih »filmov« ne bi bilo, a za katere le redkokdaj slišimo.
V našem izboru krajših intervjujev smo se osredotočili na pisce scenarijev, na avtorje — večkrat tudi izvajalce — filmske glasbe, na scenografe, na kostumografe, na maskerje in na tonske snemalce.
Pred vsakim filmom »3. pregleda slovenskega filma« bomo na Primorskem dnevniku objavili razgovor z nekaterimi predstavniki teh kategorij filmskih delavcev. Vrstni red posameznikov pa bo v veliki meri odvisen od filma, ki bo takrat na sporedu.
Tokrat, ko prvič gremo v to, smo se odločili za avtorja, ki se običajna prvi pojavi na špici filma. To je avtor scenarija.
Prvi film »3. pregleda« je Pogačnikov »Naš človek«, zato pa je naš prvi intervjuvanec Janez Povše, scenarist.
Zakaj sploh »Naš človek«, zakaj poseg v neposredno sodobnost?
— Zato, ker sem prepričan, da mora vsak letni prerez, tudi v okviru filmske proizvodnje, na vsak način vsebovati tudi temo iz sodobnosti, sedanjosti. Aktualno osvetlitev trenutnih razmere, ki poskuša analizirati problematiko — kot je logično, problematika vedno obstaja — kot tudi posredno ali neposredno poiskati ali nakazati izhod iz dane situacije. Navadno so »spopadi« s sedanjostjo — že od najstarejših časov dalje — precej nehvaležna zadeva, ni še namreč splošne distance, pojavljajo se pripombe, da so n eli a ter e stvari drugačne, kot v resnici, »da ni tako« in da je dru-
gače itd. Kljub temu pa je treba vztrajati in iskati umetniške pristope tudi na ta način.
In o čem pripoveduje »Naš človek«?
— Pripoveduje o idealnem direktorju tovarne, ki hoče čim boljšo proizvodnjo, ne oziraje se na odpore ljudi, ki bi raje več govorili in manj delali. Njegova vztrajnost ga nenadoma povsem osami, vsi so proti njemu, kar Milan — tako mu je namreč ime — doživlja že kot neke vrste nasilja. Vendar ne odneha, kar ga prične lomiti na zunaj in na znotraj, v dobesednem smislu izgublja položaj v javnosti, pa tudi družina razpada zaradi njegove načetosti. Ne more in ne more verjeti, da za družbo ni več koristen, hodi od
vrat do vrat, da bi mu kdo {»jasnil zadevo in vse dogodke, ki se stiskajo okoli njega. Odgovor izve povsem na koncu, oditi mora iz tovarne, ki je predstavljala njegovo življenje. Njegova zgodba je videti povsem absurdna, njegov boj ga pravzaprav že spreminja v nasprotnika večine, ki je proti njemu.
Torej poskus družbeno-kritičnega pristopa?
— Okvirno že, čeprav se film v glavnem zamejuje v ljudi, notranjost in doživljanje dogodkov. Kritičnost je gotovo posreden rezultat, bazira pa v stokrat citirani nevarnosti vsakršne sodobne družbe, ki se ji pravi birokracija, birokratizacija. Birokracija je mentaliteta, s katero se je nujno ves čas soočati: v primeru »Našega človeka« je to prepričanje, da je vse, kar delamo, najboljše in prav, da smo pač že dosegli popolnost, ki ne poraja nikakršnih nepravilnosti. To je prepričanje, da je večinsko mnenje v vsakem primeru in že kar vnaprej merodajno in brez možne pomote — to večinsko mnenje npr. agresivno spravi s poti idealistično Milanovo vizijo — to je nenazadnje žal vse preveč pogosta praksa manjših sredin, ki na ta način — zgolj s pozicij lastnih kratkoročnih interesov — pogosto-ma le ohranja status quo in onemogoča nosilce hitrejšega razvoja, z eno besedo: to je mentaliteta, ki skrbi za svoje (birokratske) pwzicije. Istočasno je to situacija, ki poraja konfliktne in mestoma tudi boleče družbene epizode.
In rezultat filma?
— Mislim, da bodo gledalci zadovoljni: skrbna režija Jožeta Pogačnika in zelo prodoma igra osrednjih protagonistov: Borisa Juha, Aleša Valiča in pa Mirande Caharije.
Prizora iz družbeno-analitičnega filma Jožeta Pogačnika »Naš človek«. Igralka Vesna Jevnikar igra vlogo hčerke »našega človeka«
Slikar
Pogovor z
ravnateljem mariborske Opere Neubauerjem
Matej Metlikovič v D SI
Razstava ljubljanskega slikarja in pedagoga Mateja Metlikoviča, ki poteka v dvorani Društva slovenskih izobražencev, je po svoji barvni u činkovitosti izjemno čista predstavitev nečesa, kar bi lahko imenovali bistvo slikarstva. V slikah prihaja do popolne veljave soigra barvnih nasprotij in skladnosti, kajti figura-tivnost, ki jo vidimo v delih, je le Osnova na katerih slikar »izliva« e-nuptivno občutje barvnega sveta v vzgibe, ki ga silijo v to svojevrstno slikanje. Gre za religiozno koncep-eijo stvaritve vsega obstoječega. Svet, ki ga obdaja in vsemirje doje-vn-a kot neko mogočnost in za človeka nerazrešljivo tajnost, ki najde svoj odgovor le v mistiki vere. Od-Qovor na skrivnost vesolja daje prav ena izmed najbolj uspelih slik, to je Molčeči Kristus pred Pilatom, ki se postavlja izven okvira Podobe in s tem potrjuje, da je več kot zemeljski kralj Judov. v Večina razstavljenih del je neobičajno velikih. V njih prekipevajo radostno žive barve, ki jih je slikar nanizal s krepko gotovostjo skorajda otipljivo. Te plastične barve se vrtijo v vrenju prvobitne magme ob nastajanju Zemlje in življenja na njej. Iz tega navideznega kaosa pronicajo komaj zaznavne oblike risb in živali: od ovce do goloba, ki je zletel iz barvnega vrtinca, kjer je A-damov obraz le rdeča žareča gmota lz katere izvira človek.
Danes, ko si slikarji želijo ustvar-ioti s čimbolj osebnim izrazom postaja seveda tudi početje kritike Problematično, saj je vedno težje ukalupiti nekega v ta ali oni izem, ceprav bi lahko nova dela uvrstili Pod pojem transavantgarde. Pa je nwrda tudi ta pojem preveč meglen, da bi lahko vse zaobjel.
MILKO BAMBIČ
Berite
JVovi
Matajur
»Obstajamo zaradi volje do dela in predstav«
Kar zadeva kulturno področje, se nam v Mariboru upravičeno dozdeva, da bi lahko bilo razvitejše, bolj ustvarjalno in inventivno, da bi mu morali posvečati več vsestranske pozornosti. Po vodi je splavala gradnja Univerzitetne knjižnice. Mariborska dela v nemogočih razmerah, galeristi so morali svoje razvojne načrte pospraviti v predale v upanju na boljše finančne čase. Drama šele poskuša okrevati... na večje ali manjše krize naletimo tako rekoč na vsakem koraku. Tudi zato s tolikšnim veseljem beležimo ustanovo, ki je s svojim delom dokazala, da vrhunska kvaliteta v Mariboru ni noben ču dež, ampak povsem realna možnost, treba je le vedeti, kako. Ta izjema je Opera in balet — prva je lani slavila 65 let obstoja — saj se je v kratkem času dvignila na visoko umetniško raven, se kadrovsko okrepila ter krenila po novih, iskatelj skih poteh. Največ zaslug za to ima dr. HENRIK NEUBAUER, vodja Opere in baleta od jeseni leta 1984, njeni dosežki pa so se izrazih tudi zunaj naših meja, saj je bila kot edina tovrstna ustanova sprejeta v Mednarodno združenje o pernih gledališč. 0 tem, kaj pomeni članstvo v tem združenju za ma-
riborsko Opero, je dr. Neubauer povedal naslednje:
»Predvsem gre za izmenjavo informacij, izkušenj, repertoarjev in problematike, ki zadeva našo dejavnost. Ni nepomembno, da drugi zvedo o nas, da smo mi seznanjeni z njihovim delom, pretakajo se informacije o mladih pevcih, ne nazadnje pa ne gre prezreti pomembnosti članstva v takem združenju nasploh.«
— V zadnjem času ste sprejeli v svoje vrste številne mlade, kvalitetne ustvarjalce. Kako vam je to uspelo, ko pa pravijo, da se sicer težko odločajo za delo v Mariboru. Z igralci, na primer, so velike težave.
