70. številka.
Trst, v sredo 27. marcija 1901.
Tečaj XXVI
.Cdlnost ., I u s ej<r«t na dmi. razuti aedali in p -sitr.or» 4. uri zvečer.
Naro^ntim jnai* :
7a celo leto........24 kron
za pol let* ......... 12
za četrt leta........ 6 _
za en me*ec........ 2 kroni
Naročuin-. e plačevali naprej. Na na-* *be brer priffrt^.ie naročnin«« oprav* te etirv	_
Fo tobakarnah v Trutu ne prodajajo posamezne Številke po fi stotink <3 nvč >: »»■»en Truta pa po 8 *totink (4 nv^.
Feiefoa itv.
fincst
Oglasi
»e računajo po vratah v petitu. Vm več" Kramo naročilo s primernim popustom Poniana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiani itd. ne računajo po poeo.ibe
Vsi douiai naj ae pošiljajo uredulStvu Nefrankovani dopisi se tie «i>reiemaio Rokopisi ae ne vračaio.
Glasilo p<ilitiČnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jo	:
Naročnino, reklamacije iu ojtlane sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati lr>co 1'rst.
UrednlSl*« ili tiskarna ne nahajata v
ulici Cariniia *tv. 12. UpravulStvo, In sprejemanje InsoratoT v ulici Molitt piccoio šiv. 3, 1 i. ua<i»lr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „EdiaosV
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
0
med Hrvatsko m Osersko.
V Zavrel m, lil. m ar«-a UHJ1.
(Z vrše tek.)
I>a, Madjari so kratkovidni, a hrvatski »novi. ki sestavljejo služlieno većino, niso dorasli situvaciji. Finaneijelno nagodbo med Hrvatsko in < >grsko ni smeti smatrati kakor izolirano, sanjo za-se. Tudi njo je motriti z gledišča splošne situvaeije. Hrvatska, privezana < >irrski. kakor je dane*, ni v stanu, <la hi na Balkanu vršila svojo zgodovinsko na-logo, kakor jej jo je namenila božja Previdnost. Ali Madjari so kratkovidni in se veliko motijo. ako mi-lijo, da to prihaja njim na korist: ako mislijo, da oni izvedejo svoj balkanski pn^nim, čim preprečijo, da Hrvatska nf izvrši svojega. Kajti tu »rrezato: kam pride Hrvatska? Ali pojde z Balkanom, ali z Madjari proti Balkanu ? Madjari že od vekov zlorabljajo na škodo Balkana svojo zvezo s Hrvatsko, v nadi, da, če tudi se jim ne posreči zaustaviti naravni pr«,ces na Balkanu, pa da se jim posreči, l»iti na čelu kakoršni bodi balkanski kombinaciji !
Ljuto se varajo. Naravni procesije možno ovirati kolikor toliko in za nekoliko časa. ali To n»* «rre za vedno, to ne gre definitivno. V ko bi Madjari hoteli hladnokrvno gledati « no, kar se dogaja v Hrvatski sami, videli u, da pride dan, ko ne 1m> več mogoče vzdr-žavati tega varilstva. No, tu je še nekaj drn-zega. Poznani publicist A mire <'heradame, katerega omenjati ^rno imeli večkrat priliko, črta v zadnjem svojem delu <L ' K u ropa et ia (|Be^tioa d' Autriche an seuil du XX. -iecle 1 Kvr>pa in avstrijsko vprašanje v luči \X. Poletja! program pangermanov, vse njihovo delo ti vse, kar so storili, da ga izvedejo. Fraocozki pisatelj se nadeja, da Madjari spoznajo nevarnost, ki jim preti od tega programa. < M panslavizma jtm ne žuga ni kaka nevarnost, ker panslavizem je samo kulturen |M»iav. P a n g e r in a n i z e m p a j e p o -1 t i š k i p o ; a v in neumno je misliti, da / : ■ vse okolo Madjarov n le Madja-rom da bi prizanašal. An dre < 'heradame ne t"'/na M. t i iarov, n»* pozna njihovega šovi-ni/nia. ki jih zasleplja. Kar uvidja on in kar uvidja sleherni nepristranski človek, tega oni w uvidjajo. Ako bi uvidjaii, drugačno bi bii.» njihovo stališče tudi na dogovorih za obnovijen i«- ti na ne i je i ne nagodi >e s Hrvatsko. * bu bi pritrjeval: vsemu, kar dovaja do ne-
odvisnosti in do jakosti Hrvatske. Hrvatsko-slovenska država na jugo-vstoku monarhije, na obalih sinjega našega morja, bi štela preko šest milijonov duš in bi rešila od pangermani-zma tudi monarhijo in z monarhijo tudi Madjare! Kratkovidnost Madjarov bo kriva, da se ta proces hrvatskega in slovenskega jedinstva izvrši teže in kasneje, nego bi se izvršil, ako bi ga oni povspeše vali. No, izvrši se tudi proti njim. Ali tedaj ne bodo imeli oni pravice, da bi računali na njegovo pomoč, ni na njegove simpatije. Hrvatje ne bodo mogli tako lahko »pozabiti na sedanje postopanje Madjarov proti njim. Dogovori med obema kralje-vinskima odkoroma morajo ostati poučni za vsakega Hrvata.
Dinko Politeo.
tretje klavzula o carini na vino v pogodbi r. | čočem se spremembe davka na rente. Po Italijo, in v četrto okolnost, da je bila Istra, j daljši razpravi so vsprejeli predi g, da se
oziroma nje prebivalstvo skozi desetletja, da, stoletja zanemarjena od avstrijsi^h vlad.
Klementarni dogodki so — hočem povedati na kratko — sosebno naslednji : slana v spomladi ; že več let zaporedoma je v spomladi, ko so rastline že jele rasti in razevitati se, prišla slana in prouzročila mnogo škode na rastlinah.
Poleti je v naši deželi istrski morda ve-? liko h uja suša, nego v kateri-koli drugi de-| želi, tako, da jki dva, tri, da, v nekaterih ! krajih tudi po nad tri mesece ne {»ade ni ! kaplje dežja, tako, da so poškmlovana polja
načrt vrne odseku v posvetovanje ih da ima odsek sporočiti v teku -4 ur.
Za tem je prišel v razpravo načrt o kumulativnih (skupnih) sirotinskih blagajnah. Minister pravosodja, baron Spens-Booden je tudi posegel v razpravo,, naglašujć, da je ideja, na kateri temelji zakon, človekoljubna: skrb za zapuščene otroke.
Razpravo so prikinili. Danes je zopet
seja.
Iz ogrskega parlamenta. V včerajšnji seji so nadaljevali razpravo o novi pogodbi s parobrodnim društvom « Adrija*. Tr-
— v kolikor je pri nas možno govoriti o po- govinski minister Hegedusz je branil svojo
iju — in vinogradi.
tarifno politiko in je izjavil svoje prepričanje,
Siromašni Istri i pomoč.
Govor posl. Vekoslava S p i n č i č a v seji zbornice poslancev dne '21. marca.
Visoka zbornica ! Jaz popolnoma pritrjujem poročilu, ki nam ga je dne 8. marca predložil odsek za podpore bedo trpečim krajem, istotako tudi predlogom tega odseka, da se vprvo predlogi za podpore izroče vladi. da se ista kolikor le možno ozira nanje: in v drugo, da se v slučaju jiotrebe — in to bo gotovo |M»trebno — ustavnim potom zahteva kredit za podporo bednim krajem. Med predlogi za podeljenje podpore bedo trpečim sta tudi dva, katera smo predložili jaz in tovariši moje stranke in ki se dostajajo bede v moji rojstni deželi, v Istri.
Smatram se dolžnega, da o teh predlogih spregovorim par besed, in sicer to tem-ln>lj, ker se ini dozdeva, da na odločilnih mestih naše položenje v Istri še vedno ni povsem znano, ali da se isto ne upošteva dovoljno. Jaz sem, kakor rečeno, s tovariši svoje stranke stavil dva predloga, od katerih je eden splošne nravi, drugi pa se tiče nekega spe-cijalnega slučaja. Splošni predlog se nanaša na obče položenje v Istri in na način, kako bi se v obče moglo pomoči prebivalcem te dežele ; specijalni predlog pa govori o nekem elementarnem dogodku in po istem provzro-čenih škodah, ter o načinu pomoči, ki naj bi se dovolila vsled škode.
