Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj je doba dež. zborov. V torek, dne 14, oktobra so ae aeeli v vseh kronovinab in je zunanja podoba v vseh skorej tista, ki je bila v prejšnji dobi. Samo v dež. zboru na Dunaji, za nižjo Avstrijo, je poleg liberalne večine nekaj protiliberalcev več, kakor jih je bilo poprej. Žal, da c. kr. vlada ni izmed njib izbrala namestnika dež. maršala, ampak ata oba tudi zato dobo pristna liberalca. — V dež. zboru Solnograškemje poalej tudi veeina na strani liberalcev, nekaj, čeaar je kriv c. kr. dvorni avčtnik Lienbacher, to pa iz sovraštva do Slovanov ter se on. raji druži z nemškimi brezverci, kakor s katol. Slovani. Ali ae bode mož še kedaj apametoval ? Mož je že star ia je torej le malo upanja za to. — Pri prvi seji štajarskega dež. zbora sta bila tudi mil. knezoškofa, sekovski dr. Zwerger in lavantinski dr. Napotnik navzoča. Dnes ima že svojo drugo sejo, pa bode brž kratka in velja le volitvam v razne odbore. Od liberalne večine nimamo veliko dobrega pričakovati. — Koroški bauernbund ali kmečka zveza ima novega načelnika in sieer g. Petra Laxa. Ali mu bode tudi aedaj še mogoče slov. kmete voditi za noa, kakor doalej, ko je bil ponemica Jezernik na čelu tega društva, o tem ae dvomi, ker Lax ne zna alovenaki, toda naša misel je, da bode, kajti nemškutar je bedak in sluša rajši na vsako žlobudro, da le ni slovenska beseda. — Pravi ae, da se hoče labodska dolina zvezati s štaj. deželo; po svoji legi nam je res bližja, kakor pa ostali koroški deželi. — VKranjakem dež. zboru je večina slovenaka, samo Kočevje in pa veliko poseatvo ima nemške poslance. Slov. večina voli pa vselej tudi nemške poslance po številu, kakor jim gre, v razne svoje odseke. To je modro, ali pri naa ue delajo nemški liberalci po vaem enako naaproti slov. poslancem. — V Tržiči, doslej še precej nemškutarakem gnjezdu, se je oanovalo te dni slov. braluo društvo. Dobro arečo! — Ker je na Primorji velika suša, primanjkuje ljudem vode in čuti se to najbolj v glavnem mestu, v Gorici. Tu nimajo aploh dobre vode veliko, aedaj pa jim je že celo primanjkuje, 0 bč. zastop ališi zato sedaj marsikako britko, ker še ni pripravil mestu vodotoka, ki bi spravil dovolje vode v mesto, — Laški mestni očetje v T r stu delajo hudo nepriliko slov. okoličanom, kjer je le mogoče, najbolj pa sedaj a tem, da nastavljajo v njih vasčh same slov. odpadnike za župane ali, kakor se jim tam pravi, capoville t. j. glavarje vasi. — V mestu Pazinu ao izvolili si brv. narodnjaka, dr. Dukica za župana. Mestjani so te volitve jako veseli, samo nekaj lahončičev je vsled nje jeznih. — V Pulji, ob jadranskem morji, stavijo si novo cerkev na čast M. Devici in posebni odbor, sestavljen iz gospa plemenitih rodovin, nabera za-njo. — Za Dalmacijo je imenovan novi ces. namestnik, fzm. Emil David baron Rlionfeldaki, doalej v Serajevu. Ne vemo, na katero stran da je novi namestnik, na hrv. ali laško. — Hrvaški sabor anide se dne 25. oktobra v Zagrebu. Kakor je sedaj, nima veliko veljave, ker pleae le za piščaljo madjarake vlade. — Ogersko ministeratvo dela sedaj prav srečno in zato mn tudi nasprotna atranka ne more nič kaj reči in vsa je podoba, da razpade, ne pa, da pride kedaj do ministerakih stolov. Nam je že prav tako. Vunanje države. Iz Rima se javlja, da so sv. oče Leon XIII. tudi sedaj še zoper to, da se katoliški volilci vdeležijo volitev v dež. zbor, najbrž zato, da ai ne delajo sitnob v času, ko še ni upanja, da dobijo večino za-ae. — Veliko se piše sedaj o govoru ministra Crispija, v katerem naglaša, da je Italiji zveza z Avstrijo in Nemčijo velika potreba. Nam se zdi, da je ves govor le peaek v oči in težko, 5e je bila možu resnica. — Drž. proračun ima precej primankljaja in kaže, da Italija nima ravno sreče v tem, kar zadeva denar. — Po južni Španiji pojema kolera, vendar pa še ne tako, da je bode že k malu konec. — VLuzitaniji imajo novo miniaterstvo ali ker so v njem katol. možje, zato tamošnjim framaaonom ni po volji in ae grozijo, da izkličejo državo za republiko, kralju pa dajo alovo. No, tako naglo še pač ne gre to I — Na Fraacoskem imajo še vaelej strabu, da dobijo kedaj — kralja. Gospodarstvo v sedanji republiki ni arečno in to ji je na škodo. Ljudstvo pa še tudi ni pozabilo, da še ima kraljevo rodbino, s katero ga vežejo spomini iz starodavnih časov. — V Belgiji nastanejo brž na novo delalski ,,strikes", krivi jih pa bodo bolj hujstači, ki od njih živ6, kakor pa sila, ki jo trpž delalci. — Anglija terja neki od italijauake vlade nekaj zemlje v Afriki nazaj in to ni po volji zadnjim. To lebko, ali pomagala nevolja Italijanom ne bode veliko. — V glavnem mestu Nemčije, v Berolinu imajo sedaj katol. moža, pl. Forkenbecka za župana. To je v lutrovskem mestu jako redka prikazen. — Zmerom bolj se sliši, da nemški drž. zbor prekliče postavo, valed katere ne amejo oo. jezuvitje imeti v državi samostanov. To bode le pravica. — Ruska vlada prireja novo železnico skozi Sibirijo ter upa, da bode iz nje veliko koristi za vso državo. — Pravi se, da je Bolgarija sklenila zvezo z Avstrijo in sicer za vsak slučaj, da le ostane oiia pri tem neodvisna. Glaau ni prav verjeti. — V Beligrad, glavno meato Srbije, se je povrnil ruski poslanik Perzijani. Mož je sila veael, da je pri volitvab. sedanja vlada zmagala in to akorej na vaeh voliščih. No za Rusijo iz teh pač ne bode preveč koristi. — Kakor ae poroča, ruaki carevič ne pride več to leto v Turčijo; zakaj da ne, to se ne naznani, najbrž se je tam doli jim zmešala štrenja. — V Afriki in sicer v Maroku je -vzbuhnila uataja, toda kakor kaže, bode je k malu konec, kajti vojaki sultana so upornike že do dobra naklestili ter so jib veliko vjeli. — Med malima republikama v južni Ameriki, Guatemala in San Salvador, unela se je na novo vojska; mir je trajal med njima po takem le par tednov. Boj med njima je prava neumščina.