»Nič ne pride samo od sebe. Razpis v kateremkoli časopisu še ne prinese odziva, še nikoli ni bilo in, tudi ne bo, da bi umetniški kadri rasili kot gobe po dežju: treba jih je poiskati, uporabiti vse mogoče stike. Lani smo angažirali pet solistov, letos še enega tenorista. Na avdicijah je petnajst do dvajset kandidatov za soliste, kar priča o tem, da smo med pevci v Jugoslaviji u-stvarili prepričanje, da v Mariboru velja poskusiti. Smo se pa že takoj na začetku odločili za ostre kriterije za sprejemanje solistov.«
— V mariborsko Opero ste prišli konec leta 1984. Kako ste takrat začrtali njeno pot?
»Načrtoval sem kadrovsko okrepitev Opere, še posebno zaradi gradnje; pri načrtovanju je bilo treba upoštevati tudi trenutno stanje in potrebe ter planirati razvoj do leta 1990. Druga pomembna točka je kvahteta predstav, vseh, ne samo premiere. Obstajamo zaradi predstav in to je najpomembnejša stvar, 'ki jo je treba imeti pred očmi. Kar zadeva repertoar, se mi je zdelo pomembno, da ga sestavimo glede na trenutno zaposlene umetniške delavce. Trenutno so na repertoarju tri opere, izvajane z našimi solisti in ansambli, pripravljamo pa dve, za kateri bomo nujno potrebovali po e-nega gosta.«
— Kaj se nam v bližnji prihodnosti obeta na odru mariborske Opere?
»Čez štirinajst dni bo premiera Mozartove Ugrabitve iz seraja, teden kasneje baletni večer iz treh del, med katerimi bo praizvedba dela skladatelja Pavla Šivica, baritonist Baronik pripravlja Veliki dan Jožeta Dobernika, v študiju pa je tudi Seviljski brivec. Do konca sezone bomo uprizorih še Orkester Vinka Globokarja in praizvedbo Kra-
lja Leara D. Božiča za jugoslovanski operni bienale, orkester pa pripravlja še simfonični koncert in serijo mladinskih koncertov. V jeseni bo najprej na sporedu vokalnoinstrumen-talni koncert za baročni festival, prva predstava bo Kralj Lear, sledila bosta Foersterjev Gorenjski slavček in sodobni baletni večer s koreografom iz Berhna. Predvidevamo, da bo na sporedu tudi Bernsteinova opera, zatem balet Martin Krpan, noviteta Marijana Lipovška, Jevgenij Onjegin Čajkovskega in komorna opera Svetilnik Petra Max-vvella Davisa, ki je že vključena v program zagrebškega glasbenega bienala.«
— Po vojni se je Opera v Mariboru nekako odrekla opereti, pred vojno pa jih je na veliko uprizarjala. Omenili ste .Gorenjskega slavčka; nameravate ljubiteljem opere v bodoče ponuditi tudi več tovrstnih del?
»Zaenkrat o tem še težko govorim, ker še ni stekla razprava na umetniškem svetu, osebno pa menim, da moramo premagati zakoreninjen odpor naših glasbenih krogov do lažjih del glasbenega gledališča. Tudi velike svetovne operne hiše imajo na programu operete in musicale.«
HELENA GRANDOVEC
Aleksander A. Blok: Dvanajst
Lutkovna predstava v Cristallu *•
Pesnitev Aleksandra Aleksandroviča Bloka »Dvanajst«, napisana v treh tednih v letu 1918, neposredno po Oktobrski revoluciji, uvrščena v širok prerez radijskega ciklusa »Večni popotniki« — kot je znano, je izbor in izvedbo prispeval Vladimir Jurc, režijo pa Sergej Verč — je prav gotovo zanimivejša stvaritev, kot bi se zdelo na prvi pogled. Treba je namreč priznati, da je med ostalimi radijskimi prikazi, ki smo jih že imeli priložnost spoznati, zazvenela na videz parcialno, natrgano in pravzaprav nenavadno: Blok je po vsej verjetnosti primer pesnika, v katerem se križata in mešata dva stila, stil na odhodu in njegov naslednik v prihajanju. Gre namreč za odmik simbolizma na prelomu stoletij in za prihod mnogo ostrejših smeri, ki so si nadele najrazličnejše naslove in poimenovanja, znotraj porevo-lucijske umetnosti pa je nemara najbolj znan futurizem, nekakšen izbruh oblike in napete vsebine, notranjega pa tudi zunanjega dinamizma, premikov, spreminjanja in skorajda kataklizmičnega valovanja časa, prostora, barv in pesniških metafor. Blok namreč uvaja kot osnovno temo dvanajst vojakov, vojakov z bajoneti, ki premočrtno — kot revolucija — korakajo skozi snežni metež
naprej in samo naprej, prispodoba, ki je intenzivirana do kraja, kakor je po drugi strani obeležena s povsem konkretnimi opisi in profili.
V asociativno apokaliptični krajini se pomika ta četa — beri vesoljna množica — skozi vse ovire naprej, medtem ko na desni in levi ostajajo za njo bodisi žrtve pre-lomnega obdobja in vojne vihre, bodisi prikazni starih, likvidiranih časov, ki se v podobi ženice, buržuja, popa in npr. gospe v krznu, umikajo vrtincu, ki jih istočasno odplavlja. Odlika pesnitve je neznanska groza, ki je tipična za zgodovinske prekucije, na drugi strani pà zanos novih časov, ki se poganjajo v prihodnost kot ostra puščica — slednja pa je komaj švignila iz loka, ne ve se, kje se bo ustavila in kje bo pristala, čutiti je mogoče negotovost in optimizem hkrati, zemlja se trese in vse bo iz tira do neznanega dne nekje daleč na obzorju. Izvedba je sledila Blokovi sunkoviti dinamiki pravzaprav umirjeno in obvladano, prej je skušala prebliske prizorov in njihovih preobražanj umirjati in povezovati, kot pa jih pognati do maksimalne skrajnosti vsaksebi.
J. P.
V	gledališču Cristallo bodo igrali od 29. t.m. Goldonijevo opero »Arkadija v Brenti«, ki jo je uglasbil Bal-dassare Galuppi.
Gre za lutkovno izvedbo, ki jo je pripravilo tržaško gledališče Teatro stabile. Delo izvaja skupina »I Nuovi di Podrecca«, ki s tem nadaljuje znamenito tradicijo Podreccovih lutk. Skupina se je prvič predstavila pred letam dni z igro »Svet in luna«.
V	Goldonijevi Arkadiji nastopajo vsakovrstna fantastična bitja, ob njih pa še vitezi, dame itd. Skratka, gre za hvaležno temo, ki omogoča lutkarjem dokaj fantaziozno postavitev.
Delo je režiral Francesco Macedonio, scene pa pripravil Sergio D’O-smo. Lutke je izdelal kipar Renzo Possenelli, glasbo je priredil Silvio Donati.
Košarka: v 5. kolu finalne skupine pokala prvakov
Spodrsljaj Simaca v Tel Avivu
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Scavolini že v polfinalu
Kolo pred koncem četrtfinalnega dela je Scavolini iz Pesara že v polfinalu.
SKUPINA A. IZIDA 5. KOLA: Scavolini Pesaro (It.) - Landis Dunaj (Av.) 115:91; Barcelona (šp.) - Ju-goplastika Split (Jug.) 103:98. LESTVICA: Scavolini in Barcelona 8; Jugoplastika 4; Landis 0. PRIHODNJE KOLO: (28.1.): Jugoplastika -Scavolini; Barcelona - Landis.
SKUPINA B. IZIDA 5. KOLA: Ve-vey (Švi.) - CSKA Moskva (SZ) 75: 85; Stade Fracaise (Fr.) - Badalona (Šp.) 90:113. LESTVICA: Badalona 8; CSKA 6; Stade Francaise 4; Vo-vey 2. PRIHODNJE KOLO (28.1.): Vevey - Badalona; CSKA - Stade Francaise.
KORAĆEV POKAL
Mobilgirgi v ospredju
Vse je kazalo, da bomo letos priča »italijanskemu polfinalu«. Turin-ski Bertoni pa je v Antibesu visoko izgubil in tako je njegova uvrstitev v polfinale zelo vprašljiva. Za lep podvig pa je poskrbel Tanjevičev Mobilgirgi.
