Zgodba o bombniku, ki je padel pri Fernetičih Nagrada Trio di Trieste romala v Ukrajino Mipovega bika ni več v Kromberku JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 209 (21.446) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 9. SEPTEMBRA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 909 So taki prijatelji res vsem V V O vsec? Marko Marinčič Povej s kom se družiš, pa ti povem, kdo si. Če naj velja ta rek, potem moramo biti kar zaskrbljeni zaradi mednarodnega aktivizma tukajšnjih deželnih voditeljev Severne lige, ki so začeli snovati nekakšno srednjeevropsko »inter-nacionalo nestrpnih«. Skupni jezik so našli v odporu do priseljencev, njihove ambicije pa gredo dlje, kot sami pravijo, v oblikovanje neke mednarodne populistične alternative v Evropi. Prvi stik so v Sloveniji navezali z Janševo SDS in menda našli kar precej stičnih točk. Opogumljeni so potem šli dlje in na srečanju z delegacijo koroške FPO ugotavljali, koliko imajo skupnega z nekdanjo Haiderjevo skrajno desno stranko, ki jo poznamo po odporu do vsake manjšine, vključno z avtohtono slovensko na Koroškem. Tretji korak naj bi bil vrh s Salvinijem, kamor naj bi poleg slovenske in koroške desnice povabili še predstavnike madžarske stranke Jobbik. Le-ta v že itak zatohlem političnem okolju države, ki si je za vodjo izbrala Viktorja Orbana, predstavlja skrajno desnico, ki jo zahodni mediji opisujejo kot rasistično in protisemitsko, tesno povezano s polvojaško Magyar gardo, ki je formalno prepovedana, a kljub temu nemoteno prireja množične shode, med enim in drugim pa pretepa Rome, Jude, levičarje, geje in vse druge, ki niso po godu njihovi nacistični ideologiji. Z razliko od Marine Le Pen, ki je v Franciji šla v oster politični in družinski konflikt z očetom in njegovo negacijo holokavsta, da bi se pred volivci predstavila s sprejemljivejšim videzom zmerne des-ničarke, je Matteo Salvini videti precej manj izbirčen v iskanju političnih zaveznikov. V Italiji je to že pokazal, ko se je v Rimu brez sramu obdal z obritoglavci Casa Pound, ki se odkrito navdihujejo v rasistični in nacistični ideologiji. Podobne prijatelje zdaj zbira po Evropi, kjer ga prav tako nič ne moti druženje z najbolj nespodobno skrajno desnico, od koroških populistov do madžarskih neonacistov. Morda si Salvini to druženje zamišlja le kot taktično potezo brez trajnejših posledic, toda nikoli ne veš, česa se od takih prijateljev lahko nalezeš. Preseneča nas pomanjkanje vsakega odpora v sami Severni ligi, kjer so aktivni tudi nekateri Slovenci in gotovo mnogi aktivisti, ki z nacizmom nimajo nič skupnega. Jih nova Salvinijeva usmeritev nič ne moti? Kaj pa somišljeniki SDS? Ali jim v taki družbi ni malce nelagodno? evropa - Madžarska hiti z gradnjo zidu, begunci pa pešačijo Nemčija pripravljena sprejeti pol milijona beguncev vsako leto zgonik, čedad Statuti povzročajo glavobole BERLIN - Nemčija in Švedska sta se včeraj, kot najbolj zaželeni destinaciji med migranti, zavzeli za določitev obveznih kvot za prerazporeditev beguncev po 28 državah članicah EU. Na Madžarskem je dan minil dokaj mirno, nekaj beguncev je na železniški postaji čakalo na prevoz na zahod, dve skupini pa sta se iz sprejemnega centra Roszke odpravili peš. Nemška kanclerka Angela Merkel in švedski premier Stefan Lofven sta včeraj po pogovorih v Berlinu poudarila, da je nujno določiti nek stalen razdelitveni ključ, po katerem si bodo države razdeljevale begunce. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 beguncev, na Švedskem pa več kot 80.000. Nemčija je tudi pripravljena v bodoče vsako leto sprejeti po pol milijona beguncev, je dejal podkancler Sigmar Gabriel. Na 2. strani ZGONIK, ČEDAD - Statut Julijske medobčinske teritorialne unije v zgoniškem občinskem svetu ni prodrl. Na ponedeljkovi seji sta bili namreč za njegovo odobritev potrebni dve tretjini glasov, a nazadnje je bilo na voljo le 7 glasov na 13. Zupani občin medobčinske zveze »Na-diže« pa so po napovedih spet zavrnili statut, ki ga bo torej pripravil od Dežele FJK imenovan komisar. Na 4. in 6. strani 50 let KK Bor Prva ekipa tržaškega Bora v sezoni 1965/66 trst - Duhovniki Kdo bo uresničil papeževo željo? TRST - Papež Frančišek je v nedeljo pozval vse katoliške župnije v Evropi, naj pred jubilejnim letom usmiljenja poskrbijo za begunske družine. Kardinal Angelo Bagnasco je že izračunal, da bi tako lahko rešili iz zagate kakih sto tisoč ljudi. Slovenski duhovniki na Tržaškem papeževih besed še niso obravnavali, zanje je to strela z jasnega. Čakajoč na navodila tržaške škofije opozarjajo, da primernih prostorov v resnici ni prav veliko. Na 7. strani doberdob - Nižja srednja šola Novi prostori še niso vseljivi /■11 V vrtcih in šolah 4440 učencev in dijakov Na 3. strani Mednarodni aktivizem Severne lige Fjk Na 3. strani Več pozornosti Terskim dolinam Na 4. strani Navdušujoč praznik zbora Rdeča zvezda Na 8. strani Goričani se pritožujejo zaradi smradu Na 11. strani 2 Sreda, 9. septembra 2015 ITALIJA, SVET / begunska kriza - Vse bolj dramatične razmere na grških otokih Nemčija in Švedska za kvote, Madžarska pa hiti graditi zid Izvedenec pojasnjuje zakaj namestitev beguncev v državah Perzijskega zaliva ni realna BERLIN - Nemčija in Švedska sta se včeraj, kot najbolj zaželeni destinaciji med migranti, zavzeli za določitev obveznih kvot za prerazporeditev beguncev po 28 državah članicah EU. Na Madžarskem je dan minil dokaj mirno, nekaj beguncev je na železniški postaji čakalo na prevoz na zahod, dve skupini pa sta se iz sprejemnega centra Roszke odpravili peš. Nemška kanclerka Angela Merkel in švedski premier Stefan Lofven sta včeraj po pogovorih v Berlinu poudarila, da je nujno določiti nek stalen razdelitveni ključ, po katerem si bodo države razdeljevale begunce. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 beguncev, na Švedskem pa več kot 80.000. Nemčija je tudi pripravljena v bodoče vsako leto sprejeti po pol milijona beguncev, je dejal podkancler Sigmar Gabriel. Glede nove izredne sheme za porazdelitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah EU, ki jo bo danes v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker, je Merklova dejala, da jo pozdravlja, a opozorila, da je to šele »prvi pomemben korak«. Lofven pa je posvaril, da smo priča »humanitarni katastrofi« ter da imamo do beguncev globoko človeško in moralno odgovornost. »Žalosten sem, da obstaja toliko držav, ki se izmikajo svoji odgovornosti,« je dejal in obenem izrazil »ponos«, ker ima njegova Švedska tako velikodušno politiko do priseljencev. Evropski komisar za migracije Di-mitris Avramopulos je v Evropskem parlamentu izrazil prepričanje, da bo razporeditev 40.000 beguncev po državah članicah EU, ki jo je Evropska komisija predvidela v začetku julija, kmalu izpolnjena. A kot je ocenil, je sedanja begunska kriza fenomen, ki bo Evropo zaposloval vsaj še nekaj let. Posebni predstavnik ZN za migracije in razvoj Peter Sutherland je danes v Ženevi terjal "globalen odziv" na begunsko krizo, ki trenutno pretresa Evropo, saj morajo svoj del bremena in odgovornosti prevzeti vse države na svetu, ne glede na geografsko lego. Kot je še ocenil, pošiljanje denarja v države, kot je Sirija, ne more nadomestiti sprejema beguncev. Medtem je Madžarska napovedala pospešeno gradnjo zidu vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo, s čimer želi preprečiti beguncem prestop meje. Tako je po zaslišanju pred parlamentarnim odborom v Budimpešti napovedal nov kandidat za obrambnega ministra Istvan Si-micsko, ki naj bi nasledil Csabeja Hendo, ki je v ponedeljek v sporu zaradi zidu odstopil. Sicer pa je na Madžarsko letos prispelo okoli 165.000 beguncev, v Avstrijo pa več deset tisoč. Obe državi nista končni cilj beguncev, saj si ti večinoma želijo v Nemčijo. Iz sprejemnega centra v madžarskem Roszkeju sta se včeraj mimo policijskega kordona prebili dve skupini beguncev, okoli 100 do 150 ljudi, ki sta se peš odpravili proti zahodu. Ena skupina, v katerih so tudi družine in otroci, se je odpravila vzdolž železniške proge v smeri mesta Szeged. Policija množice ni ovirala, jih je pa spremljala in zaradi varnostnih razlogov tudi ustavila vlak. Druga skupina je šla po avtocesti M5 v smeri Budimpešte. Podoben pohod beguncev iz Rosz- keja v smeri Budimpešte je po avtocesti potekal že v ponedeljek, a je skupina pozno zvečer odnehala, policija pa jih je odpeljala nazaj v Roszke. Agencija ZN za begunce (UNHCR) je včeraj razkrila, da je na grških otokih kar 30.000 beguncev in migrantov, od tega kar 20.000 samo na otoku Lezbos, na Kosu pa kakih 4500. Število prihodov je naraslo preko konca tedna, nato pa se znova zmanjšalo, a še vedno dnevno beležijo več tisoč novih prihodov. Najbolj obremenjen ostaja otok Lezbos, kjer so v ponedeljek zvečer znova izbruhnili spopadi med mi-granti in policijo. Ob valu predvsem sirskih beguncev, ki se zgrinjajo v Evropo, se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj se ti raje ne zatekajo v bližnje bogate države v Perzijskem zalivu. Po besedah poznavalca regije Primoža Šterbenca gre za kompleksno vprašanje, razlogi za to pa so na obeh straneh. Sirski begunci iz nesunitskih skupnosti, to so kristjani in alaviti, ne želijo v zalivske države, ker tam delujejo skrajne sunitske skupine, ki bi jih lahko napadale. Zaradi sa- mih napetosti pa si v zalivske države ne želi tudi marsikateri sirski sunit. Med sirskimi begunci prave motivacije za odhod v zalivske države ni tudi zato, ker že v domovini niso imeli pravih političnih pravic. Zalivske države na drugi strani ne kažejo interesa za sprejem beguncev, ker imajo že sedaj strukturo prebivalstva v prid rezidentom, ki ne izhajajo iz teh držav in so tam na začasnem delu. V Katarju na primer ima izmed 1.700.000 rezidentov zgolj 250.000 ljudi katarsko državljanstvo, podobno je v emiratih. Poleg tega bi morale zalivske države, če bi hotele sprejeti pred vojno bežeče Sirce, spremeniti azil-no zakonodajo. Posledično bi se lahko zgodilo, da bi tudi tuji delavci, ki večinoma prihajajo z indijske podceline oz. jugovzhodne Azije, zaprosili za azil. So pa včeraj solidarnost z begunci napovedali vodilni nogometni klubi v Evropi, ki bodo od vsake prodane vstopnice za ogled tekem lige prvakov ali evropske lige namenili po en evro v sklad za reševanje begunske krize. Skupno naj bi šlo za približno tri milijone evrov. (STA) katoliška cerkev - O manj spornih primerih bo odločal škof Papež Frančišek poenostavil postopek razveljavitve zakona VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj objavil podrobnosti o reformah, po zaslugi katerih bo postopek razveljavitve zakonske zveze za katolike v prihodnje enostavnejši, hitrejši in brezplačen. Razveljavitev zakonske zveze je za katolike edina možnost, če se želijo znova poročiti in pri tem ne kršiti cerkvenega nauka oziroma ne živeti v grehu. Za razveljavitev bo po novem potrebna privolitev le enega in ne več dveh cerkvenih sodišč, za obravnavo pa načeloma ne bo več treba plačati, je v pismu vernikom pojasnil Frančišek. Za manj sporne primere je predviden še poseben skrajšan postopek, ki ga bo vodil posamezen škof in ne več sodišče. Gre sicer za pričakovan korak pred oktobrsko sinodo, na kateri se bodo zbrali katoliški škofje z vsega sveta in razpravljali o načinih, kako Vatikan približati sodobnim življenjskim slogom, med drugim v odnosu do homoseksualcev in ponovno poročenih ločencev. Zakonske zveze so lahko v katoliški cerkvi razveljavljene iz več razlogov, na primer če eden od zakoncev ne želi otrok, če je skušal s poroko zaobiti migracijsko zakonodajo, če sta bila nevesta ali ženin v poroko prisiljena ali če zakon ni bil nikoli konzumiran. Faktorja sta lahko tudi alkoholizem in odvisnost od drog. Frančišek je sedanji postopek že večkrat kritiziral kot nesmiselno birokratski, drag in nepošten. Narediti ga želi bolj demokratičnega in preprostega, kar bo verjetno vodilo v večje število razveljavitev, čeprav samih pogojev, pod katerimi je razveljavitev sploh mogoča, papež ne spreminja. V včerajšnjem pismu je namreč jasno potrdil načelo trajnosti zakonske zveze in izpostavil, da za »ogromno število vernikov« razveljavitev vsaj trenutno ne pride v poštev. Kot je pojasnil monsignor Pio Vito Pinto, ki je na čelu t.i. Rimske Rote - cerkvenega sodišča tretje stopnje, ki deluje v okviru rimske kurije in je najvišja instanca v primerih razveljavitve zakonske zveze -, gre za najbolj daljnosežne reforme od časa papeža Benedikta XIV. v 18. stoletju. (STA) turčija - Zaostritev s Kurdi Turška vojska v boju proti PKK vdrla v Irak ANKARA - Posebne sile turške vojske so včeraj v boju proti prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK) prek meje vkorakale na sever Iraka. Operacija sledi dvema napadoma kurdskih upornikov na turške varnostne sile, ki sta terjala življenja najmanj 30 policistov. V najnovejšem napadu PKK je bilo včeraj med izvajanjem patrulje na vzhodu države ubitih 14 turških policistov. V nedeljo je v dvojnem bombnem napadu na skrajnem jugovzhodu države umrlo 16 policistov. Šlo je za napad z največjim številom žrtev v vrstah turških varnostnih sil, odkar so se med njo in PKK julija znova razvneli spopadi. Turške zračne sile so v odgovor včeraj ponoči začele z obsežno operacijo proti tarčam PKK na severu Iraka, kjer imajo uporniki številna oporišča. Poleg tega se je turška vojska odločila še za prečkanje meje s kopenskimi silami, je povedal turški vladni vir. Kot je pojasnil, gre za kratkoročni ukrep, katerega namen je preprečiti pobeg teroristom. Po poročanju tiskovne agencije Dogan dve enoti turških posebnih sil ob podpori vojaških letal lovita skupino približno 20 upornikov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po zadnjih napadih obljubil, da države ne bodo prepustili »teroristom«. Operacije varnostnih sil proti PKK so skupini po njegovih besedah zadale "resno škodo" tako doma kot na tujem. hrvaška - V njej tri vladne in še tri druge stranke Levosredinska koalicija Istrska IDZ dviga ceno in še razmišlja, ZAGREB - Predsedniki treh strank hrvaške vladne koalicije in še treh drugih hrvaških strank so včeraj v Varaždinu podpisali sporazum o oblikovanju novega levosredinskega predvolilnega zavezništva. Nadeli so mu slogan "Hrvaška raste, ni vrnitve k staremu". Sporazum so podpisali hrvaški premier in vodja socialdemokratov (SDP) Zoran Milanovic, vodji vladnih Hrvaške narodne stranke (HNS) in Hrvaške stranke upokojencev (HSU) ter predsedniki še treh strank - Hrvaških laburistov - Stranke dela (HL), Avtohtone - hrvaške kmečke stranke (A-HSS) in Zagorske stranke (ZS). Milanovic je ob podpisu poudaril, da se Hrvaška krepi na vseh področjih. »Porast smo uresničili v težkih pogojih in ni več vrnitve k staremu. Uvedli smo red in danes peljemo Hrvaško naprej. Vemo, kako reševati težave,« je nadaljeval in zatrdil, da je levosredinska koalicija pripravljena voditi državo tudi v naslednjih štirih letih. Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusic, ki je tudi predsednica HNS, je izjavila, da so za Hrvaško najpomembnejše gospodarske teme, čeprav se o njih ne govori veliko. Ocenila je, da bo na volitvah jasna izbira med Hrvaško, ki se gospodarsko krepi, in tisto, ki peša, ter med njihovo koalicijo, ki krepi državljanske svoboščine, in tisto, ki se pogreza v politične grožnje, strah in nestrpnost. ali bi spet vstopila v zavezništvo V levosredinski koaliciji so si razdelili tudi 140 mest na volilnih listah v desetih hrvaških volilnih enotah. Največ kandidatov, 94, bo imela SDP. HNS bo dobila 24 mest, HSU deset, laburisti osem in A-HSS štiri. Na Hrvaškem velja, da mora biti na vsaki volilni listi najmanj 40 odstotkov žensk. Šesterica strank se je obenem zavezala, da po volitvah nobena od njih ne bo vstopila v koalicijo s HDZ, v kateri je osem strank, od desnosredinskih do skrajno desnih. ZS je bila na primer na lokalnih volitvah leta 2013 v koaliciji s HDZ v Krapinsko-za-gorski županiji. Milanovic je povedal, da dopuščajo možnost, da se koaliciji pridruži še četrta stranka iz aktualne vladne koalicije, Istrska demokratska skupščina (IDS), ki zaenkrat v predvolilno zavezništvo ni želela vstopiti. Če si bodo v IDS premislili, bo tej največji hrvaški regionalni stranki SDP prepustila tri mesta na volilnih listah, HNS pa enega. Iz IDS so sicer sporočili, da se bodo o načinu udeležbe na prihodnjih parlamentarnih volitvah odločili 16. septembra. Predsednik IDS Boris Miletic je poudaril, da se lahko vključijo le v takšno v politično zavezništvo, ki bo močno podpiralo decentralizacijo države, samostojnost Istre kot regije in razvojne projekte, ki so pomembni za prebivalce hrvaške Istre. UNHCR pričakuje omilitev begunske krize šele novembra BUDIMPEŠTA - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjuje, da se bo trenutna kriza v Evropi omilila šele novembra. »Do konca oktobra ni pričakovati sprememb,« je v Budimpešti ocenil direktor UNHCR za Evropo Vincent Cochetel. Hkrati je napovedal, da je moč v prihodnjih dneh na balkanski poti, ki poteka od Turčije prek Grčije in Srbije, pričakovati okoli 42.000 novih beguncev. Po podatkih UNHCR je med begunci 85 odstotkov sirskih, iraških in afganistanskih državljanov. »Prepričani smo, da je krizo mogoče rešiti,« je še dejal Cochetel, a dodal, da je rešitev otežena, ker ni zaupanja med evropskimi državami. »Te krize ne more rešiti samo Nemčija,« je še dejal. Opozoril je še, da lahko UNHCR poveča svojo pomoč v Evropi le v primeru, če bodo članice ZN namenile več sredstev za to. Francosko letalstvo začelo z izvidniškimi leti nad Sirijo PARIZ - Francija je v okviru priprav na morebitne letalske napade na cilje IS v Siriji začela s prvimi izvid-niškimi leti nad to državo, je sporočil francoski zunanji minister Laurent Fabius. Spremembo francoske strategije do Sirije je namreč v ponedeljek napovedal francoski predsednik Francois Hollande, ki je dejal, da želijo »vedeti, kaj pripravljajo proti nam in kaj se počne sirskemu prebivalstvu«. Kot je sicer ponovil, Francija v Sirijo ne bo pošiljala kopenskih sil, saj bi bilo to "nerealistično". »Na regionalnih silah je, da prevzamejo svoj del odgovornosti«. Francija je z oporišča v Perzijskem zalivu poslala dve letali, opremljeni s kamerami, ki sta se tudi varno vrnili. Francija - tako kot tudi Velika Britanija - sodeluje pri obstreljevanju džihadistov v Iraku, ne pa tudi v Siriji, saj je uradni Bagdad zaprosil za tovrstno posredovanje mednarodne skupnosti, medtem ko mu režim sirskega predsednika Ba-šarja al Asada nasprotuje. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 32.210,50 -40,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 49,43 $ +3,78 ■ EVRO 1,1162 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 8. 9. 7. 9. ameriški dolar 1,1162 1,1146 japonski jen 133,82 133,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,047 27,026 danska krona 7,4615 7,4614 britanski fun 0,72440 0,73035 madžarski forint 314,22 314,03 poljski zlot 4,2268 4,2298 romunski lev 4,4263 4,4343 švedska krona 9,4188 9,4197 švicarski frank 1,0920 1,0871 norveška krona 9,2245 9,2645 hrvaška kuna 7,5605 7,5565 ruski rubel 76,0808 76,1067 turška lira 3,3633 3,3717 avstralski dolar 1,5976 1,6062 braziljski real 4,2346 4,2798 kanadski dolar 1,4757 1,4802 kitajski juan 7,1075 7,0954 indijska rupija 74,2300 74,5187 mehiški peso 18,8117 18,8887 južnoafriški rand 15,4210 15,5102 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 9. septembra 2015 3 šolstvo - Na slovenskih oz. dvojezičnih šolah v FJK se začenja novo šolsko leto V vrtcih in šolah letos 4440 učencev in dijakov Na Tržaškem jih je 2559, na Goriškem 1609, na Videmskem pa 272 - Prvošolcev je 843 TRST, GORICA, ŠPETER - Za slovenske oz. dvojezične vrtce in šole vseh stopenj v Italiji se z današnjim dnem pričenja obdobje začetka pouka v okviru novega šolskega leta 2015/2016. V Fur-laniji Julijski krajini se bo pouk uradno začel sicer šele v ponedeljek, 14. septembra, vendar so se na nekaterih šolah, zahvaljujoč se možnosti avtonomnega razporejanja, odločili, da bodo s poukom pričeli že v tem tednu. Tako bodo danes na Tržaškem v šolske klopi sedli učenci in dijaki vrtcev in šol Večstopenjske šole Vladimirja Bartola od Sv. Ivana ter Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in Liceja Franceta Prešerna. Jutri se jim bodo, vedno na Tržaškem, pridružili še vrstniki, ki obiskujejo vrtce in šole večstopenjskih zavodov na Opčinah in pri Sv. Jakobu ter Tehniški zavod Žige Zoisa in Humanistični in družbeno-eko-nomski licej Antona Martina Slomška. Na preostalih šolah in vrtcih na Tržaškem, Goriškem in Videmskem se bo pouk začel 14. septembra, isto velja za štiri občinske vrtce na Tržaškem. V prihodnjih dneh se bodo vrata vrtcev in šol odprla za 4440 učencev in dijakov, od katerih 2559 na Tržaškem, 1609 na Goriškem in 272 na Videmskem: toliko smo jih namreč našteli na podlagi najnovejših podatkov, ki so nam jih posredovali iz Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK ter iz uradov za šolstvo občin Trst in Devin-Nabrežina (bralce naj opozorimo, da so še vedno možna določena manjša odstopanja od teh številk). 1148 otrok bo obiskovalo otroške vrtce, 1623 osnovne, 864 nižje in 805 višje srednje šole. Prvošolcev, ki bodo obiskovali prvi letnik osnovne, nižje in višje srednje šole (za državne otroške vrtce v Uradu za slovenske šole nimajo podatka o prvem letniku, medtem ko smo jih za občinske vrtce pridobili, vendar bomo za zdaj podatek o prvem letniku izpustili), je 843: 332 prvošolcev je na osnovnih, 318 na nižjih in 193 na višjih srednjih šolah. Zopet bomo priča podobnim prizorom (arhivski posnetek prvega dne pouka na liceju Prešeren v Trstu septembra lani) fotodamj@n Če pogledamo bolj podrobno po pokrajinah, naj omenimo, da bo populacija slovenskih vrtcev na Tržaškem, tako državnih kot občinskih, v novem šolskem letu štela 600 otrok, medtem ko bo na Goriškem vrtce obiskovalo 448 otrok, v Špetru pa 100. Osnovne šole na Tržaškem bo obiskovalo 908 učencev, od katerih 179 v prvem letniku. Na Goriškem imajo 602 osnovnošolca, od teh 130 prvošolčkov, v Špetru pa 113 učencev, od katerih jih bo v prvi razred vstopilo 23. Če pogledamo zdaj na nižje srednje šole, bo le-te na Tržaškem obiskovalo 502 dijaka, pri čemer bo 194 dijakov v prvem letniku. Na Goriškem so 303 nižješolci, od katerih jih bo 104 obiskovalo prvi letnik, v Špetru pa bo nižja srednja šola štela 59 dijakov, od katerih 20 v prvem letniku. Slovenske višje srednje šole bo na Tržaškem obiskovalo 549 dijakov, od katerih jih bo 135 prvič vstopilo v razred. Na Goriškem imajo 256 višješolcev, od teh 58 v prvem letniku. (iž) ŠTEVILO UČENCEV IN DIJAKOV V SLOVENSKIH ŠOLAH V FJK POKRAJINA TRST 1.letnik Skupno Vrtci (*) 600 Osnovne šole 179 908 Nižje srednje šole 194 502 Višje srednje šole 135 549 POKRAJINA GORICA Vrtci (*) 448 Osnovne šole 130 602 Nižje srednje šole 104 303 Višje srednje šole 58 256 POKRAJINA VIDEM Vrtci (*) 100 Osnovne šole 23 113 Nižje srednje šole 20 59 Skupno 843 4440 (*) V šolskem uradu ne razpolagajo s podatkom o prvem letniku vrtcev. deželni svet Sprejet zakon o poteh vina in okusov v Fjk Deželni svet FJk je včeraj popoldne sprejel zakon, ki na novo ureja organizacijo in promocijo t.i. vinskih poti in poti okusov. V ta namen bo leta 2016 na voljo 120.000 evrov, ki jih bo upravljala Dežela preko ustanov Turismo FVG in Ersa. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je v svojem posegu izpostavil pomen celovite promocije teritorija v nedeljivi povezavi med turističnimi delavci, kulturnimi ustanovami, javnimi upravami in kmetovalci, ki zagotavljajo vrhunske proizvode, od vina do suhih mesnin, mlečnih izdelkov in sadov zemlje. Spomnil je na neslavni epilog projekta vinske poti Terana na Tržaškem, od katere so ostali le zanemarjeni smerokazi. Pri tovrstnem upravljanju so potrebni doslednost, sodelovanje med raznimi osebki in podpora javne uprave. Deželni svet je sprejel tudi Ga-brovčeva dopolnila, s katerimi so v nov deželni zakon izrecno zapisali obvezo do spoštovanja priznanih manjšinskih jezikov na smerokazih in ostalih javnih napisih, ki bodo promovirali t.i. poti vina in okusov za gospodarski razmah naših kmetij in kleti, pa tudi gostinskih in drugih trgovskih obratov. Motorist nadaljeval vožnjo brez dovoljenja KOPER - Policija koprske PU je predvčerajšnjim popoldne prejela obvestilo, da na Črnem kalu ponovno divjajo motoristi. Policisti so na kraju opravili kontrolo prometa, nato pa so od Črnega kala proti useku Kastelec vozili za voznikom motornega kolesa, katerega je vozil 50-letni Koprčan. S sistemom Provida so mu izmerili povprečno hitrost 169 km/h. Sledil mu je odvzem vozniškega dovoljenja in obdolžilni predlog. Čez nekaj minut so ugotovili, da je Koprčan kljub odvzemu vozniškega dovoljenja nadaljeval z vožnjo, zato so ga ponovno ustavili na Črnem kalu, kjer so mu odredili zaseg motornega kolesa. politika - Severna liga iz FJK navezuje stike s srednjeevropskimi desničarji in populisti Ali snujejo »internacionalo nestrpnih«? Po sestankih z Janševo SDS in s predstavniki koroške FPO napovedujejo na Trbižu novo srečanje tudi s Salvinijem in celo z madžarskimi neonacisti stranke Jobbik VIDEM - Nobena skrivnost ni, da je bodeča žica, s katero se Madžarska skuša, sicer dokaj neuspešno, ograditi od Srbije in pritiska beguncev, za italijansko Severno ligo vzoren ukrep spričo vse večjega priliva tisočev, ki iz Sirije bežijo pred vojno. Vidni predstavniki italijanske populistične desnice ob vsaki priložnosti dokazujejo, da gledajo na spornega madžarskega premiera Viktorja Orbana z neprikrito simpatijo. Severna liga Furlanije Julijske krajine pa gre še dlje in je v zadnjih tednih prevzela aktivno vlogo spletanja mednarodnih vezi v srednjeevropskem prostoru, kjer snujejo nekakšno »internacionalo nestrpnih«. Medsebojno otipavanje s ciljem skupne strategije proti migrantom (oziroma proti »ilegalcem«, kot jih sami nazivajo), naj bi bil prvi korak v povezovanju srednjeevropskih desnih populistov v konfliktu s politiko Bruslja, toliko bolj po zasuku, ki so ga Evropski uniji dale najnovejše odločitve nemške kanclerke Angele Merkel glede integracije beguncev iz Sirije. Kot navaja furlanski dnevnik Messaggero Veneto, sta med najbolj aktivnimi v spletanju te mednarodne mreže tržaški poslanec in vodja li-gaške skupine v poslanski zbornici Massimilia-no Fedriga in strankin referent za Kanalsko dolino Stefano Mazzolini. Potem ko je Fedriga v prejšnjih dneh navezal stik s slovensko desnico Videz aktivistov madžarskega Jobbika ni prav pomirjujoč ... in se sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo in s poslancem SDS Danijelom Krivcem, nekdanjim županom Bovca, naj bi Mazzolini na strankin deželni sedež v Reani del Roiale povabil še Ewalda Modritscherja, Wendelina Mol-zerja e Christiana Raggerja - vidne predstavni- ke koroške Fpo, skrajne nacionalistične stranke desnice, ki jo je svoj čas vodil Jorg Haider. Fedriga je povedal, da želijo vzpostaviti trajno sodelovanje s strankami, s katerimi imajo sorodne politične poglede na problem priseljevanja in se želijo podati na skupno politično pot, ki da bo seveda alternativna poti, po kateri zdaj stopa Evropa. Pristavil je, da so sogovorniki iz Slovenije in Koroške enako kot oni zaskrbljeni zaradi priseljevanja, ki tukajšnjim regijam prinaša samo probleme in družbene napetosti. Za begunce, ki se umikajo pred vojno in imajo pravico do mednarodne pomoči, ima Fe-driga v mislih svojevrstno rešitev: koncentrirali naj bi jih na določenih območjih na severu Iraka in tudi v sami Siriji, kjer naj bi bili po njegovih trditvah na varnem pred spopadi. V vsakem primeru pa je treba biti odločni in že na meji zavrniti vse, ki nimajo pravice do vstopa v Italijo. Mazzolini pa je novinarjem napovedal, da bo konec septembra ali kvečjemu v začetku oktobra na Trbižu ponovno srečanje s predstavniki koroške Fpo in slovenske Sds, ki naj bi se ga udeležil tudi vodja Severne lige Matteo Salvini. »Že od Haiderjevih časov se zavzemam za tesnejše sodelovanje s tistimi strankami, ki govorijo naš isti politični jezik,« razlaga Mazzolini, ki si prizadeva, da bi na srečanje prišli tudi predstavniki madžarske stranke Jobbik, ki vodi desno opozicijo proti Viktorju Orbanu in s svojimi izpadi nestrpnosti in antisemitizma že kar zaudarja po nacizmu. M.M. 4 Sreda, 9. septembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / čedad - Na sestanku za medobčinsko zvezo Nadiže Župani spet zavrnili statut zveze, pripravil ga bo komisar ČEDAD - Tudi zadnji sestanek županov občin, ki sestavljajo medobčinsko zvezo „Nadiže" se je zaključil brez presenečenj. Predlog statuta nove ustanove so namreč župani še enkrat zavrnili, kar pomeni, da ga bo pripravil komisar, ki ga bo deželna uprava imenovala v prihodnjih dneh. Skupščino županov 17 občin, ki spadajo v tako imenovano zvezo Na-diže in med katerimi je tudi sedem občin Nadiških dolin, je sklical če-dajski župan Stefano Balloch, potem ko je deželni odbornik Paolo Panon-tin podaljšal rok za sprejetje statuta pred imenovanjem komisarja. Toda prav tako, kot se je že zgodilo 23.avgusta, ko skupščina županov ni sprejela predloga statuta medobčinske zveze, tudi na ponedeljkovi seji ta dokument ni bil deležen zadostne podpore, kar je bilo sicer predvidevati. Še več: skupini županov, ki so se vzdržali, sta se tokrat pridružila tudi beneška župana Lu-ca Postregna (Srednje) in Germano Cendou (Sovodnja), potem ko je skupščina zavrnila njune predloge, da bi statut namenil večjo pozornost slovenski jezikovni skupnosti (kot na primer dvojezična imena vasi in občin, kjer se izvaja zaščitni zakon) in goratemu območju Nediških dolin, za katere je bila v predlogu statuta predvidena ustanovitev posebnega „podobmočja". Cendou in Postregna sta se tako vzdržala skupaj s predstavnikoma občin Moimacco in Pre-mariacco. Proti predlogu je potem glasovalo sedem občin, ki so med tistimi, ki so proti reformi krajevnih uprav vložile priziv na deželno sodišče: Grmek, Podbonesec, Svet Lenart, Prapotno, Tavorjana in Corno di Ro-sazzo. Predlog statuta je bil tako deležen naklonjenosti samo predstavnikov občin Manzano, Remanzacco, San Giovanni al Natisone, Buttrio in Čedad. Predstavnika Občine Dreka pa tako kot avgusta tudi tokrat ni bilo na srečanju. (NM) Pogled na Čedad s Hudičevim mostom čez Nadižo nm ljubljana - Danes Srečanje ob 50-letnici Drage LJUBLJANA - Na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa (Cankarjeva 1, 4. nadstropje) bo danes ob 17. uri okrogla miza ob 50-letnici Drage z naslovom Draga: prehojena pot, sedanjost in vizija. Po uvodnem pozdravu Borisa Pleskoviča in Sergija Pahorja bodo o Dragi z urednikom Časnika Alešem Mavrom razpravljali kardinal Franc Rode, publicist Igor Omerza in tržaški šolnik ter kulturni delavec Tomaž Simčič. Pobudo prirejajo Časnik, Svetovni slovenski kongres in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Draga je od samega začetka tik ob slovenski meji na Opčinah ustvarjala prostor za odprt dialog tudi in predvsem o temah ter vprašanjih, o katerih v matični Sloveniji zaradi komunističnega režima ni bilo dovoljeno govoriti, je med drugim zapisano v vsebinskem izhodišču današnje okrogle mize. bardo - Delegacija SKGZ in SSO na srečanju s predstavnikoma krajevne stvarnosti Več pozornosti Terskim dolinam Na tem območju so bili doslej Slovenci najbolj zapostavljeni - Letošnja pomoč Urada za Slovence in krovnih organizacij naj bo redna Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij prepričano zagovarjata potrebo, da se v Ter-skih dolinah zagotovi vse potrebno, da bi Slovenci dobili boljše pogoje za svojo aktivnost in uveljavitev. Dejstvo je, da so prav Terske doline najbolj zapostavljeno območje Slovencev na Videm-skem in da potrebujejo širšo solidarnost in pomoč slovenske narodne skupnosti, same Slovenije in samih deželnih inšti-tucij. To je srž ugotovitev z daljšega srečanja, ki ga je v Bardu imelo zastopstvo obeh krovnih organizacij, v katerem so bili deželni predsednik SKGZ Rudi Pav-šič (ob njem še Luigia Negro in Dorica Kresevič) in pokrajinski predsednik SSO Riccardo Ruttar, s predstavnikoma krajevne društvene stvarnosti Viljemom Černom in Luiso Cher. afera patria - Premier Cerar Zastaranje zadeve ni dobro za nikogar CELJE - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar ocenjuje, da dejstvo, da je sodna zadeva Patria zastarala, ni dobro za nikogar. »Ni dobro za pravno državo, saj ne vemo, kakšen bi bil sodni epilog, nenazadnje pa ni dobro niti za Janeza Janšo, saj bo vprašanje o tej zadevi ostalo neodgovorjeno,« je povedal ob robu včerajšnjega odprtja mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Kot je napovedal premier, se bo tudi zato skupaj s pravosodnim ministrom in celotno vlado trudil sprejeti vse tiste ukrepe, ki bi slovensko pravno državo naredili bolj učinkovito. Predvsem da bi ta delovala hitreje in da bo tudi v pomoč gospodarstvu. »Še posebej na tem področju je namreč čutiti breme prepočasnih postopkov in administrativnih ovir, ki jih vlada začenja postopno odpravljati, kar pa je dolg proces,« je v luči obiska največjega slovenskega sejma obrtnikov in pod- jetnikov dejal Cerar. Ob tem je dodal, da se v Sloveniji številni odmevni sodni procesi dostikrat razvijejo tako, da po nekaj odločitvah v eno smer pride do nasprotne odločitve na višjih stopnjah, kar je v pravnem sistemu sicer predvideno in do neke mere normalno. »A neusklajenost znotraj sodnega sistema je dosegla neko kritično točko, kar mora biti poseben izziv za sodstvo in tudi za druge pravosodne institucije. Vlada se bo v to v skladu s svojimi pristojnosti zagotovo še bolj aktivno vključila,« je še dodal premier. Okrajno sodišče v Ljubljani je po tistem, ko je ustavno sodišče aprila soglasno razveljavilo vse sodbe v zadevi Patria in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, odločilo, da je proces zastaral za vse tri obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Stranke imajo osem dni časa, da se pritožijo. državni zbor - Po odhodu J.Moderndorferja Bratuškova v skupini nepovezanih poslancev Bratuškova in Bon Klanjščkova postali nepovezani poslanki zato, ker je nekdo izstopil iz poslanske skupine in je ta ugasnila. To se redko zgodi, ta vprašanja pa bo treba po njegovih besedah razčistiti. Že dalj časa se špekulira tudi o morebitnem prestopu Moderndorferja, ki je sicer v svoji politični karieri med drugim deloval v LDS, PS in ZaAB, v največjo vladno stranko, SMC. A za zdaj uradnega obvestila o njegovem izstopu iz poslanske skupine ZaAB še ni. Tatovi v knjižnici, cerkvi in stanovanju KOPER - V Sežani je nekdo ponoči vlomil v knjižnico, od koder je ukradel 90 evrov gotovine. Iz piranske cerkve so neznanci ukradli manjši križ s podstavkom iz medenine in večji leseni svečnik, nato pa še prostovoljne prispevke. V Portorožu je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. Pregledal je notranjost hiše, omare in predale, nato pa odnesel 100 evrov gotovine. LJUBLJANA - Poslanec Jani Mo-derndorfer je po odhodu iz stranke ZaAB uradno zapustil tudi njeno poslansko skupino, so za STA včeraj potrdili v stranki. Kot so dodali, s tem poslanska skupina ugaša, saj jo lahko tvorijo najmanj trije poslanci. Preostali poslanki ZaAB Alenka Bra-tušek in Mirjam Bon Klanjšček sta se zaradi tega z Bojanom Dobovškom povezali v poslansko skupino nepovezanih poslancev. Vsi trije so v DZ formalno vložili dokumentacijo za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev. Ustanovitev sicer lahko zapletejo poslovniški pogoji, ki pa so v tem delu po mnenju Do-bovška neživljenjski. Kot je Dobovšek dejal v izjavi novinarjem v DZ, bodo najprej počakali na odgovor predsednika DZ Milana Brgleza, se zatem posvetovali s pravniki in ukrepali naprej. Vsekakor je treba nekaj "življenjsko" urediti, ugotavlja Dobovšek. Poslanci, ki postanejo nepovezani, namreč po njegovih besedah nimajo strokovne pomoči in ne morejo glasovati na odborih, kar se mu zdi nedemokratično. Izpostavil je tudi, da sta V lepo urejenem krajevnem muzeju so se predstavniki krovnih organizacij seznanili z dejavnostjo društva in etnografskega muzeja, ki je bil dograjen in urejen v okviru evropskega projekta Zbor zbirk. Slovenci Terskih dolin želijo biti obravnavani enakovredno kot ostale slovenske stvarnosti na Videmskem in v zamejstvu sploh. Potrebujejo pa minimalno operativno osnovo in bolj prepričan kadrovski pristop, ki edina lahko zagotovita določeno organizirano kontinuiteto. S tem v zvezi so izrekli zadovoljstvo, da so bili letos, s strani Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu ter samih krovnih organizacij, deležni posebne podpore. Tako Viljem Černo kot Luisa Cher sta bila mnenja, da ta "novost" predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje delovanje in sta izrazila prepričanje in željo, da mora letošnja pozornost postati redna. Ob takem pristopu bodo v Terskih dolinah lahko brez večjih težav načrtovali društveno in muzejsko bodočnost, prirejali pobude ter storili vse, da bodo slovenski jezik in njegove narečne izpeljanke ohranili svoje dostojanstvo in se širili. S tem v zvezi je še posebej pomembno, da se primerno reši vprašanje dvojezičnega poučevanja. Potrebno bo, da se različne interpretacije šolskega pristopa rešujejo v interesu mladih iz teh krajev in ne v birokratsko-institucionalni logiki. Osnova mora biti zaščitni zakon, ki občine teh dolin postavlja v dvojezično območje. Škoda je, da je bilo v zadnjem času vloženega toliko truda, da bi tudi ti kraji dobili dvojezičen pouk, in da se je na koncu vse izjalovilo. Srečanja v Bardu je ponudilo priložnost za poglobljeno analizo položaja Slovencev na Videmskem, ki se morajo boljše povezati med seboj in ustvariti vse pogoje, da bodo Slovenci iz Kanalske, Terske in Nadiške doline ter iz Rezije bolje povezani med seboj in ustvarjali potrebno celoto, ki se bo prepletala in bogatila s stvarnostjo na Goriškem, Tržaškem in s čezmejno sosesko. Na fotografiji z leve: Luigia Negro, Luisa Cher, Viljem Černo, Rudi Pavšič in Riccardo Ruttar IZ VOJNIH ČASOV_Sreda, 9. septembra 2015 5 ob razstavi »pot v svobodo, da ne bi pozabili« v prosvetnem domu na opčinah O pri Fernetičih padlem bombniku, usodi pilotov in o domačih pričevalcih Opisal bom dogodek, ki sem ga doživel prvega oktobra 1944. leta na Fernetičih, kjer smo stanovali po bombardiranju Opčin. Bilo je nekaj čez poldan, ko sem se z bratom Torčijem igral na dvorišču pred hišo, ko je iz strani Sežane v smeri proti Opčinam priletelo ogromno letalo v plamenih. Preletelo je le nekaj metrov nad dimnikom naše hiše in obšlo na srečo vse hiše Fernetičev ter strmoglavilo, oziroma prisilno pristalo na gmajni med zadnjo hišo in železniško progo na levi strani ceste proti Opčinam. Dogodek me je tako prestrašil, da me je vsakič, ko sem se ga v kasnejših otroških letih spominjal objel strah in mi je še danes po tolikih letih še živ v spominu. Nekaj dni kasneje sem šel z očetom na Opčine, peljal me je na svojem kolesu. Ko smo prišli do mostu, ki prečka železniško progo, sem videl nemške vojake s čeladami, ki so stali pri razbitinah letala. Oče se ni niti za trenutek ustavil in peljal je naprej proti Opčinam. To so bili moji spomini. A za omenjeni dogodek sem se začel zanimati, ko sem leta 1970 naključno našel v majhnem jarku openske železniške električne napajalne postaje, med pre-gledovanjen ozemljitvene mreže, del alu-minjastega propelerja. Tedaj sem bil vzdrževalec omenjene centrale. In prav po oznakah, izdolbljenih na spodnjem delu propelerja, sem se dokopal do ugotovitve, da je pripadal bombniku B17g, štirimo-torni leteči trdnjavi ameriške izdelave. Edino letalo tega tipa, ki je strmoglavilo v teh krajih, je bilo prav tisto, ki sva ga skupaj z bratom Torčijem videla preleteti v plamenih našo hišo 1. oktobra 1944 na Frnečah. Ni bilo težko ugotoviti, kako se je ta del propelerja znašel na kraju, kjer sem ga po tolikih letih našel. Tedaj so namreč železniški tiri direktno povezovali omenjeno električno centralo z opensko postajo na Globačaju (Stazione Campa-gna) in Sežano. Tu so imeli sedež vzdrževalci električne železniške mreže. Ti so najbrž našli del propelerja, saj so bile razbitine letala tik ob železniški progi, ga prinesli na sedež in ga skrili v jašek, kjer sem ga po tolikih letih našel. In prav to je bil povod za mojo radovedno raziskavo. Iz pripovedi mojega očeta, tako se spominjam, so tedaj govorili, da je bil v letalu vključen avtomatski pilot, kar naj bi pripomoglo k temu, da je letalo letelo vodoravno. Člani posadke pa naj bi se rešili s padali, razen enega, ki je padel v stene in se ubil. Vseh skupaj pa naj bi jih bilo sedem. O tem sem večkrat razmišljal in se spraševal, kako je mogoče, da je letalo preletelo vse hiše in strmoglavilo na tako majhen prostor takoj po zadnji hiši. Dogodek pa se je razjasnil, ko sem leta 2003 obiskal prijatelja Milka Grgiča, po domače mu pravijo Blunko, doma je iz Gropade, ki sedaj stanuje na Ferneti-čih in je po poklicu krojač. Med pogovorom sem mu povedal tudi zgodbo o padcu tega letala, kar sem sam doživel in kar sem o tem vedel. Tedaj pa mi je on povedal drugi del zgodbe, ki je dopolnila mojo in ki jo je tudi sam doživel. Ameriški bombnik B17g naj bi zadela nemška protiletalska obramba že pri Postojni, a kljub temu je poletel do Lipice, kjer je naredil veliki krog, iz njega se je kadilo, nakar se je nad Lipico iz njega vrgel s padalom en član posadke. Tega so Nemci kasneje ujeli ter ga vozili in razkazovali po Sežani v ustrahovanje domačinov. Ko je bombnik letel nad Fer-netiči, so bili v njem trije člani posadke in zdi se, da je bil eden že mrtev. Jasno je, da je pilot iskal ustrezno ravnino za prisilni pristanek, zato je letalo naredilo velik krog, nakar se je pilot odločil, da se Del letalskega krila, hrani ga družina Komar s Fernetičev Spodnji del propelerja ameriškega letala B17g Bombnik leteča trdnjava - B 17g - (imel je 10- člansko posadko). Takšen je padel pri Fernetičih spusti prav na gmajno pri Fernetičih. Letalo torej ni strmoglavilo, ampak je zasilno pristalo. Zahvaliti se je treba prav prisebnosti pilota, da ni prišlo do prave tragedije, če bi letalo strmoglavilo na naselje. Po teh podatkih se ujema tudi število članov posadke, sedem se jih je vrglo s padali, kar so ljudje videli in je bilo torej znano vsem, trije pa so ostali v letalu, za katere se ni vedelo, deset je bilo celotno število članov posadke v teh letalih, oziroma sedem plus tri. Dva člana posadke, kot mi je pripovedoval Milko, verjetno dva pilota, sta ostala živa, eden naj bi bil lažje ranjen, tretji pa je bil že mrtev. Po padcu sta se pilota izvlekla iz letala in začela bežati v nasprotne si smeri. Eden je bežal proti Gro-padi, drugi pa proti Repentabru. Tistega, ki je bežal proti Gropadi, so videli teči po gmajni prav proti njim, bili so trije gro- pajski otroci, med njimi tudi Milko. Slučajno so bili na griču med Gropado in Fer-netiči, kjer so imeli skrito staro italijansko puško 91, in so prišli tja, da bi z njo na skrivaj streljali. Od tod so opazovali ves dogodek. Gmajna je bila tedaj gola, brez dreves, redko poraščena z brinjem, da si lahko videl tudi zajca daleč naokrog. Z Milkom sta bila njegova soletnika in prijatelja Edi Gojča-Flinkotov in Ladko Križmančič-Štefkov. Ko so videli ameriškega pilota teči proti njim, so mu šli naproti. On jim je spregovoril nekaj stavkov v slabi italijanščini, vprašal jih je, če vedo, kje so partizani in kako bi prišel v stik z njimi. Milko je povedal, da je bil pilot ves črn po obrazu, ne spominja pa se, če je bil ožgan ali umazan. Oblečen je bil v široke hlače z velikimi žepi, ob boku pa mu je visela pištola in nosil je kratek obložen jopič. Otroci so ga peljali v neko do- linico, ki ji po domače pravijo V njivah ter ga skrbno skrili in mu dali razumeti, naj tam počaka. Šli so domov in vse povedali Edijevemu dedu Zustu Gojči in nikomur drugemu. Ob mraku so šli z Zustom iskat ameriškega pilota in ga pripeljali v vas. Gospod Zusto ga je skril na skedenj ter mu nudil vse potrebno, da si je opomogel in pozdravil, otrokom pa priporočil, naj o tem dogodku nikomur nič ne govorijo, ker bi lahko prišlo na ušesa nezanesljivi osebi, ki bi jih lahko ovadila in sledile bi zelo hude posledice. Drugi dan so prišli Nemci ter začeli iskati po vasi in po gmajni ter spraševali ljudi, če so videli ameriške vojake, a nihče ni izdal ničesar. Proti večeru so Nemci odšli. Trije fantiči so se strogo držali Zuštovih priporočil. Niti svojim staršem niso nič povedali. Pilot je ostal skrit v Gropadi dva dni, nakar so ga prišli iskat partizani in ga kas- neje predali Američanom ali Angležem, kot vse pilote, ki so jih rešili v teh krajih. Za drugega pilota, ki je bežal proti Repentabru, Milko ni vedel povedati ničesar. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, če je ta človek oziroma pilot, ki so ga rešili pred Nemci, preživel vojno in kako je bilo z njim kasneje. Iz pripovedi so Nemci večinoma uporabnih delov letala razstavili in odpeljali, predvsem pa motorje. Ostalo pa so odnesli domačini in uporabili za razne namene. Mitraljez, ki je bil nameščen v spodnjem prednjem delu letala, ki so ga Nemci pustili, ker se je pri padcu pokvaril, so domačini razstavili in ga izročili partizanom, popravil in usposobil za rabo pa naj bi ga sam Anton Šibelja-Stijenka, ki je bil tudi izvrsten mehanik. Moj oče je dolga leta imel shranjena dva medeninasta tulca, jaz pa imam še danes spodnji del razbitega aluminijastega propelerja z vrezano oznako, s katero lahko ugotovijo pripadnost letala. Del letalskega krila pa hrani družina Komar s Fernetičev. Točen datum padca letala mi je povedala sedaj že pokojna gospa Marija Ko-košar, poročena Stojkovič. Tedaj je stanovala z družino v Orleku. Prvega oktobra 1944 je v popoldanskih urah rodila sina Karla, a preden je rodila, so ji prišli povedat, da je pri Fernetičih pravkar padlo veliko letalo. Z navedbo gospe Marije sem ugotovil točen datum padca omenjenega letala. Dodati pa moram še, da me je gospod Mario Dolenc z Opčin, dober poznavalec tedanjega letalstva, danes že pokojni, dopolnil s svojo pripovedjo. Bombniki B17g, oziroma tako imenovane leteče trdnjave te vrste, so prihajali z letališč Severne Afrike, kjer so imeli zavezniki svoja oporišča, in ne iz Italije, od koder so vzletale druge vrste zavezniških letal. Svoje spomine in pripoved sem napisal, kot sem jih slišal in doživel, a s prepričanjem, da bo marsikoga to zanimalo in tudi obudilo kak spomin na take dogodke iz tistih daljnih časov. Zoran Sosič / ŠPORT Sreda, 9. septembra 2015 6 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zgoniski občinski svet Statut medobčinske unije (zaenkrat) ni bil sprejet Statut Julijske medobčinske teritorialne unije v zgoniškem občinskem svetu ni prodrl. Na ponedeljkovi seji sta bili namreč za njegovo odobritev potrebni dve tretjini glasov. Toda zaradi (najavljene) odsotnosti ene občinske svetnice in vzdržanja dveh slovenskih svetnikov Stranke komunistične prenove oziroma stranke Slovenske skupnosti so bili na razpolago samo glasovi za absolutno večino, in sicer 7 na 13. Zgoniški občinski svet torej statuta ni sprejel in bo potrebna nova seja, na kateri bo za to dovolj absolutna večina glasov (polovica plus en glas). Statut bodo zato na prihodnjem zasedanju skupščine najbrž sprejeli, ostane pa dejstvo, da se je nekaj zataknilo. Sicer je problem v tem, da so bolj kot statut prišli do izraza kritike oziroma nasprotovanje deželni reformi krajevnih uprav. Čeprav so bili razlogi in izhodišča različni, je bila domala skupna ugotovitev, da je reformo po eni strani zaznamovala naglica, po drugi pa niso sploh upoštevali vloge in mnenj občinskih svetov. To so še najbolj poudarili občinska svetnika večine Jan Sossi (SKP, izvoljen v koaliciji Skupaj-Insieme) in opozicije Dimitri Zbogar (SSk), ki sta se pri glasovanju vzdržala, ter predstavnik opozicijske stranke Forza Italia Piero Geremia, ki je še zlasti poudaril, da ne bo reforma prispevala k varčevanju in da bodo občine ob svojo specifiko. Seja občinskega sveta se je v ponedeljek zvečer začela s poročilom županje Monice Hrovatin. Uvodoma je seznanila skupščino z delovanjem občinske uprave v zadnjem obdobju in z javnimi deli, ki jih izvajajo v zgoniški občini. Med temi so metanizacija osnovne šole v Zgo-niku za naložbo v višini 35000 evrov (25000 iz Sklada za Trst in 10000 evrov iz občinske bilance). Dalje so predvideni postavitev fotovoltaičnega sistema na strehi osnovne šole in popravilo žlebov za skupno investicijo 161 tisoč evrov, ki jo bodo krili v celoti z deželnim prispevkom, ter dela v občinskem športnem in kulturnem centru v višini 70000 evrov. V aprilu so se tudi zaključila dela za namestitev led luči v petih vaseh v zgoniški občini, je dodala županja, in sicer v Brišči-kih, v Saležu, v Koludrovci, Briščah