Inseratl se sprejemajo in velj&
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
I y	2
14 n ii ii ii " »i
it n n n " M
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —
za pol leta	. . za četrt leta .
V administracij^
Za celo leto . . za pol leta . . za četrt leta .
V Ljubljani na dom pi velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je ua Stolnem trgu hiš. št. aM4.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Nesloge slovenske žalosten sad. i.
„Slovenski Gospodar' v zadnji številki pretresuje vzroke propada narodne stranke naše pri volitvah za kupčijsko zbornico, Razun groznega pritiskanja vladnih organov, samovoljnosti pri sostavi volilnih imenikov in še več tacih sredstev, ki jih ustavaki pri volitvah povsod rabijo, meni „Gospodar", je te zgube posredno najbolj kriva nesloga domača. „Stranka, ktero je „Narod" par let sem obdeloval, piše G., in proti konservativni stranki ščuval, je mislila, da si bo z liberalizmom pridobila nemčurje po vseh mestih na Slovenskem, da se bo z liberalizmom prikupila tudi liberalni večini v državnem zboru. Bridka skušnja pa zdaj kaže, da ostane nemčur, kar je, in da ga ni volja stopiti pod narodno zastavo, naj se narodna stranka še tako liberalno zvija." Mladoslovenska politika je tedaj v tem oziru ostala — na cedilu.
Po mladoslovenski politiki napravljena domača nesloga imela je pa še drug slab napredek, kterega „SI. Gospodar" ne omenja, ki je pa še veliko važnejši od že imenovanega. Naše slovensko ljudstvo ni še tako politično izurjeno, da bi samo vedelo ločiti, kaj je zanj dobro, kaj hudo. Ono potrebuje zanesljivih voditeljev in buditeljev. Najzanesljivejši voditelji so bili duhovniki. Ljudstvo jim .je zaupalo in rado poslušalo njihove svete. Pri volitvah je duhovščina navduševala volilce za narodne može; zmaga naša je bila vselej sijajna in „Slovenci" smo postali politična moč, na ktero so se naši vnanji prijatli z veseljem ozirali, naši protiv-niki pa s strmenjem. Ti so dobro vedeli, da duhovščina je najkrepkejši steber narodne stranke, zato so jo po svojih liberalnih listih jeli strastno napadati in spodkopavati njen vpliv in njeno veljavo. A to je bilo zastonj; „Tag-blatt" in drugi nemški listi, ki so grdili slovensko duhovščino, našemu ljudstvu, ki nemško ne ume, niso prišli v roke in niso napravili nikakoršne škode, duhovnike pa so ti napadi še bolj spodbadali delati za narodno reč in slovensko ljudstvo obvarovati pred po-gubljivimi načeli nemško-liberalne stranke.
Kar naenkrat se rodi liberalna mladoslo-venska stranka, ki se je od nemčurske ločila je v tem, da je govorila slovenski in potezala se za jezik slovenski, kakor una za nemški. „Slovenski Narod" pa je prevzel osodepolno nalogo vpliv duhovščine pri slovenskem ljudstvu vničiti. Kjer koli je zvedel kaj slabega o kakem duhovniku, naj je bilo resnično ali neresnično „Narod" je z veliko radostjo to sprejel v svoje predale in postal je bil iz političnega lista „chronique scandaleuse."
Tako početje ni moglo ostati brez sadu. „Calumniare audacter, semper aliquid haeret."
Ker je „Narod'' prišel v loke tudi priprostim ljudem, jelo je giuiti prejšno zaupauje do duhovščine, ž njim pa tudi najmočnejša vez narodne stranke. Da bi vedne napade zavračali, ni ostalo druzega kakor ustanoviti nov političen list, „Slovenca". Tako je bila nesloga kriva, da smo se tudi na duševnem polji ločili ter sami sebe slabili, ker imamo dva politična lista, kterih nobeden se brez velikih žrtev ne more vzdržati, namesto da bi bili svoje moči zedinili pri enem samem, ki bi se lahko vtr-dil tako, da bi se mu ne bilo bati propada. Na drugi strani je vedno psovanje in ščuvanje „Slov. Naroda" v srce bolelo duhovnike. In kdo bi jim to zameril? Saj je tudi duhoven človek in le malo jih ima tako vzvišene pojme o narodnosti, da se zanjo potezujejo, če se jim tudi njihovo prizadevanje povračuje z nehva-ležnostjo. Do grla siti vednega hujskanja so mnogi v nemar pustili vse in mLlili si: Čemu bi se človek trudil, če mu še domačini nasprotujejo? V vsakem kraju skoro ste bile dve stranki; če je duhovnik potegnil z eno, se je zameril drugej, zato jih je mnogo v nemar pustilo vse, da so v miru živeli. A ljudstvo, kakor smo že rekli, potrebuje voditeljev in buditeljev. Mladoslovenci so mislili, da bodo to opravili sami; pa ker so imeli zlasti po deželi splošno le take privržence, ki pri ljudeh iz raznih vzrokov niso veliko veljali, zato se tudi ljudstvo zanje ni dosti zmenilo in zbegano tem hitreje dalo se premotiti od birokratov in bričev, pred kterimi je strah že prirojen.
(Konec prih.)
Volitve za kupčijsko zbornico.