SKUPINA A. IZIDA 5. KOLA: C. zvezda Beograd (Jug.) - Divarese (It.)	90:83; Villeurbanne (Fr.)	-
Breogan (Šp.) 104:77. LESTVICA: Villeurbanne 8; Divarese in C. zvezda 6; Breogan 0. PRIHODNJE KOLO (29.1.): Divarese - Villeurbanne; Breogan - C. zvezda.
SKUPINA B. IZIDA 5. KOLA: Anti-bes (Fr.) - Bertoni Turin (It.) 92: 71; Zadar (Jug.) - Paok Solun (Gr.) 98:79. LESTVICA: Bertoni in Antibes 6; Paok in Zadar 4. PRIHODNJE KOLO (29.1,): Bertoni - Zadar; Paok - Antibes.
SKUPINA C. IZIDA 5. KOLA: Bosna Sarajevo (Jug.) - Bancoroma Rim (It.) 100:96; Challans (Fr.) -Hapoel Tel Aviv (Izr.) 80:85. LESTVICA: Bancoroma, Hapoel in Bosna 6; Challans 2. PRIHODNJE KOLO (29.1.): Bancoroma - Challans; Hapoel - Bosna.
SKUPINA D, IZIDA 5. KOLA: Or-thez (Fr.) - Mobilgirgi Caserta (It.) 79:86; Granollers (Šp.) - Partizan (Jug.) 100:90. LESTVICA:	Mobil-
girgi 8; Partizan 6; Orthez 4; Gra-nollers 2. PRIHODNJE KOLO (29. 1.): Mobilgirgi - Granollers; Partizan - Orthez.
Makabi — Simac 102:95 (61:37)
MAKABI TEL AVIV: Lassof 10, Aroesti 5, Berkovitz 17, Strichman, Lipin 1, Jamchy 28, Magee 29, Jonh-son 12, Nelsson, Arditi.
SIMAC MILAN : * Bargna. Boselli 5, D’Antoni 21, Barivietra 2, Premier 25, Meneghin 11, Gallinari, Schoene 18, Henderson 13, Blasi.
SODNIKA: De Coster (Belgija) in Zycb (Poljska). PM: Makabi 26:33, Simac 16:22. PON: Jamchy (33), Henderson (37), Schoene (38), Meneghin (38), Lassof (39), D’Antoni (39). 3 TOČKE: Jamachy 4, Berkovitz 1, Magee 1; D’Antoni 5, Premier 3, Boselli 1. GLEDALCEV: 10.000.
TEL AVIV — Milanski Simac je v Tel Avivu v poslednjem kolu finalne skupine pokala prvakov zasluženo izgubil. Milančani so bili celo na robu prave katastrofe, saj so po prvem polčasu izgubljali kar s 24 točkami razlike, v 24. min. pa so domačini vodili kar z 28 točkami prednosti. Nato je Simac ostro reagiral in z delnim izidom 30:8 zmanjšal razliko. Ko pa je zopet vstopil na igrišče razpoloženi Jamchy (sedel je na klopi zaradi štirih osebnih napak), si je Makabi
priigral zanesljivo vodstvo in zmagal. Sedaj postaja za Milančane uvrstitev v superfinale dokaj problematičen.
Žaljgiris (SZ) — Real Madrid (Šp.) 95:87 (49:40)
LESTVICA
Žaljgiris
Gibona
Real Madrid
Simac
Makabi
Limoges
1 565:514
516:372
459:466
438:448
531:565
1 A 459:501
PRIHODNJE KOLO (30. 1.): Simac - Žaljgiris; Makabi - Gibona; Limoges - Real Madrid.
Pokal prvakinj
Universitatea Cluj (Rom.) - Pri-migi Vicenza (It.) 76:72 (36:33); Lev-ski Spartak Sofija (Bol.) - Partizan Beograd (Jug.) 86:70 (46:30).
Marsh ubranil naslov
LONDON — Anglež Terry Marsh je z zmago po točkah proti Francozu Nkalenketeju (slednji je rojen v Zaireju) ubranil evropski naslov v superlahki kategoriji.
kratke vesti - kratke vesti
Toivonen spet vodi
MONTECARLO — Po štirih posebnih vožnjah 3. etape avtomobilskega rallyja Montecarlo se je Toivonen (delta martini) spet povzpel na 1. mesto. Drugouvrščeni Salonen (peugeot) sedaj zaostaja za 40 sekund. Na 3. mestu je Biasion, prav tako delta martini, njegov zaostanek pa znaša že 1’57”. Sledijo: 4. Mik-kola (audi quattro) po 6T3”; 5. Rohrl (audi quattro) po 10’39”; 6. Kankkunen (peugeot) po 24 T8”; 7. Saby (peugeot) po 33’58”.
De Sisti začel z delom
VIDEM — De Sisti je včeraj vodil svoj prvi trening pri Udineseju, pri katerem je zamenjal Vinicia. O tem, koga bo vključil v ekipo ali koga bo iz nje izključil, ni hotel govoriti , povedal pa je, da se mu razporeditev na sredini zdi slaba, saj so vsi igralci na isti črti: tako ne morejo pomagati napadu ker preveč odkrijejo obrambo.
Danes o tekmi
Roma - Dundee
RIM — Zvezno sodišče italijanske nogometne zveze bo danes razpravljalo o aferi v zvezi s tekmo Roma -Dundee, v katero je med drugimi
SAII: ZA POVRATNI DVOBOJ
Kasparov in Karpov sta se sporazumela
MOSKVA — Na sedežu sovjetske šahovske federacije so po zelo dolgih pogajanjih sklenili sporazum glede povratnega srečanja za svetovni naslov med Garrijem Kasparovom in Anatolijem Karpovom.
Kot je znano, se je Kasparov uprl zamisli, da bi bil povratni dvoboj že v februarju. Njegova trdovratnost je rodila sadove in povratno srečanje bo torej komaj nekje julija ali avgusta. Oba šahista sta sestavila skupno pismo in ga poslala predsedniku FIDE Campo-manesu, ki ty> formalno potrdil doseženi sporazum.
Na povratnem dvoboju bo na podlagi doseženega sporazuma na 24 partij, nacionalne šahovske zveze članice FIDE pa se bodo z glasovanjem izrekle o nadaljnji veljavi prakse povratnega dvoboja.
Pred časom je Kasparov utemeljil svoj ugovor z razlogi, ki so lani prepričali Campomanesa, da je srečanje prekinil. Predsednik FIDE je tedaj menil, da sta oba šahista telesno izčrpana. Kasparov je bil sedaj mnenja, da je lahko izčrpan tudi on kot svetovni prvak. Očitno je, da ima novi prvak za seboj del sovjetskega javnega mnenja in je pri vsem »uporu« vedel, z disciplinskega vidika, da nič na tvega.
Že pred zadnjimi odločitvami so številna mesta ponudila organizacijo povratnega dvoboja. Ob raznih krajih na Zahodu ali Vzhodu je med kandidati tudi Leningrad. O tem bodo seveda še odločali.
Atletika: italijansko prvenstvo
Y Firencah nekaj odličnih dosežkov
FIRENCE — Nov športni objekt v Firencah, ki nudi odlične možnosti za dvoransko atletiko, je gostil državno ekipno atMsko prvenstvo. Seveda so bili daleč bolj od ekipnih lestvic zanimivi rezultati med posamezniki, prvi pokazatelji za prihodnjo sezono, v kateri bo tudi evropsko prvenstvo v Stuttgartu.
Udeležba v Firencah ni bila popolna, saj kljub naporom FIDAL dvoranska atletika tudi v Italiji nazaduje, največ zaradi preobremenjenosti atletov.
Doseženih je bilo nekaj dobrih ali celo odličnih rezultatov. Zadovoljivi so bili skoki. Evangelisti je dosegel v daljini 8,11 m, Barella s palico 5,45 m. V ženski daljini je Capriottijeva dosegla 6,41 m in s telm tudi izenačila državni rekord.
Metalci krogle so startali brez olimpijskega prvaka Andreija. Več kot zadovoljivo ga je zamenjal Montela-tici, ki je orodje sunil do 20,51 m. Teki niso dali posebnih rezultatov.
Na tekmovanju je z dresom svojega novega kluba Oliosigillo iz Ancone nastopila tudi bivša borovka Sonja Antoni. V štafeti 4x2 kroga je Antonijeva dosegla četrto mesto.
