192. številka. Ljubljana, v sredo 23. avgusta XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ave*er, iziraši nedelje in praznik«?, ter velja po pošti prejeman za avatr o-ogerske dežela za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jcden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za. vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 3U kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Francija in Italija. Trojna zveza ima zopet jedenkrat — po dolgem, dolgem prestanku — svoj dobri dan in, kakor vse kaže, ga skušajo interesovani krogi kar najbolj moči izkoristiti v svoje svrhe. V malem francoskem meBtecu Aigues Mortes nastala je te dni mej francoskimi in italijanskimi delavci krvava bitka. Taki pretepi bo v južni Francoski skoro na dnevnem redu in gotovo ne mine nedelja ali praznik, da bi na dotičnih bojiščih ne obležul kak mrtvec in nekoliko ranjencev. Francoska in italijanska oblaBtva so ne zanimajo za take dogodbe, ker poznajo uzroke temu antagonizmu ter ga uvažujejo kot zlo, katero sedaj in tudi v bližnji bodočnosti ne izkorenini nobena sila. Italijanski delavci preplavljajo vsako leto vso južno Francosko. Znani ho tudi pri nas, kajti tudi v naše kraje jih prihaja veliko preveč, a na Francosko hodijo posebno radi, ker ho tam mezde boljše, delo pa laglje. Lepa Italija ne more preživeti svoiib prebivalcev, zato se ti radi klatijo po svetu in ker so vajeni slabega življenja, delujejo lahko za manjšo mezdo, kakor francoski ali naši delavci. Na ta način delajo priseljeni italijanski delavci domačinom veliko konkurenco, v Aigues-Mortesu pa bo jih v pravem pomenu besede spravili ob kruh, ker nihče več ui hotel najeti dragega francoskega delavca. To He je bilo prej tudi že drugod primerilo in j e-dino ta konkurenca je provzročila neukrotljivo sovraštvo mej francoskimi in italijanskimi delavci, katero se izraža v krvavih pobojih. Ti pretepi niso imeli nikdar politiških uzrokov, niti politiškib posledic. Da so domačinom delali tako konkurenco španski ali tudi ruski delavci, postalo bi bilo razmerje mej domačini in tujimi konkurenti ne glede na odnošaje mej dotičoiuii državami in Francijo isto tako neznoBno, kakor je sedaj mej domačini in Italijani. To je navadna borba za vsakdanji kruh in drugega nič. Razne okolnosti so provzročile, da je krvavi pretep v Aigues-Mortezu rodil važue politiško nasledke. Botba mej francoskimi in italijanskimi delavci je bila sicer v Aigues-Mortesu nekoliko bolj srdita, uego so navadni pretepi, a politiŠki poineu je zadobila šele potem, ko so jo jeli izkoriščati tro-zvezini agenti. Italijanski narod je zadnja leta izgubil mnogo svojih simpatij za trozvezo, ker mu nalaga nezuoBna bremena, ne prinaša pa nikakih koristij. Ideja, da se mora Italija emancipovati pru-Bkega upliva ter si zagotoviti politiko in gospodarsko ekBistencijo neodvisno od trojne zveze, prešinila je vse narodove sloje in pruski listi so prav pogo-Hton.il izražali bojazen, da se utegne Italija nekega lepega dne izuebiti prevzetih dolžnosti) in Bi iBkati drugih prijateljev. Že dolgo so pruski agentje čakali na priliko, da zopet razvnamejo v Italijanih ljubezen za Pruse in sovraštvo napram Francozom. In uča-kali so jo ter izborno izkoristili. Zadnje mesece se je Italijanov polastila nova antipatija proti Francozom, ker ti ne marajo pomagati Italiji v nje denarni krizi, vsled česar se je ta jako nevarno poostrila. Ko so je torej čulo o izgredih in pobojih v Aigues-Mortesu, bo pruski provokuteurji v Italiji takoj orgauizovali velikauske demonstracije, pri katerih se je napadala francoska poslauiška palača, pri katerih so se uničevali francoski grbi in bo sploh na brutalen način žalila cela Francija. Da so bili v te demonstracije zapleteni Nemci, svedočijo poročila italijanskih listov, ki javljajo, da so se v VBeh mestih Nemci aktivno udeleževali demonstracij, da se je povsod poleg kraljevske himne italijanske pela nemška „Wucht am Rhein" in da bo v Kimu iz-gredniki nosili celo nemško zastavo, katera se jim je vrgla iz neke palače. Vse demonstracije bo se vršile tako točno in metodiško, da ni dvoma, da so je provzročili pruski agentje. Da je to najgrše politiško izkoriščanje nepolitičke afere, provokacija, katero Francija ne more prezreti, za to se brezvestni nemški klati vitezi malo menijo. Razprave mej Francijo in Italijo radi zadoščenja, katero naj dasta obe državi druga drugi, vršile se bodo vsled tth dogodeb le počasi in ne brez gneva iu ostrosti. Italijanska vlada sicer pozna, kako kritična je situvacija, ali sedaj nima več moči, da jo premeni. V Btrolinu ne morejo prikriti veselja, da se je francoBko-italijansko razmerje tako silno poostrilo in — kdo ve — ali ne bo Viljem II. porabil te prilike ter skušal ob Renu rešiti veliki spor mej Nemčijo in Francijo. V tem tiči pravi pomen Aiguesmortskih dogodeb, kajti lahko se primeri, da se rode iz tega navadnega pretepa zgodo-viu-*ko-pomembne posledice. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. avgusta. Iz vojaških krogov. Koj po minolem zasedanju delegacij izdal je vojni minister Beduj Že umrli Bauer naredbo, v kateri se je naroČilo poveljništvom, da morajo vsakega četrt leta miniBterstvu doposlati poročila o izrečenih kaznih. — Sodimo, da to ne bo pomagalo čiato nič. Samomori — in teh je v avstnjsko-ogerski vojski veliko več, kakor v vsaki drugi evropski vojski — samomori svedočijo, da se pri nas z vojaki slabše ravna, kakor kjerkoli drugod. Da se prepreči trpinčenje vojakov, v to ne zadoščajo nRredbe, kakeršno je izdalo vojno ministerstvo. Prvi pogoj je, da se častniki vzgo;e za učitelje vojakov, ki bodo imeli zanje kaj srca, drugi pa, da Be tudi častniki, ki gre?6 zoper določbe o ravnanji z vojaki, primerno kaznujejo. Sedaj je pač tako, da mi:u častnik storiti kar hoče, ne da bi se mu kaj zgodilo, narobe pa je tisti vojak takorekoč izgubljen, ki se zoper kakega častnika pritoži. To je uzrok, da se ljudje boie vojaškega Htanu, da niso radi vojaki in da ne marajo častnikov. Kakšnega pomena more to biti za časa vojne, o tem naj premišljajo pristojni krogi. Jfadjamke novice* Vladni list „Nemzet* priobčil je te duf oklic, v katerem se poživlja prebivalstvo Budimpešte, naj slovesno praznuje imendan Kosautbov. V tem oklicu bo imenuje Kossuth najboljši sin ma-djarske domovine, najplemenitejši Mudjar in dobrotnik narodov, čegar imendan mora slaviti, kdor ljubi svoj rod. Take rečf se čitaju v uradnem listu ma-djarskem. Ohešenjnk kakor Kossuth se uradoma proslavlja. Tako se časi preminjajo. L 