Prvi predlog, ki je kakor predlog o bedah natisnjen v zapisniku seje dne '2'2. fe-bruvarja t. L, je utemeljen po različnih okolnosti h in sicer so to v glavnem . vprvo različni elementarni dogodki, v drugo pa trtna uš, v
K temu se v različnih krajih pridružuje da se mora država, ki nima samostojnega ca-še toča, ki se v gotovih krajih obnovlja skoro i rinskega ozemlja, naslanjati na tarifno poli-vsako leto in uničuje trte za več let.	J tiko in je priporočal predlogo v odobrenje.
Dalje temelji naš predlog, kakor rečeno, tudi na trtni uši, ki je v Istri jela pustošiti že pred skoro 20 leti. Najprej so jo opazili v okolici Pirana iu Izole.
Prebivalci teh krajev pa so bil: srečni v toliko, da jih je podpirala deželna oblast, toliko takoj začetkoma, kolikor tudi pozneje, in jaz sem lanskega leta eul od nekega poslanca, da se mnogi ljudje čutijo srečne, da je došla trtna uš, ker — odkar so bili vinogradi obnovljeni —trte veliko več donašajo, nego poprej, dokler ni udrla trtna uš.
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 27. marca li*01.
Dijaški nemiri na Ruskem. Vsi
židovski časopisi so dan na dan polni brzojavnih vesti o nemirih visokošolcev na Ruskem. Marsikomu, ki čita te časopise, zdelo se bo čudno, da jih mi do sedaj nismo še omenjali. Ali stvar je čisto naravna. Kdor pozna židovsko in drugo evropsko časopisje, ve, s kakim veseljem se isto spravlja na vsaki za Rusijo neprijetni dogodek, da istega primerno poveča in ga potem zlorablja v kleveto na Rusijo. Na vesti v tem časopisju se i rai torej ne moremo zanašati ; toliko več, ker so te vesti večinoma v protislovju in se skoraj dan na dan ponavljajo brzojavke jedna-kega ali podobnega besedila. Iz ruskih listov pa tudi ni mogoče ničesar doznati radi stroge cenzure; edini vir, ki bi nam mogel tu po-
magati do jasne slike dijaških nemirov, bili Državni zbor. V včerajšnji seji zbor- i bi torej slovanski poročevalci na Ruskem, niče poslancev je imel za dlje časa besedo g. j katerih pa slovansko časopisje, kakor smo predsednik sam. Najprvo je odgovarjal na že svoječasno omenjali, popolnoma pogreša^ vprašanje posl. Bareufcherja radi volitev v I Kar je mogoče izluščiti iz vse kopice brzo-
delegacije, kakor je bilo že sporočeno v včerajšnji brzojavki : potem pa je reagiral na očitanje v listu »Die Zeit«, da je člen upravnega sveta državnih železnic, kar da ni
javk, je to, da se ruski visokošolci potezajo za večo slobodo na visokih šolah in da bi se odpravila prestroga vladna kontrola na istih. Da se radi takih stremljenj pojavljajo
združljivo s častjo predsednika zbornice. Grof; burne demonstracije, izgredi, aretiranja in
Vetter je rekel, da on sicer ni tega menenja, da bi ti dve časti ne bili združljivi, da je pa vendar, čim je bil izvoljen predsednikom zbornice, iz lastnega nagiba sklenil odpovedati se členatvu rečenega upravnega sveta. Ali ker bi po njegovem odstopu upravni svet postal nesklepčen, so ga naprosili, naj se svojo demisijo počaka do meseca aprila. Na to je zbornica razpravljala o zakonu, ti-
P O I> i, I
T K K
Vlade Knževačkeo pasMi list.
Z vrše tek.)
Ali naj ne manjka ljul>ezni med Vami, •»ratje duhovniki, ker ta ljul>ezen je potrebna z!m-*i v današnjih neprijaznih časih, ko zlobni duh *' nezlotro in mržnjo tudi meti pastirji Kri«tove <"-retle. Spominjajte se krasnega nauka, ki nam ga je dal sv. Janez Kvantre-list: ... » 1'osljnftijetii ."« ... ' ju /''s/ ZO-f*>f)e*l jf^iiti /rrti/t-ttt co trnju Snu t i*'t*> /<msa Hristn, / ljubim »infj tirutja. jakož*-
fini jest ZUporjril jr(l/H< . . .
Po tem Ih> svet spoznaval n is, da srno (»i Koga. ako se bonio medsebojno ljubili, »iajti : kdor je od liog-a. slušal bo nas, a kdor ni Boga, ne l>o nas slušal.
In zo|»et pravi sv. Ivan dalje: ... i o-zfjtih!, . . airf tko rrfet: iako /jttbljti /toga: ti funta -roj'fjo »emir nit t, Ižtr jest, ne ffu/'i<tt lut tuntu isrojfffO. legož*' r t tljf ; Httffa ur rulje, k-ako tnož*-/ ljubiti : / s//«r saporjtii anaim »hI nujo. tla Ijtibjaj Hofja, ljubit i brata seojnjo . ..
4 /f7ttjfe tirna ilrut/a lobznamjrtn Jrjafint.
Ali nad vse ljubite Gospo« 1 a našega Odrešen ika ... lšće kto ne ljubit irosjtOtla /sM.svr Hrist/r, tla t aule jtrokljat — pravi sv. Apostol naroda ! Ljubite zvesto in udano, hkratu z zvesto čredo svojo, sv. Cerkev Jezus Kristovo.
Tako delujoči, z zaupanjem v očetovsko skrb Božje previdnosti, kateri izročajrao sebe in dela svoja s toplo molitvijo, mirno moremo nadaljevati svoje delo in z zaupanjem iti nasproti bodočnosti naši in naše bogoreši-teljne škofije.
Tu sem Vam. <lragi moji, predoči 1 v nekoliko črtah dosedanji razvoj naše Bogu odrešene škofije, da Vam predočim, kako jo; je (iosjkmI naš Jezus Kristus čuval, da ni i mogla le premagati vs^ nezgode, ampak se tudi lepo razvijati. Želim, da bi Vas to vspodbujalo in jačilo na Vašem delu, a bi ob enem vsikdar v Vas netilo ljubezen do Njega. A želim, da bi ta, četudi le mala slika enakih »»dnošajev našega dragega narod a na vseh, na daleč razstavljenih krajih naše škofije, služila njegovemu medsebojnemu z bliža nju in spoznavanju, d« hi ojači I a zavest skupne pripadnosti eni nam dobri sv. Materi Jezus Kristovi Cerkvi
in eni mili nam škofiji, ter tla bi ojacila tudi čutstva skupnosti in bratimske ljubezni »v o slava Boga Oca« in Gospoda iu Odreše-nika našega Jezusa Krista so Duhom Svjatim.
Vsemožni Gospod dal, da tudi novo stoletje donese naši mili škofiji mnogo sreče in napredka na slavo svete nam pravoslavne katoliške Cerkve, a Vam vsem in zvesti naši čredi obilico vsakega blagoslova, da boste tudi Vi pri pomagal i k napredku in procvitu bogo rešitelj ne škofije naše. A da si za za to zagotovimo vsemožho Božjo pomoč, poslužimo se zopet, kakor do sedaj onega, silnega in najvspešnejega sredstva: molitve in posta ; sosebno v sedanjem odrešilnem Času sv. velikega posta.
»I)ir noje oružje mol i fra i post, sije JSIoj-seja zakonopisatelja pokaza, i Iliju vo šert-vah revnitelja, vo tom prebivaj ušće vjerniji, Spasu vozopijim : Tebje jedinom sogrješihom, poiniluj nas.<
Konečno Vas se pozi vijem, mili sinovi, pastirji Gospodove črede, pripravljajte sebe in verno svojo čredo na neizmerne iu neprecenljive blagoslove, ki nam jih sv. naš Oče papež, ključar nebeških tajnosti, naj-obilneje odpira v podaljšanem sv. L»etu, ter
vsled tega krvoprolitja in ostre vladne odredbe — je pri mladeniški vročekrvnosti dijakov čisto naravno in ni to nikaka specijaliteta Rusije, kakor bi to hotelo dokazati Rusiji sovražno časopisje.
Skoraj na nobeni ruski visoki šoli se dijaki ne udeležujejo predavanj, kajti gibanje dijakov se je razširilo na vsa veča mesta. Govori se, tla m;sli car Nikolaj ugoditi nekada se ž n j i m i še bolj okoristite. O načinu, kako si hočemo prizadevati, da se napravimo deležne teh nebeških darov, sledi poseben napotek.