(Izvirni dopisi)
iKjŽiižriiHlterka, 11. jan. Že takrat, ko smo brali prilogo „Slovenca", kjer so bili zaznamovani volilci v kupčijsko zbornico, smo se čudili, da tukaj ni bilo več volilcev, ko g. Dereani in fužina na Dvoru. Ko smo pa vaš list dobili, smo po Žužemberku popraševali, kako je to, da jih ni več. Pri nas imamo nekako društvo, ali prav za prav bratovščino usnjarjev, ktera se pa razprostira še čez našo veliko faro in v ktero zamore vsak, tudi ne-usnjar, pristopiti. Vsi mojstri tega društva so imeli pod davkarjem Junis-om volilno pravico, kteri jih je tiral v pisarno, kjer so nevedni ljudje podpisali vladne kandidate. Če so poprej imeli volilno pravico, zakaj je zdaj nimajo? Pa kaj hočete? Tukaj so trije, štirje mlinarji, ki imajo velikanske mline na O, 7 tečajev in žage, pa nimajo volilne pravice.
Sploh je Žužemberk strašno gnjezdo, kar nemškutarijo zadene. Dasiravno je sploh tukaj pošteno, zelo versko ljudstvo, posebno v okolici, je pa za našo slovensko reč vendar vse zgubljeno, in tega nobeden drug ni kriv, kakor nekteri duhovni, posebno gosp. dekan No v a ki
ki je čez noč nemškutar postal in se jel jako čudno vesti.
E*. bele 14 rajne, 13. jan. Neizrečeno nesramna je predrznost tukajšnjih nemškutar-skili agitatorjev. Z lažjo, da ima 12 podpisov še nabrati od takih, ki imajo patente za obrt-nijo, za prošnjo, ktera bi se imela podati, da bi se prej železnica delala, je hodil v ponedeljek g. Nitsch, c. k. davkarski nadzornik, po Dragatušu in tukajšnji okolici, ter na ta način ogoljufal župana in par drugih v Dragatušu, Antona Jeleniča na Kvašici in skoro gotovo še veliko drugih, da so podpisali volilne liste, ktere je seboj prinesel in precej odnesel. Kavno tako je napeljeval g. Pavlin, okrajni zdravnik, po Vinici in precej podpisov vjel z železnico.
Sploh so pa prosili ogoljufani obrtniki, ko so to zvedeli, da bi se delalo, kar je mogoče, da bi se volitve ovrgle in se zoper tako nesramna nasilstva protestiralo.
Politični pregled.
V Ljubljani 18. januarja.
Avstrijske dežele.
{Delegaciji se snidete 25. avgusta. Na Ogerskem upajo do tistihmal že imeti nov državni zbor, ki bode volil delegacijske poslance. Če bode to šlo tako lahko, kakor nekteri mislijo, se še ne ve, kajti zmešnjave na Ogerskem so čedalje veče in stanje vladiuo čedalje hujše. Denarni odsek Ghyczyjevih denarnih predlogov ni sprejel, pa tudi novih ni stavil, ker ne ve, na kak način bi se poravnal budgetni primanjkljej. Deakovi listi se zarad tega hudujejo nad denarnim odsekom ter Ghy-czyju svetujejo sklicati se na državni zbor, a vprašanje je, če imajo deakovci še tako zdatno večino, da bode rešila Ghyczyjeve predloge in sedanjo vlado.
Vnanje države.
E'i'iiski deželni zbor se je brez vsili slovesnost pričel 1(3. t. m. ob 11. uri pred-polduem. Niti kralj niti Bismark nista bila nazoča.
litiHki kralj je po novem letu hotel iti v Neapel, pa je zarad ministerske krize ostal doma ter posvetoval se z nekdanjimi ministri. Sello in Lanzo. Minghetti sicer skuša ua vsak način ostati minister in je že izdelal nov postaven načrt o javni varnosti, če bi zbornica sedaj nasvetovanega ne hotela sprejeti, pa bode boje težko odšel osodi svojih, prednikov. Letošnje zborovanje poslancev bode tudi zarad tega zanimivo, ker se ga bode vdeležil tudi «Hi ibalili. Vse je radovedno, kaj bodo storili ministri, kterim je pismeno jako grenke pravil. Da so pred njim v skrbi, priča to, ker so zarad njegovega prihoda v Rimu pomnožili število policajev in žandarjev. — Mestni odbor
FO l ÜBE liSl
napolitanski se noče podvreči ministerskemu ukazu, ki prepoveduje Garibaldi! dajati darila, in bržkone bodo to storila tudi druga mesta. Sicer pa Garibaldi ni tako reven, kakor pišejo. Njegov starejši sin Menotti je že pred nekimi tedni od vlade kupil posestvo, ktero je vzela št. peterskemu kapitelu in pred nekaj dnevi je za 110.200 frankov kupil drugo, neki cerkvi pograbljeno posestvo pred mestnimi vrati sv. Boštjana.
Na Š]>;inj*kein so sePrusi dejansko jeli vtikati v notranje zadeve. Kapitan ladije „Nautilus" je namreč v Zarauzii poslal na suho 100 nemških vojakov, ki so Karlistom mesto vzeli. Kaj bodo k temu rekle vnanje vlade, kterim ne more biti vse eno, kaj Prusija počenja? Kaj bode zlasti storila Rusija, če se potrdi, da car Aleksander je hotel nasvetovati, da naj Dou Karlosa pripoznajo za kralja na-vareškega? Je morda Bismark s tem, da se je začel dejansko vtikati v španjske zadeve, caru Aleksandru glede imenovanega nasveta hotel pot preteči?
Angleški 1'sti poročajo, da Gladstone je kraljici naznanil, da hoče od vodstva liberalne stranke odstopiti.