1848. so Slovani rešili dinastijo in monarhijo, sedaj pa bo na milost in nemilost izročeni najhujšemu sovražniku, na pol divjim Madjarom-betjurom. Vn a nje države, Situvacija v Jiolf/arttki. Sofijski dopisnik Berolinskega liBta „V o s sise h e Zeitung", sicer navdušen zagovornik sedanjega regimea, komentira v daljšem dopisu pogoste krvavo izgrede in pretepe, ki se dan na dan LISTEK. Pirej in Navplija. (Konec.) Pirej ima v svoji bližini še trt luke: Zea, Munvchia in Phalerou. Prva se drži mesta na jugu, tako da so pride od velikega pomola po ulici Aigeus naravnost do Žeje. Ta je Bkoro krožoici podobna kotlina, v katero pa ne zahajajo večje ladje, nego tam se le manjše ladje popravljajo. Tej podobna, toda še manjša je luka Munvchia, jugovzhodno od Pireja. Na vzhodu pa se nabaja prav odprta luka faleronska, ki ima tudi železniško in tramvajsko zvezo z Atenami. Tu je nastalo mestice Neo-Phaleron poleg starega, čegar raztresene hiše se vlečejo tjedoli ob podnožji Hvmetta. V novem mestu je velika restavracija s kavarno, poletno gledališče, mnogo letovišč in zlasti imenitno morsko kopališče, grški Boulogne. Navadno so v tej luki tudi grške bojne ladje UBidraoe in ker prihajajo Atenjani vsak večer kar trumuma v Phaleron, zato se razvija tu ob hladilnem namorskem vetričn precej živahio, brezskrbno življenje. Pred Pirejem je bilo najvažnejše grško tržišče na celini Navplija, ta jirva prestolnica mlade grške kraljevine. To mesto se nabaja ob najnotru-njejšem delu po njem i me no v u nega zaliva (v starem veku „urgolski zaliv") ob vzhodno pelopontški ravnici. Navplija je sicer že jako staro mesto, bržkone feničauska naselbina, katero je baje utemeljil Pa-lamede8, ki je izumil pismo, mere in uteži, štt-vilke, plovitev, pomorske svetilnike itd. Vender pa ni imelo to mesto v starem veku posebne važnosti, ker je služilo le kot luka mogočnemu Argosu in že ob Pausanijevem čsbu je bilo popolnoma zapuščeno. V srednjem veku so ustanovili tu Frauki rvojo posebno vojvodino, katera pa je prišla 1. 1383 v oblast Benečanov iu 1. 1539 pod Turke, ki bo jo obdržali do bojev za grško osvobojenje. V teh bojih pa je imela Navplija zelo važno ulogo. Grške čete so oblegule to trdnjavo poldrugo leto in jo premagale 1. 1822. Tu sem so sklicali leta 1823 prvo narodno skupščino grško in od I. 1829 do 1834 je bilo sedež grške vlade v Navpliji. Tu je stoloval prvi regent grške republike Ivan Kapo-d i str i as, poprejšnji minister ruski. Ali doletela ga je nesrečna osudu, da sta ga ustrelila 9. oktobra 1831 brata Konstantin in Jurij Mauromichalis iz privatne osvete, ravno ko je stopil v cerkev sv. Suiridijona. Da bi zadušili nastalo anarhijo, izbrali so Grki za svojega kralja mladega bavarskega princa Otona, ki je stopil 7. februvarja 1833 v Navpliji na grška tla in bil z velikim navdušenjem sprejet. Stoloval je v mali palači blizu obale, dokler niso prestavili vlade v Atene, začetkom I. 1835. Ob času, ko je bila Navplija prestolnica, bili so mesto piecej olepšali in očistili, tako da je bilo jedino mesto na Grškem, ki je imelo „značaj evropskih mest". To zunanje lice ostalo je Navpliji še sedaj, vender se mu pozna, da je v napredku zelo zaostalo. Prebivalcev šteje le 8.000, trgovine ima prav malo, čeravno je izvrstna luka. Mesto je tiho, mirno, čisto priprosto; gostje kavarne in goBtilnice sede* sredi glavnega trga poleg šetalcev. Ob morji je široka obala, v morji pa zapuščena trdnjavica. Nad mestom se vzdiga na osamljeni skali stara citadela Ičkaleh in bolj proti vzhodu na Be višjem skalnatem griču Pala m i d i (216///) nekdaj zelo močna trdnjava sestavljena iz sedem fortov, ki nosijo imena starogrških junakov. 875 stopnic vodi do nje tjegori, odkoder Be uživa lep razgled čez vso argivako ravnico in čez morje daleč tjedoli proti rtu Malija. Večina utrdb, topov in krogel (tudi Listnica uredništva. Ooap. dopisnik iz Ponikve o j. 1.: Oprostite! Tako stvar naj uravnava kompetentna oblust. Za javnost je premalo zanimiva, poleg t'ga pa bi prouzročilo objavljenje le nepotrebno zdražbo. Zdravi! — G. A. P. v G —11. Prosimo! — G. dopisnik iz Sevnice: Glavne pritožne mbo priobčili, zanašajo se, da ste nam poročali zgolj resnico. MnogoBtrauska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero so da tako mnogostransko porabiti, nego ,,Miril ovo francosko žganje in sni", ki je takisto bolesti utešujoče, ako so namaze ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol,L. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubeii 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M0bL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se no pošilja. 6 (18—11) „LJUBLJANSKI ZTOS" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol lota 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. M9911* ffffT¥¥Tff¥ftfttlfT*i# Umrli so v Ljubljani: 20. avgusta: Janez Gerčar, hlapec, 51 let, Kravja dolina št. 11, vsled raka. — Kami mi Hreskvar, delavčeva hči, 1»/« leta, sv. Petra ceBta št. 14, črevesni katitr. — Kttrol Kaj zar, nž.itri. paznika sin, 41/« lota, Kladcztie ulice št. 1, davica. 21. avgusta: Albin Sličer, trgovec, f)2 let. Dunajska cesta št. 18, kap. — Jožef* Plahuta, gostij«, 74 let, sv. Petra cesta št. 0, ostarelost. — Alojz Pardnbski, zasebnega uradnika s(n, 22 dni, Opekarska cesta št. 54, božjiist. Meteorologično poročilo. i Podpisanci javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem protužno vest, da je naš ljubljeni cin, oziroma brat in svak, gospod Blaž Košmelj trg. popotnik tvrdke Fr. Ks. Souvan v Ljubljani dtie 19. t. m. ob 7. uri zjutraj, v 85. letu svoje dobe, po kratki bolesti, previden s svetotajstvi sv. vere, v Otočcu svojo blago dušo izdihnil. Truplo prerirazega rajneega pokopalo se jo dne k0. t. m. v Otočcu. Sveto maše zadušnice opravljale Be bodo v podtalni c. rkvi v Železnikih. Priporočamo dražega umrlega vsem v hlag apotnin in molitev. (867; V Železnikih, dno 22. avgusta 1893. A uit Itionulj. mati. — IVnn, l.ulo*, Jon! p. Nate Koimel j, bratje. — liitf Htriiiit, Doru* l«*Jn HoAiiicJJ, sestri. — Jusip KoAiuelj, svak. 4, •• ' Pretužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naš preljubi sinko, oziroma bratce ILKO 9 p Čas opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. | >. 7. zjutraj 787*6 um. 16 G" C si. zah. megla oe 2. popol. 786*4 ■■, 29 0» C si. jzh. d. jas. 0-00 mm. •—i "m 9. zvečer 734 9 mm. 21 8° C si. zah. obl. Srednja temperatura 88*5' za 4*0' tiHd normalom. JDvLaa.aj03sei borza dDe 22 avgusta t. 1. včeraj Papirna renta..... gld. %* 10 Srebrna renta , . . , 96*06 Zlata renta....... 