Povodom letošnje spremembe leta in stoletja predložil sem sv. Očetu papežu primerno sinoveko čestitko v svoje in v ime naše škofije, kakor tudi zvestega mesta Kri-ževca. Sv. Oče je blagoizvolil najmilostneje vsprejeti to izjavo toplih naših čutstev ter vrniti nam jo z Očetovsko Svojo zahvalo in blagoslovom, o Čemer sem obveščen po sledeči brzojavki Njegove uzoritosti kardinala Rampolle, državnega tajnika sv. Očeta :
»Bealissimus Pater Tihi. elero, populo Crisiensi eff'uso corde benedieit. ita habeas a me (jratias et vota.«
Priporočen Vašim in Vaše verne črede toplim molitvam, ostajam z višepastirskim blagoslovom
V Križe ve i h, I. nedeljo sv. velikega posta 1901.
Julij, 1. r.
vladika.
ter m zvijam »lijakov, jim dati večo -'obod o — čujte! — minister, stori vse mogoče. da stiehe in ki bi bili spoznani potrebnimi, tla in blagajn i ko vega poročila, je bilo razvideti.
in odpraviti določilo, viled katere je mogoče	se stvar kar najhitreje preišče- Nato je Hor-ijih prenoče brezplačno. Krasna misel to, kaj
v gotovih slnčejih prisiliti dijake v vojaško	tis — vse to pripoveduje *Piccolo» — veli-1 ne ? Le, da ne hi bil tu neki — ampak. Ta
služliovanje.	kodušao opustil svojo namero, da bi koncem ampak sestoji v tem, da zahteva beneticenza,
Na drugi strani pa da hočejo na odlo-	seje imel o tej zadevi fulininanten govor, in j naj jej občina za njen kapital plačuje
čilnem mestu najodločneje nastopati proti iz-	ministerskemu predsedniku se je vsled tega — j 4% obresti! Bella anche tjuesta ! Torej
grednikotn. Mestni načelnik v Pet rog radu da	odvalil težek kamen od srca I (Ali pa Hor-ikdo bi vzdrževal prenočišče? Beneticenza
ima neomejena pooblastila. Žensko visoko šolo	tisu! Op. stavč.) Ker pa že «Piceolo» para
v Petrf^radit so zaprli.	dira se svojim posebnim poročevalcem z Du
Italija in trozveza. poročevalec pa-	n«ja, naj povemo še ini, kar n .m poroča nas
rižkega izdanja »Ne\v York Heralda« je imel	|>«ročevalecf do katerega smo se obrnili br-
/ italijanskim ministrskim pred Mkam Za-	® prošnjo, naj nas obvesti o najno-
nardeliijem pogovor. ki m * sukal o trozvezi	veJem »T«kalnem nastopu «zvezde tržaške*!
in stališču Italije nasproti i«tej. Zaoardelli je	Podarjamo, da se ta naš poročevalec nepre-
povdarjal. da bo ministerstvo vršilo vse ob-	stano ministrom na frak in je torej v
menda vendar ne, ker ona bi na ta način le posodila občini 60.000 gld. za 4°/0 obresti — in bi le plodonosno naložila svoj kapital — kar občina lahko tudi drugje dobi, le s to razliko, da veliko cenejše. Ali to še ni vse, s tem bi le bilo rečeno, da je beneticenza plodonosno naložila glavnieo 00.000 gld. in drnzega nič. Vsa zvijačnost beneficenze se-
veze Italije, naložene jej od trozveze. A 1 i položaju, da zajema iz prvega vira. za bodočnost vsprejme I talija ob- poročevalec nam brzojav lja : veze sele po tehtnem pomislek u.
da je »Lipa« v teku minolega leta lepo cvetela in bi bila lahko še veliko več, ko bi se bili posebno domačinci nekoliko bolj zanimali ter društvo dejansko in duševno podpirali. A, žali Bože, često se je dogajalo ravno nasprotno, ker je med nami še mnogo njih, ki ne umejo, ali pa nočejo umcti, blagega namena, ki si ga je postavilo in ga tudi po možnosti goji to naše rala lo društvo in ki je svojim in drugim rojakom priredilo že mnogo vesel«»-lepega užitka! In v Bazovici je gotovo ni bilo cerkvene svečanosti in ne posvetne slavnosti, da bi to društvo ne bilo sodelovalo kakor mu je bilo le mogoče.
V tninolem letu si je na ročilo pri slo-
Ta naš j stoji marveč v tem, da bi si pridržala pia-
vico prenočevati tudi — za denar. Beneti-j venski tvrdki Lenarčič A: Luznikua Vrhniki Ministerski predsednik misli radi te cenza je namreč pogodila, da bi bilo število j nov lep harmonij, ki stane okroglih 140 K. Interesi dežele da morajo izklju- afere odložiti za nekoliko časa zasedanje zbor-• ljudij, kateri bi bili opravičeni do brezplač- j »Lipa« ima svojo knjižnico, iz katere se nje eati v>e dr u tre o h z i r e. I u rainisterstvu nioe* lla l>0 '"ogel popolnoma posvetiti nega prenočišča mnogo manjše od 100 členi preskrbljajo z lepim, poučljivim in zase ne bo baviti samo z zveznimi pogodbami, Hortisevi interpelaciji».	(toliko postelj misli namreč beneticenza pre- bavnim berilom, in je naročena na razne ampak tudi s trgovsko politiškimi. Sun, na- še jedno, ali — resno vprašanje: skrbeti). Vse postelje, ki bi ostajale prazne glasbene in druge slovenske liste. Vkupm spretnosti do Francije tr«4»a < k Istrani ti. 11 a- ali na»' poslanci še ne slutijo, kako jih j - iu da bi jih ostajalo mnogo, bi že oni denarni promet društva za upravno leto 1000 i j j a j n Francija in o rat i na vsaki p rosi uli «PiccuIo» se svojimi neslanimi poro-i skrbeli — oddajala bi beneticenza za plačilo! je znašal: 1973 K T>4 st.
način ostati prijateljici! Sploh je opravlja v luč — smešnosti i! Ali res ne in bi s tem, kar sama priznava, delala kon-i Med posamičnimi predlogi čuti je bilo Zanardelli s (»osebnim ognjem govoril o svo- vejo, oa v politiki <mešuost ubija?!	i kureneo privatnim prenočiščem. Kdo vraga več zanimivih vprašanj, spodbujevalnih go-
flestui svet tržaški. Danes zvečer ob bi ne znal delati na ta način kokurence, saj vorov in odgovorov, med katerimi je bil
jtoseonim ognjem go jih simpatijah do Francije in je izrekel svoje
prepričanje, da bo sestanek v Ton Ionu v uri ,M» ^j11 mestnega svčta. Na dnevnem j bi beneticenza o tem ne imela nikakih stro-! najvažneji predlog in želja predsednika, naj
novo jamstvo prijateljstva med obema na rodoma.
Tu mora vsakomur pasti v oči nena vadna toplota, s katero je Zanardelli govori o Franciji, in hladna rezerva, za katero seje
redu je meti drugim tudi dovoljenje dodat- j škov in bi lahko oddajala postelje tudi po bi se sedanja tri društva v Bazovici — .Za-nega kredita za ljudsko štetje; gospodi, ki se krajcarju, ker kolikor krajcarjev bi dobila, j varovalnica za govejo živino ;, »Kmetijska sprehaja po naši okolici, tla lovi naše ljudi ravno toliko bi bilo čistega dobička. In kar podružnica«, »Pevsko društvo Lipa« in na-| za njih nenasitno lahonsko žrelo, je menda je najvažnejše: kdo bo mogel potem kontro- posled morda tudi »Mlekarska zadruga , ki zmanjkalo denarja. Kako vraga bi ne zmanj- j lirati, koliko postelj je oddanih brezplačno in se ima ustanoviti — združila pod eno streho.
skrival nasproti trozvezi. Saj zatrdila, da bo kjd denar, ako so bili tako hitri, tla so po v- I koliko za denar.....Zopet novo polje za To je: najeli naj bi si skupen prostor, ozi-
- - - *	*	r-ima stanovanje, ki bi služilo društvom v
shajališče, odborove seje, pisarno, čitalnico
Italija sjHilujevala svoje obveze, vsprejete prečno v jeonem dnevu popisali komaj jedno kamoro!
nasproti trozvezi, «1 o k l e r ista obstoji, aIi dve družini ! Seveda je trebalo skrbeti
vendar ne bo nikdo smatral kakor navduše- med	tu<li za 8voJ ~ telesni blagor. Za
nje za isto. Ko se je nedavno doznalo, da se nagovarjanje in grožnje, da se naši ljudje je italijanski minister za vnanje stvari, Pri- vpišejo za Lahe in radi nepoznanja jezika
Koncert pevskega društva <KoIo
Društvo «Kolo* je priredilo minoli ponede- i» pevsko šolo! To bi bil nekak mal domači
Ijek zadnjo veselico v zimski sezoni.