V letošnji sezoni bo v Italiji tudi troboj državnih reprezentanc Italije, Jugoslavije in Sovjetske zveze.
vpleten tudi predsednik Rome Dino Viola, katerega obtožujejo podkupovanja sodnika. Verjetno se bo proces končal brez praktičnih posledic za obtožence, saj so že vsi prekrški zastareli.
Berlusconi odgovarja
MILAN — Silvio Berlusconi, predsednik Fininvesta, je včeraj zanikal, da so v pogajanjih z Milanom skušali znižati svojo ponudbo. Berlusconi je potrdil, da so za nakup Milana ponudili 15 milijard lir, nadaljnjih 10 milijard za povišanje glavnice, za okrepitev ekipe pa še 15 milijard lir.
Le remi za Portugalsko
LEIRIA (Portugalska) — V prijateljskem nogometnem srečanju je Portugalska igrala neodločeno 1:1 proti Finski, ki je celo prva povedla.
Prvi poraz za Paris SG
PARIZ — Francoska nogometna e-najsterica Paris CG, pri kateri igra tudi Jugoslovan Sušič, je po 27 kolih doživela svoj prvi poraz (z 2:0 proti Lillu), s čimer je potolkla dosedanji rekord nepremagljivosti v francoski prvi ligi. Paris SG razumljivo vodi na lestvici, na kateri ima osem točk več od drugouvrščenega Nantesa.
Dober trening za Poljsko
MACERATA — V prijateljskem srečanju je včeraj poljska državna nogometna reprezentanca z 1:0 (0:0) z golom Smolareka premagala selekcijo iz Umbrije in Mark.
Smučanje: evropski pokal
VALZOLDANA (Belluno) — Tudi v včerajšnjem drugem smuku za evropski pokal je zmagala Švicarka Bour-nissenova. Sledijo: 2. Laroche (Kan.), 3. Gafner (Švi.), 4. Pillinger (ZDA), 5. Postinikova (SZ), 7. Ghedina (It.), 12. Lacedelh (It.).
snežne razmere
Cortina d’Ampezzo 10-60 cm; Mi-surina 65 - 85; Sappada 20 - 70; Val Comelico 30 - 45; Forni di Sopra 15 - 50; Fiancavano 50 - 60; Ravasclet-to 10 - 50; Sauris 20 - 25; Nevejsko sedlo 80 - 140; Trbiž-Višarje 15 - 20; Corvara-Colfosco 30 - 70; Dobbiaco 40 - 50; Ortisei 40 - 90; San Candido 40 - 70; Sesto Val Pustena 45 - 80; Val Senales 70 - 150; Mokrinje 80 -90; Mariborsko Pohorje 25 - 40; Rogla 65; Krvavec 40; Velika planina 10-20; Vogel 135; Kobla 15-60; Za-trnik 40; Pokljuka 50; Kanin 60 - 150; Kranjska gora 30 - 90.
(ne) športni močnik
Košarka: jutri v promocijskem prvenstvu na Goriškem
Domovci na težkem gostovanju v Krminu
Človeška neumnost prisotna tudi na športnih igriščih
V italijanskem športu so za vse krivi novinarji: za polemike, za izjave, ki jih je nekdo rekel, za brce, ki jih je nekdo komu dal itd.
Res je, da morajo športni novinarji po nedelji polniti ves časopis ali vsaj lepo število strani, tako da jim postane koleno Maradone enako važen predmet raziskovanja in pisanja kot na primer Borisu Paternuju Prešernova knjiga Poezije.
Skratka, o nekem kolenu je potrebno pisati vsaj toliko kot o Prešernovih ali Leopardijevih pesmih. Seveda so pesmi pesmi, eno koleno pa je le eno koleno, pa čeprav združuje spodnji in gornji del ene izmed najdražjih nog na svetu. Rodijo se
Na pobudo nogometne zveze je bila v ponedeljek v prostorih ESPOME GO v Gorici konferenca z naslovom: »Športna dejavnost za doraščajočo maldino — kakšna naj bo tekmovalnost?«
Srečanja se je udeležilo veliko poslušalcev zlasti iz športnih društev, ki delujejo v goriški {»krajini in še posebej iz društev, ki se ukvarjajo z nogometom. Za predsedniško mizo so sedeh deželni šolski skrbnik Čorbi, videmski šolski skrbnik Imbriani, koordinator šolske telesne vzgoje za Goriško Marri, pokrajinski predsednik CONI Cristiani in drugi.
Predavatelj s padovske univerze, prof. Renzo Vianello, ki se ukvarja s psihologijo doraščajoče mladine, je nanizal vrsto pogledov na tekmovalnost, na vzgibe in opredebtve za
raznovrstne fantazije, rodijo se čudežne ozdravitve, pa zopet dramatični padci; vendar novinar ni kriv, če je nogometaševo koleno poškodovano.
In kaj so novinarji krivi za afero Milana, za »beg« predsednika, za spletke itd . . . Novinarji seveda pišejo, eni boljše drugi slabše; eni bolj odgovorno, drugi manj odgovorno. Recimo, da so tudi med novinarji »barabe«, lahko trdimo, da so oni krivi, če se dva nogometaša stepeta, če ljudje ozmerjajo sodnika itd. Bolje pa je, če že moramo biti krivi, smo vsaj sokrivi za Marado-ninovo koleno in za prevelikega števila Italijanov v naših ekipah; za slabo formo Interja in za vroče slovenske derbije.
Sokrivi pa smo v toliko, kolikor odločno ne povemo, da je človeška neumnost prisotna povsod; tudi na športnih igriščih.
ACE MERMOLJA
telesnokulturno dejavnost, na vskla-jevanje vrhunskega z množičnim športom in na osip članov po društvih in moštvih.
Opredelil se je za vzgojne in humane pristope ter za potrebo po tekmovalni dejavnosti, ker pomeni le-to vadbo v obliki igre za življenjske za-pletljaje in težave, v katere posameznik v potrošniškem družbenem sistemu zabrede. Vprašanje: »Tekmovalnost da — tekmovalnost ne?« spada v prazgodovino razpravljanja in razglabljanja. Dandanes gre za pravilne oblike tekmovalnega soočanja, katerim so tuji pojmi sfanatiziranega navijaštva, stalne zaverovanosti v končni rezultat ali celo sovražnega odnosa do konkurenta.
Razložil je, da se vključuje večina otrok v dejavnost ne zaradi panoge
Domovci bodo v jutrišnjem devetem in zadnjem kolu prvega dela letošnjega promocijskega prvenstva i-grali v gosteh v Krminu proti močni ekipi Alba Gioia.
Ekipo Krminčanov sestavljajo večinoma zelo mladi in visoki igralci, ki predvajajo dinamično košarko. Po lanskem nazadovanju iz D lige so se letos pri tem društvu ođločUi za pomladitev igralskega kadra. To se jim je že obrestovalo, saj je Alba doslej le dvakrat izgubila in je trenutno skupaj s Petrolifero Goriziano na drugem mestu skupne lestvice.
Gojkovičevim varovancem bo torej tudi tokrat trda predla. Tekma bo v občinski telovadnici v Krminu s pričetkom ob 18.30. (M. Čubej)
NA TRŽAŠKEM
Borovci bodo jutri v zaostali tekmi
kot take, temveč zato, ker mu panoga nudi preko znancev, vadbe, gostovanj in potovanj tudi druge vrednote, ki jih zavestno ali nezavestno potrebuje. Pri tem je pristop vaditelja izredne važnosti.
Glede množične in vrhunske dejavnosti je dal posrečeno in enostavno prispodobo, ko je omenil piramido, ki ima svoj vrh in se navzdol ustrezno širi: špica piramide enostavno ni piramida in ima kratkotrajno življenje. Tudi osamljeni vrhunski športniki ne morejo vztrajati, če nimajo okoli sebe manj pridnih, kar se tehnike tiče, a izredno pomembnih zaradi psiholoških ravnotežij in zaradi zadoščenja ostalih vrednot, ki niso vedno izmerljive z metrom ah kronometrom.
Glede osipa je omenil, da si vaditelji in odborniki društev vse preveč
promocijske lige igrali doma proti ekipi Santosa. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri.
Naši košarkarji so v tem srečanju favoriti. Že ko so to srečanje prekinili, so bili borovci zanesljivo v vodstvu. Sicer pa bodo morali odločno igrati skozi vso tekmo, kajti podcenjevanje bi se jim lahko bridko maščevalo.