11845 4°/0 kronska renta ... „ 9U10 Akcijo narodne banke . . „ 977* — Kreditne akcije .... „ 327*75 Lordon....... „ 186*40 Napol........ p 6*86Vi C. kr. cekini..... „ 597 NemSke marke .... „ 61*75 Italijanske lire..... „ 45' 1») Papirnati rubelj .... „ 1*30 Dne 21. avgusta t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4u/0....... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rndollbve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. , . Tramway-dmSt. velj. 170 gld. a. v. . . , , danes 96*10 95*90 118-25 95 90 978 — 330*75 196*46 9-97'/, 5 97 61*77»/, 147 gld. 50 kr. 191 186 122 1517 88 1<*7 249 50 25 50 50 učenec IV. razreda deške šole danes ob l/%7. uri popoludue, po kratki bolezni, previden s svetstvi za umirajoče, v 11. letu Bvoje dobe, preselil se na boljši drugi svet. Pogreb predraze^a bode v sredo 23. t. m. pnpohidne ob H. uri iz hišo žalosti, Veliko ulice štev. 10. PređnUMga pokojnika priporočamo v blag Bpouiiu iu molitev! (865) V Kamniku, dne 21. avgusta 1893. 'lurliu % o vitle, o, kr. poštar, Oče. — Anu \o\uk roj. Uoii'iii'. mati. — Štefka, Ana, tiiinii. sestre. (Posebni listi bo ne razpošiljajo.) Zadošča prav majhen dodatek AGG9 JEVE zabele za Juhe, da pottano vsak.-i, tudi samo z vodo in vložki prirejena juha, za čudo dobra in močna. Dobiva ae pri Jeglič-u A LeNkoviP'ti. (21) Ivi-(mI;i iu Iz |»i*4»*tc rekt* 360 kvaflratnili metrov trflih flrv Anton Andolšek (863-d miii pri Sevnici, pošta lJ;»nf\ Pariz, %Sleyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlovo vare, Prago, Draždane> Dunaj via Amstotten. Ob 7. uri 08 minut -zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Helzthal v Auasee, Iachl, Gmunden, Solnograd, Lond-Ga^tein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 60 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludue osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine varo, Eger, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Linoa. Stnyra, Debla, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, Ziirieha, Bregoti7a, Inomosta, Zella am See, Lend Gastoinu, Ljubna, Moljaka, Celovca, Franzonsfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne oHebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Soluograda, luomosta, Liuea, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 0. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-negu, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 2. |'| 06 „ popoludne v Kamnik. „ 8. 60 ,, zvečer v Kamnik. „ 10. 10 || zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 8. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. 11. ,, 16 ,, dopoludne iz Kamnika. „ 8. ,, 20 „ zvečer iz Kamnika. „ 9. ,, 65 || zvečer iz Kamnika (ob nedeljab in praznikih.) Sreduje-evropski čas je krajuemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—181) Priporočilo. Nižje podpisani posest.uk strižniceinbarvarnice itn Kongrcsii-r-m h'ft'ii nI. .» se p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dola. Prevzema v barvanje tudi ■taro obleko eelo ali potamezno ter izvršuje točno iu po najnižji ceni. (H57—2) Z odličnim spoštovanjem A. Belič "barvarija in Btrižnlca Kongresni trg št. 5. [1 3P. TUleia & O©. The Milk Cream Soap. ■"rtijffil. •liiii#,iii»iiiiove nlit'4- fi, ii4ivrii. Prvi pošiljatelji pravilnih rešitev vsled naše nnonce ho sledeče osebe: Gospod J. Thouort, Inomost. G< spod O. Sollnger, Olomuo. Gotpođ A. Vrtnik, LJubljana. (»i»spod Rloba, c. kr. obrtni nadzornik, Inomost. Gortpod O. Usif^llo, Trit. Gospod A. Pltsch, Brno. Gospod J. Paderewski, Krakov. Gospod Frledrlobe-berg;, Solnograd. Gospod O. Schlrger, narednik, Sarajevo. Gospod Ialnnert, Blelltz. Gospod J. Tavčar. LJubljana. Gospod Prodlngcr. Solnog-rad. Gospod J. Jaschok, Brno. Gosp< d F. Blumer, Krakov. Gospod J. Klobasa, Kllmkovlo, Avstriiska Slozi ja. Gospod S. Kozlokl, Lvov. Gospod 8. Kubiček, O pava. Gospod E. Schiom, Teiln. Gospod E. Montavon, Trldent. Gospod E. Janota, Čruovlco. G "t o' Frančišek Sostiša A': . : ti : /.' /' a: a Sit i/t 0llarija 3foischelP pot ocena. (864) --- ■;*3^" Ha cesarja Jožefa trgu. Karla Gabriela Trellls:! svstovnoznanl kum in anatomiški muzej. Velikanska razstava umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiskih (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorllne mehanike. Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. Razstava jo v nalašč za to zgrajeni, Vič kot t>i»U kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih £00 pllnovlh luf-IJ. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer^ Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomieni muzej pa le za odrasle osebe, i fig L, 3>-'.t~v.) Vsak iA__^DB^» * Vstopnina: terek: in petek Ifs |q| Za panoptikum 20 kr., popoludne Pll»r3 otroci plačajo 1« kr., (izviteinši praznike) je ta ^K^T*^P!P L za oba r,lll'*lka za anatomični oddelek sm1^tj^^*^>j poaebni kabinet :iO> kr., Ktfolf za dailie H m^jk M vojaki do narednika pla- Izdajatelj ia odgovorni urednik: Joalp Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne«. 955584 primerjajo v raznih krajih bolgarskih. Mož piše: Ali je morda zuak začenše se reakcije, da se iz raznih krajev Bolgarske poroča o krvavih pretepih in konfliktih? Čudno je vsekako, da ae ta aicer tako mirni in od velikanskega policijskega aparata nadzorovani narod hkrati tako rad pretepa. Tekom jednega meseca so bili kolikor toliko resni izgredi v Stari Zegori, v Čirpenu, v Trnu, v Tatar Baaardžiku, v Šumli in v Plovdivu. Vlada ignorira te dogodbe ter jim pripisuje Bsmo lokalni pomeo. To je sicer res, da teh pretepov ni provzročila visoka politika; uzroki so navadno lokalni, ali vedno stoje na jedni strani vladni nasprotniki, na drugi pa vladni privrženci in to daje izgredom poli tiski karakter. Kaže se, da se je narod naveličal gledati, kako si posamniki z njegovim denarjem polne* žepe. Izgredi bo bliski, ki kažejo na veliko nezadovoljnost naroda. Francoske volitve. Prva poročila o izidu francoskih volitev so Bicer naznanjala zmago zmernih republičanov, ali da so že koj pri prvi volitvi pridobili toliko mandatov, da zamorejo uBtanoviti oportunističko parlamentarno večino, to ni bilo zoano in tega ni nihče pričakoval. Boulangisti, raljirci in monarhisti so močno pobiti, radikale! so decimimni, samo socijalisti so ohranili svoje mandate. Oportunisti imaju že sedaj 312 mandatov in ker bodo pri ožjih volitvah zmugali vsaj še v 40 okrajih, imeli bodo v bodoči zbornici okolu 350 glasov, to