»Narodni dom«. Ta predlog je vzbudil ve-
netti. izrazil v rmisln,
Ker v Trstu veselične dvorane zapirajo liko zadovoljnost in navdušenje ter je bil neugodnem za ob- prebivalstva je seveda trebalo zgubljati mnogo slovenskim društvom, usmilil se nas je še tudi enoglasno vsprejet z željo, da bi se le
i
nošenje trozveze, je bilo še možno misliti, r'asa in vsl^d tega tudi mnogo denarja ! Nič edini «ogrski kralj* ter vzel «Kolo» pod uresničil čim prej.
da je To bilo le njegovo zasebno men enje, ne budnega torej ni, da jim je zmanjkalo de- j streho; a zadnjo uro bi se bil tudi on kmalu	Zadnja točka je bila volitev od bora. Ker
pa ministrovo, in daje Tudi se svojim zaseb- narJa- SerlaJ Pa Pla5ajte slovenski davkopla niro menenjem osamljen v rainisterstvu. Se- ševalci
«s k es a 1», « Kolo*
bi se bilo ustavilo. _ se Je dosedanji predsednik odpovedal na-
povrhu še za zahvalo, da so vas j Koncert seje vršil ob veliki udeležbi. Dvo- daljnemu predsedovanju, nastala je med členi danje izjave Zanardellijeve pa ovrgavajo to vpisali za Lahe ! Na dnevnem redu nocojšnje rana je bila natlačena do zadnjega kotička, začasno vidna zadrega, ki je napravila malo domnevanje in vzbujajo drugo: da se ofiei- seJe Pa Je dn,£a fflnlmiva to<",ka : Predlog tako, da je mnogo občinstva odšlo. Celo ku- zmešnjave na volilnih listkih. Ali skrutini-
inje m vzbujajo <irugo
jelna Italija res pripravlja na možnost dru-	šolskega odseka za podporo podpornemu dru- hinja je bila tudi zasedena,
gačne vnanje jM.litike.	štvu za dijake italijanskega gimnazija v Pa-
Monarhiška zarota v Braziliji.	zinu- To Je namre5 tisti gimnazj, o katerem
Dvanajsto leto je «h! tega, odkar je v Bra-	** »talijanski poslanci istrski bahajo na Dunaju,
ziliji «»dpravljena monarhija in ustanovljena	da ga vzdržujejo Italijani sami. Zdaj pa bera-
republika združenih držav Brazilije. Nezado-	podporo pri tisočih tržaških Slovencev,
voljstvo — netjeno od mogočnih posestnikov	ne Slede na <la isti gimnaziJ vzdržuje de
«Kolo« je prav umelo željo občinstva, da ni sestavilo predolgega programa. Posamične točke so se izvajale dobro : posebno Zajcev a koračnica «Napried bračo*. a možki zbor sč spremljevanjem orkestra je posebno ugajal in se ie moral ponoviti. — Povdariti
ranje glasovnic je pokazalo, tla je bil z večino glasov zopet izvoljen predsednikom g. Hrabroslav Kažem, nadalje Ivan Križmančič podpredsednikom, Vinko Skrjan" tajnikom, Josip Mare blagajnikom, Andrej Raemaa arhivarjem, Anton Pečar in Mihovil Kažem namestnikoma, Ivan Križmančič in Anton
* j » ■ "	"v i p	' «« ni*	n : n IM	IIVU>	^	—	~	u^oiai III nt i mv/i	* i n*
* * .	ti	. i	.i	žela ki ie no dv» tretiinah slovanska. Bahati , i	• * • i	• • i	Cufar pregledovalcema, potem se ilva na<l-
plantaz - bilo naraslo silno : sovražtvo do	7 1 * Je " - ireijmau »iu%du»h.a.	treba, da ima|o pevci v tej dvorani ;ako te-	1	...
i -- -	1	1 - 1 •	SO res ti iiubi Lahoni ali žrtve nakladaio —	,	. '	-	• i • i	zornika pevskih vaj in dva društvena g<»-
monarhiie je |K»sebno povspesevalo še dejstvo,	1 J L"luuul'	,aJ	žavno sta lisce. Dvorana je prenizka in neaku-	'	J
da je bila hči cesarja <Ion Pe.lra II., grofica ,Ir"giin ! o Ku, ki naj bi bila sledila očeta, sila nepriljubljen:). Vojaštvo je kar odkrito odpovedalo |M>kortioMt in je kar fraterniziralo z U|M>miki. 1."». novembra 1S89 so ministre utaknili v zapore, starega cesarja pa so si-
li a ko mi iti kako oui ! Iz Barko vel j nam pišejo : Laška gospoda dajejo podpore tudi okoličanskim šolam, da dobivajo ubožni
otroci kaj obleke. Ali oni izključavajo do- ^j.-
stična, a ker je prenizka, je ob taki udeležbi kmalu polna soparice in dima.
Vojaški »rkester je zadovoljil kakor še inalokedaj. Saj ni drugače mogoče — saj so
Cehi.
iva igra : «Jože tov
sledno iz svojega — dobrega srca one otroke,	je Wila prav srečuo izbrana. Jožef loma odveli na neki parnik, ki ga je imel	ki pohajajo slovenske oddelke. Čudno ustni-	Ke(>er (gOB|> Sosič), Tržačanom dobro znani pribijati v Kvropo. Republika je bila pro-	ljenje, kaj ne?! — za las podobno laški agi -	komikf je prjredil igro in jo tudi vprizoril v glasina, ali do miru ni prišlo: mej združenimi	taciji l To je: oni zanašajo politiko tudi tedaj	ob^o pohvalo _ Ubogi Jožef, v kakih skr-državami so bili spori na dnevnem redu.	tja, kadar in kjer se delajo, kakor da vrše Vsaki hip je bilo pouličnih demonstracij in	delo človeškega usmiljenja ! vsaki hip je bilo bojev med uporniki in vo-	Kako drugače mi! Videči, da je še	k<> se je njegova soproga Amalija (gos p i ca jaštvom republilike. I a bilo je trenotkov, ko	otročičev, ki s<j še potrebni, so naši rodo-	Hrginec) z vso dušo zavzela za ljubega soje bila možnost prav blizu, da zopet usta-	ljubi Martelanci iu 8čuke zložili primerno	pr,,ira ter prosila celo Jožefa, naj v boju doni* ve monarhijo.
po
beli je bil, da bi utolažil razjarjenega Ivano-viča (g. Kože), ljubosumnega moža, v tem,
podarja.
Po izcrpljenem dnevnem redu je predsednik g. H. Kažem v lepem, poučnem in navdušenem govoru slikal pometi, delovanje in vspehe pevskega društva, ter polagal navzočim na srce, naj se nikdar ne izogib-ljejo tega koristnega in potrebnega društva in po njem prirejanih veselic in družili domačih zabav, ampak pridružijo in združijo naj we vsi — bodisi v cerkvi, i »odi izven iste — pod jeden prapor in v jeden tabor, v katerem naj se goje : zavednost, blaženost, omika, napredek in prosveta : a s pomočjo iste zavlada naj med nami vaščani enkrat za vselej
I
i	i -i i i	-m	,	. v	i - 4	Dravo narodno brato- in domoljubje in nad
svoto, da se je nabavilo obuvalo za JO otro-	nje	ran,t samo poredni Ama- »	_	. J . J	(
A I.a- sedaj prihaja iz Kio de Janeiro čičev. Ker pa jih je še vedno ostalo nekaj,	ijjj na ljubo. — Zeferin Sasič, učitelj bore- nami vsemi Plasa	' •i/t*1"	rn"
vest. da >o za-lodili m^im monarhiško za- ki niso nič dobili, je dodal naš velečastiti g.	nja,je spretno posredoval, da bi rešil Jožeta
r«»to. d:«	načelnika tej zaroti, admirala župnik še toliko, da so dobili obuvala tudi	\7 zadrege.
Mell«
deli
v zajxir in da se je bati velike ti poslednji. Povdarjamo pa, da smo mi raz-
igra je dobila obče priznanje iu igralci
ustaje Na<*-rt nstaji da je l»il ta : najprvo bi delili brez ozira na to, da li dotični naši slo-	-SO j(J prav tolmačili iu spretno izvršili, umorili ;»r.-dsednika republike: potem bi se venski o t roči č i zahajajo v slovenske al« laške |»0 vs pored u je bila jako živahna zabava
monarhisti polastili mesta in zasedli vladna oddelke. Tako dela pravo usmiljenje. Tu	t]0 pol u noč i, na kateri je orkester igral lepe
poslopja, a vlad'K» oblast bi si prisvojila tro- i ina te : kako delamo mi in kako oni drugi!	komade.