Turški, ki ima v Arabiji z uporniki dokaj opraviti, žugajo nove zadrege v Aziji, Kašgarski emir je namreč sultanu naznanil, da se mahomedanski Tatari hočejo izročiti njegovem varstvu in podvreči se njegovi vladi. Ker pa Ruska preži na te dežele, bode Turška ž njo tam prišla navskriž, kar bi bilo za njo silno nevarno.
Izvirni dopisi.
Iz Vrhnike, ll.pros. Veliko nespa metnega so že vganili novoerni učitelji, da bi si bil pa kdo kaj tako nespametnega in hudobnega izmislil, kakor naš g, učitelj, nisem še slišal. Znano je, da je po novih šolskih po stavah šiba v šoli prepovedana in g. učitelji v svojih zborih tudi v tej reči g. predsedniku le globoko prikimujejo, akoravno iz lastne skušnje vedo, da se šola brez šibe strahovati ne more. V šoli tedaj šibe biti ne sme, gorje učitelju v čegar šoli bi g. inšpektor šibo zagledal!!
Pa modra glava tukajšnjega g. učitelja si ve iz take stiske pomagati, in otroke brez šibe kaznovati. Skrben za red in snago v šoli je prepovedal otrokom papir in druge reči na tla metati, kar je prav. Pred nekimi dnevi pade pa deklici po imenu Mica Krištov iz Hriba nevedoma košček rumenega, trdega papirja, v kakoršnega se sveče zavijajo, na tla. G. učitelj ga z bistrim svojim očesom precej zagleda, ga pobere v sveti jezi, ga zvije v kroglico, da deklici in zapove, čujte! da ga mora vpričo njega, in vpričo vse šole snesti. (!!) S solzami v očeh vzame ubogi otrok papirnato kroglico se nekoliko časa brani v usta jo djati, ker pa g. učitelj le nad njo kriči, dene jo hote nehote v usta, žveči, žveči, toliko časa, da ji smukne po grlu. To je resnica. Gospodje učitelji in vsa „freie gebildete Lehrerschaft Schulzeitunge", kteri imate zmiraj le omiko na svojem jeziku, kakor da bi jo bili izključljivo le samo vi z veliko žlico zajemali, ki vedno govorite o ljubezni do otrok, o človekoljubji, o pravi izreji otrok, vprašam vas, ali se vaša omika razo deva v tako surovih činih, da mora ubog otrok papir, ki mu nevedoma na tla pade, jesti? ali se s tem kaže ljubezen do otroka? Po kterih pedagogičnih pravilih je to? ali ni to za otroka tudi v zdravstvenem obziru škodljivo? ali je to tista od vas toliko čislana izreja otrok? Ko bi bil kak duhovni učitelj ali katehet kaj
tacega storil in bi se zvedelo, kak krič in vriš bi nastal v Izraelu, v taboru patronov „Schulzeitunge!" „Križajte ga, križajte ga!" bi bilo njih geslo, vpili bi: glejte, taki so farji, toraj proč ž njimi od šole, s temi suroveži, s temi neotesanci. Pa „Ja Bauer, das ist was anderes", tadovedni smo pa vendar, kaj bo više šolsko nadzorništvo reklo k temu nezaslišanemu škandalu. Ni toraj čuda, da g. učitelj, kakor se sliši, otrokom prepoveduje, doma kaj od tega povedati, kar se v šoli godi. Sploh pa bi ravno napačno ne bilo, ako bi g. učitelj otroke navadil papir jesti, bi vsaj lahko otroke zjutraj med drugo in tretjo uro, ko so že lačni in trudni, nekoliko s papirjem pokrepčal, in tudi starši bi mu bili hvaležni, ker kruha sploh pomanjkuje, papir se pa že še v kakem kotu dobi. —
Vrhniškim očetom pa na srce položim, naj, kadar bo prva učiteljska služba razpisana, prevdarijo dobro, kterega bodo zbrali za prihodnjega učitelja svojim otrokom.
I/ Jrlšitit v zgornji l«tri. 11.
an. Preteklo leto je neusmiljena smrt pobrala innogo vrlih duhovnov po Slovenskem. Vsaka izmed 4 slovenskih škofij je zgubila lani moža, ki je bil ponos in dika duhovništva dotične škofije. Gotovo bi bilo vse hvale vredno, če bi se skrbelo, da se možem za cerkev in narod mnogozaslužnim stavijo dostojni spominki na gomile, ki bodo potomcem pričali, da so duhovni sobratje cenili njih zasluge in da so sploh Slovenci vredni bili takih mož. Saj v današnjih razburjenih in viharnih časih, ko so duhovni tolikim nadlogam izpostavljeni, pre-mnogokrat po krivici obrekovani in preganjani, resnično zasluži zvesti in značajni duhoven, da se ga ljudstvo in duhovstvo hvaležno spominja in mu nagrobni spominek priskrbi. Toliko več velja to o tistih, ki niso samo v svojem kraji blagonosno delali, ampak s svojimi zmožnostmi celemu narodu koristili in po slovenski domovini znani postali.
Naj omenim tudi g. dr. Jož. Rogača, ki je lani meseca aprila umrl pri svojem bratu, gospodu Antonu, Podgradom v Istri. Devet mesecev že počiva truplo rajnega doktorja v hladni zemlji na pokopališču v Ilrušiči.
Sklenili smo tukajšni duhovni, zadnji čas znanci in prijatelji rajnega, napraviti toliko zmožnemu rojaku, ki bi bil gotovo še mnogo več dobrega storil, ako bi mu bile okoliščine mileje in vgodniše, spomin na grob.