je absolutna večina, b katero se da vladati tudi zoper vol|o vseh drugih frakcij. Radikalci, katere je svoj čas vodil Clemenceau, ne bodo več odločevali o usodi miui-sterstev. ltjpubličan«ka koncentracija je postala nepotrebna. Ta velikanski uspeh uportunistnv je napravil v vseh političnih krogih francoskih in inozemskih najbolji utis, ker je nekako jamstvo za mir in za gospodarski in kulturelni napredek Francije. Dopis*. Is ItoNtauJevlce 19. avgusta. [Izv. dop.] (Slavnost v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Nepotreben in Žalosten štrajk.) Ponosom in veseljem ozira se lahko pripravljalni odbor na veselico prirejeno 13. avgusta v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ponosni so pa tudi vsi tukajšnji odločni Slovenci, ker sijajni uspeh Blavnosti pokazal je, da strogo narodna stranka v Kostanjevici ni osamljena, ampak da reče lahko z visoko povzdigneno glavo, da priprosto IjudBtvo in pravo razuraništvo stoji na njeni strani. In to navdajati mora vsacega pravega Slovenca Se s toliko večjo radostjo, ker se gotovo nobeni slavnosti v Kostanjevici ni toliko nasprotovalo in ovir delalo, kakor ravno tej. Treba je bilo odboru res jeklene vztrajnosti in pridnosti, da ni začel že dvomiti nad uspehom Blavnosti. Komaj se je razglasilo, da se namerava priredit i slavnost, že se je začelo hujskanje mej pevkami in pevci. Prigovarjali so z lepa in grda, plašili jih, samo da bi nam jih odvrnili, in tako vrgli odbjru poleno pod noge; ali naše najboljše pevke, izborno izvež-bani oktet ni se dal omajati in s pomilovaujem oziral ae je na naše nasprotnike. Tudi do pevcev obrnili so se ti volkovi v ovčji obleki, toda razume Be, da zaman. Radi verjamemo, da je razburjalo našim nasprotnikom Živce in kri, ko bo slišali vsaki večer pri pevskih vajah krasne slovenske pesmi, ali oprostiti nas morajo, da Brno bili tako brezobzirni kamnatih) je Se iz čaBa Benečanov. Sedaj je trdnjava zanemarjena in le dolgoletno kaznjence čuvajo v njej. Iz Navplije se dajo najbolje obiskati zgodo-vinsko-imenitni kraji Tirvns, Argo s, Mvkenii z bližnjim Ileraonom ter Asklepijevo svetišče blizu starega Epidaura. V Tirvnsu občudujemo mogočne „kiklopBke z dine" in smele oboke njih galerij. Argos je tudi sedaj Še precej veliko mesto (10.000 preb.), ali ima le majhne, lesene in večinoma razdrte hiše. V njegovem starogrškem gledališči je zborovala pod milim nebom prva grška skupščina 1. 1829. Grad nad mestom in nad staro akropolo stoji še sedaj na temelju pelasgiške „la-ri88eu. V mestu je mal muzej za navadue izkopine cele dežele in od tod vodi nova železuica v sredo Peloponeza, vTripolico. V Mvkenah se čudimo levjim vratom in stožčastim grobom, a v Heiii mu, kjer je stalo preimenitno svetišče argivske Here, sedaj ni kaj videti. Svetišče Asklepija blizu Epidaura razkopujejo ravno sedaj (našli ho premnogo darovanih spominkov) in blizu njega Btoji najbolje ohranjeno starogrško gledališče z okroglo orkeBtro. V tem gledališči je zborovala grška narodua skupščina I. 1830 tudi pod milim nebom, kakor v Ar-gosu. S. H. in se ne ozirali na njih bolehno stanje ter njih .bolne* živce. V svoji veliki poštenosti raznesli niso samo tukaj, ampak po vseh bližnjih trgih in mestih laž-njivo vest, da ne bode veselice. Mislili so, vsako sredstvo je dobro, da le ljudstvo vznemirjavamo in ga tako odvračamo od slavnosti. — Toda najbolj žalilo je pa tukajšnje odločno narodne kroge, da je mož, kateri bi moral živeti le v ljubezni s svojimi ovčicami, kateri ne bi smel vedeti po besedah Krista o sovraštvu, da je namreč ta mož, naš g. župnik tako očitno pokazal svojo mržnjo do te slavnosti. NaproŠen je namreč bil, da nam da topiče, ker bi odbor dal rad streljati v večjo proslavo veselice. Ali g. župnik spozabil Be je tako daleč, da je odbil prošnjo za topiče, rekoč: .Vi začenjate z Bogom, a hudiču roko podajate t" In te svoje besede utemeljeval je s tem, da je ua programu, da bode v ponedeljek skupen zajuterk, ako-ravno je ta dan bil slučajno post. Sicer bi pa lahko vedel g. župnik, da se na postni dan je lahko tudi kaj druzega, ne samo mesene jedi. Ali naše prepričanje o vsem tem je, da je mož bil že a priori nasproten tej slavnusti, zato iskal je dlake v jajci, in našel jo je. Pa tudi na dan slavnosti obnašal se je radi zvonenja k Blavnostni maši tako čudno, da je bilo priprosto ljudstvo vznemirjeno, in se čudom popraševalo, od kod in zakaj vse to. A uver-jen naj bode g. župnik, da s takim ravnanjem ne bode nikdar spreobrnil ljudi, ki so po njegovem mnenji sovražniki cerkve, a v istini le nasprotniki političnemu sistemu Ljubljanskega škofa. — No, vse to ruvanje naših različnih nasprotnikov zoper slavnost ni nič pomagalo. Topiči dobili so se drugje in na predvečer slavnosti razlegal se je njih grom po krški ravnini ter zmagonosno na-znanjeval, da se hudobie nakane naših nasprotnikov niso uresničile, ampak da je odločno narodno-na-predna stranka na celi liniji zmagala. Nasprotniki zapirali bo svoja okna ter bežali v svoje temne Bobe, bolelo jih je veselo pokanje ali pomagati si niso mogli. — Drugo jutro začoli so Že na vse zgodaj dohajati tujci k Blavnosti, mej temi tudi razun še drugih akademikov nekateri „Savani" v .couleurju". Cele procesije ^vernega ljudstva pa so hitele k cerkvi Matere Božje na Slinovch, kjer je vrli štajerski duhovnik bral slavnostno sv. mašo. In ko je častiti duhovnik stopil na lečo, zavladala je sveta tišina po božjem hramu, in vse je komaj pričakovalo, da izpreguvori. Čulo je namreč ljudstvo, da je častiti gospod strog duhovnik a zraven tudi iskren rodoljub, ki ljubi svoj narod nad vse. In res, do Brca segale so ljudstvu njegove besede, ko jim je govoril o ljubezni do Boga in ljubezni do milega slovenskega naroda. In ko je bilo vse končano, čul se je mej občinstvom le jeden glaB, namreč, takih duhovnikov nam manjka. Kmalu po petih popoludne začel se je vršiti slavnostni program. Vrt Bučarjeve gostilne bil je prenapolnjen, došli so tujci iz vseh krajev, in kar nas je najbolj vzradostilo, bilo je to, da je bilo navzočih jako mnogo zastopnikov kmetskega stanu. Bila bo zastopana tudi sledeča društva: Celjski in Novomeški „Sokol", .Slovenija", .Triglav", „Sava", „Ilirija". Program /.vi sil Be je sijajno, posebno ugajalo je ga občinstvu petje izbornega ženskega okteta in mešanih zborov, katere točke so se morale vse ponavljati. Došlo je tudi mnogo pismenih in brzojavnih pozdravov. Vse vršilo se j • v najlepšem redu. Omeniti pa moramo, da se je kranjska duhovščina iz mesta in iz okolice