PRIJATELJSKA TEKMA Sv. Ciril in Metod — Ivan Cankar 58:76 (32:37)
SV. CIRIL IN METOD: Bajc 16, Krasna 16, Legiša 4, Milone 4, Je-larčič 2, P. in K. Dazzara, Pavlica 16, Kokorovec, Rudež in Štubelj.
IVAN CANKAR: Arena 28, Oberdan 19, Antoni, Babič, Simonič 2, Girelli 16, Starič 4, Barini 4.
očitajo velike krivde, kadar se jim število članov zniža, ob dejstvu, da je pač neizogibno po nekajmesečnih poskusih, da se cela vrsta otrok odloči za drugačno izrabo časa in drugačno zadostitev svojih teženj. Iz tega izvina potreba po pametno razsojeni ponudbi v okviru motoričnih dejavnosti.
Prof. Vianello se je dotaknil še ' marsikaterega vidika tekmovalnih dejavnosti, čemur je sledila razprava o vaditeljih, o šolnikih, o strukturah in o starših.
Vsi, ki so se predstavili kot učitelji in profesorji na šolah, so na konferenci dobili po štiri žoge, kar daje občutek za razsežnosti, ki si jih privošči nogometni podkontinent na apeninskem polotoku. (R. A.)
Dijaki nižjih srednjih šol Sv. Cirila in Metoda ter Ivana Cankarja so se pomerili, lahko bji rekli v že tradicionalnem prijateljskem košarkarskem srečanju. Tokrat so povsem zasluženo zmagali dijaki od Sv. Jakoba, ki so obendm prekinili serijo dosedanjih porazov. Tekma sama je bila najboljša doslej, pri zmagovalcih pa je bil glavni junak Arena, ki je pobral največ žog v obrambi in bil tudi najboljši strelec nasploh.
Domačini (tekma je bila namreč pri Sv. Ivanu), so se dobro upirali v prvem polčasu, potem pa so se gostje razigrali in zasluženo visoko zmagali. Pohvala gre tudi sodniku Cancianiju, ki je odlično opravil svojo nalogo.
(G. Furlanič)
MINIBASKET
TURNIR ZINI & ROSENWASSER Saba - Polet	42:18 (14:13)
POLET: Vidah 4, Tavčar, Marucel-li, Vatta 7, Ferfolja, Čuk, Pro 4, Cla-ri, Spetič, Rauber 3, Colja.
Ekipa minibasketa Poleta je igrala proti močni ekipi Sabe in že pred tekmo vedla, da nima možnosti za zmago. V drugem polčasu je trener Sabe poslal na igrišče svoje najboljše igralce in tekme je bilo praktično konec. Od poletovcev sta se predvsem izkazala Karlo Vatta in Martin Raubar.
Nogomet: včeraj zaradi megle
Odpadlo srečanje ZSŠDI - Slovenija
Zaradi goste megle in razmočenega igrišča je včeraj v Bazovici odpadla prijateljska nogometna tekma za i-gralce pod 18. letom med reprezentancama ZSŠDI in Slovenije.
Vodstvi obeh ekip sta se domenili, da bo srečanje v torek, 28. t.m., ob 15. uri ponovno v Bazovici.
S konference v Gorici: Tekmovalnost in naraščajniki
mladinska košarka - v središču pozornosti
Naraščajniki Bora dozorevajo
V košarkarskem prvenstvu naraščajnikov sodelujeta letos dve naši ekipi, in sicer Bor Adriaimpex in Sokol. Mladi Borovi košarkarji so že lani igrali s precej spremenljivo srečo. V letošnjem prvenstvu pa so se varovanci trenerja Vascotta prebili skoraj do vrha svoje lige. Trenutno si borovci namreč delijo 5. mesto skupaj s tržaškim Libertasom, v konkurenci dvanajstih moštev. V dobrem trenutku Borovega naraščajniškega moštva smo se pogovarjali z Umberto v Acerbijem, ki s to ekipo nastopa že iz »starih časov minibasketa«.
■»Umberto, kako si razlagaš letošnjo uspešno sezono?«
»Moštvo je nekoliko dozorelo, igramo boljše in učinkovitejše kot v preteklosti, poleg tega pa smo precej popravili tudi igro v obrambi. Velike zasluge za letošnje dosedanje uspehe pa nosita predvsem dva nova igralca: Riccardo Škerk, ki prihaja iz openskega Poleta in je zelo pomemben zaradi svoje tehnike in svojih realiza-torskih sposobnosti ter Aleks Smotlak, ki se s košarko ukvarja le nekaj mesecev, je pa zelo koristen predvsem v borbi za odbite žoge.«
»Kolikokrat tedensko vadite?«
»Navadno treniramo trikrat tedensko, pred pomemb-
nejšimi tekmami pa opravimo štiri ali celo pet treningov.«
»Kaže, da vam gre letos kot po olju...«
»Saj ni prav tako. V začetku prvenstva smo imeli še precej težav, nato pa so se razmere izboljšale. Še sedaj pa nas »boli« sobotni poraz proti Libertasu, čeprav smo igrali mqčno okrnjeni.«
»Katera končna uvrstitev bi vas zadovoljila?«
»Mislim, da bi osvojitev 4. mesta lahko šteli za precejšnji uspeh.«
V ostalih mladinskih kategorijah bo tudi ta konec tedna precej živahno. Openski Polet se bo že drevi spoprijel z miljskim Interjem v prvenstvu mladincev. Goriški Dom se bo doma pomeril z A postavo Barcolane v Borovem športnem centru pa bo v nedeljo na sporedu derbi med Borom in Kontovelom Electronic Shop. V državnem prvenstvu kadetov bodo košarkarji Jadrana Parco prosti. Med naraščajniki bodo borovci gostoval; pri Stelli Azzurri Fruttetni, Sokol pa bo prav tako igral na tujem proti ekipi Santos. Bor Adriaimpex, k; uspešno nastopa v prvenstvu dečkov, se bo na domačih tleh spoprijel z B postavo Sorvolane Leaest. (Cancia)
V odbojkarskem prvenstvu under 16
Uspešen start naših ekip
Do konca pokrajinskega odbojkarskega prvenstva under 18 na Tržaškem manjkata le še dve koli, že več tednov pa je glede prvega mesta, tako v moški, kot v ženski konkurenci že vse jasno. Pri fantih si je Inter 1904 že matematično zagotovil naslov pokrajinskega prvaka, Sloga pa se bo zanesljivo uvrstila na drugo mesto, bodisi zato, ker ima boljši količnik v nizih od Prevenireja, s katerim 'deli položaj za vodečim, bodisi zato, ker se mora italijanska šesterka z Interjem še pomeriti, medtem ko imajo slogaši ugodnejši koledarski razpored.
V ženski konkurenci bo drevi na 1. maju ob 20. uri povratni derbi med Friulexportom in Bregom, ki bo verjetno tudi matematično zapečatil zmago združene ekipe, ki bo tako že tretje leto zapored osvojila naslov prvaka Trsta.
Pogovor s trenerjem proseškega društva Stefanom Pertotom
Medtem pa se je začelo prvenstvo under 16, v katerem so doslej vse naše šesterke startale s pravo nogo in dokazale, da ne bodo odigrale podrejene vloge. Zmagali sta obe Slogi-ni postavi, uspeh je beležil tudi Sokol, Kontovelke pa so izgubile v derbiju s Slogo A Sklad Mitja Čuk, ki velja za nespornega favorita prvenstva.
Naj omenimo še, da bo letos zveza organizirala tudi prvenstvo under 14, namenjeno igralkam in igralcem letnikov 1972 in 1973 Za sedaj pa ni o tem prvenstvu še nič znano, ve se samo; da ga bodo igrali po zelo posrečeni formuli treh igranih nizov, pri čemer bo ekipa za zmago s 3:0 imela na lestvici tri točke, v primeru zmage z 2:1 pa bo dobila dve točki, poraženec pa eno. Ko smo že pri formulah ne moremo mimo ugotovitve, da bi bili kaj podobnega morali uvesti tudi za prvenstvo under 16, saj je dokaj anahronistično, da morajo v tej starostni kategoriji še vedno igrati tako malo.