Bil je rajni gospod lani 3. februarja v Jelšanah, kjer se je več duhovnih in svetovnih gospodov zbralo. Rajni doktor ni pozabil svojih prijateljev in znancev na Kranjskem, rekel je. „Dovolite, da napijemo mojemu nekdanjemu tovarišu v semenišču, vrlemu duhovnu č. g. župniku Blažetu L., ki danes svoj god obhaja". Upam, da ranjcega tudi njegovi sošolci in se-meniški tovariši v blagem spominu imajo, toraj naj mi ne vzamejo za zlö, ako vse njegove prečastite prijatelje in znance očitno lepo prosimo, da pomorejo nam v Istri živečim kranjskim duhovnom, da se mu napravi dostojen spomin na gomili.
Rajni ni imel „darov Pluta", njegova pokojnina je bila v sedanjih razmerah pičla, bolezen in otožnost ste mu življenje grenile, vendar se je za vero in narod do zadnjega pri vsaki priliki vnetega skazoval. Njegov gosp. brat mi gotovo ne bo zameril, ako javno povem, da je na borni službi, kakor so v Istri večidel vse; prosimo tedaj vljudno ude družbe sv. Mohora, katerim je rajni gospod več let tako lepo in izverstno spisoval: Živlenje svetnikov in svetnic božjih; posebno pa prečastite
gg. duhovne tovariše in znance pokojnega dr Jožefa, naj blagovoljno pomorejo napraviti nagrobni spomin. Darove v ta namen radovoljuo sprejema skoz in skoz pošteni in spoštovani gosp. Franjo Šubec, trgovec in nadžupan Podgradom pošta Castelnovo im Kiisfenlande.
Ako ne bo ostala naša prošnja glas vpijočega v puščavi, bo imel rajni g. doktor spomin, in znamenje odrešenja na gomili, ki bo Istrijanom pričalo, da, akoravno je rajnemu osoda nemila bila, vendar bratovska ljubezen njegovih prijateljev in znancev na Kranj ske m zanj ni vgasnila.
Ko bo zbirka darov dokončana, se bo po .,Slovencu" razglasilo, koliko se je iz vsake škofije nabralo.
Radi bi, da se postavi spominek meseca aprila v obletnico rajnega smrti, zato prosimo dotične gospode, najprej ko mogoče pošljejo darove. Vsak še tako mali donesek se hvaležno sprejme. Vsi m čč. darovalcem že naprej „Bog plati."	Duhoven
v imenu mnogih drugih*). Iz Doline pri Trstu, 15. jan. Ko prebiram „Slovenca", najdeni skoraj iz vsacega kota mile Slovenije kak dopis, ki popisuje vesele in žalostne dogodke; le iz naših krajev ne najdem skoraj nobenega dopisa, kakor da bi v resnici tukaj bila smrtna tihota. Ali temu ni tako, tudi pri nas se pripetijo dogodki, ki so vredni, da se svetu naznanijo. Kakor drugod, tudi revni Istri živinska kuga ni prizanesla, in se je vgnjezdila pri nas v vasi Pe-trinje. Sicer je bilo pokončanih samo 7 goved, kar bi ne bila samo na sebi že taka škoda, pa huda zaprtija revnega kmetiča silno tlači, ker ne more v Trst na prodaj voziti sena, iz kterega kmet kak krajcar za svoje potrebe dobi. Bog se nas usmili in odvzemi nam kmalo to šibo!
Pa da-si nas take težave tlačijo, vendar ljudstvo, namesto da bi tolažbe pri Bogu iskalo, skuša svojo obupnost v pijanosti vtopiti, in žalostnih nasledkov pijančevanja se nam ne manjka. Evo, en izgled! Blizo Žavelj pri Trstu so 8. t. m. najdli na polji moža mrtvega, ki je najbrže pijan od žganja na poti obležal in ponoči zmrznil. Kar pa sami že zadosti nesreč ne zakrivimo, smo po vrh še vedno obdani od zvitih sleparjev, ki človeku težko zaslužene denarje izmolzejo. Letos smo imeli v naši okolici že štiri požare, in ljudje spoznavši korist zavarovanja proti ognju, se dajo zavarovati pri banki „Sloveniji". Bivši poverjenik tržaški g. G. M. med drugimi zavaruje tudi dolinskega nadžupana Janeza Lavriho; on sprejme denar za koleke in mu izroči začasno pobotnico od „Slovenije". Komaj deset dni potem pa mu pošlje zavarovalno polico, pa ne od banke „Slovenije", ampak od prve češke banke v Pragi; mož tedaj ni zavarovan ne pri tej ne pri oni banki in kak požar ga zamore v največo škodo pripraviti.
Ker že ravno govorim o dolinskem nadžupana, tudi ne morem zamolčati njegovega blagega delovanja. Janez Lavriha ni poseben učenjak, ki bi zavoljo učenosti daleč po svetu slovel, ampak kmet in je poduk samo v domači ljudski šoli dobil. Že od mladih let vedno pri občinskih opravkih si je pridobil dobro znanje, s kterim zamore svoji soseski gmotno koristiti. Že veliko let kot naročnik „Novic", ktere je marljivo prebiral, sklene si prizadevati, kolikor koli mogoče puste in gole hribe svoje soseske zopet posaditi, in ko je tudi vlada pogozdovanja Krasa se poprijela,
*) Saepius vocem edc, amice! Jam tc quasi e mundo profectum planxi. C o 11 e g a J. A.
se je tukaj dosti zgodilo, Česar sad bodo naši potomci vživali. To prizadevanje je bilo Njih Veličanstvu našemu cesarju naznanjeno, zato so mu milostljivo podelili zlati križec za zasluge v poljedelstvu, ki mu je bil tudi 3. dec 1874 po c. kr. glavarji v Kopru slovesno v županijski sobani v Dolini izročen.*)
Hrvaški). 13. januarja je bila zadnja sednica našega sabora v tej kratkej sezoni, v kterej se je pa vendar mnogo naredilo.