žalibog odlikovala s svojo nenavzočnoBtjo. Ali tudi za ta m-doBtatek bili smo v obilni meri odškodovani, kajti imeli smo čast in priliko, pozdraviti v naši sredi več duhovuikov iz lavantinske škofije, kateri so sijajno dokazali, da ne ljubijo manj svojega naroda kakor mi, in da domovinska ljubav se tudi v polni meri strinja s poklicem duhovstve-nim. Mimogrede) bodi omenjeno, da tudi našega župana, kateri je baje Slovenec, ni bilo blizo . . . . no mora biti tudi prav! . . . . Ko je bil pevski program končan, začela se je pronta zabava. Govorile so se krasne besede na domovino in na Blogo, opominjal se je slovenski narod, naj vztraja v boju za svoja prava, da njegova resnična stvar mora konečno zmagati. Do vrhunca pa je prikipelo navdušenje, ko so Častiti štajerski duhovniki govorili o družbi sv. Cirila in Metoda, nas opominjajoč, da se naj te prekoristne družbe še bolj oklenemo in za njo delujemo. Pri navdušenji za to sveto stvar ne smelo bi biti nobenih razlik, duhoven in posvetnjak morala bi delati roka v roko. — Splošna sodba o tej veselici pa je bila ta, da take veselice Kostanjevica še ni videla. Pa tudi gmotni uspeh te. veselice presegel je vse nadeje. K temu uspehu pripomogle so mnogo goauodične: Jo-aipina in Marija Bučar, Marija Zajec, Ana, Alojzija Antonija in Pepina Jerele ter Marija Jevšnik in gospodične Majzeljnove, katere so prodajale šopke na korist družbe. Pozabiti pa tudi ne smemo gospe DruškoviČeve iz Ljubljane, katera je odboru v pro-speh veselice izročila krasen šopek, da se proda v korist družbe. Vsem tem rodoljubnim damam iskrena zahvala. Razšli smo bo rano v jutro pri najboljši volji, veseleč ee izbornega uspeha te veselice, kateri bode, kakor je že sedaj določeno, prihodnje leto sledila druga, in upamo, da še v sijajneji meri. Bog i sreča junačka I I. O. Domače stvari. — ( .It adog o j u" ) pristopil je kot ustanovitelj z zneskom 100 krou naš veleučeni rojak g. dr. Gregorij Krek, vseučiliščui profesor in akademik v Gradci, pišoč začasnemu odboru: .Pozdravljajoč z radostnim srcem ustanovitev „Radogoja" pošiljam Vam tu 100 kron, da me uvrstite mej UBtanovnike njegove. Delajmo in skrbimo z vzajemnimi močmi, da bode odslej prihajalo leto za letom več posvetnega razumuištva raznih slojev iz naroda v narod. V to ime pomozi Bog in narodna požrtvovalnost! V Gradci dne 22. velikega srpana me-seča 1893. Dr. Gregorij Krek." — Slava takemu možu! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista poslal je gosp. Aleksander Luna če k, nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu 2 kroni, Živio! — (Od hod d o m a če ga p e š p o 1 k a, baron Kuhn št. 17.) Kakor smo že naznanili, odpeljejo se to noč po 2. uri zjutraj vsi štirje batalijoni domačega polka proti Ptuji. Mesto pogostilo je odhajajoče domaČe vojake že na rojstni daii cesarja, danes pa so bili vojaki pogoščeni v vojašnici po sklepu deželnega odbora tudi od dežele. V to svrho dovolil je deželni odbor, da dobi vsaka stotnija dva Bodčka piva in vsak vojak kos kruha in sira in tri Bmotke (1 viržinko in 2 portoriki) Zaradi ?godnje ure odhoda pač ne bode na kolodvoru toliko občinstva, kakor bi ga bilo gotovo pri ugodnejši uri, vender se nadejamo, da se navzlic temu zbere dostojno število domačinov, da zakličemo odhajajočim domačim sinovom prisrčen: Z Bjgom! Da se skoro zopet vidimo! — (Sokolski „jour'fixe") za odhodnico telovadnemu učitelju bratu Beučanu, bode, kakor je bilo že naznanjeno, jutri zvečer ob 8. uri v prostorih br. Ivana Počivalnika na sv. Petra cesti štev. 85. Bratje Sokoli udeležili se bodo gotovo v obilnem številu tega večera, da počaste odhajajočega zaslužnega brata. — (Društvo za zidanje uradniških hiš.) Kakor so tukajšnji listi z dne 11. t. m. poročali, osnoval bo je pripravljalni odbor, kojemu je naloga ustanoviti v Lubljani društvo /.a zidanje cenenih uradniških hiš po uzorcu Btavbinskih društev, katera že več let na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji delujejo z najboljšim uspehom. D* pa je moči rešiti to težavno nalogo, treba je vsestranskega preudarka in temeljitega proučevanja tega vprašanja, kar pa se da doseči le z vzajemnim delovanjem vseh interesovanih krogov. V ta namen usoja si pripravljalni odbor uljudno povabiti p. n. gg. c. kr. državne, deželne, občinske in privatne uradnike, profesorje in učitelje k pripravljalnemu razgovoru, ki se bode vršil jutri dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer v zimskem salonu „pri Malic u". Posebna povabila se ne bodo izdajala. Glede na veliko važnost predmeta se je nadejati prav obilne udeležbe. — (Iz nove Ljubljane.) Bela naša Ljubljana se lepo razvija. Narodni mestni zaBtop in njega olepševalni odsek storila sta mnogo za razvoj in olepšanje našega mesta: otvoril se je vodovod, položil iu razširil mestni tlak, zgradile šole itd., regulirale že obstoječe in otvorile nove ulice; v zadnjem času pa nastaja ob preloženi Tržaški cesti tako rekoč novi del mesta. Kakor znano, sklenil je občinski svet Ljubljanski v svoji seji dno 11. aprila t. 1., parcelirati mestni svet, ležeč mej preloženo Tržaško cesto in tirom južne železnice, c kr. tabačno tovarno in Lattermanovim drevoredom ter ga onim, ki želo graditi, prodati za atavišča. Dotični razdelitveni načrt je že izgotovljen in je razgrnen na ogled v mestuem stavbinakem uradu. Parceliran in na prodaj je svet mej novo Tržaško cesto in Železnico, podaljšano nunsko ulico in Lattermanovim drevoredom; svet, ležeč južno od podaljšane nunske ulice, kupila je — kakor čujemo — kranjska stavbinBka družba. Omenjeni mestni svet razdeljen je na 20 delov, kjer bode lahko stalo isto toliko vil s prostornimi vrti po cotage-sistemu. Ulice so štiri projektirane na tem svetu, in sicer do južne železnice podaljšana nunska ulica, do železnice podaljšana ulica na južni strani deželnega muzeja in do železnice podaljšana Kosfljva ulica; paralelno z novo Tržaško cesto pa je projektirana ulica od vrta gosp. Korzike do tira južne železnice in ob tiru do sedanjega prehoda čez južno železnico v Lattermanovem drevoredu. Oni del našega lepega drevoreda, ki vodi od Vrtače do prehoda čez južno železnico, moral bode seveda pasti. Zato pa ostane prostor mej novo Tržaško cesto in železnico na severni strani Latter-manovega drevoreda rezerviran za nasade in se bode „torej „Narodni dom", ki bode stal z glavno fronto ob iztočni strani nove Tržaške ceste, tem impozantueje prezentoval. Novi veliki kanal na Vrtači funkcijonira prav izvrstno, tako da letos v onem kraji tudi ob najhujšem