Spaščenje v morje ruskega parnik a Marljivo društvo «Kolo» nam je zopet
»Maild/urija«. Včeraj popoludne so v ladi- priredilo lep večer. Mi želimo istemu, da bi sPotai-..... - , , - •	.	-i-	-	i-i	ii	i- l> ► .	Pred odhotlom i
ra\o- jedelnici sv. Marka spustili v morje ruski vrlo napredovalo; gosp. pevovodju r ertotu,	• i-i
j i ca, kater; l»i bi na čelu ir«>ri imenovani admiral Mello.
No, republikanska vlada je še prav časno zasledila, da se nekaj pripravlja in je j,arnik »Mandžurija«, last »družbe ruskih katerega poznamo kakor marljivega In za nastopila proti voditeljem gibanja. I>a-Ii pa železnic v vshodnjem Kitaju«, katera ima društvo vnetega moža, pa bi radi svetovali, naj je s t+Mii že preprečena nevarnost za repu- svoj ^dež v Petrogradu. Ladijo je blagoslo- izbira le pevskim močem primerne komade ;
počakati na vj[ duhovnik tukajšnje pravo lavne srbske tako bo imel <»n manj truda in pevci več cerkve, kumovala je gospa Sagovska, soproga veselja do petja. — »Kolu« želimo, da močno Nemiri V Makedoniji. Iz Carigrada pomorskega inženjerja omenjene družbe, g. razvije svoje sile za to poletje, ko razvije svojo ; ii S red ca javljajo, da so Turki požgali vas Kvgena pl. Sagovskega. Kazitn teh bili so še i društveno zastavo. Km pni k ti j»omori!i njene prebivalce. Opa- n:tvzoči : člena ravnateljstva iste družbe A. žajo pa k temu, da ni gotovo, da-li j»» ta vest Vencel iu A. Skvorcnv, poveljnika »Madžu-po|M>ln<»ma resnična. No, na Turškem ne le rije« in »Mongolije« in razni tunkcijonarji društva »Lipa« V Ila/ovicL ki se je vršilo : da ravno neverjetno kaj takega, marveč ladijedelniee. Parnik »Mandžurija« je dolg dne 10. marca 1901., izpalo je dobro nad
105 m, širok 13 m. in visok 7*1*0 m. ter vse pričakovanje. Razun rednih in podpornih zrnata lt»0O tonelat teže, plul bode 18 milj členov došlo je tudi druzih domačinov tona uro ter ima prostora za 'S4 potovalcev prvega reda in se bo v potrebi moglo spraviti vanj do '210 emigrantov. Namenjen je za
Govoru je sledilo viharno odobravanje in živio-kliei. ^ tem je bilo obče sobranje pevskega društva =>Lipa« zvrseno.
Pevoi in |»evke so se združili, pesem je donela za pesmijo, a vmes so se glasile razne napitnice in navdušujoči govori in — skoro bi bili pozabili na dom, da nas m spomnil o pravem času g. Grga, spoštovani hišni go-»dai
bliko? — Za odgovor moramo prihodnja {»oroči!«,.
so možne še vse drugače krutosti.
Tržaške vesti.
S t
r n a (1 o v i e.
Hertis debutira *edaj na Dunaju z inter- 1 prevažanje pošte in potovalcev med mesti
pelacijo radi razpuščenja »Unione Ginnostiea». Imel je v zlH»rtnci pogovor s — |>omislite ! ,
Port Artur, Sangaj in Nagazaki.
Lepa > BeneticenzaRavnateljstvo jav-
— -ainim ministerskim predsednikom, kateri nega dobrodelnega društva je predložilo je Hortisu svetoval, naj priporoča <Ginnastici», mestnemu svetu načrt javnega prenočišča, da predi- ži rekurz na ministerstvo iu da on katerega misli ustanoviti za one, ki so brez
smo zapeu — m sicer vsi, kar nas je bilo navzočih — stojč vse tri znane nove narodne okoličanake pesmi, katere smo naposled zapečatili z našo narodno himno: "Ilej Slovanic ter se razšli z zadovoljstvom v srcu, da smo zopet imeli v lepi družbi lep večer.
Nagle smrti. Včeraj ob 7. uri zjutraj j je umrl nagle smrti 71-letni krošnjar Fiorijaa Tretje redno obče sobranje pevskega Appel i* ulice Moli no a vento št.
Nesreče. Sinoči ob S. uri se je oparila z vročo vodo Valerija Pavšič, hčerka železniškega čuvaja južne železnice blizu Mira-mara. Oparjeno hčerko je prinesla mati v mestno bolnišnico.
Na zdravniških postajah so zdravili včeraj sledeče, ki so ponesrečili na delu: 33-1. delavko Karolino Baluger iz ulice Bosco št. 3S ; kovaškega vajenca Marij-a Noveleja : težaka v tržaškem tehničnem zavodu Mateja Ukmarja; 17-letnega srebrarja Hinka Gre-goriča iz ulice židovskih šol in 43-letnega mornarja Tomaža CeŠuro.
liko, da je bila dvorana sočlena, gosp. Grge, za polovico premajhna, vsled česir se je moralo več njih odstraniti, ali pa se zadovoljiti stojč med vrati in v veži. Smelo rečem : ta-cega zborovanja, ob toliki udeležbi, društvo »Lipa- še ni doživelo. Vse točke dnevnega reda, katerim je navzoče občinstvo sledilo z vidnim zanimanjem, so se razpravljale redno. Iz obširnega, a jako zanimivega tajnikovega
Dražbe premičnin. V četrtek, dne man-a ob 10. uri p red pol ud ne in »do vsled naredil« tok. c. kr. okrajnega »nliš^a za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: pri sv. Ivanu št. H in v ulici Barriera vec-cbia št. 'Jit, «»j»rema v zalogi, vrniž. barve, hišna oprava, voziček in knjige: v ulici Ss. Martiri št. 1*0 in na Prošeku št. 22i), hišna
št. 7
vsa vas Spodnje Škofije glasovala p r o t i nov vladarske hiše. in ki celo mladino zavaja
ti a m : nam vsaj ni znana nobena izjema. In baš v Spodnji Škofiji so se godile take stvari, da so med glavnimi momenti v protestu narodne stranke proti izvolitvi Bennatija in Rizzija. Op. ured.) Mi bi si tudi ne šteli v čast, tla bi v političnih stvareh potrebovali pomoč ženske. Za takov posel nas je bilo dovolj, oprava: \ uli«-i Cariale št. 7, glasovir: v | (O da, kakor povedano v gornji naši opazki, ulici Fontana št. 1, jH»hištvo; na Opčinaii ! Op. ured.)
št.	hišna oprava in <»slica : na lesnem
Jako nas žali, da mora radi tega trpeti
trtru št. 1«), mobili e: pri sv Alojziju št. .">0,	ona, ki je popolnoma nedolžna v tej stvari
pohištvo: v Kjadinu ("urnpagna Mauronert,	A še bolj nas boli, ker sojo radi tega pre-
živina.	mestili. Ali ni več pravice na svetu? To ho-Vremenskf resluik. Včeraj: toplomer j čemo vedeti. Daje resnica vse, kar smo pi-
ob 7. uri zjutraj ."».4. ob 2. uri |>o|»oin ine	sali tu, smo pripravljeni potrditi s prisego.
10.O C*. TIhkomer »b 7. uri zjutraj 753.2.	Še enkrat (»oživljamo obrekovalca, na) prekliče,
— Danes plinu ob 0.7 predp. in oi» 6.2.\>	drugače tra prisilimo v to. •.M.p. ; < trnek a ob 1U.4* predpoindne. in ob 11.-17 ' Skofijoti — r sloffi j*' mor. popoltadae.
v take demonstracije ter jej s tem zastruplja srca — s to stranko glasuje dosledno vse, ker je odvisno od države. A da,, sedaj se spominjamo: saj tudi Celje leži — v državi
neverjetnosti !
Brzojavna poročila.
Odlikovanje.
DUNAJ 21. (H) »Wiener Zeitung« objavlja : Njeg. Vel. cesar je podelil stroko* -nemu sodniku na trgovinskem sodišču v Trstu, Jakobu Kisnerju pl. Eisenhof, zapu-stivšemu službo, naslov dvornega svćtnika, oprosti vsi ga dotičnih taks.
Častniki zahtevajo zadoščenje.