ter Zgoniku. Naložba je bila 131.589 evrov in so jo krili večinoma z deželnim denarjem. Pred razpravo o medobčinski zvezi je županja Hrovatin še povedala, da je občinska uprava prejela pismo deželna odbornika Paola Panontina glede letnega programa združevanja občin. Prejšnji teden se je v Vidmu sestala skupščina županov manjših občin in iznesla skupno stališče, da v tej fazi prehoda občin v unije ni mogoče siliti tudi v združitve, ker bo že tako ogromno dela za občinske urade. Zgoniška občinska uprava bo zaradi tega pisno zahtevala nekatera pojasnila od Panontina, točneje glede treh vprašanj: kaj predvideva zakon v primeru, da se po referendumu občani izrečejo negativno, ali obstaja možnost odstopanja od minimalnega števila 3000 prebivalcev za občine, ki so vključene v zaščitni zakon, ter nenazadnje glede potrebe, da se v obdobju ustanavljanja unije ne vztraja s postopkom združevanja občin. Vsi se lahko strinjamo, da je treba zasledovati racionalizacijo stroškov, je dejala županja, a ne za vsako ceno in ne v tako hitrem času ter z neznanimi srednje-dolgoročnimi učinki. Sledila je predstavitev statuta medobčinske unije, ki ga je županja orisala po glavnih točkah. Poudarila je, da je statut dvojezičen in je v celoti zagotovljeno, da stopnja zaščite pravic slovenske manjšine ne sme biti nižja od že obstoječe. Naštela je tudi funkcije oz. storitve, ki jih bodo izvajali v okviru unije ter druge finančne in organizacijske aspekte, ne nazadnje pa je orisala sestavo in delovanje skupščine. Zupanja Hrovatin je glede reforme ocenila, da je sicer še nekaj nedorečenega. Zaenkrat namreč ni jasno, koliko bodo lahko zgoniška oziroma druge občine prihranile. Statut pa je dobro napisan in uravnovešen, je dejala in »predvsem iz čuta odgovornosti« povabila občinski svet, da ga sprejme. V primeru, da bo statut zavrnjen (sprejeti ga morajo vsaj 4 občinski sveti na 6), bo namreč o njem odločal komisar in ni nikjer zapisano, da bo upošteval od 6 županov izdelan dokument. Statut kljub temu ni prejel dovoljš-nje podpore, ker bi moralo glasovati zanj vsaj devet svetnikov. Jan Sossi je povedal, da je statut dober, a vzdržal se je, ker odločno nasprotuje deželnemu zakonu. Reforma je nedvomno pomembna, je dejal, vendar so jo izdelali v naglici in površno in jo bo zato zelo težko izvajati. Poleg tega je nedemokratična, je nadaljeval, ker niso upoštevali mnenja občin v deželi FJK. Razumljivi so torej prizivi na deželno upravno sodišče, ki se bo izreklo pred koncem meseca. Zbogar je dodal, da je stranka SSk že v začetku postavila v dvom pravno osnovo zakona in se tudi obrnila na DUS. Zupani na Tržaškem so odlično sodelovali in izdelali najboljši možen statut, je poudaril Zbogar, a drugod je bilo zelo drugače, kot se je to izkazalo na Goriškem in v Benečiji. Zbogar je zato izrazil upanje, da bo prišlo do sprememb v deželnem zakonu, ker je to popolnoma vsiljena reforma, ki oddaljuje ljudi od zanimanja za politiko in sploh za javno upravljanje. Aljoša Gašperlin ulica flavia Roparja s pištolo Šele dva tedna po dogodku se je razvedelo, da sta roparja 25. avgusta napadla zakonca v neki hiši v Ulici Flavia. Hiša pri številki 68 je na samem, prav zato sta jo storilca (nujna obraza sta bila odkrita) izbrala in vstopila vanjo. Tam sta po pisanju dnevnika Il Piccolo presenetila priletna zakonca (89-letnega Silvia Stransciacha in njegovo 74-let-no ženo Valerio), ju zvezala in jima grozila s pištolo. Moškega sta tudi oklofutala, iz hiše pa sta odšla z zlatnino v skupni vrednosti slabih pet tisoč evrov. Preiskavo vodi tožilec Massimo De Bortoli v sodelovanju s karabinjerji, tožilstvo pa se je odločilo, da dogodek zamolči. Tovrstni ropi so na Tržaškem zelo redki, nekaj podobnega se je lani zgodilo pri Bri-ščikih, kjer je bil plen menda še bolj skromen. Monica Hrovatin Jan Sossi Dimitri Žbogar Piero Geremia demokratska stranka - Praznik Unita V stiku z ljudmi Deset dni srečanj, okroglih miz in debat o aktualnih temah Tradicionalni Praznik Unita in Novega dela, ki ga prireja Demokratska stranka, bo letos minil v znamenju velikih novosti. Najbolj očitna je organizacija praznika samega, ki ne bo več domoval na Opčinah, pač pa bo potujoče narave, in ne bo trajal le vikend, ampak kar deset dni. »V neposrednem stiku z ljudmi in prostorom,« je na včerajšnjem predstavitvenem srečanju poudaril miljski župan, sicer pokrajinski tajnik Demokratske stranke Nerio Nesladek. Praznik torej brez običajne kulinarične kulise, pa ne zato manj bogat, vsaj po dogodkih sodeč. Na srečanjih, ki si bodo sledila skorajda vsak dan od danes dalje, bo beseda tekla o mestni politiki, turizmu in kulturnem utripu, o težavah oziroma potrebah posameznih mestnih rajonov ali Krasa ter o aktualnih in perečih temah kot so Julijska teritorialna unija, azbest in pa pribežniki. »Govorili bomo namreč o tem moralnem, humanitarnem vprašanju, s katerim se soočamo vsi,« je pojasnil Nesladek in izpostavil zlasti dva dogodka, med drugim današnje uvodno srečanje, ki bo v gledališču Miela ob 18. uri. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini, deželna tajnica DS Antonella Grim in pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek bodo namreč analizirali prihodnost Trsta in vlogo mesta na širši, deželni ravni. Drugi pomembni dogodek pa je nedeljska (13. septembra) okrogla miza v kopališču Ausonia, kjer bodo parlamentarca Francesco Russo in Tamara Blažina, župan Cosolini in komisarj Pristaniške oblasti Zeno dAgostino razpravljali o tržaškem pristanišču oz. o njegovi prihodnosti in razvojnih smernicah. Tako Grimova kot Roberto Treu sta na včerajšnjem srečanju (na sliki FotoDamj@n) potrdila, da si DS tudi na državni prizadeva za razvoj mesta - minister Del Rio je ravno te dni opozoril na vlogo tržaškega pristanišča, ki po pomenu in lokaciji pridobiva vse širše, državne razsežnosti. Pa naj opozorimo še na ostala srečanja: jutri ob 18. na sedežu ACLI pri Sv. Jakobu bo tisto o dobrem upravljanju in ob isti uri na Postaji Rogers o azbestu, delu, pravičnosti in varnosti. V petek bo v Ljudskem domu v Trebčah ob 17. uri srečanje o Krasu, v Miljah ob 18. uri pa o razvoju Milj do leta 2021, v soboto bo ob 17. uri v gazebu v Ul.Dante branje zgodb pribežnikov, na Postaji Rogers ob 18.30 pa srečanje o kulturi v Trstu. V sredo, 16. septembra, bodo v Rojanu analizirali prihodnost mestne četrti, pri Sv. Jakobu pa debatirali o integraciji, 17. septembra bo protagonist Ponteroš, 18. septembra pa turizem v našem mestu. Pa še to: od 8. do 12. septembra bo za informacije vsem na voljo tudi gazebo v ULDan-te, na vogalu z Ul.San Nicolo. (sas) vodomati - Občina Največ litrov so si natočili pri Svetem Ivanu Skoraj 547 tisoč litrov dostavljene filtrirane vode v enem letu je rezultat, ki je občinsko upravo spodbudil, da po prvih treh vodomatih (pri Sv. Ivanu, v Rocolu in Naselju sv. Sergija) postavi še tri nove. V kratkem bodo nove vo-domate postavili v Rojanu, Valmauri in Ulici Locchi, je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je opozoril na okoljevarstveni vidik projekta. Po zaslugi vodomatov naj bi v Trstu v enem letu zmanjšali emisije CO2 za več kot 15 ton, ti izpusti pa so se zmanjšali predvsem zaradi manjše porabe plastenk in posledično manjšega onesnaževanja v proizvodnji, med prevozom in predelavo. Odziv občanov in občank na pilotski projekt je bil nad pričakovanji, je poudaril Laureni, ki je postregel tudi s konkretnimi številkami. Za vodo iz vo-domata so se v največji meri odločali prebivalci Sv. Ivana, saj so se v enem letu oskrbeli z več kot 150 tisoč litri ga-zirane vode in nekaj več kot sto litri ne-gazirane vode. Sledijo prebivalci Naselja sv. Sergija, ki so iz krajevnega vo-domata prevzeli nekaj več kot sto tisoč litrov gazirane vode in 52 tisoč litrov negazirane vode. Prebivalci Rocola pa so v enem letu kupili 84 tisoč litrov ga-zirane vode in kar 52 tisoč litrov nega-zirane vode. Voda iz vodomatov sicer ni brezplačna kakor iz mestnih pitni-kov, ki so priključeni neposredno na vodovod. Vseeno pa voda iz vodomata ni draga; za liter filtrirane (ne)gazirane vode je treba odšteti le pet centov, kar je približno 15 centov manj kot za liter vode v plastenki. Največ koristi od vodo-matov pa ima okolje, saj naj bi na ta način na leto porabili 500 tisoč litrov plastenk manj, so opozorili na novinarski konferenci, na kateri so bili poleg predstavnikov družbe AcegasApsHera tudi zastopniki podjetja ProAcqua, ki dostavlja in montira vodomate. Projekt je pohvalil tudi župan Roberto Cosolini, ki je dejal, da sedanja občinska uprava z vodomati uresničuje okoljsko politiko, s katero so se zavezali, da bodo upoštevali trajnostni in inovativni razvoj. Po njegovi oceni je bil storjen velik korak naprej tudi s projekti, s katerimi so šli nad visoke vodne izgube in s katerimi naj bi naša občina privarčevala tri milijarde litrov vode na leto. In kako se odločiti med plastenkami in vodo iz vodomata? Odločilno vlogo igra predvsem okoljevarstveni vidik, dejstvo pa je, da lahko pri nakupu vode iz vodomata bistveno privarčujemo. Plastenke sicer niso sporne, so pa drage in ne smemo jih puščati odprtih več dni. Pa bo kdo rekel, zakaj pa ne voda iz pipe? Tudi ta je v Trstu dobra, je pa lahko zelo različna. Voda iz vodo-mata je namreč filtrirana, po želji kupcev tudi gazirana. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so Tržačani pri vo-domatih kupovali predvsem gazirano vodo, negazirano vodo pa bržkone pijejo večinoma iz pipe. (sč) / ŠPORT Sreda, 9. septembra 2015 7 begunska kriza - Primernih prostorov pa ni veliko Slovenski duhovniki še niso razpravljali o papeževem pozivu Italijanski vsedrža-vni mediji poročajo, da v Vatikanu v teh dneh vseskozi zvonijo telefoni. Župniki z raznih koncev Italije menda ponujajo pomoč in sprašujejo, kdaj in kako se bo začel postopek, ki ga je med nedeljsko molitvijo na Trgu sv. Petra uvedel papež Frančišek, ko je vse katoliške župnije v Evropi pozval, naj poskrbijo za vsaj eno begunsko družino. Kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference, predvideva, da lahko Cerkev »absorbira« 100.000 beguncev. Slovenski duhovniki na Tržaškem papeževega poziva še niso obravnavali. V ponedeljek je bil na sporedu sestanek Duhov-ske zveze, na katerem o tem ni bilo govora. »Žal se med slovenskimi duhovniki o tem še nismo pogovorili, zadeve na sestanku ni omenil nihče. Preden pridejo papeževe besede do posameznih župnij ... « je včeraj dejal openski župnik Franc Pohajač in pristavil, da mu je Frančiškovo sporočilo blizu. »Vprašanje pa je, ali je v župniščih kaj prostora. Naši slovenski objekti so dokaj majhni,« je dodal. Za opensko Marijanišče je pristojen re-pentabrski župnik in škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič: »Tega vprašanja res nismo obravnavali, odgovorna je tržaška škofija. V Marijanišču vsekakor ni V Marijanišču na Opčinah po besedah Antona Bedenčiča ni prostora za morebitne pribežnike fotodamj@n prostora, saj v zgornjem nadstropju gostimo samo študente in druge goste, spodaj pa potekajo razne dejavnosti,« je dejal. Slovensko pastoralno središče v Ul. Risorta (pod Sv. Ju-stom) prav tako ni na razpolago, »saj se tam nadaljuje pastoralno delo in je to naša slovenska stvar«. Po njegovih besedah se o morebitnem gostovanju pribežnikov v tistih prostorih ni govorilo. Klemna Zalarja, župnijskega vikarja pri Sv. Jakobu, smo po telefonu zmotili, ko je bil na letališču v izraelskem Tel Avivu. V Sveto deželo se je odpravil na romanje. Po njegovih informacijah naj bi prav slovenski škofov vikar zavrnil možnost uporabe pastoralnega središča v Ul. Risorta, medtem ko pribežnike že dalj časa gostijo v semenišču v Ul. Besenghi. Msgr. Franc Vončina, ki vodi Duhov-sko zvezo, je razložil, da je bilo na ponedeljkovem sestanku veliko zadev na dnev- Selitev k Sveti Soboti Čez teden dni bo 90 do 100 prosilcev za azil iz nekdanjega skladišča Silos odšlo v halo v Ul. Rio Primario blizu Rižarne, katero v teh dneh zapušča prevozno podjetje SAF. To izhaja z včerajšnjega sestanka na tržaški občini. V novih, primerno opremljenih prostorih, bodo od prihodnjega tedna dejavni konzorcij ICS in prostovoljci drugih združenj. Občina namerava vključiti azilante v družbeno koristna dela, kar se v tržaški pokrajini že dogaja s 60 pribežniki. nem redu. Papeževe besede so popolna novost, »v župniji smo jih vzeli na znanje«. V Barkovljah je prostor odločno premajhen, v Rojanu pa bi morali zadevo premisliti. »Teh ljudi pa ne moreš samo gostiti in jih pustiti same. Moraš jih spremljati, nekdo mora biti v stiku z njimi, to ni kar tako,« je pojasnil Vončina. Na potezi je vsekakor škofija, od katere pričakuje navodila, saj župniki brez njenega privoljenja ne morejo sprejemati kogarkoli. Proseški župnik Jože Špeh bi se s papeževo pobudo strinjal, čeprav tudi on nima primernih prostorov za begunce: »Na Pro-seku imamo kot znano skupino pribežnikov in nekateri prihajajo tudi k maši. V cerkev so zahajali štirje afriški priseljenci, doma iz Ka-meruna, z njimi se je ustvaril lep odnos.« Dva so nato preselili na Sicilijo. »Zelo mi je bilo žal, ko so ju odselili,« je zaključil Špeh. (af) opčine - Tradicionalni Marijanski shod Nadškof Crepaldi: Moliti za mlade, družine in priseljence Procesija po vasi in somaševanje v cerkvi - Narodne noše, skavti in zbor ZCPZ Na Opčinah je v nedeljo potekal tradicionalen Marijanski shod, posvečen Mariji, kraljici družine, ki ga je vodil tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. V procesiji, ki je krenila ob 17. uri izpred openske cerkve, so bili takoj za križem mlade skavtinje in skavti, sledil je Marijin kip, narodne noše, združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov in drugi verniki (na sliki FotoDamj@n). Medtem je moška skupina združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov pela litanije Matere božje. Openski župnik Franc Pohajač se je zahvalil nadškofu, ker je naklonjen slovenskim vernikom v tržaški škofiji in jih vsako leto počasti s svojo prisotnostjo na tem pomembnem dogodku. Slednji je s slovenskimi duhovniki na Tržaškem tudi daroval sveto mašo v župnijski cerkvi, kjer se je pred procesijo odvijala molitev svetlega dela rožnega venca z branjem odlomkov iz smernic za škofovsko sinodo o pastorali družin in kateheze o molitvi v družini papeža Frančiška. Slovesno bogoslužje je obogatilo petje združenega zbora ZCPZ in skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije, medtem ko je tržaški nadškof Crepaldi nagovoril vernike in podal svoje razmišljanje po evangeliju. Osredotočil se je predvsem na tri pomembne točke. Prisotne je pozval k molitvi za mlade in za njihovo prihodnost, da bi znali živeti po vrednotah, kot sta prijateljstvo in poštenost; za družine, ki so danes vse bolj pod udarom zaradi spremenjenega načina življenja in za priseljence, ki bežijo zaradi vojn in krutih dogodkov preganjanja. Prav glede slednjih moramo v tem času, ko se je nabralo toliko negativnih dogodkov, poskrbeti, da širimo s svojim zgledom mir, ki naj ga nam podeli Marija. Msgr. Crepaldi je tudi poudaril pomembno srečanje z Marijo, ki se dotakne naših src. Prosil jo je, naj ohrani v vseh živo vero, da bi lahko ljubili Jezusa. Po molitvi k sveti nazareški družini papeža Frančiška in molitvi za beati-fikacijo Jakoba Ukmarja se je župnik Franc Pohajač zahvalil nadškofu Giampaolu Crepaldiju, vsem duhovnikom, združenemu pevskemu zboru ZCPZ, pritrko-valcem, nosilcem Marijinega kipa, narodnim nošam in skavtom SZSO (met). seminar za šolnike - Včeraj pri Sv. Jakobu E-šola v Sloveniji O tem sta profesorjem srednjih šol govorili svetovalki ZRSŠ Andreja Čuk in Amela Sambolic Beganovic V okviru programa jubilejnega 50. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji, ki se te dni zaključuje, je prisoten tudi sklop, posvečen novim informacijskim in komunikacijskim tehnologijam oz. t.i. e-šoli. O tem je tekla beseda včeraj dopoldne na sedežu Večstopenjske šole Sv. Jakob, kjer so se zbrali profesorji nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega, ki so prisluhnili predavanju ter se Andreja Čuk fotodamj@n udeležili delavnice, ki sta jo na to tematiko vodili svetovalki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Andreja Čuk in Amela Sambolic Beganovic (goriškim profesorjem bosta predavali danes v višješolskem centru v Gorici). Predavateljici sta prikazali razvoj e-šolstva v Sloveniji predvsem skozi vrsto projektov, ki so potekali oz. potekajo, dalje skozi pomen elektronskih in interaktivnih učbenikov, strokovnih rešitev in ponudbo izobraževanja na tem področju. Ključni akterji e-šole, je bilo rečeno, so ravnatelj, e-kompetentni učitelj in računalniki, taka šola pa predstavlja mehanizem, kjer brezhibno deluje tako usposobljeni učitelj ter so dane e-vse-bine in pogoji za delo. V zadnjih petih letih so na ZRSŠ izvedli več projektov, kot npr. E-šolstvo za oblikovanje standarda e-kompetentnega učitelja, E-učbeniki za razvijanje interaktivnih učbenikov za naravoslovje in matematiko, e-Šolska torba za razvijanje interaktivnih učbenikov za slovenščino, tuje jezike, družboslovje, glasbeno in likovno umetnost, EUfolio za oblikovanje razvojnega elektronskega listovnika, Inovativna pedagogika 1:1 s smernicami za uporabo e-vsebin in e-storitev, Ustvarjalni razred s ponudbo spletnega učnega okolja in scenarija, interaktivne didaktične igre in priporočil za učitelje, Men-tep za sistemsko podporo digitalne pedagoške prakse in ATS2020 za formativno spremljanje in vrednotenje transverzalnih veščin. Poleg tega je precej gradiva prosto dostopnega v okviru digitalne knjižnice ZRSŠ. Govornici sta orisali zlasti projekt e-Šolska torba, ki se bo zaključil novembra letos in v katerem so doslej razvili 19 interaktivnih učbenikov s področja slovenščine, matematike, angleščine, nemščine, kemije, naravoslovja, tehnike, fizike, geografije ter glasbene in likovne umetnosti, od teh pa jih je 12 že uradno priznanih. Dostop do teh učbenikov je možen preko vseh spletnih trgovin, lahko jih prenesemo na računalnik in uporabljamo brez interneta, uporaba je možna tudi s pomočjo aplikacij za tablične računalnike, kmalu tudi za pametne telefone. Poleg tega sta bila izvedena tudi pilotna projekta: pri prvem je sodelovalo 14 osnovnih šol in gimnazij iz vse Slovenije, kjer so učencem nudili tablične računalnike, pri drugem pa je sodelovalo 44 šol, v katerih so učenci prinesli naprave kar od doma. S tem so dobili širok nabor primerov kakovostne prakse, izšla je dvojna tematska številka revije Vzgoja in izobraževanje, prav tako zbornik o projektu (tudi v spletni obliki), z nabranim gradivom in rezultati pa ponujajo seminarje, delavnice, srečanja na daljavo, e-delavnice in konference. Pri tem so ugotovili tudi, da več kot polovica učencev smiselno uporablja elektronska gradiva, opazili pa so tudi pojav vzvratnega učenja, npr. pri matematiki, ko je učenec sicer na računalniku kliknil na končno rešitev vaje, je pa tudi izpeljal postopek v obratni smeri. (iž) zveza cerkvenih pevskih zborov - Seminar V Rogaški Slatini petje in zabava za 85 ljudi Bela jadra plava riba v Ribiškem naselju V Ribiškem naselju bo od danes do vključno nedelje potekala prireditev Bela jadra plava riba, ki jo prirejata navtično društvo Laguna in Občina Devin-Nabrežina s podporo Pokrajine Trst. Prireditev bo vsak dan v znamenju športnih in umetniških dogodkov, razstav, posvetov in glasbe, na trgu pa bodo seveda od 18. ure dalje kioski s hrano in pijačo. Že danes bodo v občinski knjižnici ob 17. uri odprli fotografsko razstavo Spoznaj Ribiško naselje. V društvu S.N.L. bo ob 18. uri srečanje s Francom Cecottijem na temo Begunstva med prvo svetovno vojno. Od 18. do 21. ure bo na vaškem trgu infotočka društva Ermada F. Vidonis v okviru projekta Soča: dvanajst bitk. V Zdravilišču v Rogaški Slatini se je s predstavitvijo programa, ki so ga vadili med tednom, 7. avgusta zaključil seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki se ga je udeležilo 85 ljudi. Pod vodstvom Damijana Močnika so v župnijski cerkvi med večerno službo božjo izvedli Tomčevo mašo in zelo uporabne liturgične pesmi Vavkna, Kimovca ter tudi samega Močnika. V hotelskih prostorih pa je sledil sklepni del, ki so ga oblikovali narečni pesnik Aleksander Furlan in Lučka Peterlin Susič, ki je tudi letos v šaljivem tonu ustvarila nov spev poletnega seminarskega epa. Tržaške pevke in pevci, a tudi nekateri gostje hotela, so se ob tem imenitno zabavali, ob koncu pa še prisluhnili zboru, ki je pod vodstvom Aleksandre Pertot zapel štiri posvetne pesmi, med njimi Vrabčevo priredbo Barčice oz. Pesmi barbanskih romarjev, a tudi živahni Jurjevanje v Kokolovi priredbi in Danevovo Pesem. Tako je minil teden, ki je bil vsebinsko zelo raznolik in bogat, saj je udeležence seminarja v sredo zvečer obiskal in med mašo spodbudno nagovoril celjski škof Stanislav Lipovšek. Letošnji gojenci orgelskega tečaja, ki ga je vodil Gregor Klančič, pa so na Novakovih orglah nastopili že v četrtek, 6. avgusta. Takrat je nastopilo pet tečajnikov, ki so izvedli Bachova, Zupanova, Pacher-jeva in Benoistova dela, na koncu pa še tri krajše, a zelo učinkovite preludije goriškega skladatelja Emila Komela. Po ustaljeni praksi so organizatorji poskrbeli tudi za izlete. Udeleženci so si ogledali znamenito rogaško tovarno kristala, hrvaški protokolarni grad Trakoščan in končno še orglarsko delavnico Antona Škrabla, ki je bila zanimiva še zlasti za organiste. 8 Sreda, 9. septembra 2015 TRST / zgonik - 70-letnica zbora Rdeča zvezda Pevski praznik Na odru se je slavljencem pridružilo še šest zborov Slavljenci (zgoraj) in gostje na sobotnem koncertu v Zgoniku fotodamj@n Da je 70. rojstni dan res pomemben praznik, ki ga velja obeležiti na čim slo-vesnejši način, vedo povedati člani SKD Rdeča zvezda iz Saleža, pravzaprav pevci društvenega mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki so 70 neprekinjenih let prepevanja »okronali« v soboto še s celovečernim koncertom v športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Praznovanja ob visokem jubileju so se sicer začela že prej, saj so pevci nastopili po vseh vaseh zgoniške občine s pevsko turo poimenovano Danes pojemo za vas. V Križu, na Briščah, v Samatorci, pri Bajti, v Saležu, pri Briščikih, v Gabrovcu, na Devinščini, v Repniču, v Zagradcu, v Koludrovici in v Zgoniku so jih vsakič pričakali številni poslušalci, ki so se večkrat še sami pridružili petju zbora in z aplavzom iztržili še dodatek k pevskemu pro- gramu. Slednji se je običajno začel s pesmijo Naša pesem, pravo himno zbora, ki jo je pred tridesetimi leti na besedilo domačinke in pevke Silve Perčič uglasbil dolgoletni dirigent zbora Rado Milič, ob letošnjem jubileju pa jo je priredil maestro Aleksander Vodopivec. Enotedenski pevski pohodi so se v soboto zaključili kot zabeleženo s slovesnim koncertom. Na odru so se slavljen-cem pridružili še pevci šestih pevskih zborov, s katerimi je saleški sestav sodeloval v zadnjih nekaj letih. To so bili moški pevski zbori Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, Vesna iz Križa, Markovci s Ptuja, Aristotele Pacini iz kraja Atri v Abrucih, mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič iz Trsta. Koncert so uvedli seveda slavljenci, ki so odpeli pozdravno himno gore - Petošolci zavoda Jožefa Stefana Dijaki na Triglavu Vzpon s profesorjema in z Lucianom Miličem - Tommy Budin zatrobental Skupina dijakov petega letnika zavoda Jožefa Stefana se je 1. septembra odpravila na dvodnevni izlet na Triglav. Tja so se odpeljali s kombijem Slovenskega planinskega društva Trst, ki ga je šofiral Franc Starec. Za izhodišče so izbrali smer s Pokljuke, od koder so krenili ob 8.15. Še isti dan so zgodaj ob 15.30 v krasnem vremenu dosegli vrh. Na samem vrhu je zado-nela Triglavska pesem, ki jo je s trobento zaigral dijak Tommy Budin. Sledil je »krst« dijakov, ki so se na slovenskega očaka povzpeli prvič. Noč pred povratkom so prespali na Kredarici. Dijake je na turo pripravil in jih na njej vodil izkušeni plezalec Luciano Milič, poleg njega sta se na vrh povzpela tudi profesorja Marko Emili in Silva Meulia. Popravek V članku o predstavitvi ponatisa knjige Uporna mladina, objavljenem 6. septembra na tržaških straneh, sem Lucijana Pelicona napačno označil za predsednika društva TI-GR. V resnici je predsednik društva Savin Jogan, Pelicon pa je samo član. Za napako se opravičujem. (iž) Včeraj danes Našo pesem in še istrsko-narodno Dajte, dajte, nato pa oder prepustili gostom, katerim so se vsakič pridružili za eno skupno pesem. Koncert se je zaključil z Vstajenjem Primorske, ki jo je na odru zapelo več kot 200 pevcev, katerim se je seveda pridružilo še občinstvo. Živahen praznik se je nadaljeval pozno v noč z družabnostjo. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je pokrajinska predsednica Živ-ka Persi zboru podelila priznanje za dolgoletno negovanje pevske tradicije, posebno ganljiv pa je bil tudi poklon pevcev svojemu zborovodji Radu Miliču za požrtvovalnost in vztrajanje. Praznovanj pa še ni konec. Zaključna prireditev društva Rdeča zvezda bo 25. oktobra, ko bodo na sporedu med drugim tudi podeljevanja priznanj in Gallusovih značk. (sas) Srečanje o civilni službi V Hiši glasbe v Ul. Capitelli 3 bo danes ob 18. uri potekala skupščina prostovoljcev, ki delujejo pod okriljem Arcijeve civilne službe. Teh je okrog 50, stari pa so od 16 do 28 let. Današnje srečanje jim želi nuditi dodatno priložnost soočanja o aktualnih družbenih temah. Za zdrave zajtrke V šentjakobski knjižnici Quarantot-ti Gambini (Ul. delle Lodole 7/a) bo jutri ob 17. uri delavnica, namenjena otrokom in odraslim. Tema: pomen zdravega zajtrkovanja. Ženske v knjižnici V okviru razstave mednarodne sodobne umetnosti Espansioni/Ek-spanzije 2015 se bodo jutri ob 17. uri v tržaški državni knjižnici Stelio Crise (Trg Papa Giovanni XXIII) predstavile zgodovinarka Ester Pacor, arhitektka Antonella Caroli, docentka Elena Cerkvenič, pesnica Astrid Del Ben, umetnica Fabiola Faidiga, predsednica AISM Paola Gaggi, univerzitetna docentka Lucia Marcheselli Loukas, Lidija Radovanovic, igralka Francesca Saponaro ter sociologinja Ornella Urpis. Občni zbor zveze LILT Tržaška sekcija zveze LILT, ki se bori proti rakastim obolenjem, vabi člane na redni občni zbor. Skupščina bo danes ob 17.30 na Trgu dell'Ospita-le 2 (3. nadstropje, stopnišče A) Čestitke Danes, SREDA, 9. septembra 2015 PETER Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 2.47 in zatone ob 17.24. Jutri, ČETRTEK, 10. septembra 2015 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 41-odstotna, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje C. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli pričel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. Sestanki s starši se bodo zvrstili: danes, 9. septembra, ob 18.00 za 2. razrede; četrtek, 10. septembra, ob 18.00 za 1. razrede. Informacije v Ul. Ginnastica 72 ali tel. št. 040-566360. DIZ JOŽEFA STEFANA sporoča, da bo prvi dan pouka danes, 9. septembra, ob 8.00. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel danes, 9. septembra, ob 10. uri v šolskih prostorih. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da se v novem š.l. pouk začne danes, 9. septembra. Urnik pouka v prvem tednu: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30, osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v četrtek, 10. septembra, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M.SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk v š.l. 2015/16 začel v četrtek, 10. septembra, ob 8. uri. Dijaki bodo imeli 3 ure pouka. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo služba šolskega prevoza začela delovati od ponedeljka, 14. septembra. Informacije na tel. št. 040-229150 (tajništvo). VEČSTOPENJSKA ŠOLA JOSIP PAN-GERC sporoča, da se v novem š.l. pouk začne v ponedeljek, 14. septembra. Urnik v prvem tednu: otroški vrtci od 7.30 do 12.30, osnovne šole od 8. do 13. ure, nižja srednja šola od 7.45 do 13.30. VEŠ NABREŽINA sporoča, da se v novem š.l. pouk začne v ponedeljek, 14. septembra: prvi dan OV Nabrežina in Gabrovec 7.30-12.00 in OV Devin in Mavhinje 7.45-12.00 (vsi brez kosila), od 15. do 18. septembra vsi vrtci do 13.00 (s kosilom); OŠ Jurčič - Devin cel prvi teden od 8.00 do 13.05 (brez kosila), OŠ Šček - Nabrežina prvi dan 8.00-13.00 (brez kosila) in od 15. do 18. septembra do 14.00 (s kosilom), COŠ Gruden - Šempolaj prvi dan 7.50-12.00 (brez kosila) in od 15. septembra dalje do 15.50 (s kosilom); COŠ 1. maj 1945 - Zgonik prvi dan 8.00-12.00 (brez kosila) in od 15. septembra dalje do 16.00 (s kosilom), DSŠ I. Gruden z rednim urnikom od prvega dne dalje 7.45-14.13. OBČINA REPENTABOR obvešča, da se bodo prevozi s šolskim avtobusom pričeli v torek, 15. septembra. Info na tel. 040-327335 (občinsko tajništvo), segreteria@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. SLOVIK - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. Danes bo naša princeska NINA upihnila prvo svečko. Zdravje, sreča in veselje naj te spremljajo skozi vse življenje, to so naše srčne želje. Tvoj bratec Saša in vsi domači. □ Lekarne Do nedelje, 13. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giot-ti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Id Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri- ščiki 18. Tel.: 339-2019144. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Loterija 8. septembra 2015 Bari 5 26 68 75 28 Cagliari 59 73 63 48 60 Firence 57 51 72 14 88 Genova 31 81 61 4 11 Milan 66 75 32 55 57 Neapelj 11 82 76 52 69 Palermo 74 83 82 37 22 Rim 19 84 8 15 33 Turin 12 31 34 1 49 Benetke 10 72 4 41 5 Nazionale 26 14 82 27 67 Super Enalotto Št. 108 41 50 54 60 75 88 jolly 62 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 1 dobitnik s 5 točkami 419 dobitnikov s 4 točkami 15.753 dobitnikov s 3 točkami Superstar 15.514.000,55 € --€ --€ 187.418,00 € 462,64 € 24,20 € 26 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 46.264,00 € 89 dobitnikov s 3 točkami 2.420,00 € 1.411 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 9.565 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.808 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Sreda, 9. septembra 2015 9 Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu jutri, 10.9.2015, ob 20. uri Trst, Trg sv. Jakoba Program oblikujeta Elena Husu in Godbeno društvo Prašek Dogodek je financirala Javna agencija za knjigo RS S Izleti KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 11. do 21. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga organizira enodnevni izlet v Bohinj in na Kravji bal v nedeljo, 20. septembra. Informacije in vpis na tel. 348-7883930 (Valentina), 3922983435 (Fabiana). Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. S Poslovni oglasi V CENTRU KRIŽA ODDAMO TRGOVINO JESTVIN. Za informacije klicati na 040-220717 H Mali oglasi BELO IN ČRNO GROZDJE prodam v zgoniški občini. Tel. št.: 040-2296038. GOSPA išče delo kot oskrbovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3489298134 (v večernih urah). GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka in oskrbovalka starejših in onemoglih oseb, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0827412. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. POMAGAM pri učenju angleščine dijakom nižje srednje in višje šole. Imam za sabo tri leta bivanja v Angliji in univerzitetno izobrazbo. Tel. št.: 340-2477745. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM cestno kolo lee cougan espi-rit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 3420729099. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah). PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. STANOVANJE komaj prenovljeno in opremljeno v Ljubljani za študente dajem v najem, Rimska ulica. Tel. št.: 00386-41865706. PRODAJAMO češplje za marmelado. Tel. št. 040-231865 (v večernih urah). V LJUBLJANI (Bežigrad) oddam študentom tri sobe v štirisobnem stanovanju. Tel. št.: 040-55293. U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.45, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 19.00 »Popo-catepetl - akustični koncert«. FELLINI - 16.30, 18.15, 21.00 »Qualcosa di buono«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.00, 20.10, 21.45 »Southpaw - L'ultima sfida«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 20.10, 22.15 »Un'occasione da Dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sangue del mio sangue«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Fantastični štirje«; 16.15, 18.15, 20.30 »Hitman: Agent 47«; 19.00, 21.10 »Kar hočeš«; 19.20 »Minioni«; 15.30, 17.30, 20.15 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Mi-nioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 20.40 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.00, 18.00, 20.00 »Nore počitnice: Nova generacija«; 20.50 »Straight Outta Comp-ton - Zgodba o N.W.A.«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Marseillska naveza«. NAZIONALE - 16.20, 19.30 »Ant-Man«; 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Operazione: U.N.C.L.E.«; 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; 16.30, 18.00, 21.30 »Minions 3D«; 16.20, 18.00, 20.00, 21.45 »Sinister 2«; 18.40, 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D; 16.40, 19.00, 21.20 »Citta di carta«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Un'occasione da Dio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Southpaw - L'ultima sfi-da«; 16.35, 19.00, 21.30 »Operazione U.N.C.L.E.«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«; Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10, 20.10, 22.10 »Citta di carta«; Dvorana 5: 18.00, 20.20, 22.00 »Taxi Teheran«. Ü3 Obvestila GODBENIŠKA ŠOLA GODBE VIKTOR PARMA - Trebče sklicuje sestanek ob pričetku novega šolskega leta. Potekala bodo vpisovanja za tolkala, trobila, pihala ter klavirja. Pohitite v Ljudski dom danes, 9. septembra, s pričetkom ob 19. uri! NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za cicibane 2005-06-07 danes, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. DEŽELNA KMEČKA ZVEZA vabi odbornike tržaške, goriške in videmske pokrajine na sejo glavnega sveta, ki bo v četrtek, 10. septembra, ob 20.00 v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri- creatorio 2. Dnevni red: sporočila predsednika; obisk vsedržavnega predsednika Konfederacije kmetov Italije Dina Scanavina; priprava posveta »Teritorij kot usoda«; organizacijska vprašanja; razno. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 10. septembra, ob 19. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. AMATERSKI KOŠARKARSKI KLUB BOR proslavlja 50-letnico ustanovitve v petek, 11. septembra, ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Toplo vabljeni vsi bivši igralci, trenerji, odborniki in simpatizerji. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. KD SKALA organizira v soboto, 12. septembra, ob 20.00 »Pigblues party« z blues koncertom: Franco Toro (kitara) in Manilo Milazzi (orglice). Vstop prost tudi v primeru slabega vremena. KROŽEK ZVEZDA vabi v Podlonjer, Ul. Masaccio 24, na tradicionalni praznik grozdja: v soboto, 12. septembra, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19.30 nastop country skupine »Dusty Boys«, sledi ples z DJ-em; v nedeljo, 13. septembra, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špro-nov«, ob 20. uri ples z Duom Melody. KROŽEK ZVEZDA vabi vinogradnike, da prinesejo grozdje za razstavo najlepših »špronov« v Ljudski dom v Podlonjer v soboto, 12. septembra, od 18. do 22. ure ali v nedeljo, 13. septembra, od 11. do 13. ure. OPZ »FRAN VENTURINI« - DO M JO vabi nove pevce na vajo, ki bo v soboto, 12. septembra, ob 14.00 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. OTROŠKI ZBOR KRASJE vabi mlade pevce in njihove starše na prvo srečanje v novi sezoni, ki bo v soboto, 12. septembra, ob 11.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KAPELICA KRALJICA MIRU na Kati-nari: v nedeljo, 13. septembra, ob 9.15 bo sv. maša. Svečanost na odprtem se odvija vsako leto že od l. 1939, odkar je bila postavljena kapelica. Prisrčno vabljeni. MLVS VESELA POMLAD sprejema nove članice! Srednje in višješolke vabljene na tedenske vaje ob torkih od 18.30 do 20.30 v Finžgarjev dom, Opčine. Zbor vodi Andreja Štucin Cergol. Zanimiva gostovanja in koncerti se bližajo, zato pohitite, da se boste lahko udeležile tudi jesenskih pevskih dogodkov! NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure. DSMO K. FERLUGA prireja pet zače-tniških in nadaljevalnih tečajev slovenščine s prof. Kristino Ličen. Pred-vpis bo 14. in 15. septembra od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Miljah, Ul. Roma 22. Za začetek posameznega tečaja je potrebno minimalno število vpisov, število udeležencev je omejeno. Info in prijave na tel. št. 347-5853166. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema nove vpise za š.l. 2015/16 v tajništvu v Trstu, Ul. Montorsino 2, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Info na tel. 040418605 ali trst@glasbenamatica.org. GLASBENA MATICA sporoča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 14. septembra. Do takrat vljudno vabi na brezplačne poskusne lekcije instrumentov. Info na tel.: 040-418605, trst@glasbenamatica.org. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Info na tel. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj Hatha yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 14. septembra, do četrtka, 17. decembra . Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info na tel. 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi na prvo vajo in srečanje z zbo-rovodkinjo Andrejo Štucin Cergol, ki bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.00 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni osnovnošolci in njihovi starši, da se bomo skupaj dogovorili o načrtih, urnikih, željah za novo pevsko sezono! SKD IGO GRUDEN - Vadba baleta bo potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini: ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Prvo srečanje s predstavitvijo dejavnosti bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.15. Info: jsimone-ta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). SKD TABOR organizira tečaja Hatha yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra, ki se bosta odvijala ob ponedeljkih ob 20. uri ter ob torkih in petkih ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. AKK BOR vabi na treninge Minibasketa od torka, 15. septembra: letniki 2010-06 torek in petek 16.00-17.15 Stadion 1. maja; letniki 2004-05 torek 18.00-19.30 Lonjer in petek 17.1518.45 Stadion 1. maja. Info na tel. 3406445370 (Karin). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OŠ Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). MEPZ IGO GRUDEN vabi na prvo vajo v sezoni v četrtek, 17. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sledi nastop na Slofestu v soboto, 19. septembra. TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bosta poskusni vaji v petek, 18. in v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878. E KO LOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje v soboto, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 3407663348 (Miriam). TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Za dodatne info: 347-9773715. SKD PRIMOREC prireja ure pravljic za otroke iz vrtca in gledališko delavnico za osnovnošolce. Delavnice bo vodila Julija Berdon. Informativno srečanje bo v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem dom v Trebčah. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738. JOGA - SKD France Prešeren z Boljun-ca vabi tečajnike in nove interesente na dve skupni brezplačni vadbi z uč. Go-ranom Korenom v sredo, 23. in sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. Redna vadba bo začela 7. oktobra. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). H Prireditve PREDDOGODEK V OKVIRU SLOFESTA »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu«, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z ZTT, bo v četrtek, 10. septembra, ob 20. uri na Trgu Sv. Jakoba v Trstu. Program oblikujeta Elena Husu in GD Prosek. Dogodek je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V primeru slabega vremena prireditev odpade. ZCPZ - TRST IN CPZ ŠKEDENJ prirejata v okviru Slofesta 2015 dekanijsko revijo evharističnih in Marijinih pesmi v spomin na msgr. Dušana Jakomina, ki bo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju v soboto, 12. septembra, ob 20. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. Prispevki Namesto cvetja na grob Edgarda Cos-sutte darujeta Lidia in Max Kralj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB - Križ in 25,00 evrov za center za rakasta obolenja AIRC. Ob 8. obletnici smrti dragega Vojkota Bukavca darujeta žena Anne in sin Nikolaj 100,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. 10 Četrtek, 10. septembra 2015 KULTURA / mednarodno tekmovanje - V ponedeljek v gledališču Verdi Nagrado Trio di Trieste osvojila mlada Ukrajinca Žirija je med 37 zasedbami izbrala duo Guliei-Lavrynenko Slovesno in praznično se je v Mali dvorani gledališča Verdi zaključilo 16. mednarodno tekmovanje Trio di Trieste, ki ga je društvo Chamber Music najprej namenilo klavirskim triom, z leti pa se je formula nekoliko spremenila, pustila vsekakor klavirju osrednjo vlogo, dodala pa variante, ki so letos na tekmovanje privabile tri različne zasedbe: klavir in violina, klavir in viola ter klavir z violončelom. Prijavilo se je 37 zasedb, iz katerih je žirija izluščila najboljših 12, v tekmovalnem tednu število skrčila na deset, na zaključni večer pa pripustila le tri pare, ki so se potegovali za najvišja mesta. Slovenskih tekmovalcev ni bilo, med italijanskimi dvojicami se nobena ni uvrstila v finale, zato se je bitka bila med mladimi glasbeniki iz Vzhodne Evrope: romunska violinistka Ioa-na Cristina Goicea in njen pianist Andrei Banciu, poljski duo Herbert, ki ga sestavljata violinistka Joanna Kreft in pianist Bartolomiej Wezner ter ukrajinski duo, ki ga sestavljata čelistka Olena Guliei in pianist Volodymyr La-vrynenko so igrali Brahmsa in olajšali delo žirije, ki vsekakor ni imela velikih pomislekov za podelitev prve nagrade, kajti ukrajinski duo je znatno prekašal tekmece. Poleg prve nagrade, ki znaša 9.000 evrov in zmagovalcema zagotavlja vrsto koncertov ter posnetek na CD in DVD, sta Olena Guliei in Volodymyr Lavrynenko osvojila tudi nagrado občinstva (novost letošnjega tekmovanja) ter nagrado, ki jo je violistka Fernanda Selvaggio poklonila v spomin na Daria De Roso, pokojnega pianista Tržaškega tria, ter na svojega pokojnega očeta Idea. Nagrado Young Award, ki jo podeljujejo gojenci konservatorija Tartini, je osvojil romunski duo Banciu-Goicea, ki ga je žirija uvrstila na drugo mesto (4.000 evrov je prispevala pomorska agencija Samer Shipping), poljski duo Herbert pa se je moral zadovoljiti s tretjim in nagrado 3.000 evrov, ki jo je prispeval tržaški Rotary Club. Nagrajevanje je potekalo v slovesnem okviru: poleg žirije, ki so jo sestavljali predsednik Alberto Martini (v svojem nagovoru se je zelo vroče zavzel za prihodnost tekmovanja in odločno ožigosal ministrstvo, ki bi moralo bolj upoštevati pomen kulture ter podkrepiti ta resor, ne pa krčiti prispevke), čelistka Silvia Chiesa, pianist Chia Chou, pianist Pavel Gililov, violinist Ulf Schneider, skladatelj Ales-sandro Solbiati ter violistka Ula Ulijona, so na oder stopili tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, veleposlanik Giovanni Caracciolo di Vietri, generalni tajnik SEP-INCE (izrazil je svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da so vse tri nagrade osvojili predstavniki držav, ki so članice Srednjeevropske pobude), v dvorani pa so bili med drugimi prisotni predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, direktor Deželnega sedeža RAI Guido Corso ter intendant gledališča Verdi Stefano Pace. Fedra Florit, umetniški vodja tekmovanja in društva Chamber Music, ki ga prireja, se je zahvalila vsem javnim in zasebnim pokroviteljem, namenila aplavz tudi skladatelju Wal-terju Mobiliu, ki je lani osvojil nagrado Coral Award in doživel lepo zadoščenje, ko so njegovo skladbo igrali izvrstni mladi glasbeniki. Radiote-levizijska hiša RAI je med potekom tekmovanja omogočila spremljanje v Presrečna čelistka Olena Guliei in pianist Volodymyr Lavrynenko fotodamj@n živo (streaming) in seveda posnela tudi sklepni del, med katerim smo poslušali tri sonate Johannesa Brahmsa: najbolj prepričljiva je bila op. 38 v e-molu, ki jo je zaigral ukrajinski duo La-vrynenko-Guliei in dokazal, da si je nagrado v celoti zaslužil, Sonato št. 3 v e-molu op.108 je romunski duo Ban- ciu-Goicea odigral dopadljivo, a brez interpretativne globine, poljski duo Herbert pa je izbral Sonato št. 1 v G-Duru op. 78, ki je najlepše zazvenela v tretjem stavku. Polnoštevilno občinstvo je mlade glasbenike nagradilo s toplimi aplavzi. Katja Kralj slovenski knjižni sejem - Novembra Država v fokusu bo letos Francija Enaintrideseta izdaja Slovenskega knjižnega sejma, ki bo od 25. do 29. novembra potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, bo v znamenju številnih obletnic, med njimi 150. obletnice rojstva založnika Lavoslava Schwentnerja, 90. obletnice rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra in pesnika Cirila Zlobca, 70-letnice revije Ciciban, 50-le-tnice Trubarjevega antikvariata, 40-letnice Mačka Murija in desete obletnice revije Bu-kla. Letošnja država v fokusu bo Francija. Na sejmu bodo tako gostili francoskega pisatelja, esejista, publicista in filozofa Pascala Brucknerja, ki bo 25. novembra nastopil v Linhartovi dvorani CD. V Ljubljani bosta nastopila še filozof Jacques Ranciere ter pisec in literarni kritik Frederic Beigbeder. Sejem bosta obiskali tudi francoski založnici iz založb Zulma in Ecole des Loisirs. Predvajali bodo sklop francoskih celovečernih risank, razstavili fotografske portrete Louisa Moniera, francoskega duha pa bodo ponesli še v mesto. Med letošnjimi novostmi organizatorji napovedujejo otroški festival knjige Cicifest, ki ga za predšolske otroke in osnovnošolce prirejajo v sodelovanju z javnimi zavodi ljubljanske mestne občine. Ambasador festivala je Primož Suhodolčan. Festival bo med drugim ponudil lutkovne predstave, delavnice in pogovore. Slovenski knjižni sejem bo letos s svojim programom obiskal tudi Kralje ulice na Metelkovi, zapornice v zaporu Ig in center CIRIUS. Poleg tega letos začnejo s serijo avtorskih plakatov za sejem. Za 31. izdajo ga je pripravil Miki Muster. Preglov jubilej počastili z dvema knjigama Pri Mladinski knjigi so 70. rojstni dan mladinskega pisatelja, urednika in založnika Slavka Pregla proslavili z izdajo antologije kratkih zgodb za otroke in mladino ter delom Prerok na tankem ledu, ki prinaša Preglove eseje, pisma, mnenja o avtorjih in knjigi na Slovenskem. Delo po besedah urednika Andreja Blatnika daje dober vpogled v slovenski knjižni trg. Prerok na tankem ledu je izšel v zbirki Bralna znamenja, ki so jo po Blatnikovih besedah ustanovili z namenom, da bi izboljšali razumevanje založniške dejavnosti doma in v tujini. Pregl je v predgovoru dela zapisal, da sodi v zanimivo generacijo: »Vse, za kar smo se borili, je propadlo, in vse, proti čemur smo bili, je zmagalo.