deževji ni bilo poplave. Za lepa stavišča, ki jih mesto sedaj v tem delu stavlja na razpolaganje, oglasili so se do sedaj štirje kupci. Na voglu nove Tržaške ceste in podal|-šane nunske ulice začel bo, kakor se nam javlja, gospod Benedikt graditi že letos svojo vilo. Je li bode tudi od ostalih kupcev Že letos kateri začel graditi, še ni znano. Konečno se nam še javlja, da se bodo po sklepu mestnega magistrata pri hišah, katere namerava gospa pl. Ziiul.ro v a zgraditi ob novi Tržaški cesti, vender-Ie morali napraviti po tri metre široki predvrti. Z ozirom na tamošnjo okolico odobravamo popolnoma ta sklep mestnega magistrata. — (Domača umetnost.) Danes je domača slovenska umetnica, gospa J. ILavka (učiteljica vezenja na strokovnih Šolah v Ljubljani) dokončala vezilno delo na zastavi, katero je pri njej naročilo »arod no gasilno društvo v Ilriji. — Zastava, ki ▼ višino meri 120, v širino pa ICO cmt iz rudeče je svile ter je ob robo h višnjevo aplikovana in s zlatom obšita. Na jedni strani kaže nam podobo zaščitnika gasilnih društev: Sv. Florijana, katerega je res izborno naslikal Idrijčan, akad. slikar gosp. I,)ud. Grilc, ki ae je 21 tolikokrat v figuralnem sli-kauji izkazal mojstra, okolu podobe pa napis: »Bogu v čast — Bližnjemu v pomoč!," na drugi strani emblem gasilnih društev z Idrijskim grbom (Merkur, znamenje Živega srebra na tulečem polji), kateri od vsake straui obkroža lipova veja z desetimi listi. Grb je po originalnem načrtu g. Pečirarja v Idriji narisal in prenaredil ravnatelj strokovnih šol g. Ivan Šubič Oitolu grba bere se naBtopni napis: „Prostovoljno mestno gasilno društvo 1890. Idrija 1893." — črke vezene so v več uzorcih in to tako umetno, kakor da bo slikane. Grb sam vezen je s zlatom in svilo v arabski tehniki, lipovo listje takieto s zlatom, m srebrnimi žilicami in srebrnimi stebli. Iatotako i emblem. — Kar se dostaje ornamentike, reči moramo, da je ta zastava na vsem Slovenskem pač jedina te vrste; zakaj na njej se nahaja 22 vrst vezilnih vzorcev, ki so vezeni z osemnajstvrstnim zlatom. — V resnici je občudovati potrpežljivost in pa vztrajnost gospe učiteljice pri tem posebno napornem delu. — Konečno omeniti nam je še palice. Palica izdelana je tudi na obrtni Šoli. Pasarsko delo izvršeno je v delavnici g. Tratnika v Ljubljani. I temu se dovršenost odrekati ne more. Na gumbih, s katerimi je zastava pričvršćena na palici, brati je imena uBta-novnikov in odličnih članov tega društva. — Torej so celo zastavo napravili le domačini. Kakor smo izvedeli, izpostavi se krasna ta zastava jutri v gospoda J. Dubrleta izložnem oknu na Dunajski cesti, na kar Še posebno opozarjamo slavno občinBtvo. (* — (Umrl je) včeraj zvečer v Krakovem dobro znani cerkveni pevec, meščan Ljubljanski, Jože Novak vulgo Malarček, krojač, star 73 let. Naj v miru počiva! — (Iz vojaških krogov.) Včeraj zvečer ob 9. uri pripeljal se je iz Pulja 97. pešpolk v Ljubljano in se odpeljal po polurnem počitku proti Ogerski k vajam. — (Vladika Strossmayer) došel je v najboljem zdravju iz Rogatca v Zagreb, kjer se je kakor običajno ustavil pri č. g. kanoniku dr. Rač-kemu, potem pa se odpeljal v Djakovo. — (Kolesarska dirka iz Zagreba preko Celja v Ljubljano.) Ker poteče dne 2C t. m. opoludne rok za priglašanje za udeležnike dirke, katero priredi .Zaveza hrvatsko-Blovenskih biciklistov" dne 8. septembra, opozarjamo vse slovenske kolesarje, da se pravočasno oglase* pri za-vezinemu tajniku gosp. Etbinu Kristanu v Zagrebu, namreč do dne 26. t. m. opoludne. Vsaki prijavi treba priložiti kot zaloga znesek 10 kron. Prijava mora obsezati: Ime vozača, društvo, kateremu pripada in potrdilo, da pozna ustanove in pogoje te dirke. Natančni program dirke prijavimo jutri. — (Na s v. ViSarje) pelje zadnji letošaji romarski posebni vlak po jako znižani ceni od Celja in Brežic skozi Ljubljano in od Maribora skozi Celovec do Trbiža, v soboto dne 2. septembra t. 1. povodom romarskih slavnost m na sv. Višarjab. Vozni red, pogoji in listki dobivajo se neposredno pri potovalnem odboru v Ljubljani, Marijin trg št. 1, pri mnogih župnijskih, občinskih in poštnih uradih, kakor tudi pri vlaku. — (Izredno p l o d na k o k o š.) Na sv. Petra nasipu ima g. M kokoš, ki je včeraj v jednem dnevu zlegla 3 jajca, prvo ob 11. uri zjutraj, drugo ob l/t2, uri popoludne in tretje ob G. uri zvečer. Jajca so bila navadne velikosti, le luj>inja je bila nekotiko bolj mehka. Gotovo redka prikazen, — (Huda toča) je preteklo nedeljo zvečer pobila po več občinah v Litijskem okraju; ajdo, proso, turščico in sadje je uničila; padala je debela kakor orehi. Ubogi kmet! — Tudi okolu Trojane pobila je toča v občiuah Režiše in Kolovrat in v jednem delu Oemšeniške fare ter naredila veliko škodo. — (Novo sodno poslopje v Žužemberku.) Zgradba novega poslojtja za sodišče v Žužemberku prav dobro napreduje in se bode morda že bodočo spomlad lahko preselilo sodišče v nove prostore. Kakor znano, gradi se novo Bodišče na stroške tržne občine Žužemberške. — (Iz Metlike) ae nam piše: Le redko-kedaj se čita kak dopis iz našega skromnega tihega mesteca. Kakor je znano, osnovala sta se pred nekaterimi meseci pri nas ženski in moški tamburaški zbor pod pokroviteljstvom vrlega našega notarja g. Frana Stajerja. Oba deluieta prav usjiešno, posebno ženski zbor, in nam ostanejo nepozabni ugodni trenutki, ki sta nam jih pripravila z udaranjem milozvočnih tamburic. Nadejamo se, da nam skoro zopet priredita kak jirijeten večer. Tu bi omenjali, da nam, žal, manjka društva, ki bi bilo za razvoj društvenega življenja jako potrebno, to je pevskega društva. Ne da bi num nedostHjalo potrebni! sil, katerih imamo prav dobrih. Treba nam le vzajemne sloge in odločnega vodstva in lahko bi se nam rodilo to toli potrebno društvo. Naj bi te besedice pale na rodovitna tU in našle odziva v srcu onega, ki je za to pozvan in gotovo se bode uresničila želja mnogih rodoljubov, ter se mm rodilo pevsko društvo! — (Požarna braraba v Vipavi) Pri zadnji sen društva požarne brambe v Vipavi bila sta jednoglasno izvoljena častnima članoma gg. Henrik Hohu, vodja predilnice v Ajdovščini in ilra-broslav Perne, uadučitelj v št u rji zaradi njihovih zaslug. Obadva rta društvo vedno zdatno podpirala, kjer in kadar sta mogla. — (Na deželni kranjski vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem) na Dolenjskem prične ee novo šolsko leto 1893./94. s 3. novembrom t. I. Poučni jezik |e slovenski. Poduk traja dve leti ter obseza sledeče predmete: verouk, slovenski jezik, zemljepisje, računstvo, geometrijo