DUNAJ '21. (B.) Listi javljajo: Pred današnjo sejo zbornice poslancev sta prišla
(Op. uredništva. Nam vsaj se zdi čudno,
. a, . - i i • • ii- t,_; dva častnika zahtevat upravičenje od posl da s«» >vsi Skofijoti« se le sedaj izvedeli, kaj __	1	J	J
►litev. A
Klolača radi nekaterih izrazov, katere čast-
}e bilo v »Kdinosti« povodom
, v •	• »ji	; .„i	»iki smatrajo razžaljivimi in katere je rečeni
komu hočejo »vsi Skofijoti« pripovedovati, da	•>	J	....
Vesti iz ostale Primorske. !je šei*ka obbst v utri - prosim« v istriH i«*1- r»bil v interpelacij.-.
odrejala le na podlagi trditev v kaki Kdinosti« in brez preiskave !!! Na podlagi
Pari a tu en t a r n e st v a r i.
Škofijotom *.)
X Predsednik cestnega odbora za kanalski okraj je sedaj gospod Miha Zega, župan v Kanalu, podpredsednik pa g. L ii k a Lov išče k. župan Ajl>ski.
X I Kanala nam pišejo: Naše starešinstvo je imelo dne 2\. februvarja svojo sejo. Navzoči so bili župan, vsi podžupani, skupaj 1 * starešin. V tej javni seji so sklenili tudi sledeče:
Knezo - nadškofijskemu ordinarijatu se	— Nesramnost Velikonemcev
predloži prošnja, naj isti vrne prečastitemu je že skrajna. Niti spominu slavnih premino-župniku Kr. Vidieu v-e časti in pravice (taico lih členov vladarske hiše ne prizanašajo. Zla-želi sploh vse ol»činstvo), ali pa naj ukrene sti spomin pokojnega cesarja Jožefa zlorab-
\V A S HIN GTON 2$. (B.) Zjedinjene države so dne 19. februvarija nasproti Kitaj u izrazile to menenje, da je neprimerno in celo jako nevarno ako se misli na kake tajne te-ritorjalne ali tinancijelne dogovore brez po-pnpolnega sporazumljenjanja vseh vlastij. Državni tajnik Hav je razposlal prepise te spomenice vsem vlasti m, ne izuzemši Rusije.
N E \V- YO R K 26. (B.) « A ssoc i a tet P rees > objavlja brzojavko iz mdona, katera pravi, da je tamošnji kitajski poslanik prosil, naj angležka vlada pritiska v ta namen, da se Rusiji zabrani zagotoviti si podpis od strani Kitaja na pogodbi glede Mandžurije. Angležka vlada pa je v dvomu, da-li je dogovor že podpisan ali pa se je podpisanje odložilo preko določenega roka.
Položenje pa je se bolj zapleteno vsled razkritja, da obstojati še dve tajni pogodbi, katerih jedna se ima podpisoti v Petrogradu, druga pa v Pekingu. Prva govori o vojaškem zasedanju Mandžurije, druga uravnava civilne pooblastila Rusije v Mandžuriji. Rusija da ostaja trdovratno pri svoj i trditvi, da tajne pogodbe brigajo le Rusijo in lCitaj in
DUNAJ 21. (B.) Danes sta imela sejo J zato no£e Rusjja ugoditi angležki zahtevi po
trditev v kakem -Piccolu« se pač dogajajo železniški ,n vinogradniški odsek. \ železni-	prepi8U dogovora.
take stvari, ali, da bi imeli pred »Edinostjo« *kem odseku je poročevalec Sylvester poro-	Xeki člen japonskega poslaništva, daje
takov — strah, tega ne bo ni kdo verjel »vsem ° železniških črtah: Karavanke, Ture,	izjavjif da Rusija nima nikake pravice do
Phvrm in Aspang. Poslanec Tambosi je za-	Mandžurije, čim bi imela Mandžurijo, hotela
Vesti iz Štajerske.
h te val naj se vsa črta črez Ture zagotovi v sedanji investicijski predlogi. O istem predmetu je govoril posl. Haueis.
bi imeti tudi Korejo. Japonska motri skrbjo to krizo a se vendar ne da zavesti do nepremišljenega postopanja, čim pa se ji bo zdelo
l»>trebno. da istega nadomesti druga oseba, ljajo v svoje velikonemške in — protihabs-
Gosp.nl -t:irešina V. Kofol je pojašnjeval burške namene. Pred nekoliko leti so kar	^ (lnevnj re<i f j na IJ:„laljevanje ^ Alol/'OaTlri OP T P tfl 1IIM H 7 1 S
na obširno — dogodek lii se je bil pripetil zaporedoma postavljali temu cesarju sporne-	rave 0 vladni predlogi, tičoči se u po- (S AlU K U d 11 li U 1 L U V 1 M 111/i I ^
V vinogradniškem odseku so bili pred-	to nejZOgtbno, se ne bo obotavljala z dejanji,
logi poročevalca poslanca Marcheta glede	.Japonska, da se i.ima ničesar bati od reznl-
klavzule o italijanski pogodbi po jako teme-	^ua tej, pogajanj. Ijiti razpravi soglasno sprejeti.
Državni zbor.	-——~————
DUNAJ 21. (B.) Zbornica poslancev. Čim so bili rešeni došli spisi, je zbornica red,
: &
trebljevanja upravnih prebitkov skupnih si
v zakristiji dne decembra in ki je bil opi-	nike. Ali ne mislite, da z namenom, da s tem
san v ča-nikih. (i. Kofol je označil dopisnika	proslavijo jednega najprosvitljenejih izmed
v > Primorskem listu« kakor lažnika in ob-	Habsburžauov! Kaj še: ti nesram ieži vidijo
rekovalca in je naprosil, naj se občinski za-	v cesarju Jožefu le — germanizatorja. To pa
stop izjavi o -tvari in o njem kakor cerkov-	je grda falzifikacija zgodovine. Cesar Jožef
niku. Starešinstvo je izjavilo soglasno, da mu	j*- res skušal Avstrijo premeni ti v centrali-
ruore dati ie uir »dno spričevalo, da se nima	stiško nemško državo, ali istotako je res, da
ničesar pritožiti glede njegovega službovanja	so se vsh njegova prizadevanja temeljito izjalo-
•:;tkor cerkovnik ter da opravlja svojo službo	vila in da je pozneje sam priznaval svojo —
v ootM.lno zadovoljstvo. To je bilo še enkrat	zmot o ter je pod konec svojega življenja	*	.	.
11	J	'	... loga ogerskega ministra za nauk in bogo
p reč i ta no v f-eji dne 24. t. m., |>otrjeno so-	preklical n. pr. vse naredbe, naperjene proti
zla-no in podpisano : Miha Zcga. župan,	O grom, izvzemŠi jedino le tolerančni edikt in
Anton Križnic i.« Vndrej Tomažič, |»odpisa-	suženjstvo.
telja zapisnika. A kaj se Velikonemoi brigajo za resnico X V zadoščenje. Škofij nam	in za - lojalnost! < >ni jHjtrebujejo spomin pišejo: Se ie se«lai srno izvedeli, da je bilo	eesarja Jožefa in zlorabljajo* njegove spome-povodom zadn ijih državnozl>orskih volitev či-	nike za najgrše politične agitacije. Tako »letati v »Kd'nosti«. da je naša vrla učiteljica	lajo sosebno glasoviti celjski velikonemški n<-i!a j.o vasi glasovnice ter agitirala za Ita-	srditeži. Tudi letos so na dan sv. Jožefa spo-iijane itd. Čudimo se. da je mogla »Edinost«	menik cesarja Jožefa obvesili ^ velikonem-vsprejeti kaj tacega v svoje predale. Tista	škimi trakovi in s frankfurtaricami. To so seba, ki je raznesla tako govorico o naši	torej demonstracije, katerim je eilj izven av-učiteljici, je gotovo ne pozna osebno. Svoje	strijske države. A najhuje moramo še le uo-Ini je bila (!! I red.) ta gospi<*a vrla na-	ve<lati : tudi nemški gimnazijski dijaki so se
m- &
tinskih blagajn.
Sni rt grofa » urmbranda.
GRADEC 26. (B.) Bivši trgovinski minister grof \Vurmbrand je umrl <lanes popo-lud ne.
Doktorski naslov na Budimpeštanski politehniki.
BUDIMPEŠTA 26. (O. B.) Vsled pred-
častje, Vlassicsa, je kralj dovolil budimpeštanski politehniki pravico podeljevanja doktorskega naslova.
Tspeh franeozke vlade.