« Kot je pojasnil na novinarski konferenci, so se denimo neuspešno borili proti prevladujočemu vplivu trga. Antologija Pravljice za punce, fante in vse ostale pa zajema iz knjig, ki so izšle pri različnih založbah: Juha cviluha, Zvezda s čepico, Mala velika ribiča, Varja se pogovarja, Radovedne pravljice, Male oblačne zgodbe, Ujeti ribič, Priročnik za klatenje in Bojni zapiski mestnega mulca. Ilustracijo za naslovnico knjige je prispeval Marjan Manček, ki je ilustriral že Preglovo prvo slikanico Odprava zelenega zmaja. Knjigo bogatijo še ilustracije Kostje Gatnika, Damijana Stepančiča in pisateljevega sina Arjana Pregla. Spremno besedo je zapisal Peter Svetina. Pisatelj, publicist, ekonomist in založnik Slavko Pregl je bil več kot 20 let zaposlen v Mladinski knjigi, bil glavni in odgovorni urednik Mladine, samostojni založnik, predsednik Društva Bralna značka, predsednik Društva slovenskih pisateljev in direktor Javne agencije za knjigo. Napisal je okrog 50 knjižnih del, ki so izšla v nekaj 10.000 izvodih in so prevedena v ducat tujih jezikov. (STA) glasba - V Sloveniji septembra nekaj zanimivih koncertov V Ljubljano prihaja Eros Italijanski zvezdnik bo nastopil 22. septembra v Stožicah - V Križanke se vrača slovenski muzikal Mamma mia! Muzikal Mamma Mia, a tudi nastop italijanskega zvezdnika Erosa Ra-mazzottija, to sta aduta, ki ju septembra ponuja slovenska glasbena scena. Muzikal Mamma Mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA. Vse od njegove premie- gi. Po izrednem poletnem uspehu bodo Abbine uspešnice pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla znova zado-nele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj. Predstave bodo v ljubljanskih Križankah od danes do petka, 11. septembra, ob Slovenska inačica muzikala Mamma mia!, desno Eros Ramazzotti re leta 1999 na West Endu v Londonu, si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev. Romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevica, izvaja 41-članska zasedba: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Gojmir Le-šnjak - Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha, Matjaž Kumelj ter mnogi dru- 20. uri. Vstopnice: I. kategorija 28,00 €, II. kategorija 23,20 €. Pero Lovšin - V organizaciji domačega Zavoda za turizem bo v Kranju v soboto, 12. septembra, veliki koncert Pera Lovšina in Španskih borcev; za koncert s pričetkom ob 20.30 je treba v predprodaji odšteti le 8 evrov. Eros Ramazzotti - Slovenijo bo septermbra obiskal eden izmed redkih italijanskih glasbenikov, ki se lahko imajo za svetovne zvezdnike. V dvorani Stožice bo v torek, 22. septembra, pre- peval Eros Ramazzotti. Njegov zaščitni znak so zvezdniški dueti, zadnji v vrsti je Fino all'estasi, ki ga je posnel z Nicole Sherzinger. Izid novega albuma Noi pa je pospremila uspešna svetovna turneja Eros World Tour 2015. Njegov zvezdniški repertoar vključuje duete s Tino Turner, Andreo Bocellijem, Cher, Anastacio, Joe Cockerjem, Lucianom Pavarottijem in Rickyjem Martinom. Oktobra 2014 je Eros Ramazzotti izdal dvojni album Terra Promessa 30th anniversary, na katerem so dobro znane uspešnice: Adesso tu, Musica e, Se bastasse una canzone, Cose della vita, Un' altra Te, Piu bella cosa. Bilo je namreč leta 1984, 3. februarja, ko je v kategoriji obetavnih glasbenikov na festivalu v San Remu nastopil mlad moški deškega videza in prepričljivo zmagal z danes legendarno pesmijo Terra Promessa. Sledila je nadvse uspešna mednarodna pot zvezdnika, pevca in glasbenika, ki ga prepoznamo po značilnem glasu, karizmatičnem nastopu in avtorskem podpisu, ki združuje romantične balade in pop rock uspešnice. Vstopnice: od 49.00 do 87,00 €. Parni Valjak - ena najpopularnejših pop-rock skupin s prostora bivše Jugoslavije, 40 let delovanja praznuje z novo pesmijo, videospotom ter številnimi koncerti. V Sloveniji bodo nastopi v živo dosegli vrhunec v četrtek, 24. septembra, v ljubljanskih Križankah. Na glasbeni sceni je - s krajšo prekinitvijo med letoma 2005 in 2009 - za Akija Rahimovskega in ostale že 40 aktivnih in uspešnih let. V teh letih je skupina pustila neizbrisno sled in razpon njenih poslušalcev je eden najbolj raznovrstnih; med njimi pa je ogromno tistih, ki jo spremljajo in poznajo že od vsega začetka. Člani skupine so vedno strmeli k najvišjim možnim standardom in publiki dajali absolutni maksimum. Nova pesem Norma Belle je še ena v vrsti njihovih potencialnih uspešnic. Z nalezljivim in čustvenim besedilom bo zagotovo ena najbolj zaželenih na ljubljanskem koncertu. Vstopnice: 28,00 €. Siddharta - Zadnji odmeven septembrski koncert bo v Bazenu v Kranju, kjer bo v soboto, 26. septembra, (ob 22. uri) nastopila najuspešnejša in najbolj priljubljena slovenska industrial/rock glasbena skupina vseh časov, Siddhar-ta, ki prav zdaj praznuje 20 let od svojega prvega koncerta, zato bo ta večer prav gotovo poseben. Predstavili bodo novo ploščo Infra, prav gotovo pa tudi vse stare Siddhartine uspešnice. Vstopnice: stojišče 15,00 €. (I.F.) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gonca@primorski.eu doberdob - Stavba nižje srednje šole do začetka šolskega leta ne bo vseljiva Učenci še ne morejo v nove šolske prostore Doberdobski nižješolci tudi šolskega leta 2015/2016 ne bodo začeli v novih prostorih, na katere čakajo že celo večnost. Gradnja prizidka ob glavni šolski stavbi se je sicer že zdavnaj zaključila, tri nove učilnice pa še vedno niso vseljive. »Potrebni sta še dve tehnični preverjanji. Ko ju bodo opravili, bo nižja srednja šola lahko končno zasedla nove prostore,« pravi doberdobski župan Fabio Vizintin, ki je avgusta upal, da bo kolavdacija novih učilnic nared že pred 14. septembrom oz. pred začetkom pouka, kar pa se žal ne bo zgodilo. »Preveriti morajo še delovanje tovornega dvigala in delovanje protipožarnega sistema. Podjetje SB Impianti, s katerim sem stalno v stiku, mi je obljubilo, da mi bo pred zaključkom prihodnjega tedna sporočilo datum kolavdaci-je. Upam, da bo to držalo,« pravi Vizintin, ki ne skriva svojega nezadovoljstva: »Preveč je bilo zamud, preveč obotavljanja. Zdaj samo čakamo, da nam predajo šolske prostore in da jih nižja šola lahko zasede. Če bo šlo vse po načrtih, se bo to zgodilo v prihodnjih tednih. Nato bomo za nekatere malenkostne dopolnitve poskrbeli sami.« Precej razočarana je tudi Sonja Klanjšček, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob, ki izpostavlja, da se niž-ješolci že več let spopadajo s prostorsko stisko. »Pričakujemo, da bodo prostori v čim krajšem času na razpolago in da bo šolsko delo lahko steklo, kot bi moralo. Primernih prostorov si ne želim le jaz, ampak tudi osebje, starši in sami učenci, ki že več let delajo v "zasilnih razmerah". Dokler ne bodo na razpolago nove učilnice v prizidku, bo en razred nižje srednje šole imel pouk v stavbi osnovne šole Prežihovega Voranca, kot je bilo v zadnjih letih,« je pojasnila Klanjščkova. Stavba nižje srednje šole v Doberdobu bumbaca štandrež - Vrtec Na železnih vratih bo kmalu tudi slovenski napis Na dvoriščnih vratih vrtca v Štan-drežu bo v kratkem visela tudi slovenska tabla. To je občinskemu svetniku Davidu Pe-terinu obljubila odbornica Silvana Romano, potem ko jo je opozoril, da je napis, ki vabi k zapiranju vrat, izključno v italijanskem jeziku. »V stavbi domujeta tako italijanski kot slovenski vrtec, zato bi bilo primerno dodati tudi slovensko tablo,« je napisal Peterin. Odbornica mu je takoj odgovorila: »Fotografijo table je posredovala jezikovnemu uradu, za namestitev bo skušala poskrbeti čim prej,« je povedal Peterin. Tabla na dvoriščnih vratih vrtca v Štandrežu gorica - Projekt Factory Priložnost je izkoristilo pet mladih podjetnic Na novo pisarno opozarja tudi tabla V sklopu projekta Factory se je v skupinsko pisarno v Ulici Garibaldi 9 v Gorici pred kratkim vselilo pet mladih podjetnic. Da razvijejo svojo podjetniško zamisel, bodo imele na voljo 12 mesecev, medtem pa jim bo prostore, ki so jih načrtovale Valentina V-doni, Maria del Mar Aroca Aranda in Mar-zena Ciesielka, brezplačno nudila zadružna banka iz Manzana. S tovrstno investicijo želi bančni zavod spodbuditi in pospešiti mladinsko podjetništvo ter razvoj teritorija. V lepo opremljene prostore v Ulici Garibaldi so se tako vselile Anna Devecchi, Gio- vanna Culot in Denise Giusto, ustanoviteljice podjetja LAM! (Look at me!), ki bo med drugim načrtovalo igrače za invalidne otroke. Poleg podjetja LAM! imata v Ulici Garibaldi svojo pisarno tudi mladi arhitektki Valeria Perco in Caterina Bigatton. »S projektom Factory želimo pomagati mladim podjetnikom in podjetnicam do 35. leta, da svoje ideje razvijajo znotraj dežele. Gre za po-speševalnik mladinskega podjetništva, s katerim si med drugim želimo novih sinergij in sodelovanja,« pravi pobudnik projekta Factory Carlo Piemonte. (av) gorica - Občani se pritožujejo Spet smrdi Zveza Legambiente domneva, da se smrad širi iz Livarne - Zahtevajo meritve Včeraj zjutraj naj bi v različnih predelih Gorice ljudje zaznali neprijeten vonj. Predstavniki zveze Legambiente so prepričani, da je smrdelo po formaldehidu, in domnevajo, da bi bil smrad lahko posledica obratovanja solkanske Livarne. »Danes (včeraj, op.ur.) se je več občanov pritožilo zaradi smrada, ki ga ni bilo občutiti le v severnem predelu Gorice, ampak celo pri železniški postaji v južnem delu mesta. Domnevamo, da se smrad širi iz Livarne. Stanje se je sicer v primerjavi s preteklostjo nekoliko izboljšajo, saj so pred leti solkanski obrat posodobili, kljub temu pa nas je v vročih poletnih dneh marsikdo opozoril na smrad po formaldehidu,« pravijo v zvezi Legambiente. »Prav zaradi tega še enkrat zahtevamo objavo izsledkov čez-mejnih meritev onesnaženosti zraka. Okoljska agencija ARPA FJK je namreč leta 2012 napovedala, da bo skupaj s slovensko agencijo za okolje pripravila čez-mejno študijo, s katero bi podrobneje preučila učinke izpustov solkanske Livarne. Minilo je več let, problem je še vedno prisoten, čeprav v manjši meri, podatkov pa ni nikjer,« ugotavljajo pri zvezi Legambiente. (av) Solkanska Livarna bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. septembra 2015 147 1 APrimorski ~ dnevnik slovenske šole »Zorni kot študentov je malo drugačen« »Izjave predstavnikov Sindikata slovenske šole v dobri meri držijo, zorni kot študentov pa je nekoliko drugačen,« pravi 24-letna Mateja Nanut iz Štandreža, nekdanja dijakinja pedagoškega liceja S. Gregorčič iz Gorice in študentka na Univerzi v Vidmu, kjer dokončuje študij vzgojnih ved. Povod za pogovor je bil članek o vprašanju kadrovanja učiteljev slovenskih osnovnih šol in vrtcev, ki smo ga objavili v prejšnjih tednih: tajnik SSŠ Joško Prinčič je izrazil bojazen, da bi se dolgoročno slovenske šole lahko soočile s problemom pomanjkanja osebja, opozoril pa je tudi na vprašanje priznavanja slovenskih diplom v Italiji in na »pomanjkljivosti« študijskega programa za bodoče učitelje slovenskih šol in vrtcev, ki ga ponuja Univerza v Vidmu. »Morda se motim, vendar nimam občutka, da bi se slovenske šole lahko znašle v težavah zaradi pomanjkanja osebja. Na "slovenskem" oddelku vzgojnih ved v Vidmu nas je trenutno deset, ki dokončujemo študij, precej bivših zamejskih dijakov pa predšolsko vzgojo in razredni pouk študira v Sloveniji,« pravi Nanutova. Kako pa poteka izobraževanje bodočih učiteljev v Vidmu? »Po novem traja študij pet let. Kdor ga zaključi, je habi-litiran za poučevanje v vrtcih in osnovnih šolah. T.i. "slovenski kurikul" za razliko od italijanskega predvideva en izpit v slovenskem jeziku letno - sicer od 2. letnika dalje - in delovno prakso na slovenskih šolah. Iz jezikovnega vidika je torej študij res nekoliko pomanjkljiv, k sreči pa imamo za slovenščino dobre profesorje. Slovenščine je v Vidmu manj, kot so jo imeli študentje ukinjene slovenske sekcije na tržaški univerzi, kjer je trajal študij štiri leta. V Trstu pa je bilo za slovenski jezik tudi več povpraševanja. Marsikdo se po zaključeni višji šoli zdaj odloča za študij v Sloveniji, na primer v Kopru, v Vidmu nas je posledično malo. Če bi več ljudi izkoristilo možnost šolanja v slovenskem jeziku na Univerzi v Vidmu, bi bila tudi ponudba širša,« meni Mateja Nanut. Ker je v Vidmu izpitov v slovenskem jeziku le za peščico, bi se lahko na to študijsko smer vpisali tudi študentje, ki slovenščine sploh ne obvladajo ali se je šele začenjajo učiti. »Res je, tega ne preprečuje noben pravilnik. Da bi zagotovili določeno raven obvladovanja slovenskega jezika, bi morali kot predpogoj za vpis denimo predvideti diplomo, ki jo je izdala slovenska višja šola,« ocenjuje študentka. Na Univerzi v Vidmu se torej »slovenski oddelek« vzgojnih ved bolj malo razlikuje od italijanskega. Kljub temu pa študentje, ki izberejo slovenski »kurikul«, niso habilitirani za poučevanje na italijanskih šolah. »Potrebno se je vpisati v 6. letnik, opraviti "zamujene" izpite in prakso na italijanski šoli,« potrjuje Nanutova. Glede vprašanja priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji naša sogovornica izpostavlja, da so razlike med študijskimi programi italijanskih in slovenskih univerz precejšnje. »Pravilno bi bilo, da bi bile diplome priznane v obeh državah, pred tem pa bi bilo treba tudi poenotiti programe. V Sloveniji imajo denimo več prakse in manj teoretičnega študija kot mi. Teme, ki jih obravnavamo, in izpiti, ki jih opravljamo, so različni. V Vidmu precej delamo tudi na birokratskih zadevah, ki so povezane z delovanjem šol v Italiji, v Kopru in Ljubljani tega ni. Skratka, da bi bile diplome enakovredne, bi bilo treba po mojem mnenju tudi poskrbeti, da bi bila študija med sabo primerljiva. Soglašam, da je slovenščina ključna, po drugi strani pa mora učitelj na slovenski šoli v Italiji dobro obvladati tudi italijanščino,« je prepričana Mateja Nanut, po kateri je največja težava, s katero se soočajo bodoči učitelji, predvsem birokracija. »Zakoni se stalno spreminjajo, težko je slediti vsemu, zmeda je precejšnja. Kar najbolj pogrešamo je referenčna oseba, na katero bi se lahko obrnili: dobro bi bilo imeti urad, ki bi služil kot povezava med univerzo in šolo.« 12 Sreda, 9. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - Skulptura Janeza Boljke Mipovega bika odpeljali, stal bo pred borzo v Ljubljani Umetnino je na dražbi kupil predsednik uprave Borznoposredniške družbe Ilirika Bronasti kip bika, ki je doslej stal pred poslopjem Mipa v Kromberku pri Novi Gorici, bo poslej krasil območje na Bavarskem dvoru v Ljubljani, kjer stoji Ljubljanska borza. Skulp-turo Janeza Boljke so v ponedeljek že odpeljali iz Kromberka. Umetnino, ki jo je prodajal stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič, je pred časom na dražbi kupil predsednik uprave Borz-noposredniške družbe Ilirika Igor Štemberger. Ta je za STA povedal, da se je za nakup skulpture odločil, ker bik ponazarja rastoče trende na borzi in zato sodi na mesto pred njo. »Zdela se mi je dobra priložnost za nakup te umetnine. Z njo želimo poskrbeti tudi za urejen videz območja pred stavbo, v kateri je borza,« je še dejal Štemberger. Za postavitev kipa se je že dogovoril z Mestno občino Ljubljana in pričakuje, da bo izvedena v roku dveh ali treh tednov. Ob tem je omenil manjše težave s pridobivanjem soglasij nekaterih etažnih lastnikov, vendar bo tudi to do ureditve Bavarskega dvora rešeno, je prepričan novi lastnik skulpture. Za nakup bika je Štemberger odštel 89.350 evrov, skupaj z DDV je njegova cena narasla na 115.000 evrov. Poleg tega je za novo postavitev naročil poseben podstavek, z ureditvijo okolice pa bo celotna investicija narasla na okrog 180.000 evrov. Do postavitve na novi lokaciji bo skulptura počakala v delavnici Romana Kamška v Gradu pri Komendi. Mipov bronasti bik km gorica - Razstava del varovancev centra CISI forum za gorico - Nov niz srečanj Umetnost raznolikosti je ponovno na ogled Začeli bodo z razpravo o goriški kulturni ponudbi Soočenje med prireditelji raznih pobud bo v torek ob 18. uri Z odprtja razstave v Kulturnem domu V petek so v goriškem Kulturnem domu odprli likovno razstavo Diversarte. Razstavljenih je nekaj desetin slik, ki so jih izdelali varovanci CISI, konzorcija za osebe s posebnimi potrebami, ki obiskujejo dnevno središče v Ulici Palladio v Severni mestni četrti. Gre za osebe s težjimi oblikami invalidnosti, ki izvirajo v glavnem iz cerebralne paralize, njim pa se posvečajo znana imena krajevne likovne scene. Enkrat tedensko se več mesecev družijo na jutranjih delavnicah in se dogovarjajo o vsebinah ter tehnikah, nizajo na platna in polisterol različne barve in gradiva ter opremljajo slik z najrazličnejšimi vsebinami -od figurativnih do abstraktnih. Pomagajo jim vzgojiteljice, ki razumske in motorične odtenke svojih varovancev dobro poznajo. Več ali manj »okorna« telesa v primežu spastične tetraplegije, dawnove-ga sindroma, vedenjskih motenj ali gibalne razpršenosti imajo z opisanimi pristopi možnost izražanja in projek-ciranja v prostor svojih barvitih doživljanj. Velja tudi obratno: s slikarskim oblikovanjem pokrajine, predmeta, okoljskih pojavov, ki si jih zamisli posamezni mentor, se učijo povezovanja izrazov s sicer namišljeno stvarnostjo, saj jim je pogosto onemogočeno, da bi imeli resnične izkušnje: na primer vožnjo z žičnico v gorski svet, ribarjenje na čolnu, oblikovanje snežaka, kepanje, plavanje v jezeru itd. Pogosto imajo invalidna telesa povsem jasne gibalne obrazce, ki pa jih ne morejo uresničiti zaradi jeklenega oklepa, ki izvira iz pokvarjenih ali uničenih živčnih celic. Preko drobnih risarskih in slikarskih gibov pa lahko upodobijo tudi veliko dinamiko. Se pravi, da upodabljajo nekaj, česar ne bo- do sami nikoli mogli doživeti v stvarnosti, zrcali pa se v njihovi zavesti kot povratna informacija s pobarvane površine. Zapleteno, a celotno človekovo dojemanje vključno z ozavedenjem je kompleksno in večplastno. Če kaj s tem v zvezi opazimo navadni ljudje in ne le nevrologi, potem izvira to znanje iz sveta prizadetih teles. Razstavo Diversarte gosti Kulturni dom že nekaj let in jo namerava tudi v bodoče. Tako je povedal v uvodnem pozdravu predsednik Igor Komel. Gre za prireditev, ki se okvirja v dejavnost, kakršno je risanje Sonca miru ali so tudi druge človekoljubne pobude. Za njim je posegel koordinator dnevnega centra v Palladijevi ulici Vito Dalo. Med zahvalami pomočnikom in umetnikom je opozoril okrog 50 udeležencev, staršev, sorodnikov, vzgojiteljsko in tehnično osebje na posvetitev letošnje razstave. Z veliko otožnostjo so se mu pridružili s spominom na vzgojiteljico in animatorko prav razstavne dejavnosti Germano Caldiraro, ki je nenadoma preminula pred manj kot letom dni. Predsednik CISI Silvano Butti-gnon je pohvalil opravljeno delo in dejal tisto, na kar so pomislili številni prisotni, in sicer da razstavljene slike silijo v preseganje pietetnega občudovanja napora pogosto zanemarjene niše ljudi, ker gre v mnogih primerih za lične izdelke, ki jih lahko mirno obešamo v stanovanja in delovna mesta. V tem smislu jih je tudi mogoče nabaviti za skromne zneske, s katerimi nato vsako leto nabavijo razne vrste barvic, lepenko, papir, enostavne okvirje. S pozdravom in izražanjem pripravljenosti na nadaljevanje dejavnosti tudi v novi delovni sezoni se je v imenu skupine umetnikov združenja Crali odzvala njegova predstavnica. (ar) Goriški kulturni Forum je na tiskovni konferenci napovedal srečanja, ki jih namerava prirediti v naslednjih dveh mesecih. V sozvočju s pomladnimi vsebinami se bo nadaljeval niz predavanj in predstavitev knjig, ki obravnavajo dogajanja v prejšnjem stoletju. Prvega srečanja se bo 15. septembra ob 18. uri na sedežu v Ascolijevi ulici udeležilo sedem oseb, ki se na Goriškem ukvarjajo z različnimi kulturnimi prireditvami sezonskega, večdnevnega in publicističnega značaja. Preverjali bodo svoje ponudbe in ostalih operaterjev, da bi poiskali in morda izluščili skupne točke. Ne gre za odpovedovanje lastnim projektom, temveč za njihovo usklajevanje, morda povezovanje in uravnovešeno financiranje. Eden od vidikov, ki razdvajajo, se tiče izbire v prid velikih letnih enkratnih dogodkov, ki Gorico, Krmin, Tržič, Gradež in njihovo ponudbo širijo v srednjeevropski prostor, ali v prid množično manj znanih dejavnosti, ki pa so usmerjene v osnovno raziskovanje. Nedavno tega sta se s tem v zvezi soočala na omrežju zgodovinar Silvano Cavazza in šolnik Alessio Sokol. Njuna izhodišča bodo obogatili Igor Komel (Kulturni dom), Roberto Covaz (časnikar), Adriano Ossola (eStoria) Renzo Furlano (Cormonslibri) in Dario Stasi (Isonzo Soča). Srečanje bo že prihodnji torek ob 18. uri. Na razdaljo dveh tednov bo v septembru in s sodelovanjem mestne sekcije dijaški dom - Jutri Prireditev ob zaključku poletnih kampov V Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici bo jutri potekala že tradicionalna zaključna prireditev vseh poletnih programov, ki so jih v domu izvedli med poletnimi počitnicami. Skoraj 180 udeležencev od 4. do 14. leta starosti je namreč lahko v poletnih mesecih obiskovalo različne poletne kampe. Vsak teden je poletne programo obiskovalo med 50 in 60 otrok, ki so prihajali iz različnih krajev, od Romjana in Doberdoba do Števerjana in Štandreža. Največ pa je bilo otrok iz Gorice. Takoj po koncu pouka sta potekala kamp »English in action« (košarka in angleščina) ter »Jezikovni kamp«. Za nekoliko bolj ustvarjalne stabila na voljo »Foto - video kamp« in »Muzikal kamp«. Tisti, ki so bili v počitniškem obdobju zgolj željni sprostitve, pa so se lahko zabavali v »Relax Vsedržavnega združenja partizanov predstavitev knjige z naslovom (v prevodu) Fašistični rasizem. Po nadaljnjih dveh tednih bo potekal razgovor o Veliki vojni ob meji, in sicer o avstrijskih Italijanih ter obmejnem občestvu; sodeloval bo Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Sredi oktobra bo izvedenec istega Inštituta priklical nacistično nasilje in zatiranje na Primorskem v letih 1943 - 1945. Ob koncu oktobra bo izjemoma v Kulturnem domu konferenca s koncertom na temo Odklanjam vojno - mi-rovništvo, zavračanje vojaške službe, dezerterstvo, uporništvo. Umestno je poudariti, da opisani niz srečanj, podobno kot v prejšnji sezoni, ne predvideva nikakršnih stroškov kot dokaz dejstva, da je mogoče oblikovati in izvesti kulturne pobude brez vsakršnega proračuna. Obveščanje je brezplačno, gostje ne zahtevajo honorarja, prostor pa je itak tam, kjer je, pa naj bo prazen ali poln. Nekatere druge dejavnosti nasprotno požrejo tisoče evrov, zaradi česar je bila na tiskovni konferenci podčrtana umestnost nekakšnega kulturnega usklajevalnega organa, ki bi na pokrajinski ravni uravnovešal dodeljevanje sredstev. Razkorak dosega včasih tridesetkratno vrednost od 1.500 do 45.000 evrov. Prav je, da se v kulturo vlaga redno in uravnovešeno, kar sicer ne pomeni uravnilovke, temveč upoštevanje rednega delovanja, kakovosti ponudbe, dotoka publike... (ar) Soča in veliko več V Škocjanu bodo v sredo, 16. septembra, odprli razstavo »Isonzo e ol-tre: fra natura, paesaggio, storia, tra-dizioni e leggenda«, ki jo prireja združenja Ambiente 2000. Ob fotografijah in posnetkih smaragdne lepotice bodo v prvih treh dneh razstave potekala tudi predavanja, ki se bodo začela ob 18. uri. Govor bo o Soči in o številnih drugih temah, ki so povezane z naravo in ekologijo. Razstava bo na ogled v palači De Fabris v Ulici Verdi, odprli jo bodo ob 16. uri. Na ogled bo do 20. septembra. Prometna varnost v Tržiču Varnost pešcev in ostalih udeležencev v prometu je cilj ukrepov, ki jih bo tržiška občina v kratkem izvedla na nekaterih križiščih v mestnem središču. Na križišču med Drevoredom San Marco ter ulicama Bixio in Car-ducci bodo obstoječe semaforje premaknili oz. jih nadomestili z novimi (naložba znaša 4.000 evrov), semaforje in zvočne semaforje pa bodo nadomestili tudi v Ulici Cosulich, na Drevoredu San Marco, na Drevoredu Verdi in v Ulici Boito. Občina bo v nove naprave vložila 17.000 evrov. Turizem za vse Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic bo ena izmed članic odbora, ki bo vodil državni študijski center za dostopni turizem »Centro studi nazionale turismo per tutti«. Ustanova bo skrbela za promocijo in izvajanje projektov, ki bodo namenjeni razvoju turizma in kulturnih pobud za ljudi s posebnimi potrebami. Sedež ustanove bo v mestu Asti. Ustvarjalna delavnica V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja v Novi gorici bo danes ob 17. uri ustvarjalna delavnica za odrasle v okviru občinskega praznika. V sklopu »Literarnih četrtkov« bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige Toneta Partljiča »Sebastjan in most: mala nočna kronika«; več na www.ng.sik.si. Festival kreativne glasbe V Šmartnem bo med 10. in 12. septembrom potekal 5. festival kreativne in improvizirane glasbe. Jutrišnji program se bo začel v galeriji Hiše kulture ob 19. uri z odprtjem razstave jazz fotografij Jožeta Požrla, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Martina koncert Sama Kutina in Ane Kravanja, ob 21. uri pa bo v Hiši kulture koncert Jazz Podium. Igral bo kvartet Andree Gullija. kampu«. Vse tedne je bil za najmlajše na voljo »Pikin kamp«, kjer so lahko počeli razne vragolije, ustvarjali ter skozi igro usvajali jezik in različne spretnosti. Tako se je v Dijaškem domu odvijala cela paleta dejavnosti, s katerimi se bodo v četrtek ob 19. uri predstavili na zaključni prireditvi. Z združitvijo vseh dejavnosti so namreč pripravili krajšo pravljico »Ledeno kraljestvo«, ki bo dodatno obarvana s plesom in gledališkimi inserti. Predstavili bodo izdelke, ki so jih posneli med foto-video delavnico ter kratek predstavitveni film o letovanju srednješolcev v Celovcu. Tako se bodo čisto po svoje poslovili od brezskrbnih poletnih dni. Po programu je predvidena tudi družabnost za vse, za udeležence in starše, kuharica Marina pa bo poskrbela za večerjo. Informacije na tel. 0481-533495. Vračamo jesenske nakupe 7.000 EUR Sodelujte in se potegujte za vračilo nakupa do 40 eur! V vsakem izmed nakupovalnih centrov Qlandia bomo 4 tedne zapored izžrebanim kupcem katere koli trgovine ali lokala vrnili vrednost nakupa do 40 €. V nagradni igri lahko sodelujete s svojim računom ali z odgovorom na nagradno vprašanje na spletni strani. O. OLANDIA Nova Gorica • Kranj • Kamnik • Maribor • Ptuj • Novo mesto • Krško www.qlandia.si 1 4 Sreda, 9. septembra 201S GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Sezona Kulturnega doma »Ne želimo jamrati, iščemo nove izzive!