Pri Primorju številčnost odvisna od dobre organizacije pri prevozu otrok na treninge
Proseško Primorje se lahko ponaša z dolgoletno nogometno tradicijo. Tudi letos je zelo aktivno, saj ima po leg članske, še tri mladinske ekipe. Začetnike trenira Štefan Pertot iz Kontovela, bivši nogometaš Primorja, Olimpije in Krasa. Kot naraščajnik pa je eno sezono igral tudi pri Bregu. Poiskali smo ga in se z njim pogovorili.
»Štefan, koliko let je minilo, odkar si prvič pričel delati z mladimi nogometaši.«
»Mladinske ekipe treniram 8 let, eno sezono sem počival, torej sem pričel pred devetimi leti, ko sem še igral pri Krasu. Tam sem se najprej nekaj naučil od Saliha Softiča, pozneje pa sem precej let delal pod vodstvom Luča Pertiča, ki sedaj trenira Koper v 2. zvezni ligi. Od njega sem se res veliko naučil, ker je ve-
lik nogometni strokovnjak in navdušenec.«
»Koliko igralcev pa imate in od kod prihajajo?«
»Imamo 43 dečkov, toda od teh je kar 18 iz devinsko nabrežinske občine, ker v bližnji okolici, kjer smo ponavadi črpali igralce, nismo našli dovolj mladine za tri ekipe. Morali smo se dobro organizirati, saj pripeljemo nogometaše iz Praprota, Prečnika, Šempolaja in nabrežinske postaje. Igrajo pa v kategorijah cicibanov in začetnikov, kjer smo bili številčno prešibki.«
»Ti treniraš začetnike, si z njimi zadovoljen?«
»Imamo nekaj dokaj perspektivnih igralcev, večina dečkov pa igra prvo leto nogomet, zato so rezultati zaenkrat skromni. Fantov je 16.«
»Kdo pa vodi cicibane in najmlajše?«
»Cicibane trenira Franc Metljak iz Sežane. Igrajo precej dobro, zelo so borbeni in nas niso razočarali.«
»Kako pa je z najmlajšimi?«
»Najmlajši so bili lansko leto slabi, zato je njihov napredek v letošnjem prvenstvu pravzaprav majhno presenečenje. Trenutno pa so nekje v sredini razpredelnice. Fantov je 16. Trenira jih Guido Spadaro iz mesta. V zimskem času imamo vsi treninge v kontovelski telovadnici, drugače pa seveda na proseškem pravokotniku.«
»Kaj misliš, kako bo z našimi nogometaši v bližnji prihodnosti. Imate že kako idejo, da bi izboljšali kvaliteto?«
»V teku so že pogajanja, z Vesno, za ustanovitev združene naraščajni-ške ekipe. Upajmo, da nam bo uspelo.« (R. B.)
UNDER 16 NA GORIŠKEM
Sovodenjke
presenetile
Sovodnje — Libertas Krmin	2:1
(13:15, 15:9 in 18:16)
SOVODNJE: čeme, Slamič, Morena in Monika Krašček, Kuzmin, Grillo, Tomšič, Lovisutti.
Mlade Sovodenjke so v prvi prvenstveni tekmi sinoči pripravile veliko presenečenje, premagale so namreč solidno in čvrsto ekipo Libertas iz Krmina, kar dobro obeta pred nadaljevanjem tekmovanja.
NA TRŽAŠKEM
Sloga A Sklad Mitja Čuk — Ricreatori 2:0 (15:0, 15:5)
SLOGA A SKLAD MITJA ČUK: Dr-novšček, Guštin, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Mijot, Sosič, Vidah.
V repenski telovadnici so slogašice v sredo osvojile drugo zmago v prvenstvu under 16. Kot jasno kažeta izida obeh setov so naše odbojkarice opravile le lažji trening, saj jim nasprotnik ni povzročal res nobene težave. (Inka)
KROS MLADINSKIH IGER
Mitja Gruden zmagovalec
Na Božjem polju je bilo prejšnji teden tekmovanje v teku čez dm in stm za nižje srednje šole tržaške pokrajine v okviru mladinskih iger. Pri fantih je nastopilo tudi precej slovenskih dijakov, ki so predstavljali šole »I. Gruden« iz Nabrežine, »S. Gregorčič« iz Doline, »F. Erjavec« iz Rojana in »L Cankar« od Sv. Jakoba. Pri dekletih so tekle tudi dijakinje proseškega »F. Levstika«.
Najvidnejši uspeh je dosegel 12-ktni Mitja Gruden (I. Gruden), ki je zmagal v konkurenci kar 214 vrstnikov 21 šol tržaške pokrajine. V istem teku je bil David Gruden (I. Gruden) odličen deveti. V konkurenci 403 dijakov starejših letnikov je bil Mauro Krašovec (I. Cankar) p>eti.
Med dekleti ni bilo vidnejših uspehov.
danes igra za vas
Ivo Devetak
totocalcio
Inter - Udinese	1	
Pisa - Atalanta	X	
Campobasso - Genoa	X	2
Lecce - Fiorentina	X	2
Lucchese - Lodigiani	1	X 2
Ascoli - Cesena	1	X
Como - Bari	1	X 2
Sampdoria - Torino	1	
Palermo - Lazio	1	X
Taranto - Messima	X	
Avellino - Milan	X	
Juventus - Verona	1	
Roma - Napoli	1	
doberdobski občini, spada med od-		
je s to športno panego	začel ukva-	
rjati pred približno 25 leti. Svoje prve korake ob mreži je začel pri goriškem Domu, s katerim je igral veliko let. Potem ko so pri Domu nehali z moško odbojko, je prestopil v vrste Jamelj, zadnje leto pa nastopa z združeno ekipo Soče iz Sovodenj.
konjske dirke - konjske dirke
Prva dirka, veljavna za stolpec Totip, bo v Parizu, kjer bi moral zmagati Durasi (skupina 1), ki se je izkazal na zadnjih dveh preizkušnjah. Najresnejši kandidat za 2. mesto je Lutin d’Isigny (skupina X), prezreti ne gre niti Mon Tourbillona (skupina 2),
Favorit v 2. dirki je Dallio (skupina X). V skupini 2 je soliden Donoway CI, v skupini 1 pa Curiosa.
V	tretji dirki je najresnejši kandidat za zmago Avignac (skupina 1), v skupini X treba omeniti Binnella.
Težka je napoved za 4. dirko. Poskusimo s Cicchettom (skupina. 2), v skupini 1 z Dastinom Permom in v skupini 2 še z Dariom VE.
Nič lažja ni napoved za 5. dirko (v Trstu). Za 1. mesto bi se omejili na Comasina Reda (skupina X), za drugo naj bi prišla v poštev Demecu (skupina 2) in Colin Gar (skupina 1).
V	6. dirki je glavni favorit Beccaccia (skupina X).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo tokrat v Rimu, kjer bo startalo 21 konj. Favorit za prvo mesto/ naj bi bil Balidar FC (št. 21), za drugo mesto bi omenili Agiala (št. 2) in za tretje Alogena (št. 1). Za si-stemiste: Agnocasto (št. 11), Grana-glione (št. 4) in Boli var Sbarra (št. 3).
totip
prvi	1
drugi	X 2
prvi	X 1
drugi	1 2
prvi	1 X
drugi	X 2
prvi	2
drugi v	2 1
prvi	X
drugi	1 2
prvi	X
drugi	1 2
iz planinskega sveta
Slovenci in Tržačana osvojili Fitz Roy in Cerro Torre v Patagoniji
Veliki alpinistični uspehi ponavadi ne prihajajo vsi naenkrat, vendar pa so nas tokrat presenetile neverjetne novice iz Patagonije. Lani proti koncu leta sta se na skrajni jug Južne Amerike odpravili dve vrhunski alpinistični odpravi, ena slovenska, druga pa italijanska, katere se udeležujeta tudi dva Tržačana. In prav n zadnjih nekaj dneh smo za obe odpravi ločeni dobili vest, da sta tako eni kot drugi množično osvojili obe
obvestila
ŠK KRAS
sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN
obvešča, da bo odhod avtobusa za Ra-vascletto v nedeljo, 26. t. m., ob 6. uri s Proseka. Nadaljeval bo kot običajno.
ŠD POLET
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
mitični gori Fitz Roy (3441 m) in Cerro Torre (3128 m). Začnemo najprej s slovensko odpravo predvsem zato, ker je pred kratkim preplezala Torre po novi, prvenstveni smeri z neverjetnimi težavami do Vlil. stopnje in tehničnimi težavami do A4!