in geometrično risanje, riBauje in praktično zemljemerstvo, fiziko, kemijo, živalstvo, rastlinstvo, ruduinstvo, poliedel stvo, rastliuarstvo, živioarstvo, živinozdravilstvo, trtarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, petje in slednjič nemški jezik kot neobli-gaten predmet. Pogoji vzprejetve v to šolo so: 1. da pritrde vstopu v šolo Btariši oziroma varuhi; 2. da je prosilec dovršil 16 leto; le če je kedo teleBno posebno krepak, vzprejme se tudi po dovršenem 15. letu; kedor je pa že 24. leto dovršil, bo ne vzprejme več; 3. da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo ali 4. da je obiskoval kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati 8 poslednjega tečaja spričalom; 5. da je telesuo spo-Boben zvrševati navadna kmetska dela brez posebne težave, osobito, da ni telesno pohabljen. Učenci dobijo v zavodu stanovanje in brano, ter plačujejo za to 9 gld. na mesec; šolnina znaša 20 gld. na leto. Gospodarjem, kateri žele svoje gospodarstvu namenjene sinove v kmetijski šoli Btrokovoo izobraziti, priporočamo ta narodni domači zavod najto-pleje. To osobito posestnikom vinogradov, da se tu njih sinovi temeljito ameriških kultur priučijo. — (Raki na Kranjskem.) Nekdaj tako bujna kupeija z svetovnoznanimi kranjskimi raki gre zadnja leta pravo .rakovo pot". Letos se je vrglo mnogo zaroda v rečico Temenico pri Trebnjem, ali raki se nečejo vzrediti, ker je voda menda še vedno okužena. V Temenici poginul je ves vanjo vloženi zarod in ni več ni duba ni sluha po njem. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ormuž in okraj) ima dne 3. septembra t. I. ob 3 uri popoludan v Ormoški čitalnici svoj občni zbor z običajnim vzporedom, b kojemu bo vsi udje uljudno vabijo. — (.Goriški Sokol") vabi najuljudneje vse brate in rodoljube k izletu v Miren in v Orehovlje v nedeljo dne 27. t. m. v proslavo imendana Njeg. Veličanstva cesarja. Vožnina od osebe 80 beličev in za banket jedno krono. S polovico čistega dohodka preskrbi Be nova društvena zastava in z drugo polovico nakupi se telovadno orodje. — (Iz raznih toplic) V ceBar Franc-Jožefove toplice v Laškem trgu došlo je od 1. do 15 t. m. 112 oseb; v Krapinske toplice došlo je od početka sezone vsega skup 1620 oseb. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! __A_ ___i_ Razne vesti. * (Odlikovanje.) Črnogorski knez Nikola podelil je nedavno imenovanemu protesorju na deželnem glaabenem zavodu v Zagrebu, komornemu virtuozu Jožefu Karbulki vitežki križ Danilovega reda. * (Nadškofova garda v Olomucu.) Nadškof dr Khoo odredil je te dni, da se pomnoži nadAkofovska garda, katere število se je v poslednjem času precej zmanjšalo. Vsled te odredbe povišalo se ie število gardistov na 20 mož. * (Žrtve vročine.) Iz Uima na Nemškem se poroča, da je vsled velike vročine poslednjih dnij nad 40 vojakov, ko se se vračali od vaj, popadalo od solnčarice. Jeden je bil takoj mrtev. Polkova vaja trajala je 6 ur in so se vojaki vrnili v največji vročini ob 1. uri opoludne. Meščanstvo je jako razburjeno vsled te nezgode. * (OdgojiliŠče za pse.) V Brigbtonu na Angleškem ustanovila je neka gospa učilišče za pse. V tem učilišči izučavali se bodo veliki in mali psi v raznovrstnih pasjih spretnostih. Posebno gospe se baje zanimajo za ta zavod. Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Dunaj 23. avgusta. Tukaj se primerili trije slučaji koleri podobne bolezni. Budimpešta 23. avgusta. Uradni list prijavlja komunike o koleri v Kišvardi. Županija je okužena in se bo napravil kordon okolu nje. Od tod se je zanesla kolera na Gališko. Zagreb 23. avgusta. Vlada razpustila obč" svet Kostajiiiski in imenovala kotarskoga predstojnika /ivkoviča kraljevskim komisarjem. Gota 23. avgusta. Vojvoda. Ernest je nocoj umrl. Peterburg" 23. avgusta. Carska rodbina se je odpeljala v Libavo. Rim 23. avgusta. V Travesteru napravili demonstranti barikado, katero so užgali. Ko so prišli konjiki, streljali so demonstranti nanje z revolverji. Pariz 23. avgusta. Glasom oficijelnih poročil je voljenih 312 republičanov, 30 socijalističkih radikalcev in socijalistov, 12 raljir-cev in 5G konservativcev. V 155 okrajih bodo ožje volitve. Itepubličani pridobili doslej 63 mandatov. London. 23. avgusta. Včeraj umrli tu dve osebi za kolero. Buenos-Ayres 23. avgusta. Ustaši so po šesturni bitki pri Corrienthesu vladno vojsko popolnoma pobili. Bratje Sokoli! Jutri v četrtek, dne 24. t. m., je za odhodnico telovadnemu učitelju bratu Benčan-u v prostorih brata Ivana Poči-valnik-a, na Sv. Petra cesti št. 85. — Začetek ob 8. uri zvečer. Na zdar! Odbor. Zalivala« Predsedništvo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem" se prearcno zahvaljuj tem potom slavni Maribornki čitalnici, ker je blagovoljno odstopila svoje prostore; slavnemu ženskemu in moškemu pevskemu zboru čitalničnemu in tamburašem, posebno njihovemu voditelju gosp. Ne ratu m'.; slavnemu učiteljskemu društvu Mariborske okolice, posebno njega predsedniku gosj). Neratu za ves trud in požrtvovalnost, katero jim je prouzročilo V. zborovanje „Zaveže"; velecenjenerau gosp. ravoatelju Schrei-nerju za blagohotno razkazovanje učilne razstave ter gosp. prof. Koprivniku za razkazovanje šolskega vrta. Dol. Logatec, dne 21. avgusta 1893. Ivan Šega s. r., Vojteh Ribnikar s. r., t. ć. tajnik. t. č. predsednik. Spominjajte se dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZVON" ■ tojl aa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v Izubijani: 21. avgusta: Marija Tamhina, uradnega (duge hib o let. Turjaški trg Št. 4, Škrlatica. — Hrigita Bertuiia, gostija, »iti let, Kravja dolina št. 11, vodeuica. V d e t u I n i ti o I n i c i: 20. avgusta: Mihajl Vojsk«, gostač, 70 let, Ivmphan-goitia et sepS'B. Tujci: 22. avgusta. Pri viuiU'1: Sdumuek, Ebner, Skul, Goldberger, Freiberger, Schneehergcr, berger z Dunaja. — Testin it Kočevja. — Schmidl iz Urna. — Kassiai), Miss ti Trst«. — llartmau iz Opatije. — Koitler ii Gradca. — Meeraus iz Pulja. — Kresse i/ Maribora. Pri Slonu: VVeiss, Uienensrock, Wondre, Geberle, Schall z Dunaju. — Mally iz Tržiču. — Derigo, Berle, Dr. Kosenfeld, Fabrio iz Trsta. — llurger, Weiss iz Gradca. — Illich lz Pulja. — Temolar iz Prana. Pri »vatri |aUeui ««^iirjii: Kostič iz Celja. Pri |uxneui kolodvoru I'!■>ti.-r. i- iz Zagreba. — Pirker iz Trsta. — Potočnjak iz Roke. — Pavlin iz Vipave. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratara Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > r» ■m 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 787-ft mm. 737-1 m«. 