Sabor je vzakonil budget, in tako bo vlada lahko svoje poslovanje nastavila. Dalje nam je prinesel sabor tudi zakon o statistiškem uredu, ki je za Hrvaško posebno važen. Dozdaj namreč je bila naša domovina odvisna od Ogerske in mi znamo kaj to pomeni, da se niso za nas nič zmenili v tem pogledu. Mi smo na tem polju bili čisto zanemarjeni. Sploh pa je dandanes poznano, kolike važnosti je statistika za vsako državo. Ona je, skoraj bi rekel lek, s kterim se dajo mnoge rane naroda izlečiti Tako se bode pri nas pokazalo še le po natančnem preiskovanju padanje našega naroda posebno v Posavini in tudi lek se bode našel, da se temu kvarenju naroda konec stori. Dalje je sabor sprejel tudi zakon o razprodaji cerkvenih zaklad in o popravku izbornega reda in kazališča in nekoliko drugih zakonov, o kojili sem že zadnjič poročal.
V tem času saborovanja držal je ban dve poverenstvi, pri kterih so tudi zastopniki sodelovali: poverenstvo za arondiranje političnih in sodbenih oblastij, potem poverenstvo za cestno mrežo.
Preteklo je nekoliko dni čez eno leto, odkar ta vlada vlada in odkar je moglo zastopstvo, svršivši državnopravno vprašanje, lotiti se pozitivnega zakonskega dela in tudi delati na tem polju. Pa ni ne ene državne struke, ne enega oddelka, upravnega, sodstve-nega in nastavnega, kteri se ni reformiral, in tudi v zakon pretvoril. Vlada iu sabor uvidši kratkost časa in premnoge potrebe, sta z neko neutrudljivo delavnostjo posegala na vse strani za reformami, da narede njim zakone. Pa tudi časopisi niso mirovali, nego kakor da so se probudili iz tihega spanja, rešetali so različna vprašanja moralne in materijalne narave; oni so hrabrili in navduševali vlado, zastopstvo, županije, razne stanove, posamezne, mesta, občine, ves narod. Vse se je zedinilo v živej, patriotičnej želji za napredkom in razvitkom. Tako je eno leto bilo plodneje od celega decenija Pred nami pa stoji narod velike razlike med znanjem in neznanjem, silno voljo in sibariško nemarnostjo, patriotizmom in samoživstvom narodnim zastopstvom in nerinjenimi najemniki, vlado izbrano iz zastopstva in vlado z nasiljem postavljene.
To je sicer brez sumnje vse v začetku, bez sumnje se je ukrala sem pa tam mauja ali večja pogreška; ali narod, ki je začel, bo znal tudi razvijati in pogreške popravljati. Samo se ne sme nobenkrat utruditi in prestati delati. On mara z upetimi očmi gledati v svojo bodočnost, pa bo zidal in dozidal svoje po slopje.
Koja sredstva bo rabil, hoče li s to ali z drugo vlado, s tem ali z drugim zastopstvom svojo zgrado dograditi, to je na zadnje vse eno. Vlade, stranke, pojedinci se menjajo, narod pa iu njegov interes ostane nespremenljiv in večen. Kdor mu z najmanjo sebičnostjo, ali z največjim razumom služi, njega bo trajno poplušal. Takšen je zakon v večnej knjigi previdnosti.
*) Dopisi nam bodo vselej dragi. Vred.
Vse ne postane, vse se ne da naenkrat popraviti. Pojedini morejo biti jako nestrpljivi in prenagli. Narodna celina pa stopa počasnim ali veličanstvenim korakom k svojemu cilu. Nobeden je ne more zaustaviti.
Madjari so zopet pokazali z enim činom, kako se oni drže pravic narodov. Oni so namreč z novim letom odpustili iz službe 40 či-novnikov na njihovih železnicah. In to so Hrvati, med njimi tudi štirje Slovenci. S tem so Madjari pokazali, da prezirajo vse narode, kteri se jim ne klanjajo. Ali oni si kopljejo jamo, v ktero se bodo v kratko zvernili. S tem činom so prelomili pogodbo, v kterej je poraba hrvaškega jezika vsih v Hrvaškej živečih in služečih činovnikov ustanovljena. Za-toraj so pa Hrvati tudi zavoljo tega strašno razsrjeni. Vse kaže, da se približuje nekakšna nevihta, samo ne vemo, kje se bode spustila.
Narodni zastopnik Jagič je zavoljo tega nasilstva bana krepko interpeliral ter ga vprašal, je li kani on sedanjo ogersko vlado zavoljo tega nepostavnega čina ua odgovornost pozvati, ker hrvaški minister na vse to molči. Vsi hrvaški poslanci na ogerskem saboru so sklenili, da v bodoče ne bodo podpirali sedanje ogrske vlade. Vse tako kakor pri vas.
Domače novice.
Ljubljana, 19. januarija
CTUezu F'eslenecliu), se wc
zdaj ni nič zgodil», dasiravno je dežela po izidu „volitev'- zel» razkačen».