« Kljub finančni krizi, ki je neizbežno zaznamovala tudi delovanje javnih kulturnih zavodov, so v novogoriškem Kulturnem domu za novo sezono 2015/2016 pripravili bogat program, kateremu so celo dodali nekaj novosti. Na svoje dogodke si zelo želijo pritegniti več občinstva iz sosednje Gorice in iz celotne Furlani-je - Julijske krajine, zato so zgibanko o programih letošnje, 35. koncertne sezone, izdali tudi v italijanščini. »Že nekaj časa usihajo sredstva ministrstva za kulturo, letos so začela usihati tudi občinska sredstva, na programih se je občinski proračun skrčil kar za 20 odstotkov, kar je bil za nas hud udarec. Toda ne želimo jamrati, iščemo nove izzive,« poudarja direktorica novogoriške-ga Kulturnega doma Pavla Jarc. Nastalo situacijo so slutili že nekaj let prej, zato so se že tedaj prijavljali na razne razpise, vedno bolj se povezujejo tudi z drugimi društvi in zavodi, trudijo se tudi s trženjem svojih prostorov. »Glasba in likovna umetnost ne poznata jezikovnih ovir,« pravi, Jarčeva, ki priznava, da so bila pričakovanja ob padcu fizične meje med državama prevelika. »Povezovanje obeh prostorov se ni kar zgodilo, veliko napora bo še treba vložiti v to,« opozarja. Glasbenih abonen-tov iz sosednjega prostora so doslej našteli le na prste ene roke, s ciljnim razdeljevanjem nove zloženke v italijanščini si v novi sezoni obetajo več obiska, tudi zato, ker so po besedah direktorice cene glasbenih abonmajev pri njih za italijanske razmere zelo ugodne. In v novi sezoni bodo imeli v no-vogoriškem kulturnem domu res kaj ponuditi: glasbeni abonma prinaša osem koncertov, usmerjenih pretežno v orkestralno glasbo, med gosti so tudi slovaška Capella Istropolitana, ki velja za enega izmed najboljših godalnih orkestrov na svetu. Vpis za nove abonente traja do 2. oktobra. Letošnji cikel Glasbene harmonije prinaša na grad Kromberk niz treh koncertov komorne in solistične glasbe, trije koncerti se bodo zvrstili tudi v okviru letošnjega cikla Dnevi stare glasbe. Prva letošnja novost bo zazna- Zgibanke so pripravili v dveh jezikih km movala prav glasbene vode: Oktober Jazz prinaša pet koncertov na različnih lokacijah, tudi v goriškem kulturnem domu. Tudi letos pa ne bodo manjkali iz-venabonmajski koncerti, naj med njimi izpostavimo le izviren slovenski muzi-kal Cvetje v jeseni, na sporedu bo novembra, ki je doslej požel izjemno zanimanje občinstva. Druga letošnja novost, ki v novo-goriškem kulturnem domu dopolnjuje ponudbo glasbe, filma in likovne umetnosti, so mesečna večerna pogovorna srečanja Potohodci. Septembrski gost bo Matevž Lenarčič, slovenski pilot, alpinist in fotograf, oktobra bo knjigo Darovi minevanja predstavila Manca Košir z gosti. V novogoriški mestni galeriji se bo v novi sezoni zvrstilo osem razstav, priložnost bodo dobili umetniki mlajše in srednje generacije in tisti, ki so povezani z goriškim prostorom. Konec novembra in začetek decembra bo omenjena galerija že tradicionalno gostila mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint. Tretja novost, ki jo v letošnji sezoni uvaja kulturni dom, sodi med filmsko ponudbo. Gre za nov filmski sklop Komedija na platnu, ki dopolnjuje dosedanje uveljavljeno in izjemno obiskano filmsko gledališče. Slednjemu so letos zaradi povpraševanja poleg petkovega namenili dodaten, torkov termin. Novogo-riški kulturni dom se prvič vključuje še v mednarodni filmski festival za otroke in mlade Film na oko, v mali dvorani pa se bo ob petkih znova vrtel Filmski vrtiljak, ki bo otrokom prinesel najmanj 19 skrbno izbranih animiranih in filmskih poslastic. (km) nova gorica Miranu Rustji in skupini BridA Bevkova nagrada Najvišja nagrada, ki je bila podeljena ob letošnjem prazniku novogori-ške mestne občine, je nagrada Franceta Bevka. Prejela sta jo zavod za sodobno umetnost BridA ob bližajoči se 20. obletnici delovanja skupine in glasbeni pedagog Miran Rustja za dolgoletno delo na področju ljubiteljske in profesionalne kulture, ki ga je zaznamoval z izjemnimi dosežki. Življenje Mirana Rustje je zaznamovala glasba. »To mi je bilo položeno v zibelko,« pravi nagrajenec, ki ni le glasbeni pedagog in zborovodja, temveč tudi skladatelj, pesnik in pisatelj. »To je vse povezano med seboj. Samo načini izražanja so drugačni,« pojasnjuje Rustja in obenem priznava, da je glasba njegova prva ljubezen in tudi način življenja. »Pri osemnajstih letih, ko sem že začel voditi pevske zbore, se mi ni niti sanjalo, da bom kasneje tudi sam pesnil ...« se spominja letošnji prejemnik nagrade Franceta Bevka, ki trenutno vodi šest pevskih zborov. »Zveni nekoliko pretirano, moram priznati, da v resnici tudi je,« na pol resno pristavlja sogovornik. »Pevske vaje imam redno vsak večer in to se vleče redno že 37 let, ne poznam prostega večera in prostega večera. Torej, res je, glasba je način življenja!« zaključuje Miran Rustja. Letošnja dobitnica nagrade Franceta Bevka je tudi skupina BridA, ki se je uspela uveljaviti tako doma kot v tujini. Sestavljajo jo Sendi Mango, Tom Kerševan in Jurij Pavlica. »Na domačem igrišču je najtežje "igrati", ker je pritisk publike zelo močan, smo pa zelo veseli, da nagrada prihaja iz domačega kraja,« pravi Sendi Mango in dodaja: »V tujini se je veliko težje prebiti do nekih renomiranih prostorov kot so muzeji in večje galerije. Doma nas, morda ker nas že poznajo, samodejno vključujejo v kakšne večje pregledne razstave.« Skupina BridA se trenutno pripravlja na nov projekt: »Konec meseca potujemo v Anglijo, z novo produkcijo novega projekta smo vključeni v festival And, ki je podprt tudi s strani Evropske unije,« napoveduje Sendi Mango. (km) [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Koncerti V BUKOVICI: v cerkvi sv. Lovrenca bo v četrtek, 10. septembra, ob 20. uri Jesenski glasbeni večer s koncertom kvarteta saksofonistov in solistov »Evterpa«. Vstop prost. Informacije po tel. 00386-40436934 ali info@gdnova.si. Prirejata glasbeno društvo NOVA in občina Renče-Vo-grsko. FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra: 12. septembra, ob 20.45 v cerkvici v kraju Valvasone, v okolici Pordenona, nastop ansambla »Pro-tempore«, ob spremljavi srednjeveškega plesa. Več na www.dram-sam.org. prej do novice www.primorski.eu] DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 3: 16.20 »Citta di carta«; 18.15 - 20.00 - 22.00 »Taxi Teheran«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Southpaw - l'ultima sfida«. Dvorana 4: 16.30 »Minions«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Citta di carta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.20 - 22.00 »Taxi Teheran«. fí Razstave V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo do 10. septembra na ogled razstava »Le cartoline di Paola Barban«, umetnice Paole Barban. Informacije po tel. 0481-412332. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava »Zemlja, skala in pesek naše dežele«, v sklopu 17. fotografskega prikaza »6 za...eno razstavo«, do 11. septembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. ZSKD vabi v sklopu Slofesta na odprtje razstave z naslovom »Sodobni ustvarjalci pisane besede« v petek, 11. septembra, ob 18. uri v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481-532163 ali info@emilko-mel.eu. AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli pričel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8.30. Sestanki s starši bodo v četrtek, 10. septembra, ob 17.00 za drugi in tretji razred, ob 18.00 za prvi razred. Informacije v tajništvu zavoda v KB Centru tel. 0481-81826. SLOVIK - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slo-vik.org do torka, 15. septembra. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 201516. Informacije v tajništvu na Kor-zu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00 petek zaprto, ali po tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.org. Danes praznuje v Jamljah Patricija Radetič 50. rojstni dan. Obilo zdravja in sreče ji želita sestra in brat z družinama ¿j Čestitke PATRICIJA iz Jamelj danes okrogla leta slavi. Veliko sreče in zdravja ji želimo vsi, ki smo z njo v Trstu preživeli mnoge delovne dni. S Izleti sledi nam na ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prle-kiji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prle-kije in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 3479748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). SPDG vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) na izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za podrobnejše informacije in prijavo po tel. 347-6220522 (Fanika) ali fanika@spdg.eu. 0 Prireditve DIJAŠKI DOM sporoča, da bo zaključna prireditev vseh poletnih kampov v četrtek, 10. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu. Na programu bo muzikal, predstavitev dejavnosti, ogled slik in družabnost. Informacije po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 ali www.dijaskidom.it. V GORICI: v občinskem parku bo v četrtek, 10. septembra, ob 20.30 prireditev »Poesia & poesia«, nastopali bodo goriški pesniki in kantavtor Gino Pipia z glasbeno skupino »I Trovieri«. V TRŽIČU v sklopu niza »Settembre Monfalconese«: 10. septembra ob 17.00 v beneški palači bo športno-solidarnostni večer za Afriko. Informacije po tel. 0481-494210 (Elena Or-si). V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo v petek, 11. septembra, ob 18. uri predstavitev knjiga »Che male c'e« avtorice Gaie Ba-racetti. Informacije po tel. 3496931585 (Serenella Ferrari) ali hic-caffe@libero.it. VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene slovenske in italijanske antifašiste in partizane na med decembrom 1943 in aprilom 1945 v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju. 30. SOŠKA REGATA, ki je bila sprva napovedana za 6. september, je bila zaradi visokega vodostaja reke odložena na nedeljo, 13. septembra. Start bo ob 11. uri izpred čolnarne Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu, cilj v Podgori, kjer bosta tudi druženje in nagrajevanje. Obvezna oprema zaobjema čelado, rešilni jopič, veslo; startnina znaša 15 evrov, oproščeni so je mladi pod 12. letom starosti. □ Obvestila SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na »Baklado 2015« v soboto, 12. septembra. Zbirališče bo ob 19.30 na travniku ob kulturnem domu Jožef Češčut, prehojena pot po vaških ulicah bo dolga približno 1,5 km. Sledila bo pogostitev za vse udeležence. Nabrani prispevki bodo namenjeni hospicu »Via di Natale« pri onkološki bolnišnici CRO v Avianu. DEŽELNA KMEČKA ZVEZA vabi odbornike tržaške, goriške in videmske pokrajine na sejo glavnega sveta, ki bo v četrtek, 10. septembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke-ZKB na Opčinah v Ul. Ricreatorio 2 s sledečim dnevnim redom: sporočila predsednika, obisk vsedržavnega predsednika Konfederacije kmetov Italije Dina Scanavina, priprava posveta »Teritorij kot usoda«, organizacijska vprašanja, razno. MLADINSKI DOM: sporoča, da bo v četrtek, 10. septembra, ob 18. uri informativno srečanje ob začetku nove šolske sezone v Ul. Don Bosco 60 v Gorici. Ob zadostnem številu vpisov bo letos potekal pošolski pouk tudi za otroke osnovne šole. Informacije po tel. 0481-280857 ali 366-6861441. KD ANAKROUSIS, KD SKALA IN PUB SKALA iz Gropade pri Trstu organizirajo v soboto, 12. septembra, ob 20. uri »Pigblues party«. Tradicionalni žar, prašiček na ražnju po sardinsko, kvalitetno pivo in okusne palačinke. Blues koncert: Franco Toro (kitara) in Manilo Mi-lazzi (orglice). Vstop prost, ob slabem vremenu bo prireditev na pokritem v bližnji dvorani KD Skala v Gropadi. AŠZ DOM obvešča, da bo vadba v novi sezoni potekala po sledečem urniku: Športni vrtec (letniki 2010, 2011 in 2012) pon. in čet. 15.30-16.30 s pričetkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Mi-kro-minibasket (letniki 2007, 2008 in 2009) pon. in čet. 16.30-17.30 s pričetkom 1. oktobra, vodi prof. Dražen Grbac. Minibasket (letniki 2004, 2005 in 2006) torek in sreda 16.45-18.30 ter petek 16.45-18.15 s pričetkom 15. septembra, vodi prof. Dražen Grbac. Under 14 (letniki 2002 in 2003) pon. 17.30-18.00, torek 18.30-20.30, sreda 18.30-20.00, četrtek 19.00-20.30 s pri-četkom 14. septembra, vodi Jan Zavr-tanik. Under 16 (letniki 2000 in 2001) torek 18.30-20.30, sreda 18.30-20.00, čet. 17.30-19.00, petek 18.15-19.45 s pričetkom 15. septembra, vodi Jan Zavratnik. Cheerleading za osnovnošolke/ce ob ponedeljkih 17.30-19.00 s pričetkom 14. septembra, vodi Andrej Nedeljkovič. Za ostale informacije po tel. 329-2718115 (David Ambrožič: pon.- pet. 16.0019.00) ali domgorica@gmail.com. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se do 13. septembra odvija 34. Mednarodni natečaj violine. Pobuda v priredbi kulturnega združenja Rodolfo Lipizer. Več na www.lipizer.it. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Wanda Del-la Pietra vd. Mancuso iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 9.20, Laura Fa-vero por. Bertogna iz kapele pokopališča v stolnico in na pokopališče; 10.30, Nivia Zigaina vd. Nicolausig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giuseppe Romano iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 11. uri, sledila bo upepelitev; 11.20, Armida Lenardon vd. Manía iz bolnišnice v kapelo pokopališča ob 11.30 in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, Gio-vanna Pilutti vd. Zimolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 14.00, Pietro (Pie-ro) Quaio (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Giuseppe Clementin (iz hiše za starejše občane v Pierisu) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 9. septembra 2015 15 O NAŠEM TRENUTKU Slovenske ostrine in solze s sanjami Ace Mermolja Pridružil se bom solzam Darje Kocbek, Jožeta Pirjevca in govornikom v Vilenici. To so solze razočaranja nad Slovenijo in njeno sedanjostjo. Nisem sicer presenečen, bom pa pričel svoje pisanje z drobnim zadoščenjem. Zdelo se mi je prav, ko je uredništvo PD zapisalo kratko sporočilo, da ne bo več objavljalo pisem o TI-GR-u, ki ne prinašajo novih dognanj, ampak izražajo le medosebno ihto. Časopisne strani so predrage za medosebne obračune ali gostilniške prepire. Drugo je, ko dobi bralec dodatne informacije in osvetlitve zgodovinskih dogodkov iz različnih a tehtnih vidikov. Kvazi-zgodovinsko in obenem kvazi-politično prerekanje naj ostane zasebno ali pa naj pluje v spletnem morju. Zabeležil sem drobno veselje, ker tudi v mojem, nekoliko zoženem svetu ropotajo odmevi vseslovenske medijsko-politične ihte. Ne trdim, da smo vsi Slovenci taki in taki, ali pa da so Kranjci zakrknjeni, Primorci pa mediteransko široki. Iz poročanja medijev, iz lakote po škandalih in iz veselja, če po komu pade sekira, razbiram temeljno nezadovoljstvo in razočaranje nad sedanjostjo, ki se spreminja v medosebno in medskupinsko sovražno ostrino. Ko sem pred tolikimi leti pisal, da je cena slovenske samostojnosti tudi določeno zapiranje vase, sem bil deležen mnogih kritik. Razprava o multikulturnosti je bila na Slovenskem nepopularna in sam sem naivno butnil v zid in si povzročil bunko na glavi. Sledila je slovenska zavzetost za Evropo, ki so jo spremljali mnogi pozitivni dosežki. Osamosvojitev je bila tvegano dejanje, vendar je vse kazalo, da lahko uspe tudi dvomilijonska državica. Vzpodbudno sliko sta pozneje pomagala zamegliti vsaj dva elementa: zunanji in notranji. Najprej je svetovna gospodarska kriza obudila več nizkotnih čustev, kot so nacionalizmi, želja po zapiranju vase, egoizem, težnja po prevladi močnejšega nad šibkejšim itd. Omenjeni ele- menti so postali protagonisti evropske politike. Pred velikimi izzivi, kot so begunski tokovi, izbruhi finančno-gospodarskih kriz, terorizem itd. se evropska skupnost ne obnaša kot skupnost, ki išče usklajene rešitve, ampak se državniki za istim omizjem najprej delijo in skregajo. To koristi predvsem populizmom, kse-nofobnim idejam, težnjam po zapiranju vase in nenazadnje zagovornikom razpadu EU. V tem kontekstu Slovenija ni protagonist, vendar občuti valove krize in se med prepiri in razhajanji opredeljuje. Menda ne kolnem, če je Slovenija v danih trenutkih na stališčih Nemčije, ker vidi v tem neko jamstvo, da ne bo jutrišnja Grčija (čeprav ima drugačne gospodarske pogoje, začenši z manjšim javnim dolgom, ki je v Sloveniji še nizek). Biti blizu Nemčije, pa ne pomeni biti Nemčija in v tem smislu ni Slovenija prevzela nekaterih priznanih nemških vrlin. Marsikatero nesrečo so si Slovenija in Slovenci nakopali kar sami. Ze v osnovi je odmanjkala zavest, da biti Slovenec ni jamstvo za demokracijo. Demokracija niso le volitve, ki določijo trenutne oblastnike, ampak predpostavlja prozorne in krepke protiuteži morebitni politični pre-potenci. Mislim na sodstvo, na sile javnega reda, na uzaveščeno civilno družbo, na cerkev, na sindikate itd. Zakoni in pravila morajo biti jasni in ne protislovni, da si z njimi in z različnimi interpretacijami odvetniki polnijo žepe. V državi, kot je Slovenija, ki je prišla iz socialistične uravnilovke in obenem vertikalne partijske oblasti, so odmanjkali mnogi elementi, ki bi lahko vsaj omilili najrazličnejše slabe prakse, kot so strankarska objestnost, korupcija, prijateljske usluge in vse, kar je temu sledilo: začenši z me-nedžerskimi prevzemi in »prijateljskimi« bančnimi posojili. Zal stranke in z njimi politiki in politika niso bili blažilo, ampak sredstvo in obenem glava lobijev in sku- pin, ki so se redile kot klopi na slovenskem telesu. Značilna je npr. naglica s katero so mnoge stranke razpadle, se prelevile v nove skupine, zmagovale na volitvah in propadale. Strankarska nestabilnost in pretirana spremenljivost so le dokaz, da je stranka sredstvo skrite oblasti in ne jasno predstavništvo skupin volilcev in njihovih idej. Politična ostrina se je v Sloveniji stopnjevala. Ker ni dovolj vsebinska, skratka, ker ne gre za boj idej, je pomanjkanje viziji in receptov v veliki meri nadomestila preteklost. V ta kotel preteklosti, ki postane nadomestilo današnje politične razprave, sodijo tudi mnoge polemike o TIGR-u, ki so ponovno prikrile resnico gibanja. Debata o preteklih sporih in dvobojih sproža več pisanja, kot ga npr. skrb za javne finance. Ne poteši pa človeka, ki mora po ognjevitem branju v trgovino po mleko in kruh. Tu se rodi razočaranje, ki se npr. spremeni v volilno abstinenco. Kako? Borili smo se za samostojnost in demokracijo, pa ti gre na volitve komaj polovica upravičencev! To je eden izmed simptomov bolezni. Mediji, ki so sami v finančni krizi, izkoriščajo nezadovoljstvo in posledično odmaknjenost od problemov tako, da skušajo večati gledanost in naklade s širjenjem vsakovrstnih škandalov. V slovenskih medijih je danes lahko banalen prekršek razlog, da odžagaš politika ali diplomata. To pa je slabo posnemanje Nemčije, kjer lahko nek Bild Zeitung s svojimi šok naslovi in slikami pogojuje gospo Merkel in druge politike. Ni čudno, da je popularni Bild v rokah nemških finančnikov. V Sloveniji mediji nekako iščejo trdnega gospodarja in v praznini plahutajo z jeznimi kriki. To veča percepcijo nezadovoljstva. Slovenski pes si torej grize rep. Prvi recept za ozdravljenje pa je nedvomno v nižanju tonov, napadalnosti in jeze. Mi, ki pišemo, pričnimo ponujati resne teme in ne le TIGRa v pikantni omaki ... Manj jeze in več iskrenega iskanja rešitev je nuja in obenem močnejše orodje od solz. odprta tribuna Volitve laburistov in Corbynmanija Ravnokar sem se vrnil z enomesečnega bivanja v Londonu, kjer se veliko razpravlja o nasledstvu pri vodenju laburistične stranke. Največ pozornosti je pritegnil najstarejši kandidat Jeremy Corbyn, kateremu pripisujejo največ možnosti za zmago. Maja meseca so bile vsedržavne volitve, kjer so konservativci zopet zmagali in s tem so Britanci izročili Davidu Cameronu drugi mandat. Glavni poraženec je bil seveda kandidat laburistov Ed Miliband, ki je takoj po volitvah izjavil, da bo odstopil. Tako se je znotraj glavne levo-sredinske stranke v Veliki Britaniji začela kampanja za primarne volitve, ki bodo 12. septembra. Pojavilo se je več kandidatov: Yvette Cooper, Liz Kendall in Andy Burham, ki so vsi člani vlade v senci. Tik pred zapadom roka za predstavitev kandidatur, je tudi levica stranke predlagala svojega kandidata in nepričakovano zbrala predvidenih 35 podpisov poslancev. Tako se je trem veliko mlajšim kandidatom pridružil tudi šestinšestdesetletni Jeremy Corbyn, ki do dneva prej sploh ni nameraval kandidirati, kaj šele upati v zmago. Začela se je kampanja primarnih volitev, ki je ogrela britansko politično sceno in polnila prve strani časopisov skozi celo poletje. Popolnoma nepričakovano je preprosti Corbyn, ki govori o konkretnih problemih, iz dneva v dan postajal vse bolj popularen, predvsem med mladimi. Danes je glavni favorit za zmago. Pripadniki Blairove struje oziroma desnice stranke, so se mu zoperstavili in Blair sam je javno izjavil, da je Corbynmanija „Alice in Wonderland politics" to se pravi, da je politika, ki jo predlaga Corbyn pravljica in kot taka neizvedljiva. Pravijo, da bi se stranka v primeru njegove zmage lahko razbila. Nekateri Toriji upajo, da bo Corbyn zmagal, ker naj bi jim tako olajšal zmago na naslednjih parlamentarnih volitvah, ker je preveč levo usmerjen. V prejšnjih letih Corbyn večkrat ni odobraval politične linije svoje stranke in je glasoval proti njenim direktivam, a je kljub temu ostal v njej. To so bila leta, ko je v Veliki Britaniji vladal Tony Blair, kateremu so očitali vse prej kot levičarsko politiko. Corbyn bi rad ponovno podr-žavil železnice, pošto, proizvodnjo in distribucijo električne energije, je odločno proti sedanjemu evropskemu varčevalnemu trendu, izjavil je, da bi se kot prvi minister javno oprostil zaradi invazije in vojne v Iraku, rad popravil skrhane odnose z Rusijo in je celo izjavil, da se od Marksa lahko še marsikaj naučimo ... Mnenja o njem so seveda različna. Sami laburisti so razdeljeni med tiste, ki pravijo, da bi Corbyn predstavljal definitiven propad stranke in tistimi, ki trdijo, da je po tolkih letih, ko je stranka iskala konsenz bolj na desno, prišel ponovno čas, da se povrnejo na tradicionalne vrednote levice. Vse kaže, da bodo te primarne volitve še kar pomembne za britanska politična ravnovesja in, kdo ve, morda bodo celo vplivale na celotno evropsko politiko. Mojo pozornost je pritegnilo dvoje: prva je analogija med laburistično stranko v Veliki Britaniji in Demokratsko stranko v Italiji. V obeh strankah debatirajo o isti stvari in sicer kam usmeriti stranko v bodočnosti in o možnosti razkola. Osebno sem mnenja, da lahko samo močna enotna stranka cilja na vsedržavno zmago. Politika je namreč kompromis in biti v opoziciji je veliko lažje kot biti na vladi. To pa ne pomeni, da lahko zaradi tega zatajiš vrednote in stebre, na katerih stoji stranka, drugače boš zatajil samega sebe. Zavedati se moraš, na kakšne kompromise lahko pristaneš, skratka kje je meja. Človek se mora naučiti živeti in odločati skupaj z ljudmi, ki so različnega mnenja, kajti vsi smo, v vsej naši raznolikosti, družbene živali. Živeti v družbi pa pomeni ravno to: biti v stiku z različnim in z njim iskati skupne rešitve. Drugo, kar me je pozitivno presenetilo je to, da so kandidati stranke, ki je komaj izgubila volitve, govorili in razlagali, kaj nameravajo narediti, če bodo zmagali na volitvah leta 2020. To pomeni dvoje: prvo, da obstaja možnost, da lahko zmagovalec primarnih volitev ostane vodja stranke vseh pet let, ne da bi mu nihče skušal odvzeti vodstva in postaviti v dvom njegov položaj. Mislim, da bi bilo to v Italiji neizvedljivo. Drugo je dejstvo, da ni nihče niti zdaleč pomislil na predčasne parlamentarne volitve, ampak spoštuje zmagovalca, čeprav je druge barve. Ravno nasprotno se dogaja vsak dan