Najprej je pred kakimi desetimi dnevi Planinska zveza Slovenije prejela iz daljnega Rio Gallegosa teleks, ki ga je posredoval vodja Stane Klemenc z dvema nadvse pomembnima stavkoma: »V Fitz Rogu so Postonj-čani zlezli novo smer. Južna stena, desno od Ameriške, 500 m, VI, A2«.
Prav pred kratkim pa druga, še bolj razveseljujoča vest: prvenstvena na Cerro Torre! Vodja Stane Klemenc je v. torek sporočil, da je odprava 16. t.m. dosegla vrh te gore. Po 1100 metrov visoki vzhodni steni so splezali na vrh Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Peter Podgornik in Matjaž Fi-štrovec, ki je o vzponu tudi posnel 16-milimetrski film. Stena je ena najtežjih na svetu s težavnostno stopnjo od VII do V1II+ ter tehnično oceno A3 in A4. Od začetka plezanja do uspešnega konca so potrebovali 35 dni, od teh pa je bilo 21 slabega
vremena. To je doslej najtežja plezalna smer v Patagonskih Andih, četrta po vrsti v Ceno Tone.
Dan prej, 15. januarja, se je na Ceno Tone po Maestrijevi smeri povzpela naveza AO Postojna, ki so jo sestavljali Bogdan Biščak, Rado Fabjan in Matevž Lenarčič.
Sedaj pa k italijanski odpravi. Ti so osvojili oba patagonska očaka v sedmih dneh! Protagonisti tega uspeha sta Tržačana, člana CAI XXX Ottobre Mauro Petronio in Marco Sterni, Angelo Pozzi iz Mariana Comen-seja ter Carlo Barbolini, Massimo Boni in Mauro Routini iz Firenc. Vseh šest alpinistov je osvojilo oba vrhova! Ceno Torre so preplezali 10., Fitz Rog pa 17. januarja. Tudi oni so imeli velike težave z vremenom in z vetrom, ki je pihal do 150 km na uro, vendar pa so italijanske naveze računale predvsem na hitrost. Sicer pa so imeli težave že s prevozom, saj je letalska družba ves material (800 kg!) po pomoti poslala v Nepal in ne na skrajni jug Južne Amerike. Jasno je, da imamo o obeh uspehih zelo skope podatke, ki jih bomo lahko dopolnili le, ko se bodo alpinisti spet vrnili domov.
Smučarsko delovanje SPDT
V nedeljo se v Ravasclettu oz. na Zoncolanu nadaljuje smučarski tečaj SPDT. Tečajniki in izletniki se bodo odpravili na sneg izpred tržaške sod-nijske palače ob 6.30.
SPDT prireja v nedeljo, 16. februarja, ob priliki pokala Skdanc, ki ga ob 10. obletnici društva prireja ŠD Mladina,/ avtobusni smučarski izlet.
Plačevanje članarin SPDT
SPDT vabi svoje člane, da čimprej plačajo letošnjo društveno članarino. To lahko storijo v Tržaški knjigarni ali pa na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/3 nad.) ob torkih od
20.00	do 21.00, ko je v teku odborova seja.
Skupna tura AO OPD in AO SPDT
Na zadnjem občnem zboru AO O-balnega planinskega društva iz Kopra so se Koprčani in člani AO SPDT domenili za dve skupni turi: eno naj bi vodili alpinisti iz Kopra, drugo pa Tržačani. Prvo turo, ki bo dvodnevna in sicer jutri in pojutrišnjem, bo na Viševnik ter na Mali in Veliki
Draški vrh. Jutri zjutraj bo odhod iz Kopra ob 5.00, ob 6.00 pa bo srečanje s člani SPDT v Senožečah. Po vzponu na Viševnik in Mali Draški vrh bo prenočitev v domu na Uskovnici. Naslednjega dne bo še vzpon na Veliki Draški vrh in povratek domov. Informacije pri članih AO SP DT. Tura, ki jo organizira AO SPDT bo februarja ali marca v Karnijske Alpe. (dj)
Izlet na Goriški Kras
V nedeljo, 19. t.m., je SPDT priredilo izlet z osebnimi avtomobili na Goriški Kras. Izlet, ki je imel izhodiščno, točko v Devetakih, je predvideval vzpon na Brestovec (209 m) in nato krožni pohod mimo Cotičev, Gornjega Vrha, Vrha (275 m), Mar-tinščine in končno spust do Devetakov (64 m) ob cesti Štivan - Gorica.
Izleta se je udeležilo kar 26 članov društva, čemur je verjetno pripomogla ura odhoda, ki je bila najavljena za 9.00. Zlato menimo, da je izlet povsem uspel, saj tako je bilo mnenje vseh udeležencev, ki so bili zadovoljni tudi z izbiro kraja.
Naj omenimo še, da so si izletniki ogledali kočo Kraških krtov, kjer so bili zbrani mladi raziskovalci s Tržaškega in da je bilo vreme dobro, kljub slabim vremenskim napovedim. (F. A.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poèmi tofcoćl račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361	1
ADII • DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Monlecchi 6 - tel., 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	M	dnevnik	Udaja L JZTT	*	bm****** m tiaka r ^Trst	fjjlfl	£aa<**n«i '	uiolnfcov FIEG
	24. januarja 1986	
Prodajali ga bodo v Franciji
V prodaji žvečilni gumi ki odvadi od kajenja
PARIZ — Proti koncu tega meseca bodo v Franciji pričeli prodajati žvečilni gumi 7. nikotinom. Kadilcem naj bi pomagal, da bi se otresli svoje razvade. Nicoret, tako se gumi imenuje, ga bo mogoče kupiti na podlagi zdravniškega recepta in bo stal okoli 20.000 lir zavoj-ček; v njem bo 96 komadov žvečilnega gumija.
Predstavniki francoskega odbora za boj proti tobaku, ki so na tiskovni konferenci v Parizu predstavili žvečilni preparat proti kajenju, so poudarili, da zasvojenost z nikotinom ni samo psihične, ampak tudi fiziološke narave ter jo je z Nicoretom mogoče uspešno premagovati. Vsakokrat ko kadilec občuti potrebo po kajenju, bo segel po žvečilnem gumiju, iz katerega bo telo posrkalo potrebno količino nikotina, izognilo pa se bo katramu, ki je zelo škodljiv in ki ga povezujejo z rakom. Kadilec bi dnevno lahko zaučil po dvajset žvečilnih gumijev.
Nikotinski žvečilni gumi so z uspehom preiskusili na 9.000 kadilcih v ZDA, prodajajo pa ga že v Veliki Britaniji, Švedski, Norveški, Švici in Nemčiji. Novo zdravilo se je doslej obneslo v 47 odstotkih primerov.
• NEW YORK — Ne meneč se za ustavne pravice državljanov, je neka tovarna na Fiondi prepovedala kajenje vsem svojim 5.000 zaposlenim v obratih, razmeščenih v 23 ameriških državah. Prepoved je kategorična: ali opustiti kajenje, ali pa zapustiti delovno mesto.
Odredba proti kajenju, ki po sodbi nekaterih zavzema v ZDA že netolerantne oblike, bo pričela veljati 1. januarja prihodnjega leta. Podjetje Cardinal Industries iz Sanforda bo, ki proizvaja montažna stanovanja, prepovedalo kajenje v obratih tudi klientom.
Tistim zaposlenim, ki ne bodo upoštevali navodila, bodo najprej poslali opozorilno pismo, potem pa jih bodo odpustih.
Od 1. do 11. februarja karneval v mestu v laguni
»Beneške luči - luči Orienta«
BENETKE — Komaj smo si malo oddahnili po novoletnih praznovanjih, že nas čakajo novi napori: bliža se namreč pust. Nanj nas opozarjajo trgovine, kjer je vedno več mask in pustnih oblek. Marsikje se že pripravljajo na ta običaj in tudi v Benetkah letos nanj niso pozabili. Od 1. do 11. februarja se bo v tem za nas bližnjem mestu, zvrstila cela vrsta prireditev na visoki turistični in kulturni ravni. Benetke tiste dni ne bodo podobne niti Riu in niti Viareggiu, ampak same sebi, takšne bodo kot so bile v sedemnajstem stoletju. Pustno praznovanje v tem mestu v laguni bo potekalo pod geslom »Beneške luči, luči Orienta«.