(Volilna komisija) je Stenje glasov dokončala. Iz njenega poročila je razvidno, da je čez 300 volilnih listov zavrgla. Kaki li so ti listi? Mi tu kar naravnost izrečemo, da do te volilne komisije nimamo nikakoršnega zaupanja, kakor ga po vsem, kar se je godilo, po pravici imeti ne moremo. Kdo nam je po rok, da je vse tako, kakor je razglasila? Razun gosp. Supana ni v nji nobenega moža, kte-remu bi mi le količkaj zaupali; g. Supan pa je eden, onih je s Vestenekom vred šest.
(O zadnjih volitvah) se čedalje več zve, zarad česar bi moral človek strmeti. Nekemu trgovcu, ki na Dunaji biva, pa ima v Ljubljani svojo kupčijo, je poslal eden mestnih očetov na Dunaj volilni list s pismom vred, v kterem je bilo trgovcu rečeno, naj zapiše na list nem čurske kandidate, ki so bili tudi pismu pridjani, potem naj zavije list v priloženi in že 15 kr frankirani zavitek ter pošlje oboje do mestnega svetovalca, čegar naslov je bil že na za vitku (kuverti) zapisan. Vprašanje: kako je prišel ta mestni svetovalec do volilnega lista onega trgovca? po kaki postavi in pravici se mu je izročil, ker liste po Ljubljani razpošiljati sme in mora le mestui magistrat po svojih služabnikih? Kje je imel magistrat pravico volilni list dati iz rok drugemu ko volilcu samemu?
(O gospodu zvonarji Samassi), ki je bi že v „Novicah" in tudi „Slovencu" tako čudno pohvaljen, smo zvedeli še sledeče zanimi vosti. Ta glavni steber nemčurstva in nem-čurskega liberalstva v Ljubljani zvč, da si hočejo pri D. M. v Polji nove zvonove napra viti. Lepega dobička želeč, pa vendar sebi samemu ne dosti zaupajoč, naprosi nekega gospoda, da bi se podal ž njim k gospodu župniku ter pri njem mu prositi pomagal, da bi se novi zvonovi pri njem (Samassi) naročili. Gospod mu stori to ljubav in se poda ž njim k g. župniku. Ko pa kmetje iz Zadobrave, ki so bili prišli ravno k izpraševanju in kterim je bil g. S. pred letom nov zvon za cerkev vlil, zvedo, daje S. pri g. župniku, se podajo k
njemu pritožit se, da je novi zvon tako slab, da poje kakor ubit lonec. Grozno se hudujejo ad njim in zahtevajo za svoj denar dober zvon; g. Samassa jih komaj potolažiobljubivši jim, da bo že vse dobro naredil, naj le v soboto njemu pridejo. Res so šli v soboto 9. t. m. k njemu, pa namesto da bij im obljubil spačeni zvon preliti, jih začne zmirjati, zakaj da so ga vpričo župnika in spremljevalca g. K. tako napadli, ter jim žuga, da jih bo tožil, ker so mu svojim očitanjem škodo delali (da namreč pri g. župniku ni nič opravil). Nam se pa čudno zdi, da Zadobrovci g. Samassa niso to-ili, ter mu nič vredne črepinje, ki poje kakor krbasta kosa, poslali nazaj, kakor se je zgo-lilo v Ki 'opi, na Primskovem in letos na sv. Gori pri Gorici, ter za svoje denarce zahtevali boljšega zvona. Dobro pa vemo, da ravno ta sprideni zvon je bil vzrok, da ranji g. fajni. Pajk, ki je že nabiral denarje, novih zvonov ni naročil pri g. Samassi. Šel je bil na Krtino poslušat tamošnje od g. Ililzerja vlite zvonove, ki so mu bili jako všeč, a ker se je bal zameriti se g. Samassi in ž njim zavezanim neničurjem, ni hotel omisliti novih zvonov, ampak je to reč prepustil svojemu nasledniku, ki je pri gosp. Ililzerju že naročil 4 nove zvonove.
(Nar. Šola) je v letošnjem šolskem letu razposlala 22 šolam in učiteljem učnih pripomočkov. Vse rodoljube, vzlasti pa vstanov-nike, vodstvo vljudno prosi, da naj pošljejo svoje doneske in nabirajo darove, da bode mogla „Nar. šola" dalje delovati na korist domačega šolstva.
(Vprašanje do mestnega magistrata.) Enkrat že je bilo brati v „Slov.", ali je „ribja ulica" nasproti rotovžu mestna pot, po kteri sme vsak hoditi, ali pa le lastina trgovca A. Krisperja. Če je Krisperjeva, potem naj se zapre, da ne bodo ljudje podajali se v nevarnost; če je pa pot za občinstvo, kako je to, da jo gosp. Krisper tako zapirati sme, da ne more včasih še pogumen človek skoz njo iti? V torek je bila skoro ves dan zaprta; stal je namreč v nji zjutraj širok voz poln mrve, ki jo je popolnoma zaprl, pred njim pa še dva konja, memo kterih se je moral človek plaziti, če je srečno zbasal se med vozom in zidom. Ker ni vsak konjski hlapec, ki bi hotel konje k zidu stisniti, je jasno, da je bila taka pot zaprta, zlasti ženskam in otrokom. Popoldne je prišel na mesto voza s senom — voz z zaboji obložen in kar je bilo prostora med tem velikim vozom in zidom, tega je spolnil mal voziček, tudi z zaboji obložen. Če bi bil hotel kdo tu skoz priti, moral bi bil plezati čez voz in zaboje. Se hujše pa je bilo isti dan zvečer ob osmih. Ob ti uri so zmetali hlapci gnoj iz hleva na ulico, od tod pa počasi nakladali na voz, kar je razodeval neprijetni duh vsim, ki so ob tej uri po trgu šli; dasiravno je moral smrad segati do rotovža, vendar ni bilo nikogar, da bi bil prepovedal hlapcem to zdravstveni postavi tako nasprotno ravnanje. Čez ulico iti je bilo o tem času popolnoma nemogoče, kajti gnoj je bil do kolen visoko nakidan. Vse to se godi v tem času, ko Ljubljana ni nikdar prosta kužnih bolezen. Zarad tega se nadjamo, da bo policija naša z gospodom Kri-sperjem govorila in mu prepovedala zapiranje javne poti in odvažanje gnoja na tak način vsaj pred polnočjo, če se to ne zgodi, bomo se pritožili dalje; mislimo pa, da bo že tukaj naša pritožba kaj veljala, kajti, da bi gospod Krisper magistratu pred nosom vse to smel vganjati, ker je nemčur, tega ne moremo še verjeti.	Več sosedov.