v Italiji, kjer je opozicija popolnoma nekonstruktivno, bi rekel skorajada škodljivo (za državo seveda) stalno v volilni kampa-niji v iskanju konsenza, čeprav volitve niso pred vrati. Očitno je to dodaten dokaz, da so politiki odraz naroda kateremu pripadajo. Jakob Terčon sežana - »Destinacija Kras« Finalist evropske destinacije odličnosti SEZANA - Projekt Evropske destinacije odličnosti ali krajše EDEN je zasnovala Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike. Cilj projekta je usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter promocija destinacij, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. TIC Sežana, Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana, Razvojni center Divača, občine Sežana, Divača in Komen ter Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija in Kobilarna Lipica so združili moči in pripravili dokumentacijo za kandidaturo na razpisu EDEN, katerega letošnja tema je bila »Turizem, lokalna ku-linarika in gastronomija«. »Pri prijavi na razpis je bilo zelo pomembno, kako na Krasu razvijajo specifično lokalno kulinariko in prispevajo k celovitem oživljanju lokalnega okolja na trajnosten (vzdržen) način ter s tem povečujejo obisk gostov preko celega leta. In prav s pristno kraško kuhinjo, ki jo vključujejo v različne turistične produkte, številnimi kulinaričnimi in gastronomskimi prireditvami, edino v Sloveniji registrirano kolektivno storitveno znamko Ročno rezan pršut, bogato enološko ponudbo, inovativnostjo v kulinariki in pospešenem uveljavljanju sodobnih trženjskih pristopov smo Kraševci uspeli prepričati strokovno komisijo«, z veseljem pravi predsednik sežanske obrtne zbornice Jernej Bortolato. Naziv Krasu prinaša številne prednosti in koristi, tako promocijske kot tudi razvojne. Uvrstitev med EDEN finaliste med drugim pomeni, da bodo v okviru destinacije deležni promocije kot primeri dobrih praks. Uvrstitev med EDEN finaliste dokazuje, da so na Krasu delo na področju turizma začrtali v pravo smer, hkrati pa uvrstitev tudi zavezuje k še intenzivnejšemu delu na področju traj-nostnega turizma. Olga Knez JEZIK NA OBROBJU Vračam se k intervjuju o novem šolskem zakonu, kjer sem ob prejšnji teden omenjenih "spodrsljajih" našla tudi (vsaj zame) popolnoma nerazumljiv podatek. Napisano je bilo, da "nov zakon omejuje nekatera birokratska bremena, ki so zadevala tajništvo kot npr. izračuni za upokojitev". Nikakor nisem mogla razumeti, kako lahko "zakon omejuje birokratska bremena". Omejevati pomeni določati ali označevati mejo česa, npr. mejno črto igrišča. Uporablja se tudi za prostor, razsežnost pokrajine, npr. na zahodu in severu omejuje Slovenijo gorovje. Kar precej časa sem potrebovala, da sem se spomnila na omejevanje v njegovem prenesenem pomenu; pove nam namreč tudi, da moramo delati, da kaj ne preseže določene mere, da se ne veča, ampak manjša. Težko razumljiva pa so bila tudi "birokratska bremena, ki so zadevala tajništva". Takoj mi je bilo jasno, da breme v tem primeru ni težek predmet, ki ga navadno nosimo na ramenih ali natovori-mo na žival. Temu rečemo tovor. Birokratska bremena torej nadomeščajo izraze kot so težave, dolžnosti, obveznosti, ki so jih opravljala tajništva. Novi zakon želi torej tajništva razbremeniti nekaterih biro- kratskih obveznosti, jim jih olajšati. Ne vem ali so ostali bralci takoj razumeli zapleteno napisano sporočilo. Kdor pozna šolsko problematiko, je verjetno takoj vedel, o čem je govor, vsi ostali pa so sporočilo samo bežno preleteli, ne da bi razmišljali, kaj pomeni. Pravkar sem zapisala "kdor pozna šolsko problematiko", torej edninsko obliko, medtem, ko jo je naš intervjuvanec pomnožil in zapisal, da kadrovanje učnega osebja niso problematike slovenskih šol. Ker je problem težko rešljiva naloga ali vprašanje, problematika pa skupek takih nalog ali vprašanj, postanejo problematike dolga vrsta skupkov nerešljivih vprašanj. Kdo sploh to razume? Mno-žinska oblika najrazličnejših pojmov je naša nepogrešljiva posebnost, ki je ni mogoče odpraviti. Pa niti italijanščini tokrat ne moremo naprtiti krivde; v italijanskih slovarjih je ob problematiki napisana raba s.f. (ednina, ženski spol), takoj potem pa "il com-plesso dei problemi di una questione". Lepo bi bilo, da bi se tudi mi "zadovoljili" s problemi, saj nam jih res ne manjka. Naše "dolge kolone skupkov" pa prepustimo vozilom, ki se poleti valijo proti slovenskemu ali hrvaškemu morju ali pa se vračajo od tam. Danes bi rada opozorila še na eno napako, ki pa ni nastala pri nas, ampak je, kar pomnim, razširjena po vsej Sloveniji. Učitelji in profesorji so jo preganjali že takrat, ko sem pred skoraj devetdesetimi leti prvič prestopila šolski prag. Pregnali je doslej še niso, čeprav je ves čas veljala za nedovoljeno in prepovedano, včasih publicistično. To je zveza glagola izgubiti, izgubljati s predlogom na. Navedla jih bom nekaj, najpogostejših: Denar izgublja na vrednosti, dogodek izgublja na pomenu, igra je izgubila na privlačnosti, zaradi laži so izgubili na verodostojnosti. Nedovoljen je v vseh teh zvezah predlog na, pravilno je: denar izgublja vrednost, dogodek izgublja pomen, igra je izgubila privlačnost, izgubili so verodostojnost. Lelja Rehar Sancin 1 6 Sreda, 9. septembra 201S APrimorski r dnevnik Williams-Vinci NEW YORK - Italijanska teniška igralka Roberta Vinci (foto ANSA) se je po zmagi nad Francozinjo Kristino Mladenovic ( 6:3, 5:7, 6:4) uvrstila v polfinale odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. V polfinalu jo čaka zmagovalka ameriškega sestrskega dvoboja med Venus in Sereno Williams, ki je bil na sporedu v noči na sredo.Slovenska teniška igralka Andreja Klepač in njena španska partnerica Lara Arrua-barrena se nista prebili v polfinale. To jima je onemogočila italijanska naveza Sara Errani/Flavia Pennetta, ki je slavila z 0:6, 7:5 in 6:2. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Roger Federer 14. NEW YORK - Švicarski teniški igralec Roger Federer si je po včerajšnji zmagi nad Američanom Johnom Isnerjem v osmini finala odprtega prvenstva ZDA v New Yorku izboril nastop na letošnjem zaključnem turnirju, ki bo med 15. in 22. novembrom v Londonu. Pred Federerjem sta si nastop zagotovila Srb Novak Doko-vič in Škot Andy Murray. Za Federerja bo to 14. zaporedni nastop na sklepnem turnirju osmih najboljših igralcev v sezoni, v letih 2010 in 2011 pa je bil tudi končni zmagovalec. Prostih je še pet mest. košarka - Italija se je na EP v Berlinu razigrala in premagala Španijo Šov »azzurrov« slovenija Nizozemska je bila trd oreh Slovenija - Nizozemska 81:74 (23:15, 41:29, 57:52) Slovenija: Joksimovič 3, Prepelic 16 (5:6), Blažič 13 (2:2), Nikolič 2, Dragič 13 (2:2), Zupan 3, Balažič 7, Omič 11 (5:5), Klobučar 9 (3:3), Slokar 4 (0:1). Nizozemska: W. De Jong 19 (6:6), Kloof 25 (10:13), Akerboom 2, Schafte-naar 2, N. De Jong 6 (2:4), Smeulders 14 (4:8), Norel 6. ZAGREB - Slovenska košarkarska reprezentanca je zabeležila drugo zmago na evropskem prvenstvu v Zagrebu. V tretjem krogu v skupini C je premagala Nizozemsko z 81:74. Slovenija si je tako že več ali manj zagotovila eno od prvih štirih mest, ki vodijo v nadaljnje tekmovanje, v preostalih dveh tekmah - danes z Grčijo (ob 15.00) in jutri proti Makedoniji - pa si bo skušala izboriti čim boljše izhodišče za izločilne boje, ki bodo potekali v Lillu v Franciji. Varovanci selektorja Jureta Zdovca so proti reprezentanci Nizozemske, ki sploh ni uvrščena na jakostno lestvico Fiba, a je v prvem krogu presenetila Gruzijo, s težavo upravičili vlogo favorita. Čeprav so si hitro nabrali zajetno prednost, so dve praktično že vnaprej vknjiženi točki rešili šele v zadnjih 60 sekundah tekme. Zoran Dragic: »Bila je to zelo težka tekma, saj je Nizozemska čvrsta ekipa z nekaj odličnimi posamezniki. V drugem polčasu smo podobno kot proti Gruziji zašli v 'črno luknjo', Nizozemska se je razigrala in težko jo je bilo ustaviti. Na koncu smo vendarle srečno prišli do dveh pomembnih točk. Proti Grčiji bo zelo težko, saj ima odlično ekipo na čelu z izjemnim Spanulisom.« VČERAJ - Skupina B (Berlin): Srbija - Islandija 93:64 (42:32); Nemčija - Turčija 75:80 (24:41); 21.00 Španija - Italija 98:105. Vrstni red: Srbija 6, Turčija 5, Italija 5, Nemčija 4, Španija 4, Islandija 3. Skupina C (Zagreb): Slovenija - Nizozemska 81:74 (41:29), Gruzija - Grčija 68:79 (22:50), Hrvaška - Makedonija 73:55. Vrstni red: Grčija 6, Slovenija 5, Hrvaška 5, Nizozemska 4, Makedonija 4, Gruzija 3. DANES - Skupina A: 15.00 BiH - Finska, 17.30 Poljska - Izrael, 21.00 Rusija - Francija. Skupina B: 14.30 Turčija - Srbija, 17.45 Italija - Nemčija, 21.00 Španija - Islandija. Skupina C: 15.00 Slovenija - Grčija, 18.00 Makedonija - Gruzija, 21.00 Hrvaška - Nizozemska. Skupina D: 14.30 Belgija - Češka, 17.30 Latvija - Ukrajina, 20.30 Estonija - Litva. Italija - Španija 105:98 (19:20, 42:45, 73:63) Italija: Belinelli 27, Aradori 11, Gentile 13, Gallinari 29, Bargnani 18, Cusin 3, Melli 4, Cinciarini, Hackett. Španija: Gasol 34, Fernandez 7, Rodriguez 4, Hernangomez 6, Ribas 8, Reyes 9, San Emeterio 8, Llull 9, Miro-tic 13. BERLIN - Preporod. »Azzurri« so sinoči v nemški prestolnici blesteli v vseh pogledih. Dokazali so, da lahko s tako postavo (sicer brez Dato-meja) premagajo vsakogar. Močno Španijo so popolnoma nadigrali. Razigrala se je NBA trojica: Belinelli-Gallinari-Bargnani. Skupaj so dosegli 74 od skupnih 105 točk. Tudi Bar-gnani je dokazal, dane igra zaman čez lužo. Danilo Gallinari je obenem zbral še osem skokov in šest podaj. Pri Špancih je bil razpoložen le Pau Ga-sol, ki je bil s 34 točkami (deset skokov in pet podaj) najboljši strelec na tekmi. Po odličnem prvem polčasu so se varovanci selektorja Simoneja Pia- Prebudil se je tudi center Andrea Bargnani (18 točk) ansa nigianija razigrali v tretji četrtini: delni izid je bil 31:18. »Gallo« je bil neustavljiv. Belinelli je celo petkrat zadel izza črte šestih metrov. Skratka odlična popotnica za nadaljevanje evropskega prvenstva. Prava injekcija samozavesti. Italijo čaka danes še druga izjemno pomembna tekma: ob 17.45 bodo igrali proti Nemčiji. nogomet Klubi bodo pomagali beguncem Vodilni nogometni klubi v Evropi bodo beguncem namenili približno tri milijone evrov. Od vsake prodane vstopnice za ogled tekem lige prvakov ali evropske lige bo Evropska nogometna zveza namenila po en evro v sklad za reševanje begunske krize. V tem sodeluje 80 klubov, Uefa pa je k sodelovanju povabila tudi preostalih 140 članov ECA. »Pričakujemo, da bomo zbrali med dvema in tremi milijoni evrov. Gre za resen problem, s katerim se srečujemo v Evropi, in nogomet je dolžan pomagati tem ubogim ljudem,« je ob tem dejal predsednik združenja evropskih klubov ECA Karl-Heinz Rummenigge. Po svojih močeh pomagajo klubi tudi samostojno, nemški Bayern je tako pred dnevi za reševanje begunske krize namenil milijon evrov, Roma pa včeraj 600.000 evrov. RITMIČNA GIMNASTIKA -Na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki, ki ga gosti Stuttgart, so tekmovalke opravile z dvodnevnimi kvalifikacijami z obročem in žogo. Z obema rekvizitoma je nastopila Špela Kra-tochwill, ki je v mnogobojskem seštevku na 43. mestu s 30,916 točke, vodi pa Ukrajinka Gana Rizatdinova s 36,332.KratochwiIlova je z obročem dobila 15,566 točke, kar je zadoščalo za 48. mesto, druga Slovenka Monija Čebašek je dobila 13,908 točke in končala na 70. mestu. Najboljša je bila Rusinja Aleksandra Soldatova (18,666). OSEBNO V NAPADU piše Sergio Tavčar u Ufi Uspelo je. Slovenija je mukoma premagala Nizozemsko in je dejansko že v osminifinala. Teoretično sicer ne, kajti če Slovenija izgubi preostali tekmi in Nizozemska premaga tako Hrvaško kot Grčijo ... no, jaz ne verjamem v znanstveno fantastiko. Pred prvenstvom sem dal kar precej intervjujev za razne italijanske in tudi slovenske medije. Imam torej elelctronsko zabeleženo, da sem vsakič rekel, da bo Slovenija dosegla gotovo maksimum tistega, kar je ta skupina igralce\> sposobna, pravzaprav, da bo dosegla veliko več od tistega, kar bi vsota sposobnosti posameznih igralcev dala predvideti. Razlogov je več: najprej seveda trener. Jure Zdovc je, kot da bi bil nalašč naročen za klop slovenske reprezentance. Je bivši vrhunski igralec, evropski in svetovni prvak, olimpijski podprvak, nenadomestljivi član prve peterke legendarne Jugoslavije z Draženom Petrovičem ob boku, je izredno inteligenten, motiviran in odločen človek, ki pozna samo etiko trdega dela. Njegova košarka temelji na učinkoviti obrambi in na kolektivni igri. Prav zato menim, da je ta ekipa perfektna zanj, saj v nasprotju z lanskim letom tokrat ni pri-moran spoprijazniti z dejstvom, da ima njegovo moštvo vodjo, beri Gorana Dragica, od katerega je odvisno bolj ali manj vse, kar se dogaja na igrišču. Ima skupino fantov, ki se želijo dokazati (štirje so še brez kluba, torej je tudi v njihovem finančnem interesu, da se na igrišču dokažejo), ki ga poslušajo in ubogajo. Ponavljam: Slovenija je izredno neugodna ekipa za vsakogar, tudi za največje ekipe na tem prvenstvu in utegne še pripraviti kakšno izredno prijetno presenečenje. Kaj več od tega mislim, da ne. Kvaliteta pač terja svoje in izvenserijskega igralca Slovenija enostavno nima. Poudaril sem že, da je prvotni cilj prestopiti v izločilne boje. In če bog hoče, ta cilj je že dosežen. Velik uspeh bi bil zmagati v osmini finala in priti med najboljših osem. Fantastično bi bilo seveda potem priti v polfinale, a realno mislim, da to enostavno ne bo mogoče. Dovolj je, da pomislimo, kdo je tu v igri. Francija: evropski prvak. Te dni trenirajo v lahki skupini. Igrajo doma v Montpel-lier-ju. Imajo neverjetno dobro tehnično, predvsem pa telesno podkovano ekipo. Igrajo skupaj že ogromno let. Tony Parker je alfa in omega vsega in, ko on hoče igrati, gorje vsakomur. Španija: posamezniki so strašno močni. Vsi imajo ogromno izkušenj, konec koncev so igrali kar dva olimpijska finala zapored proti strašnim Američanom. Ekipa je izredno uigrana, saj sloni na igralcih Real Madrida (Mirotič je še do lani igral z njimi), Pau Gasol je prava in ne namišljena zvezda, po vseh pravilih naj bi igrali v finalu s Francijo. Srbijo smo že videli: ekipa je fantastično trenirana, pokazala je vse svoje vrline lani na svetovnem prvenstvu. Sale Bordevič točno ve, kaj hoče. Včeraj so na primer Srbi premagali Islandijo s plus 39 z enostavno taktiko, ki sem jo omenil včeraj: žoga pod koš in lahki koši. In to vse z drugo peterko, medtem ko so zvezde počivale. In potem: Hrvaška je že premagala Slovenijo, letos ima resnega trenerja na klopi, igralci so odlični, mladega igralca kot je Mario Hezonja, nima nihče v Evropi. Grčija. Joj, Grčija! Ste videli v ponedeljek Grke proti Hrvatom? Krasna tekma in končnica za košarkarske učbenike, ki sta jo predstavila Spanoulis in Printezis. Prava poezija, ki človeku na stežaj odpre srce, ker ga spomni na košarko, kot je nekoč bila, poslastica za srce in pamet. Koliko sem jih naštel? Pet? In Nemčija? In Litva? Priti med prve štiri, pomeni vriniti se v to druščino. In kolikor smo lahko strastni in optimisti slovenski navijači, res si ne moremo predstavljati, kako bi lahko to bilo mogoče. Tudi tisti, ki so trdili, da je nemogoče mogoče so medtem že davno šli v stečaj. nogomet - Kvalifikacije Euro 2016 Še v igri za EP Slovenija je v Mariboru tesno premagala Estonijo Slovenija - Estonija 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Berič (63.). Slovenija: Handanovič, Struna, Ilič, Cesar, Jo-kič, Krhin (od 88. Rotman), Kurtič, Kampl, Ili-čič (od 55. Ljubijankič), Birsa, Berič (od 77. La-zarevič). MARIBOR - Čeprav ta tekma teoretično še ni odločala o dokončnem tretjem mestu v skupini E, ki vodi v dodatne kvalifikacije, pa so se izbranci Srečka Katanca zavedali, da je to dvoboj, ki lahko vsaj malo zaceli rane po bolečem porazu v Švici in ki lahko pomeni velik korak k tekmama, ki bosta odločala o uvrstitvi na Euro 2016. Pred očmi predsednika države Boruta Pahorja, ki je mahal z zdaj že svojo znamenito zastavo, je Slovencem kljub dolgemu mučenju uspelo izpolniti zastavljen cilj, kar ob pričakovanem nadaljevanju pomeni priložnost za preboj na EP skozi dodatne kvalifikacije. Za Slovence je to sicer šesta zmaga prosti Estoncem, ob tem imajo z njimi še remi in dva poraza. Selektor Katanec je tekmo z Estonijo začel z dvema spremembama v začetni postavi. Daliborja Stevanoviča je na položaju zadnjega veznega zamenjal Rene Krhin, poškodovanega napadalca Milivoja Novakoviča pa Robert Berič, ki je v 63. minuti dosegel zmagoviti gol. Slovenija bo 9. oktobra igrala proti Litvi, 12. pa še proti San Marinu. Katančevi varovanci morajo osvojiti šest točk. Skupina E Izidi Anglija - Švica 2:0, Slovenija Estonija 1:0, Litva - S. Marino 2:1 Anglija 88 0 0 26:3 24 Švica 8S 0 3 16:8 1S Slovenija 84 0 4 1S:10 12 Estonija 8 3 1 4 4:6 10 Litva 8 3 0 S 6:14 9 San Marino 80 1 7 1:27 1 PRIHODNJI KROG (9. 10. 1: Anglija - Estonija, Slovenija - Litva, Švica - San Marino Super Avstrija Skupina C: Slovaška - Ukrajina 0:0, Belorusija - Luksemburg 2:0, Makedonija - Španija 0:1. Vrstni red: Španija 21, Slovaška 19, Ukrajina 16, Belorusija 7, Luksemburg 4, Makedonija 3. Skupina G: Švedska - Avstrija 1:4, Liechtenstein - Rusija 0:7, Moldavija - Črna gora 0:2. Vrstni red: Avstrija 22, Rusija 14, Švedska 12, Črna gora 11, Liechtenstein 5, Moldavija 2. U21: za Slovence usodna 11-m Italija - Slovenija 1:0 (0:0) Strelec: Bernardeschi (51, 11-m). Italija: Cragno, Conti, Murru, Rugani, Romagnoli, Mandragora, Cataldi (od 63. Verre), Benassi (od 87. Barreca), Monachello, Bernardeschi (od 73. Verde), Boateng. Slovenija: Sorčan, Bajric, Šme, Ejup, Kapun, Črnigoj, Pihler, Krivčič (od 73. Hotič), Šporar, Kastrevec (od 55. Štulac), Zahovič (od 62. Bajde). REGGIO EMILIA - Varovanci Primoža Glihe so pri italijanskih vrstnikih zabeležili prvi poraz v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2017. Zmagoviti gol Italijanov je padel šele po zaslugi najstrožje kazni. / ŠPORT Sreda, 9. septembra 2015 17 košarka - V državni C-ligi gold Jadran ima centimetre, trener Mura bo imel na razpolago Rajčiča »Poroka« med Stankom Rajčičem in Jadranom je sklenjena. Potem ko je 204 centimetrov visoki center že več tednov treniral z združeno ekipo, je vodstvo kluba naposled prišlo do dogovora s slovenskim košarkarjem. Ta bo še kako koristen znotraj sistema igre, ki ga je začrtal trener Andrea Mura. Novico o »nakupu« nam je potrdil sam predsednik Jadrana Marko Kojanec. »Stanko Rajčičje tista okrepitev, ki smo si jo dlje časa želeli. Več tednov smo namreč iskali igralca s takimi značilnostmi, s katerimi bi lahko zapolnili vrzel, ki jo je zapustil Peter Franco, potem ko je le-ta obesil košarkarske čevlje na klin,« pravi Marko Kojanec, ki je v teh dneh z ostalimi člani novega odbora stalno na delu v pričakovanju začetka nove sezone. »Tako kot se ekipa trudi na treningih na igrišču, se tudi mi trudimo, da bi vse uredili na najboljši način. Ekipo smo želeli korenito pomladiti; tega načela se držimo, čeprav ni šlo vse po načrtih, saj smo npr. računali tudi na Zobca in Gellenija, ki pa bosta nastopala za Breg,« dodaja predsednik Jadrana, ki je sicer v teh dneh aktiven na več »frontah«. »Z novim odborom smo se potrudili, da bi obdržali prejšnjega sponzorja. Podjetju Franco smo predlagali več opcij, da bi zgladili nekatera lanska nerešena vprašanja, Robertu Francu pa smo tudi ponudili, da bi ostal naš glavni pokrovitelj tudi v letošnji sezoni, žal pa zaenkrat nismo še našli skupnega jezika. Delamo pa na tem, da si zagotovimo glavnega sponzorja za člansko ekipo, ki bi bil še kako dobrodošel, medtem ko se moramo za mladinski pogon zahvaliti Zadružni kraški banki,« razlaga Kojanec. Jadranovce čaka v petek in v soboto nastop na turnirju »Basket Doc« v Vidmu. V petek, 11. septembra, se bo v telovadnici Be-nedetti v Ulici Marangoni ob 22. uri Jadran pomeril s Tarcentom. V primeru zmage bo v soboto, 12. septembra, ob 22. uri odigral finale proti zmagovalcu tekme Ardita - Vis Spilimbergo, v primeru poraza pa bo mali finale na sporedu ob 20. uri. Predsednika smo na koncu pogovora Stanko Rajčič bo v novi sezoni oblekel dres Jadrana v državni C-ligi gold fotodamj@n tudi vprašali, ali je prihod Stanka Rajčiča zadnji kamenček, ki bo sestavljal letošnji mozaik Jadrana. »Vse je še odprto, sicerpa je sedaj prezgodaj, da bi karkoli napovedoval, saj je trenutno prioriteta pogajanje z novimi sponzorji. Z omejenim budžetom je namreč v športu zelo težko sestavljati konkurenčna moštva,« zaključuje Marko Kojanec. Nekdanji slovenski kapetan Goran Jagodnik pa vsekakor še naprej trenira z jadranovci. (av) Danes še Kontovel in Sokol TURNIR K2 SPORT - MARK - V Gorici, včeraj: Dom - Athletismo 47:63 (22:33); Dinamo GO - Bisiaca 51:47; danes: 19.30 Dinamo - Sokol; 21.00 Dom - Kontovel. Dom: Voncina 6, sanzin 3, Terčič 2, M. Za-vadlav 10, Collenzini 4, Bogaro, Franzoni 4, Graziani, Feri 4, Čotar, L. Antonello 14, M. Antonello. Trener: Dellisanti. URSUS CRITERIUM - V Trstu Tekmovanje s kolesi fixiji Ali veste, kaj je gibanje Muslauf? Kaj so fixiji? Muslauf združuje slovenske navdušence nad hitrimi kolesi, preprostih in čistih linij, za katera se je po vsem svetu uveljavil angleški izraz fixed gear kolesa. Njihovo ime bi najlaže prevedli kot kolesa z direktnim prenosom, a jih večina imenuje kar fixiji. Najpogosteje so podobna »običajnim« cestnim oziroma dirkalnim kolesom, le da je z njih namenoma odstranjena vsa oprema, ki za delovanje ni nujno potrebna. Vožnja z njimi torej ni lagodna. Nasprotno, ko jih vozite, počitek sploh ni mogoč; od tod najverjetneje tudi izvira arhaični izraz muslauf. Ker so brez zavor (brez prestav), jih je mogoče tudi ustaviti le s pedali. Tovrstna kolesa si utirajo pot tudi v naši deželi. V Trstu bo v petek dirka s fixiji Ursus Criterium (v okviru kolesarskega tedna Gran-fondo d'Europa), ki ga organizira sekcija Ursus Fxd kluba Gentleman (med organizatorji je tudi Borštan Gregor Vižintin). Start bo ob 21.00 pri postaji Rogers na tržaškem nabrežju. Ob 20.15 bodo najprej na vrsti kvalifikacije. Tekmovalo bo okrog 40 kolesarjev. Po tekmi bo »party« z DJ-ejem. ŠD JUVENTINA Jutri v Štandrežu »praznik« z navijači Juventina, ki bo v nedeljskem prvem krogu promocijske lige igrala v gosteh v Špetru Slo-venovem proti Valnatisoneju, se bo jutri ob 20.00 na igrišču v Štandrežu predstavila svojim navijačem. Predsednik štandreške-ga kluba Marco Kerpan bo predstavil načrte in želje društva. Navijači in prijatelji Juventine se bodo nato lahko primerno okrepčali in nazdravili na začetek nove sezone. □ Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR proslavlja 50. letnico ustanovitve v petek, 11. septembra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj. Toplo vabljeni vsi bivši igralci, trenerji, odborniki in simpatizerji. AŠD SOKOL sporoča, da bo v sredo, 16. septembra, ob 16.15 v nabrežinski telovadnici potekalo prvo srečanje za skupini motorike in minimotorike za letnike 2011 do 2009. Skupina minibasketa, letniki od 2008 do 2005, bo imela prvi trening v četrtek, 17. septembra ob 16.00. AKK BOR vabi na treninge Minibasketa. Začetek V torek 15. 9. Letniki 2010-2006 torek in petek 16.00-17.15 Stadion 1. maja, letniki 2004-2005 torek 18.00-19.30 Lonjer in petek 17.15-18.45 Stadion 1. maja. Info: Karin 3406445370. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OS Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 04051377. AŠD POLET, ženska košarkarska sekcija vabi na mesec odprtih vrat. Dekleta, ki želijo poskusit igranje košarke, se lahko pridružijo treningom, ki so se začeli 24. avgusta. Za informacije in urnike pokličite na tel. 3382839807 (Marina). AŠD SOKOL organizira tečaj minivolley-ja za punčke letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke under 12 za dekleta rojena v letu 2004. Prvo srečanje obeh skupin bo v nabrežinski telovadnici 16.9. ob 17.15. nogomet - Ekipe naših društev v skupini C 1. amaterske lige Zgolj obstanek? 