Tiste dni boste v Benetkah zaman iskali spalne vreče, ki so tako značilne za poletne mesece, zlasti pred kolodvorom. Mesto bo bolj podobno salonu in velikemu odru z znanimi televizijskimi in filmskimi imeni. Tudi ne bi bilo primerno v Ustih dneh prihajati v mesto karnevala v elegantnih oblekah, še najmanj v smokingih in frakih. Življenjski utrip mora, tako si nadejajo prireditelji, čimbolj sličiti utripu izpred tristo let.
Da bo vzdušje zares takšno, je zaželena maska in temu primerna obleka. Kdor teh rekvizitov nima, ima pa dovolj globok žep, si v Benetkah lahko za en dan vzame v najem za 50 do 200 tisoč lir oblačila iz tistih časov; cena je prilagojena razkošnosti oblačila ir. nakitu. Za ljudi s še glob-. Ijim žepom pa je na voljo krojač, ki bo za pol milijona lir ukrojil kraju in času primerno obleko. Za 150 tisoč lir. si bodo ženske uredile pričesko iz 17. stoletja.
Vse dni in vse noči bo dovolj paše za oči. Zanjo bodo poskrbeli Nino Manfredi in Peppe Grillo, Valentina Cortese in Solisti Veneziani. Program je natrpan in bogat. Med najbolj vabljive in slikovite trenutke beneškega karnevala prištevajo nedeljski (2. februarja) dožev sprevod po Canal grande, s sprevodom starodavnih ladjic in čolnov.
Na nekem koncu mesta so poskrbeli za pravo turško kopel, na Trgu sv. Marka pa bodo namestili turško kavarno. Prijavljene maškere bodo ocenjevali med njihovim sprehajanjem po nekoliko privzdignjenem odru sredi trga.
Za to priložnost beneški trgovci, gostilničarji in hotelirji že sedaj polnijo shrambe, da bi nihče ne mogel reči, ko bo odhajal, da mu v čem niso ustregli — seveda za dobro plačilo. To pa je tudi poglavitni namen prireditve.
Benetke, ki, so zadnja leta postale ob pustnim časil že nedostopne, toliko ljudi se je tiste dni zgrnilo nanje, oblikujejo novo podobo, s katero se hočejo predstaviti svetu. Svojčas odpisano mesto v laguni, hoče živeti.
Srečanje voyager 2 Uran
Ameriška vesoljska sonda voyager 2 (popotnik 2), Id so jo izstrelili 1977. leta, se bo danes najbolj približala Uranu, zemeljskemu planetu. Medtem ko so poprejšnje sonde za pogon naprav uporabljale sončne celice, so morali voyagerja opremiti z majhno jedrsko centralo, kajti v krajih, kjer sedaj sonda potuje, je premalo sončne svetlobe, da bi poganjala aparature. Kako daleč je Uran, pove tudi podatek, da potuje radijski signal s sonde na Zemljo 2 uri in 45 minut.
Podvig, ki so se ga lotili in izvedli znanstveniki ZDA, predstavlja vrhunec sodobne znanosti. Naravno je, da ga spremlja vse človeštvo, ki si neprestano zastavlja vprašanje, če sam živi v vesolju, ali pa je ob njem še kdo drugi. Zgornjo sliko je slovenskim znanstvenikom posredoval prof. Dušan Petrač, ki zavzema visok položaj v laboratoriju za reaktivni pogon kalifornijske univerze.
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg 3.
V'
Šofer se je dogovoril z roparjem
Napad na poštni avto
BUDIMPEŠTA — Vse je kazalo, da Kakšno uro kasneje se je po cesti
bo prevoz denarja s poštnim kombijem potekal kot vsa poprejšnja leta. Sandor Jelencsik, dolgoletni šofer poštne uprave,' je še pred svitom pognal motor in se v spremstvu pomočnika odpeljal iz Budimpešte proti Baiatomi. Po 14 km prevožene poti je Jelencsik na vsem lepem rekel, da z motorjem nekaj ni v redu, da preveč greje. Kasneje je njegov spremljevalec povedal, da se mu je zdelo šoferjevo obnašanje sila nenaravno in da ga je zaigral. Jelencsik je stopil iz avta in začel pregledovati motor, da bi ugotovil »napako«.
V tistem trenutku je iz teme stopil neznanec z zakrinkanim obrazom in šoferju nastali pištolo na hrbet. Tudi spremljevalcu je ukazal, naj zapusti kabino in ju pod pretnjo zaklenil v prtljažnik. Še poprej pa je na hitrico vzel eno izmed desetih vreč, in sicer tisto, v kateri je bilo 11.5 milijona fiorintov, okoli 40 milijonov lir. V vseh ostalih vrečah ni bilo več kot pol milijona fiorintov.
pripeljal drugi poštni avtomobil, in njegov šofer, ki je videl ustavljeni kombi, je pogledal, zakaj stoji tako na samem. Zadeva mu je bila hitro jasna, ko je slišal kriče na pomoč dveh v prtljažnik zaklenjenih svojih kolegov.
Policija je hitro uvedla preiskavo in začela loviti roparja. Ko so šoferja Jelencsika začeli zasliševati, je kmalu prišel v škripce. Najprej je dajal protislovne'izjave, kasneje pa je priznal, da je rop izvedel s svojim prijateljem Jozsefom Kovacsem, čevljarjem iz Dunavvroša. Skupno sta sestavila načrt, revolver, ki ga je držal Kovacs, pa je bil čisto navadpa igračka. Denar je policija razmeroma hitro odkrila v najemniški sobi v Budimpešti, ki sta jo roparja vzela za tri mesece in najemnino plačala vnaprej. Z ukradenim denarjem sta nakupila nekaj blaga, predvsem usnje. Sicer pa je policija našla skoraj ves denar. Preiskovalci in sodniki očitno ne bodo imeli težav, kako razsoditi ta primer.
Islamski verski krogi so ju sprejeli z odporom
V Turčiji, prvi islamski državi tiskajo reviji Playboy in Playmen
ANKARA — V prvih dneh letošnjega leta so se po nekajtedenski reklami pojavile v turških časopisnih kioskih prve številke svetovno znanih revij »Playboy« in »Playmen«. Na ulicah Ankare in drugih turških mest visijo reklamni panoji, ki reklamizirajo ti reviji.
Vest kot taka ne bi bila nobena posebnost, če ne bi bili reviji tiskani v turščini in če ne bi bila Turčija še vedno tako globoko zakoreninjena v islamski tradiciji. Nič čudnega torej, da prodajo spremljajo odpori in nasprotovanja.
Turčija je namreč tako postala sedma evropska država, ki tiska v svojem jeziku ti reviji, a kar je najpomembnejša, postala je tudi prva islamska država, ki se je spustila v tak »pregrešen« posel.
Oba časopisa tiskajo v Turčiji, polovica vsebine pa je delo turških avto rjev. Cena ni majhna, približno tri dolarje, a uredniki so prepričani v »pravi zadetek«.
O tem je nedavno govoril odgovorni urednik mednarodnih izdaj in pomočnik direktorja »Playboy International«, Indijec Haresh Shah, ki je v Istanbulu sodeloval pri pripravah turške verzije. Po njegovih besedah bo redakcija upoštevala, da revija izhaja v muslimanski Turčiji, a vseeno se bo držala osnovnega gesla »zabavati moški spol«. Nič čudnega torej, da so teksti namenjeni predvsem meščanom iz dobro stoječih slojev, ilustracije pa so precej bolj spokojne od drugih evropskih verzij. Kljub temu pa so revije naletele na ogorčenje fundamentalističnih in drugih vernih islamskih krogov. V Konji, kjer je središče dervišev, so nekega prodajalca celo aretirali, da so morale za njegovo osvoboditev posredovati višje oblasti.
• LOS ANGELES — ZDA doživljajo pravo ofenzivo malih avtomobilov. Za že sprejetim jugom iz Jugoslavije, poskušajo sedaj svojo srečo še Južno-korejci s hindaiem. Ta avtomobil je »preplaval« Pacifik na valu izredne ekonomske propagande, v kateri so poleg same tovarne proizvajalke udeležena še japonska firma Misibishi in ameriški General Motors.
Čeprav tega niso povedah, je reklama prvenstveno usmerjena proti jugu. Čeprav ga ne reklamirajo kot južnokorejskega, je po mnenju anahtikov tržišča malo možnosti, da bi jugo izrinili. Hindai propagirajo kot »nedeljsko vozilo«, toda kaj, ko je jugo postal vozilo »za vsak dan«.