PARIZ 20. (Ii) Radikalno časnikarstvo ozuača clejstv«*, da je 14. zakona o zilru-ževauju vsprejet od strani zbornice, kakor znaten vspeh vlade in republikanskih strank, katera zmaga pa se pripisuj * zgovornosti in eneržiji ministerskega predsednika \Valdeck-Ronsscnu.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 27. (B.) Reuterjeva pisarna
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
—•J T R S T J*
iŠ
Sf
i &
0
Sf
m
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^
TOVARNA:
Via Tesa. vogiit Via Limitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -HOM -
vrbuje n;iroćbc tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
fg ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO ^ i Predmeti postavio se na parobrod ŠJ^ ali železnico franko.
riKiujakinja. (iotnva resnica je, <la se ni iz-	<il» 11. predpolmlne, ko s<„» ljudje prihajali o<l	javlja iz \Vashingtona: \ lada smatra tajni
nevsrila svojemu nanslu, ker ona je značajna	maše, demonstrativno peljali k spomeniku, da	rusko-kitajski dogovor kakor kršenje splo-
--e;>a. Dotična o-eba naj prekliče svoje l>e-	oUesijo nanj venec.	snega sporazumljenja vlasti ter je pripravljena
\*>a va- je priča, da ona ni n<»silagla- ln s to stranko, ki uprizarja take de-	upotrel>iti ves svoj moralni upliv, da prepreči
-.vine "koii. i Ali tudi to p' resniea, da je	monstraeije, s katerimi ouečešča spomin čle-	sklep tega dogovora toda dalje ne misli iti.
OBUVALA!	%
PEPI KRAŠEVEC	p
pri cerlcvi s?. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo)	jj
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obu-	™
vala za gospode, gospe in otroke	jjj
Poštne narocl>e se izvrše v tistem dnevu.	^
Odpoiiljatev je poštnine prostji.	T
Prevzema vsako delo na debelo in drobno	9
ter izvršuje iste z največjo natanj en ostjo in	-A
točnostjo po koukurenčnih cenah.	^
Za mnogobrojne naročhe «e priporora	P
Josip Stantič	)
čevlj. mojster	■
Velik grešnik.
IVive^t-
3n«ki »jiiul //. X. Mnmtn - Sihirijok. Posl Pfdrar*ki.
III.
II.
solzeče se... Ciril je pritisnil vročo glavo k	duši. Da. on je sedaj vse umel in to je bilo
Nastopila je noč. Ob, kako jk>lagoma se mokremu steklu ter žejno srkal va-se ohlajeni	tako preprosto, da se mu ;e hotelo zbuditi
je spuščala nad ječo in kako težko jo je ča- dušek zraka, kakor bi ga pil. Oh, kakšna	spavaj oče grešnike ter jim izpovedati vse. Da,
kal Ciril ! Bil je tako vtrujen ta dan od radost! Da, dušenje mu je takoj prešlo in	vse! In njih mračne duše bi se zjasnile, njih tolpe jetnikov, od govora in smeha, od te- žnjim vred tudi ta smrtna zona. Ciril se je surova srea bi se omehčala — tema bi se
žkega ozračja, zlasti pa od svojih lastnih jel sramovati svoje malosrčnosti, saj tudi drugi	umaknila luči, beda in žalost veselju in ra-
. , ,	. , misli i, ki so mu ležale na duši kakor težak dihajo isto ozračje in nič jim ni : nietra pa dovanju !
stiskalo o poirledu	J	....	J	-	i	.
kamen.
se je polastila malosrčnoet. V vladajočem
t trilu se je kar srce stiskalo o j na brezpo|N»vea. To je bil pravcati volk.
1'ravoslavni se niso zaletavali vanj, ta pa je	. . . . ..	...	i
kako mračni in ni bilo več onega trušča ka- krčevito stisnene roke ter blede in sive obraze kakor pastir duš.
kor na obedu. Po hodnikih so le slabo gorele s poloodprtimi ustrni. Bila je to grozna slika.
S takimi občutki prevzet, je Ciril z
\ ečerja je minila tiho. \ si so bili ne- mraku je videl ta skrčena bitja, gole noge, >obema rokama« poblago«dovil »pavajoče
•Sladko jeste, na mehkem	- - i /1 -l • t ► -	\	.	-t -i	i - i o r»-i
spavajocih. Časih je kateri spregovoril v spa- tatov, nasilnikov in dusegubcev ? Bilo mu je
nju, ali pa globoko vzdihnil. Ciril je legel v j strašno. Cemti ?
nakrat prijel z zbadljivo l>esedo ter {ja osra motil z obliva njem. Hotel je kar zbežati od mize, toda Budzko ga ni pustil ter se zadri nad njim:
»Ošabnost s<* te j«- polastila oče, ter pnšla s tel>oj celo v zaj>or. Takšni ste vi vsi, vi »avstrijski... spite; Innrati dobrotniki vam skazujejo časti. Polastili ste se moči : vezati in razvezovati.
In tak<» je šlo dalje. Okrog njiju so se z»»pet zbrali ietniki, hromeli ter smejali se razkol n: kom, toda Budzko >e je delal, kakor da ne vidi ni.**er<i!. fSkienil |je bil maščevati ■*e nad razkolniškini popom ratii njegove premetenosti.
Ciril si je svobodnejše oddahnil, ko se je nehal oi»ed ter je mogel oditi v svojo sobico. Toda na njegovo začudenje se je plešasti brezpopovee pojavil isto tako v šesti številki, kamor ga je Budzko nalašč privel, da bi tu jezil razkolniškega jmpa. Naj se grizejo razkolniki.
»Spite, dragi reveži
(i
spod
bodi
drobne svetiljke in uprav takšna svetilnica je Kakšne inisli so letale nad to tolpo ? Kakšne	vami!« osvetljevala tudi ječo. Jetniki so polegli na sanje so se spuščale v te potemnele duše, Tako je prebdel v molitvi do jutra, ko
»prične«. Ponekje se je zaslišal poluglasni kakšne želje in občutki so nevidljivo lazili po	so ob šesti uri spreminjali stražo ter se je na
razgovor. Večina jetnikov je takoj zaspala! teh propalih glavah ? Gospod, in on, pastir	dvorišču pričelo gibanje. Svetlobe še ni bilo,
trdo. Ozračje je postalo dušljivo od dihanja črede Kristove, nahaja se tu v družbi teh	kaj ti nebo se je belilo, kakor bi bilo zakrito
z velikim kalnim steklom. Prava svetloba je bila še tam nekje daleč, toda tem prožnejše
kot pri vratih ter ležal z odprtimi očmi:
Nil, to je bila zopet le minutna slabost, je bilo Čuti tihotno bližanje njeno.
spanec ni prišel. Čutil je samo jedno: da ne povzročena po nenavadnem položaju. Ciril je
Ciril je ležal v svojem kotu ter ni hotel
more dihati in da zrak postaja čimdalje bolj začel vneto moliti. Molitev ga je pomirila in spati. Saj ni bila ta prva noč, katero je pre-
dušljiv.
>K okencu bi hotel stopi ti«, je zašepetal enkrat... Ta misel se ga je kouečno polastila vsega. Ni mogel misliti ničesar drugega, ker se je dušil. Kri mu je nasilno silila v glavo: vse telo je bilo nalito kakor z svincem, usta je imel suha... Zdelo se mu je. da vsi spe. Ciril je odložil s sebe jetniško haljo ter se Ihjs, v sami srajei, jel bližati okencu kakor tat. Samo da se še enkrat nasrka čistega zraka ! ! A tu je že okno zapoteno, nejasno,
j K) licu so inu potekle solze.
»Gospod, zahvalim Te, tla me nisi pozabil s svojo milostjo«.
To molitev mu je nekdo nekekrati pre-
bil v molitvi, ali nobena ni vlila v njegovo dušo takšen prijeten in vesel mir. Kar hotel je zbuditi vse ter povedati jim to, s čemer je bila napolnjena duša njegova. Kako je to vse
trgal s svojim mumljanjem. Nekateri so se jasno, preprosto, umljivo. In oni, osvetljeni z dvigali, sedali na »prične« ter ga dolgo gle- novo lučjo, vsi spregledajo in p-tem ne bo dali, ne zavedajoči se ničesar : na to pa so treba teh kamenitih sten, niti železnih zapa-zopet omahnili na »prične«, da se zopet po- hov, nobene »telesnoobčutljive moči« kakoršni greznejo v spanec. Toda Ciril je stal pri sta Kasnar in Ježega glava, oknu ter molil, niti ne opazivši, kako beži i
čas. Takoj je začutil olajšavo in sladkost v ;	(Pride še.)
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« i 4%.
o posredovanje, posojila n vrod-menični eskompt, vinkallru^t tal razvtnkuliranjo obligacij.
Važno za vsakega!