Razne reči.
— Duhovske spremembe. V ljubljanski Škoti,i: C. g. Janez Kramar, kaplan v Cirkljab, je dobil Brezniško [faro na Gorenjskem ; č. g. Anton Zupančič pride pa iz Mengša za kaplana v Cirklje.
V	lavant. škofiji: Č. g. Jan. Kunaj, župnik v Čadramu, je imenovan za knezoškof. duhovnega svetovalca. — V pokoj stopi č. g. Urlavb Mat., kurat v zgornji Ponikvi; za provizorja tukaj postavljen je č. g. Fr. Pirkovič, kaplan na Doberni. Č. g. Fr. Polak prestavljen je iz gornje Polskave k sv. Janžu na Dr. polju. Kaplnnija na gornji Polskavi ostane nena-meščena.
V	goriški nadškofiji: G. Jož. Hočevar, kaplan v Kamnjab, gre začasno v pokoj; na njegovo mesto pride g. Hilarij Zorn, kaplan v Križu. — G. Janez Likar 2. duh. pomočnik v Bovcu gre v pokoj; na njegovo mesto pride novomašnik g. Martin Leskovec. — C. g. Ant. Gregorčič, prefekt v semenišči, je bil 10. t. m. za mašnika posvečen. — Umrla sta: Č. g. Jan. Kovačič, 1. duh. pomočnik v Bovcu in v. č. g. France Pečenko, fajmošter v Renčali. Fara Renče je razpisana do 10. februarja, in č. g. Ant. Batagelj, tamošnji kaplan, je začasni administrator fare.
—	Razpisi učiteljskih služeb na Kranjskem. V Metliki služba učiteljice, 1. p. 400 gl. in prosto stanovanje. Prošnje do 15. febr. pri krajnem šolsk. svetu v Metliki. Na dvorazredni lj. šoli v Žireh (okraja Logaškega) služba nadučitelja, 1. p. 500 gl, prosto stanovanje. Prošnje do 20. jan. pri krajnem šol. svetu v Žireh.
—	Premembe pri učitelj stvu. Na lrazredni deški šoli v Kamniku je vodja O. F. Vidic. — G. Florijan Kaliger iz Boštajna gre na Štajersko, na njega mesto pride g. Peter Fleischman, učitelj pri Beli cerkvi. — Sprašani učit. kandidat g. Andrej Kmet je dobil začasno službo v Voklem pri Kranji.
Listnica vredništva.
T o. Poslano prihodnjič. Sploh sino morali zarad pomanjkanja prostora mnogo dopisov odložiti za prihodnji list. Prav pa je, da nam se poroča o nepostavnostih pri volitvi; če je mogoče, naj se dotične reči nabirajo in pošljejo g. Horaku ali kakemu drugemu rodoljubu, tla bodemo imeli še več dokazov za nepostavnost zadnjih volitev.
Umrli s«»:
12.	jan. Marija Strekel, kuharica, 04 1 , za pljučnim oslabljenjem.
13.	jan. Lucija Vovk, delavca žena, 74 1., za prsno vodenico. — Janezu Zimi, okr. šolsk. nadzorniku, otrok ženskega spola, 2 minuti, za slabostjo po prezgodnjem porodu. — Ana Sušter-šič, gostica, BO 1., za pljučno sušico. — Marija Mramor, gostica, 50 1., za spridenjem krvi. — Viktor Lunder, kovaškega pomagača sin, 5 '/„ 1., za vnetjem vratu.
14.	jan. Reza Pelakordu, delavca otrok, 2 m , za božjastjo. — Janez Mravlja, čevljarskega pomoč, otrok, 11 t., za oslabljenjem.
14.	jan. Gregor Krašovic, delavec 55 1., za spridenjem krvi. — Marija Mihelčič, gostica, 70 1., za oslabljenjem.
15.	jan. Vincenc Marolt, delavec, 39 1., za oslabljenjem. — Marija Rccher, vpokojenega uradnika žena, 62 1., za oslabljenjem. — Marija Mer-har, babica, 54 1., za vrančnim rakom.
16.	jan. Alojzij Stupar-jcvo zid. pol. otrok, 10 m, za vodeno glavo. — Reza Skalar, šivilja, 20 1,, za pljučno sušico. — Felice di Lenardo, lončarice sin, 10 1., za kozami. — Marija Vidmar, gruntirja otrok, 9 m., za božjastjo. — Anton Petročnik, inšt. revež, 40 1., za pljučnim oslabljenjem.
17.	jan. Marija Siflerer, zasebnica, 66 1., za mrtvoudom.
Eksekutivne dražbe.