738 5 n.m 180° C 28 8° C *3 0» C al. jvz. si. sev. brezv. jasno jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 233°, za 49n nad normalom. ID-u.r3.stjslsa. "borza* dne" 23 avgusta t. I. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 9610 — gld. 9(J20 Srebrna renta..... n 9590 — „ 9605 Zlata renta...... „ 118-25 — „ 11830 4°/0 kronska renta ... „ 9590 — , 9tf 10 Akcije narodne banke . . „ 978"— — „ 968*— Kreditne akcije .... „ 330-75 — „ 831'60 Lordon....... „ 12645 — „ 12650 Napol........ „ 997'/, — „ 9'98'/, C. kr. cekini ..... „ 597 — „ 6'— Nem&ke marke .... „ 6P77«/, — » 6180 Italijanske lire. .... „ 45"10 — n —-— Papirnati rubelj . . *. . „ l'29»/4 — „ —•— Dne 22. avgusta t. 1. 470 državne srečke iz L 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečko iz I. 1864 po 100 gld. . . 191 , 75 , Ogerska zlata renta 4°/0....... — , — „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 „ — n Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 „ 50 „ Rudoltbve srečke po 10 gld...... 23 „ 50 „ Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . It7 , 75 „ Tramway-diu£t. velj. 170 gld. a. v..... '249 „ — „ Piliti 9? Mutual životna zavarovalna družba išĆG (869-1) potovalnega nadzornika za 3S-Zra.noalszo ki more vstopiti takoj, pod jako ugodn mi pogoji. Le na take gospode, ki zamorejo kaj rejirezentovati, ki imajo na razpolago najboljih ref*reneii in ki so zmožni kHJ storiti, se bode ozir iHmal. Ponudbe glavnemu zastopništvu „MDTDALA" v Trstu. * Na najnovejši in najboljši nafin % niiu»t ne 1694 15) J ustavlja bmz vsak.'r bolečin ter ooravlja $»loml»o- J vttnjt* in vue xol»iin 0|»eriMi'|<> — odstranjuje o xobu« l»ole£tue z usmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, J pole« čevljarskega mostu, v Kohler-jevi biSi, I. nadstr. 1 G. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ■veljavnega odi 3L. 3ia.TiJ.Ja, 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem *&eu. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fran z en h te. s te, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, I selil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli atn See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Guuf, Pariz, Steyr, Line, Budejovice, Plzen), Marijino vare, Eger, Franco* e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. nrl 06 mlnnt zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Isch), Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. nrl SO mlnnt dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 mlnnt popolndne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bude je vic t*, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. nrl 55 mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča, Steyra, Iselila, Ginundena, Iacbla, Auaseea, Pariza, Genfa, ZUricha, Bregen/a, Inomostn, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzena-feate, Trhiž.h. Ob 11. url 27 mlnnt dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, luomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. nrl 63 minut popolndne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Frauzetisfeste, Pontabla, Tibiža. Ob 9. url 27 mlnnt sveder osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nrl 18 mlnnt zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popolndne v Kamnik. „ 0. „ 50 „ sveder v Kamnik. ,, 10. „ lO ,, sveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol). Ob 6. nrl 51 minut zjutraj (■ Kamnika. ,, 11. „ IS ,, dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 ,, sveder iz Kamnika. ,, 0. „ 55 ,, sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Hreduje-evrojiski čas je kraj nem u času v Li ubijani za 2 minuti naprej. 112—182) Iščejo se nujno: Kiilmric-ift iu goHtllno v Ljubljani; — kuliu-rlen ih grH«it<«liM» na Etekl; — več knlmrlc in deklet ih VHttko delo za tu in drugod; — klAina za tu in Gorico; — Mtr«>#.»!k in pfNtilii|tk v jako lino hišo■ — peHtun|w tU Trst itudi 7.11 četni ca |; —- niilitloirica. ki plačila vzpreji.uia, za tukaj; — 'Z biM a lilupca« itd. itd. — Več v poaredoviliniot O. FLUX, mi 13i-«->ftfii. Mt. O. (868) Proilnin lz prokle roke 360 kvaflratnili metrov trflili flrT Anton Andolšek (863 -2> 1 tošl a n j pri SovnUd, posta l<£it«liin. leei I Preselitev in priporočba. Z duciu !tl. u» miti* i. 1. se preselim iz poslopja Brežke hranilnice v hišo štev. 20 nasproti lekarne ter se svojim dosedanjim Častiti m naročiteljein za i.jib od leta 1879 do sedaj mi izkazan«) zaupanje naj topleje zahvaljujem m priporočam, da me tu i nadalje # obiskavati blagovolč. I ♦ I ♦ 1 Ob jednem uljudno priporočam svojo zalogo mo.sli ili. /irnsli il« in <»ti-4>4r-|ilt <'*<»vlj<";v po najnovejši modi in kolikor mogočo nizkih cenah s solidnu p'strežbo. V Brožicah, meseca avgusta 1893. (870—1) Z vclespoStovanjcm Ivan Sollnor, čevljarski mojster. s SOVO. Dobivaše povsod komad po Jo kr. Vsako toiletno milo, koje ni popolnoma " nevtralno, čisto in voljno, kvarno je polti jedenkrat za vselej; zdela jo ter proiizročuje, da postane medla, hrapava, razpokla in da pred časom zven.-. Zategadelj uporablja gb-■Ppjlntkl svet na Franioskem in Angleškem le priznano nevtralna in voljna mila za svojo toileto. — Slovenskim gospetn in ilevaiu bodi ta primer v interesu najtonleje v posnouio priporočen, vzdrževanja svežosti, lepote in čistosti polti ter bodi omenjeno, da (002 —1) Doering-ovo milo s sovo odgovarja tej svrbi kakor nobeno drugo milo sveta iu to no sumo '/a rud i kvalitativni h preduostij, nego tudi z ozirotn na ceno, ki je vsled neznatnega potroška tako nizka, da more vsakdor I>oerlug-ovo milo n sovo uporabiti. deneralno zastopstvo: A. Mn'l'Sl 11 ti (lu., Dunaj, i., hngeck N r. H. Ma cesarja Jožefa irpn.^ Karla Gabriela TT-elll^I svetovnoznani kum in anatomiški muzej. * Velikanska razstava umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih, in kiparskih in iz tvorilne melianike. Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. £j| Vi v Kot IOOO slovilk. ^, Razstava je v nalašč za to zgrmeni, Vič kiit 600 kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih ttOO pliuovila luelf. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—7) Vaak torelr in petelc popol-uiđ.rL© (izvzemši praznike) je ta anatomični oddelek zg-olj za «1 a im- otvorjen. Vstopnina: za panoptikum !iO kr., otroci plačajo lO kr., za oba oddelka iu za posebui kabinet 3<> kr., vojaki^ do narednika plačajo 15 kr. ma Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 67 308