Ita/prodaja !
Po nečuveno nizki ceni
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20.00G.JCO k. Seservnl zaklad nad 7,000.000 JSL
Centrala v Pragi.
*ni<'e v Srnu, Plznu. Cudejevicah, Pardublcafc, Taboru, Bonešavi, Igtavi, Moravski Oatravi.
ilol
h za samo
2 grl. 95 nč.
krasna garnitura obstojema iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sieer :
1 ura od i;i k 1 ji). A nker n nMtti. (na željo tad |M»-r« i>r. /. 1c|m> ra/rezljan'iu (Mikrovoni, točno urejena s -5 letnim jamstvom in .-katljieo. 1 kniMiii g i id n ali niklja-tn okrožna verižica
s privff«tii). Parižki sistem. 1 gol d i n igla. /a kravate z intitir. Iniljanti 1 par gumbov za man š*-te, znamka »Garantie«. 1 pinntiict (.r> komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 |>ar uhanov i/ pristnega srebra. uradno M*rir.
1 ppoldiii prstan > krasnim kamenon.
1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le ra 2 gld. 9-5 nč. - povzetjem ali jk> naprej }M»slai>«-m denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
k rakovo - Stratio m lt. - krakovo
SefidgovHijijodt sprejmem v S dneh nazaj in povrnem ilenar, vsled ćesar nin a kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kijjKM- vdobi v dur brezplačno krasen žepni album - 1"» razglednicami mesta Krakovo.
Pouk v ruščini.
l>iii-tiii^Liirana, <»mikana Rusinja dajo p«»uk v svojem materinem jeziku, (rovori tudi nt_-m>ki in francozki. Via nuova i O, vrata 1.
Nabirajte že rabljene
znamke -in ,uji
„ uajnavadnej>e. > tem po-
t
postne
mahate ultogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. L*-\f*- n*l>o*ue spominke, zlasti križevniške mine \cnce, svetinji«**- -v. Antona in praškega .Tezu-ka «1 i: ■ r.n marke. — Pilati in poslati je pisarni tl?h 1 . i*4 v Breg ene 1'redarelskoi.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohiitva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in fteleinih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
,.3 e c e s i j a".
kuhinjska |H»o«ht <»d sivega eniaj-liraii4*^a železa, prekaša vse <lrn<;c enake izdelke na trpe/.m»>ti in vztrajnosti ter je zelo jh> ceni in brez konkurence. Xa-lo u:: po pol i U' kllllilljskc OpraVC. Novost to vrste je patentovani stroj /a kuhanje kave ali raja. ki deluje sam
od st*l>«'. ne da In l»ilo ^a treba nad-zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga zelezja. kovin in kuhinjskih potrebščin TRST— ulica Barricra veecbia r» TRST
Zaloga
tu- in inozemstih m, špirita in literjev
i u razprodaja na debelo in drobno
J. PERHAUC - TRST
Via delle Acane št. 12 <uasproti f.CaIe Centrale)
Velik izlmr trancoskem« šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ujrerskih vin, Bordeaux, Burjjimder, renskih vin, Mosella n <'hianti. — Rum. Konjak, razna zganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brlnjevec. - Izdelki I. vrste, d«»šli iz dotičnih krajev. Vsaka naročita se takoj izvrši. Raz{*»ciljanje na d«žel«» po poštenem povzetju, j
M Ceniki na zahtevo in franko. ■!
Razprodaja od 1 „ litra naprej.
'ružnim srrrni naznanjamo, da je po kratki bolezni nmrla naša ljuba mati oziroma stara mati
NEŽA UhČflKflR
v starosti 77 let. Pogreb hode v četrtek ob 'J1 uri popoludne iz hiše Llovd Št. 10.
V Trstu ^7. marca 1HOl.
U«nlbini
Josip in Alojzij Ulčakar.
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London SW.
Vlijte
A. Thierry-jev balzam
na ščetko /.a zobe da očistite <Iobro vaše zobe ter jih ohranite |»re< 1 pokvarjenjem in tmli da pomirite bolečine v zobeh.	Pristno le sj- zeleno varnostno znamko ..nuna" in na kovinski kapiei (zamašktK
vtisnjeno tvrdko: Edino pristno.	Vdobiva se v lekarnah. "TPC l'o pošti 12 malih ali t',
velikih steklenic l krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcn (Rohitsch-Sauerbrunn).
J. Pserlioier-jeve odvajalne loiljice
!«» že već desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer hi manjkalo to'lahko in milo učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja iu telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane škatljica s 15 krogljicanii 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 fikatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpo<iljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr . 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Dmiiij I.. Sinsrerstrasse štrv. K>. Prosi se izrecno, ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake r-kutijice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. Paerhofer-jev. 1 lonček 4»> kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo *»."» kr
J. Pserhofer-je v sok iz
razslizujoč. 1 steklenica ~»<l kr.
ozkega trpotca	1
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujoćegji učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica '*'* kr.. 1 dvanajstorica steklenic irld.
J. Pserhofer-je v balzam
,,	1 steklenica 40 kr.
zoper 2<>ls«>. s |M)itnin.. proslo
IK»-iljatvijr> H5 kr.
Stoli-ovi Kola - proparati
izvrstno krepeibt zji -elooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '„litra 1 gld. •;»> kr . 74 litra Sf» kr.
J. Pserhofer-jeva urenka Želodčna tinktura
"JC' Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi ie vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrln- vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poftiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
-jC Če se preje vpoftlje denar (najboljie s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, * 1 ^klkernica
I a 11 n o c li i 11 i n - p o in a < 1 a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sre»lstvo za rast las, 1 pušica '2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček ."»O kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo Tfi kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, (.'glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava .'»o nvč.
V Trstu.
I Zaloira likerjev v sodčih in buteljkah.
Parhfsnp iol/nh ulica fIelle Ac<i<,e 12
TO! Ildiltr JdKUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladčičarnc.
HQllhia! Piazzetta S. (Jiacomo Št. :> (Uorso . OllUlUl tilijalka ulica Riborgo lf> ima vel ko pekarno in sladčičamo. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krst*' in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan ver-krat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v
I razprodajo.
|_
——----——.
Jak. Perhauc
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna.
N eprearor I j i v c m rež i ec.
\Zj4s\-y n v ^rstu-	Negozianti št 1
■	priporoča slavnemu ob^instu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..^Ieteor-' in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ; ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oidje
in drva.
v ulici del Torro štev. lii priporoča svojo dobro pre-; skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
Prva sfovenska
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po-načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne soduije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. Daniele št. 2.
Slovenec
xxxxxxxxxxxxxxxx
Najbolja prevlaka za poilovc
je Fernolendtov
bliščeči lak 4. -t- 4. 4. sa podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 14) ni. zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21
Ustanovljena /Sj2.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila t ne premoči j ive masti za usnje, patentovano sredstvo 1 za ohranjevanje podplatov .. Vnmlol". Kovinska čistilno I zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in ; bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
Za 4 K 20 stot.
1 krasna dobra ura 7. '2 letnim jamstvom. 1 novčarka iz najboljšega usnja, ■J krasna uhana z imitiranim') biseri. 1 najfinejši žepni nožiček, »i lepih žepnih rut.
1 garnitura manšemih in -rajčnih gumbo« iz douhle
zlata. 1 krasna kravata. 1 žepno toiletijo zrcmlo. 1 kravatna špila. -J ustnika za cigarete, 1 lieležnieji.
Vse te lepe prednu-te. un*j kojimi velja sfnio ura toliko denarja, razpošilja po poštnem povzetju
S. Kessler,
skladišče. Krakovo.
Ivan Godina
klepar (limar) Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst,
izvršuje vsakovrstna dela za stavbo, /a rab O po morju. In )»ri ohrtnijah. tako nove kakor poprave bodisi iz jcdnostavnepfa ali dvostrokej^a pleha, zinka, lamarina, medi, bakra, pakfona itd.
Ivršuje kopk«' iu sisaljk«' po naročbi. Prodaja vsakovrstno posodo /a kuhanje itd. Vse po najnižih cenah.
leščilo (biks)
Cenik poSljem brezplačno poštnine prosto Varstvena znamka : SIDRO.
1LINEIENT. GAPSIGI COMP. 1 m
iz Richterjeve lekarne v Pragi
^^ pri poznano izvrstno, bolečine hlažrrt- avf mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K pr> vseh lekarnah.
Tri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le ua originalne steklenice v zavitki z našo var- aSf stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve ;t£l lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
RichtErjeva lefcarna pri zlatem \m v Pragi
Elizabetine ulice 5.