22.	jan. 3. Jak. Zcloviu ovo iz Gorič (150 gl.), — 3. Ant. Meden-ovo iz Senožeč (1530 gl), obe v Senožečah. — 3. Mat. Kuster-jevo iz 01-ševka (3820 gl.) v Kranju. — 2. Mat. Bukovac-evo (600 gl.) v Kočevji. — 2. Jož. Boštjančič-evo iz Ilire (2770 gl.), — 2. Andr. Sedmak-ovo iz Zagorja, — 2. Seb. NTcmc-evo iz Bitini, — 2. S. Tomšič-evo iz Knježakn, — 2. Jož. hprobur-jevo iz Zarečja (1700 gl.), — 2. Jož. Princ-cvo iz Topole (2000 gl.), — 2. Tine Frauk-ovo iz Prema, vse v Senožečah.
23.	jan. 3, Fr. Psenica-vo iz Koroške Bele (4470 gl.) v Kranjski gori. — 3. M Jenko-ta iz Vöklega (595 gl.) v Kranju. — 3. Fr. Slabo-tovo iz Goveka (1560 gl ) v Idriji. — 3.1. Svetec-evo iz Moravč (3000 gl.) na Brdu. — 2. And. Vidmar jevo iz Kovek (610 gl.) v Ipavi. — 2, Nik. Muc-evo-iz Zemlje (2700 gl.), — 2. Marko Te-žak-ovo (1810 gl.), obe v Metliki. — 1. Jož. Prijatl-ovo iz Vrba (1110 gl.), — 1. J. Lavrič evo iz Pruplota (3555 gl.), obe v vel. Laščah.
Tcli>xr«IUn« ilriiurii« eene
18. januarja.
Papirnh renta 70.20. — Srebrna renta 75 50. — 18601etuo državno posojilo 112 50. — Bankine akcije 991 - Kreditne akcije 226 50. — London 110 90. — Srebro 105 85.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 3 89.
„Kmetovalec",
dvakrat na mesec v Gorici izhajajoči, strogo kmetijski list, bode prinašal članke o vino-, sadje-, živino- in cebeloreji, poljedelstvu in mnogo drugih kmetijskih vesti. — Velja za celo leto 3 gld., za pol leta pa 1 gld. (>() kr. — Naročnina naj se pošilja po poštni nakaznici gospodu Viktorju Dolencu, lastniku „Soče" v Gorici.	(3—1)
mm Piccoli
(32-21)
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane ZdraVlliŠKC tll'OgO :
Anatherinova ustna voda in zobni prah. ^r^^s^r?^:
ljenje moje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojaii zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da so zavarujejo pred kostnim jedenjem. pred zobnim kamerom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Cena llaše ustne vode 60 kr., škutlja zobnega pralni 40 kr. l'/lp/*pli 17 rinnn in Pnlfn NajboljSi dozdaj znani želodčni likčr; pospe'-i cirkulacijo, IA v 111 III III v UKt. olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom novo moč in novo življenje. Cena llaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
je pa izknšena istina, in vsrk bolnik, Iii bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode voael prepričal, daje najkrepkejše i u n a j g o t o v e j š e sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. 1'laša velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, SjÄÄ
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti Skrofeljnom proti sulici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Celin originalne llaše 80 kr.
Pravi Seidlitzev prall, t tucat5katljic 7 goia, p„,,amiie 80kr. Pravo borovniško žganje s soljo, t n,l5a b0 Ur. Pagliano-sirup iz Floren(, lflaSalgold.
Vflfl'1 IflneasfcrelfO liliif» (Laneaster's Lily-Water.) Ta voda d& koži uenadejano belost T Uliti UUlUcIMI I MVU lilije j„ mehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter i aiedi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da so prežeuo ppge in mozoli. in sa ozdravi lmglo poke, ktero se naiede zaradi suše ali negladka. Z euo besedo, ta voda jo pravi zaklad za toaleto, zarad čf-s^r jo po pravici vsa dame, kterim jo za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llnše I golil. Naročila zunaj f.juhliain', na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga £<■5^ zdravila se, če mogoče, s i račnjočo pošto proti postnemu povzetju izvršujejo. "^3813 " Stroške za embalažo in ekspedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti
(4—1)
Za opravilni svet prve vesoljne zavarovalne banke „Slovenije":
Vodstvo.
Prva oüena anronlii Mula „Slovenija« y Lilijam.
P. n. delničarjem banke „Slovenije4-!
Z naznanilom od IG. novembra 1874 je bil odločen zadnji obrok za prvo löodstotno vplačilo od občnega zbora določenega doplačila. Več delničarjev pa še ni doplačalo.
Opravilni svet je sicer po § 7. pravil in vsled § 221 k. p. opravičen tem delničarjem njih vdeleživno pravico ko zapadeno naznaniti, vendar pa se ne šteje k temu zavezanega; toraj je bilo v seji 3. t. m. sklenjeno, da naj se tem delničarjem konečni obrok za prvo vplačilo še pridaljša
do konca februarija t. 1.,
s pristavkom pa, da po tem preteklem sklepnem obroku se bode brez prizanašanja zapadenje pravice izreklo tistim, kteri ne bodo doplačali.
Za tiste delničarje, ki so prvi oddelek po 15 gld. na medčasni dclnični list izplačali, za drugi 20. decembra 1874 iztekli obrok v enakem znesku pa še s plačilom zaostali, se primeroma § 221 k. p. drugi obrok za vplačanje določi
do 4 februarija t. 1.
Vsled sklepa opravilnega sveta 3. januarija t. 1. se l. januarija t. 1. izplačljivi kupon ne izplačuje.
V Ljubljani 4. januarija 1875.
leKar ..pri aneelin" v Linliljani, flonajska cesta,