33 let razlike je med najstarejšim igralcem Alessandrom Ko-balom (Mladost), letnik 1965, in najmlajšima Simonom Čavdkom in Nikolajem Pavletičem (Sovodnje, 1998) 18 slovensko govorečih nogometašev bo letos branilo barve doberdobske Mladosti. Večina teh prihaja iz Doberdoba in iz okoliških vasi. Breg Vratarji: Andrea Belladonna, Mattia Cocolo, Daniele Daris. Obramba: Stefano Bampi, Marco Bolcic, Antonio D'Alesio, Alex Leiter, Matteo Nascig, Federico Semani, Brian Sovic. Sredina: Davide Belladonna, Manuel Nardini, Sebastiano Nigris, Alessio Pohlen, Giacomo Semani, Lorenzo Tropea. Napad: Erik Kofol, Jar Martini, Nicolo Pippan, Matteo Vianello. Trener: Fabio De Fabris;pomočnik trenerja: Mauro Bursich; trener vratarjev: Cristiano Romano; spremljevalci: Giuliano Prašelj (načelnik nogometne sekcije), Marko Bandi, Marko Ota, Alessandro Alberti. Mladost Vratarja: Demitrij Devetak (1980), Davide Ballerino (88). Obramba: Daniele Peric (92), Nikolas Patessio (93), Luca Buffolin (75), Markus Candusso (88), Erik Cadez (93), Piero Colautti (93), Federico Gergolet (92), Samuel Furlan (94), Michele Mainardis (96), Alessandro Kobal (65). Sredina: Mauro Peric (89), Thomas Marusic (87), Matej Ferletič (80), Martin Bagon (83), Danjel Leghissa (89), Enrico Zollia (80), Simone Bressan (87), Eros Kogoj (86). Napad: Alan Cadez (90), Luigi Simeone (93), Daniel Skarabot (87), Danijel Ferlez (88), Marko Vizintin (91). Trener: Roberto Gon; pomočnik trenerja in trener vratarjev: Domenico Arrisicato; maser: Perter Giovannini; športni vodja: Claudio Cadez; spremljevalci: Ezio Bressan (podpredsednik), Franco Peric in Antonio Ponzetta. Sovodnje Vratarja: Andrea Dovier (1990), Matteo Simon (90). Obramba: Luca Stergulz (91), Mauro Galliussi (89), Nikolaj Pavletič (98), Saša Tomšič (82), Luca Markovic (95), Mattia Maiaron (94). Sredina: Nicola Tomsic (94), Kevin Flocco (90), Manuel Bernardis (82), Ivan Persoglia (97), Rok Černe (86), Vlorjan Bytyqi (94), Simon Čavdek (98), Claudio Visintin (94). Napad: Manuel Hriberšek (92), Jason Visintin (95), Giovanni Vanzo (86). Trener: Fabio Sambo; pomočnik trenerja: Luka Cijan; trener vratarjev: Borut Vuk; športni vodja: Daniele Mauri. Zarja Vratarja: Mathias Castellarin (1993), Tiziano Pirra (83). Obramba: Primož Barut (87), Sebastiano Ferro (87), Daniel Franco (85), Marko Grizonič (82), Niko Jevnikar (91), Dario Markovic (88), Kevin Segulin (88). Sredina: Federico Aiello (91), Stefano Mattera (94), Alessio Norante (94), Francesco Roviglio (77), Saša Sestič (82), Thomas Stolfa (94), Luca Tarable (92), Nicolas Zucchini (94). Napad: Riccardo Bernobi (83), Giuliano Cermelj (72), Gabriele Marzini (95), Tiziano Puzzer (84). Trener: Davor Vitulič (1959); pomočnik trenerja in trener vratarjev: Vladimir Mirkovič (1964); športni vodja: Robert Kalc; spremljevalci: Roberto Franco, Saša Kralj (predsednik), Žarko Ban, Silvano Poropat. 6 (x2) derbijev 1. AL (Skupina C) - 1. krog (v nedeljo): Aquileia - Cormonese, Breg - Pro Gorizia, Domio - Terzo, Fogliano Turriaco - Gradese, Isontina - Zarja, Isonzo - Sovodnje, Mladost -Mariano, Pro Romans Medea - Porpetto Derbiji: Zarja - Mladost (20.9.), Mladost -Sovodnje (27.9.), Zarja - Sovodnje (25.10.), Breg - Mladost (1.11.), Breg - Zarja (29.11.), Sovodnje - Breg (13.12.) Prvi derbi (ponovitev lanskega finala play-offa) bo med Zarjo in Mladostjo. Na fotografiji kapetana Matteo Pipan (Zarja), ki se je odločil za življenjsko izkušnjo v Avstraliji (letos ga v Bazovici ne bo), in Mauro Peric (desno) fotodamj@n V skupini C 1. amaterske lige bodo v letošnji sezoni igrale kar štiri ekipe naših društev. Breg in Sovodnje se v tej ligi kalita že nekaj sezon. Mladost in Zarja pa sta novinca. Favorita za napredovanje sta »in primis« Gradese in Cor-monese. Breg: prava uganka CILJ: obstanek v ligi; TOČKA +: »V obrambi smo najmanj spremenili. Tudi napadalna linija je precej prodorna,« je dejal trener De Fabris; TOČKA -: premalo številčen izbor igralcev; TOP PLAYERS: Sebastian Nigris, Jar Martini, Matteo Vianello; SISTEM IGRE: 4-3-1-2. KAPETAN: Davide Belladonna ali Sebastiano Nigris. STROŠKI ZA ČLANSKO EKIPO: nimamo podatkov. O MLADOSTI, SOVODNJAH IN ZARJI: »Mladost in Zarja sta novinca v ligi. Ponavadi so igralci ekip, ki so napredovale, še vedno nabiti s pozitivno energijo. Sovodnje nastopajo v tej ligi že nekaj let. Letos pa so tudi oni precej zamenjali,« pravi De Fabris. Mladost: vse bolj domača CILJ: obstanek; TOČKA +: skupina, ki je bila v celoti potrjena ter trdna obramba; TOČKA -: v napadu bi lahko Mladost imela nekaj težav; »ZANIMIVI IGRALCI«: novi igralci, ki so iz Doberdoba: Michele Mainardis, Federico Gergolet in Samuel Furlan. TOP PLAYERS: Mauro Peric, Matej Ferletič, Thomas Marusic, Danjel Leghissa, Eros Kogoj; SISTEM IGRE: 4-3-3 ali 4-3-12; KAPETAN: Mauro Peric; STROŠKI ZA ČLANSKO EKIPO: O BREGU, SOVODNJAH IN ZARJI: »Zarja bi lahko bila presenečenje letošnje sezone. Vitulič ima odlično ekipo. Breg je precej spremenil postavo. Podobno tudi Sovodnje,« je dejal trener Roberto Gon. Sovodnje: zanimivi mladi CILJ: miren obstanek; TOČKA +: obrambna vrsta in zvezna linija; TOČKA -: napad; »ZANIMIVA IGRALCA«: mlada Simon Čavdek in Nikolaj Pavletič (oba letnika 1998); TOP PLAYERS: Manuel Bernardis, Kevin Flocco, Luca Stergulz, Manuel Hriberšek in Rok Černe; SISTEM IGRE: 4-4-2 ali 4-2-3-1; KAPETAN: Saša Tomšič, pomožni Mauro Galliussi; STROŠKI ZA ČLANSKO EKIPO: okrog 30 tisoč evrov. O BREGU, MLADOSTI IN ZARJI: »Breg bo neznanka, saj so precej spremenili izbor igralcev. Mladost bo ciljala na pozitivno vzdušje ob dvojnem napredovanju in na igrišče v Doberdobu. Zarja pa ima zelo solidno ekipo,« je dejal trener Fabio Sambo. Zarja: presenečenje? CILJ: obstanek; TOČKA +: potrjena ekipa. »Poznamo se dobro, saj smo skupaj več kot eno sezono,« je dejal trener Davor Vitulič. TOČKA -: nepoznavanje lige in nasprotnikov. »ZANIMIVI IGRALCI«: Francesco Bernobi, Gabriele Marzini, Thomas Stolfa, Nicholas Zucchini in povratek Ni-ka Jevnikarja. SISTEM IGRE: 4-4-2 ali 4-33; TOP PLAYERS: Marko Grizonič, Primož Barut, Saša Sestič (lani Zaule), Giuliano Cermelj; KAPETAN: Daniel Franco, pomožni Francesco Roviglio; STROŠKI ZA ČLANSKO EKIPO: okrog 30 tisoč evrov; O BREGU, MLADOSTI, SOVODNJAH: »Mislim, da se bodo vse tri ekipe borile za obstanek,« je napovedal Vitulič. primorski_sport face book 4 18 Sreda, 9. septembra 2015 ŠPORT okrogla obletnica kk bor - Spomini podpredsednika Renata Štoklja 50 plodnih let košarkarskega Bora Od prvega meta na koš pri nas takoj po končani drugi svetovni vojni je bilo treba za prvo slovensko organizirano košarkarsko dejavnost ali pravzaprav košarkarsko sekcijo počakati leto 1965. Odbojka je bila še vedno prvi in najbolj razvit šport. »Na nas so gledali kot nape-pelko,« pravi Renato Štokelj, ki je med prvimi pristopil k Borovem košarkarskem gibanju in mu ostal zvest vse do današnjih dni. Štokelj, letnik 1952, matičnega društva ni nikdar varal. Na čelu mu je stal med leti 1995-2005 v vlogi predsednika, zadnjih 10 let pa kot podpredsednik. Nekaj let je vztrajal na parketu, ali bolje rečeno na betonu, saj so pokrita igrišča bila takrat luksuz. Nato se preizkusil tudi kot trener, naposled kot odbornik. Prava ustna enciklopedija Borove košarke nas je pospremila skozi bogato 50-letno zgodovino tržaškega kluba. Prvi meti na koš Pobudniki takratne košarkarske sekcije pri SŽ Bor so bili v glavnem mladostniki. Prva postava (Ambrožič, Ger-golet, Košuta, Lakovič, Prinčič, Roiaz, Rudes, Švara, Zavadlal) je imela povprečno starost 18 let. Trenerja sta bila Branko Lakovič in Silvano Roiaz. Lakovič je nato ob pomoči Maria Marija vodil ekipo, ki je v prvih dveh sezonah razširila vrste in si ustvarila tudi zaledje naraščajnikov, med katerimi je bil tudi mladi Renato. Trenirali niso le na Stadionu 1. maja. Takrat razen manjše in vedno prezasedene male dvorane, kjer koši so bili le obešeni na zid, ni bilo. Vadba se je odvijala na Opčinah v telovadnici srednje šole in stari telovadnici z nepozabnim lesenim balkonom v Ul. Della Valle, kjer je v glavnem trenirala članska ekipa. »Ni se vse odvijalo na Stadionu, saj ni bilo pogojev, še za odbojko je igrišče komaj stalo,« se je uvodoma spominjal Što-kelj. To je bil čas, ko je mala dvorana služila kot večnamenski prostor, balona pa še ni bilo na obzorju. Ob Lakoviču in Mari-ju so se zbirali še drugi nadebudneži. Prihajali so tudi iz kraških vasi, med temi Nabrežinec Damjan Pertot ali Križan Aleksander Sirk in še košarkar Sežane, študent medicine, ki je nato odšel v ZDA - Savo Spacal. To pa so bila že leta naključnega napredovanja v D-ligo (19691970). Današnjih razširjenih odborov niso poznali. Veliko organizacijsko breme so si Dvojice desetletja Košarkarja, ki sta po mnenju Renata Štoklja v vsakem desetletju zaznamovala zgodovino članske ekipe Bora: 1965-1975: Branko Lakovič, Peter Starc 1975-1985: Robi Klobas, Peter Žerjal 1985-1995: David Pregarc, Fabrizio Korošec 1995-2005: Štefan Samec, Mauro Simonič 2005-2015: Niko Štokelj, Miran Bole prevzeli igralci, ki so na gostovanja odhajali z lastnimi avtomobili. V sedemdesetih so vezi iz šolskih klopi in še priljubljene Športne igre k Svetemu Ivanu privabile še nekaj ljubiteljev in poznejših košarkarskih strokovnjakov, med temi Sergia Tavčarja. Do leta 1970, razen košarke pri SŽ Bor, Slovenci v Italiji nismo razpolagali z drugimi ekipami. Na Opčinah je nastal Polet, ki je gojil tudi žensko odbojko, pozneje še Kontovel. Nastanek kraškega mo- 33 let so jim »tri srca« zapisana na dres, saj je Radenska košarkarjem Bora ob strani že od leta 1983. Danes je člansko moštvo KK Bor v širši košarkarski javnosti bolje poznano z vzdevkom glavnega pokrovitelja. Neločljiv binom s 33-letno zgodovino bi težko našli v tudi v drugih športih in višje postavljenih moštvih. štva Štokelj pripisuje predvsem nesoglasjem med takratno trenersko dvojico La-kovič-Mari in košarkarskim adutom sedemdesetih let Petrom Starcem. 70. leta: odbojka vs košarka Košarka je bila takrat pri nas takoj po odbojki, najbolj priljubljen šport. Tudi pri SŽ Bor je bila oranžna žoga še drugorazredna, veliko več pozornosti je vzbujala odbojka, ki je imela daljšo in uspešnejšo tradicijo. »Tedanja društva, ki so gojila košarko, razen seveda Jadrana, so obenem imela vodilno odbojkarsko sekcijo. Kadri so bili tudi osnovani na navdušencih. Taki, ki nismo posebno izstopali na igrišču, med te uvrščam posebno sebe, smo se posvetili treniranju in delovanju odbora,« razlaga Štokelj. Po proslavljanju 10-letnice delovanja je nastopila nova zamisel, sicer združena košarkarska ekipa, neke vrste zamejski »dream-team« z imenom Jadran. Sicer nova ekipa je v prvi sezoni nastopila z uradnim nazivom Bor in se na tak način izognila nastopu v prvi diviziji. Ta prehod se Štokelj še posebno spominja: »Tudi Bor je bil takrat med ustanovitelji združene ekipe. Na Primorskem dnevniku in v javnosti je bila ekipa zapisana kot Bor-Ja-dran. Po tisti sezoni 76/77se je nekaj skrhalo. Obstajalo je tudi neko rivalstvo do mesta. Polet in Kontovel sta Jadran čutila bolj za svojega, Bor pa je bil bolj navezan na svoje barve. Ob tem je naše društvo že dolgo doživljalo kritike, češ da se večina fondov pretaka v mesto.« V nadaljevanju so tudi boljši Borovi košarkarji, v zadovoljstvo ali nezado- Bor v sezoni 1965/66 (prvenstvo 1. divizije): (zgoraj) Andrej Rudes, Branko Lakovič, Maks Gergolet, Silvan Ambrožič, Adrijan Zavadlal, (čepe) Vili Prinčič, Pavel Švara, Darko Košuta, Silvano Roiaz 30 let naše košarke voljstvo društva, odhajali k Jadranu. Med temi Peter Žerjal in Robi Klobas, pozneje še David Pregarc, Dean Oberdan ... Prvo napredovanje Najboljše ali zlato obdobje Borove košarke je nastopilo v drugi polovici osemdesetih let, ko so košarkarji Bora dočakali edino napredovanje na igrišču: »V sezoni 86/87je naše moštvo iz promocijske v D-ligo pripeljal Walter Vatovec. Dobro se spominjam finalnega dvoboja s Stel-lo Azzuro v telovadnici Morpurgo,« nam je zaupal Štokelj, ki je v tem obdobju bolj površno sledil društvu. Nepozaben je v osemdesetih letih bil Borov mladinski sektor. Pozornost do mladinskih ekip je bila prisotna od prvih korakov košarkarskega delovanja. Prav tako v drugi polovici osemdesetih je ekipa dečkov dosegla 6. mesto v Italiji s postavo, v kateri so igrali Christian Arena, Dean Oberdan, Ažman idr. Vse mladinske kategorije so bile krite vsaj z eno mladinsko ekipo. Desetletje se je kljub obetavnim rezultatom na igrišču zaključilo z izpadom prve ekipe v promocijsko ligo. V višjo ligo so se vrnili po sezoni 91/92. Osamosvojitev in Gardini Bor, dečki (1985/86): spremljevalec Gianni Arena, Christian Arena, Gorazd Bajc, Dean Oberdan, Peter Ažman, trener Luka Furlan, (spodaj) Andrej Pavlica, Giuseppe Milone, Marko Presl, Walter Daneu, Aleš Sterni, David Jelerčič nekoliko okrepilo. »Razloge za to je treba iskati v širšem italijanskem kontekstu in v figuri Raula Gardinija, podjetnika z velikim obzirom do športa, predvsem jadranja, in finančnih poslov,« je še razlagal Štokelj. Ta je v devetdesetih bil lastnik košarkarskega A-ligaša Messaggero Roma, ki je po Italiji pokupil številne obetavne mlade igralce. Mastni denarci so šli tudi za izpisnico Borovega košarkarja Christiana Arene. Zgodba je bila skoraj primerljiva s prestopom Jana Budina k tržaškemu Stefanelu. Danes bi se na račun pokroviteljske krize v svetu košarke kaj takega težko ponovilo. Rešimo Stadion 1. maj Blagajna KK Bor je bistveno zadihala. Na dnevni red delovanja so se postavljali tudi problemi športnega objekta. Prva leta dva tisoč so tudi ponesla Bor v najvišjo ligo doslej. Po izgubljenem finalu končnice za napredovanje v sezoni 2003/04 je Bor Radenska dočakal povabilo v državno C1-ligo, kjer je vztrajal kar pet sezon. Ob velikem športnem zadoščenju je nerešena zgodba Stadiona za Štoklja še vedno skeleča rana, saj jo šteje kot največji neuspeh: »Največ me žuli dejstvo, da ne vidimo nobenega izhoda in da ni pravega posluha za naše težave.« Problem Borovega športnega doma v zadnjem obdobju ni vplivalo na športno delovanje. Što-kelj trdi, da zaprtje ni le grožnja, temveč konkretna možnost, ker pravega izhoda trenutno ni. Bor 1986/87: (zgoraj) trener Valter Vatovec, Igor Civardi, Andrej Pieri, Alex Smotlak, Gianfranco Carbonara, Aleksander Semen, (spodaj) Bruno Kneipp, David Pregarc, David Barini, Dario Kovačič, Fabrizio Korošec Iz leta 95/96 so Štokljevi spomini bolj izostreni, ker je takrat Ažman odstopil in je sam prevzel vajeti društva. Vodil je tudi odbor civilne iniciative Rešimo Stadion 1. maj, kar si šteje tudi v največje zadoščenje: »Odločilno vlogo je pri ponovnem odprtju Stadiona in obnovi balona imel takratni predsednik ŠZ Bor Aleksander Rustja. Dejansko je bil takrat na vhodu iz Vrdelske ulice vhod že zaprt z verigo. Spo-močjo darovalcev in občutljivostjo številnih prijateljev Bora smo zbrali 130 milijonov lir in leta 1996 dočakali prenovljeno telovadnico.« 30 let nase košarke Pomembna sprememba je nastopila takoj na prehodu desetletja. Tudi košarkarska sekcija ŠŽ Bor se je osamosvojila in postala klub po reorganizaciji ŠZ Bor leta 1990. Nastal je KK Bor s svojim avtonomnim odborom. Začelo se je tudi nihanje rezultatov. Od leta 1990 do 1996 je novemu odboru predsedoval Marino Ažman. Pravi factotum, vključno trener, je bil Fabio San-cin. Takrat se je društvo tudi ekonomsko 50 let: novi obrazi in mladi Pozitivna plat zgodbe je nova skupina mlajših odbornikov, ki bodo zagotovili prihodnost društva. To so povečini 40-letniki. Starejši se bodo umaknili. Nova garnitura se bo morala soočati z novimi izzivi, med temi tudi ohranjanje mladinske dejavnosti. V društvu je bila skrb do mladih vedno občutena, čeprav v zadnjih desetih letih trpijo demografski upad in manjše zanimanje do košarke: »Nekoč so slovenske družine avtomatično vpisovale otroke v slovensko društvo. Zdaj pa je na prvem mestu bližina, udobnost in kakovost ponudbe za otroka. Če si majhen, si tudi kakovostno manj zanimiv. Podobno je kot v šoli: združeni razredi, združene ekipe... pozitivna stvar je nedvomno tudi dobro sodelovanje z Bregom in vstop v projekt Jadran,« je o zdajšnjem dogajanju znotraj društva dejal Štokelj, ki se bo s sopotniki petih desetletij zmag in porazov, predvsem pa športnega druženja, ponovno srečal v petek, 11. septembra ob 20.30 v telovadnici Bojana Pavletiča. Fotografije, nova knjiga ter priznanja najbolj zaslužnim bodo na ta večer še dodatno uokvirili zgodovino naše prve košarkarske ekipe. Andrej Marušič Knjiga, foto, proslava in turnirja PROGRAM OB 50-LETNICI KK BOR V petek, 11. septembra, praznovanje 50-letnice: 19.15 predstavitev knjige »50 let košarke pri Boru« (uredil novinar Niko Štokelj); 20.00 odprtje fotografske razstave 50 let košarke pri Boru; 20.30 proslava ob 50-letnici košarke pri Boru. V petek 25. in v soboto 26. septembra Memorial Borisa Tavčarja za članske ekipe. V nedeljo, 27. septembra, mladinski košarkarski turnir Miljo Gomač za kategorijo U14. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. septembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 9.50 Sto-rie vere 10.50 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Grand Hotel 23.20 Porta a porta RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.10 Serija: Le sorelle McLeod 9.40 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.30 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.35 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Pechino Express - Il nuovo mondo 23.35 Evolution RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Cartouche (pust.) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Nad.: Doc Martin 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Film: Una botta di vita (kom., It., '88) 17.40 Geo Magazine 20.00 Blob 20.15 TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiu-ti 21.20 Nad.: Giovanni Falcone - L'uomo che sfido Cosa Nostra 23.10 Serija: Un caso per due _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in gial-lo 16.35 Film: Accadde un'estate (kom.) 19.35 Ieri e oggi in TV 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Abbronzatissimi (kom., It., '91) 23.40 Film: Abbronzatissimi 2 - Un anno dopo (kom., It., '93) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Po-meriggio Cinque 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: Squadra antimafia 12.55 19.20 Once Upon a Time 13.55 Sabrina, vita da strega 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.10 Star Trek: Enterprise 16.55 Doctor Who 17.50 Novice 17.55 Film: In fuga a quattro zampe (pust.) 20.05 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Il Quarto Stato (triler) 23.05 Film: Harry Brown (akc.) _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 15.10 Atten-borough, una vita per la natura 16.05 Cinque buoni motivi 16.10 Film: Lunga vita alla signora! (kom.) 18.00 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 This is Opera 19.35 Gli impressionisti 21.15 Marc Quinn - Making Waves 22.15 The Art of Gothic 23.10 Glasba: Radiohead in Rainbows 2008 RAI MOVIE 13.40 23.05 Venezia Daily 13.55 Film: A Single Man (dram., '09, i. C. Firth) 15.35 Film: Sopravvivere coi lupi (dram.) 17.40 Novice 17.45 Film: Una sconfinata giovi-nezza (dram., It., '10) 19.25 Film: Miraco-lo italiano (kom., It., '94, i. R. Pozzetto) 23.15 Film: Educazione siberiana (dram., '13, r. G. Salvatores) _ITALIA1_ 6.45 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 9.25 Serija: Nikita 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.2518.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nan.: La vita secon-do Jim 17.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Fedez Chronicles Tour 2015 23.20 Pop-Hoolista Summer Tour _IRS_ 13.05 Film: Agente 077 dall'Oriente con furore (akc.) 15.15 Film: Africa Express (pust.) 17.10 Note di cinema 17.15 Film: Mark il poliziotto (det., It., '75) 19.10 Venice Today 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger rv m 21.00 Film: La fame e la sete (kom., It., '99) 23.00 Adesso cinema 23.15 II ruggito del leone _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 21.15 Film: Una vedova allegra... ma non troppo (kom., '88, i. M. Pfeiffer) 23.20 Film: Il silenzio degli innocenti (triler, '91, i. N. Hopkins, J. Foster) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Il maresciallo Rocca LAZD 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 23.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.45 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Accade al commissariato (kom.) _LAEFFE_ 11.05 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie: Ricette a 5 euro 19.55 Novice 21.05 Nad.: Millennium - La ra-gazza che giocava col fuoco 22.45 Film: Le donne vere hanno le curve (dram.) _CIELO_ 12.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Jet Stream (pust.) 23.00 Film: Vedo nudo (kom.) _DMAX_ 12.30 La prova del diavolo 13.20 Rimozio-ne forzata 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Ci sei o ci fai? 15.55 River Monsters 16.50 Alaska: pesca in alto mare 17.45 Airport Security Nuova Zelanda 18.351 mag-hi delle auto 19.30 Affare fatto! 21.10 World's Top 5 22.00 L'impero delle macc-hine SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Umetnost igre 12.30 Dok. feljton: Zadnja tramvajska postaja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.30 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.20 Profil 17.25 Dok. film: Privlačnost (s)pola 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Obljubljena dežela (dram., '12, r. G. Van Sant, i. M. Damon) 22.00 Odmevi 23.05 Gledališče: Malomeščani SLOVENIJA2 7.00 8.50 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 9.20 0.00 Točka 10.15 Profil 10.40 Dok. odd.: Anapurna - Gora preizkušenj 11.30 Dobro jutro 13.45 Dober dan 14.40 Košarka: EP, Grčija - Slovenija, prenos 17.00 Nan.: Začnimo znova 17.35 Košarka: EP, Nemčija - Italija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.50 Košarka: EP, Rusija -Francija, prenos 22.50 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, studijska oddaja 23.30 Nan.: Se zgodi _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Istrska potovanja 15.35 Vesolje je... 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.25 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.15 Fol-kest 2010 23.00 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 10.25, 11.35, 12.45 TV prodaja 8.45 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.50 Nad.: Dubrovniška zora 13.00 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 22.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.00 Preverjeno 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 21.00 Nad.: Usodno vino 23.30 Serija: Na kraju zločina - New York _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.25 Serija: Družinsko bojišče 8.20 17.00 Serija: Min- Sreda, 9. septembra Rai movie, ob 13.55 VREDNO OGLEDA A single man ZDA 2009 Režija: Tom Ford Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Matthew Goode, Ginni-fer Goodwin in Nicholas Hoult Leta 1962 George Falcone, britanski univerzitetni profesor živi in predava v Los Angelesu. Pred osmimi meseci ga je glas po telefonu seznanil o avtomobilski nesreči, v kateri je umrl njegov dolgoletni partner Jim. Georgeu se je v hipu podrl svet - izgubil je edino veliko ljubezen in edinega prijatelja, ki ga je imel, odkar je pred šestnajstimi leti prišel v ZDA. Sicer je pri prejemu novice ostal močan in miren, a žalosti nikakor ni mogel prikriti. Celih osem mesecev se je nato posvečal iskanju življenjskega smisla. Ko se je nekega jutra osem mesecev po nesreči prebudil, je odločil, da bo ta dan zadnji v njegovem življenju. Tom Ford je film posnel po istoimenskem romanu Christopherja Isherwooda. dy se dogaja 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.15 11.20, 13.50 Tv prodaja 10.3014.20 Nad.: Ljubke lažnivke 11.35 18.55 Serija: Beli ovratnik 12.2517.25 Serija: Lepo je biti sosed 13.00 Serija: Prijatelja pod odejo 15.20 Film: Prenašalec 2 (akc.) 20.00 Film: Smrt na pogrebu (kom.) 21.50 Film: Šest krogel (akc.) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 16.55 21.00 Kmetija: Nov začetek 18.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.30 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 13. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na reše-tu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Notte-tempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 20 Četrtek, 10. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad Skandinavije sega proti jugu nad Sredozemlje in Balkan območje visokega zračnega tlaka. V višinah doteka nad naše kraje od severa razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. Ob morju bo še jasno vreme, pihal bo burin. Po nižinah bo rahlo oblačno, v hribih pa bo spremenljivo z možnostjo kratkotrajnih padavin. Na Primorskem bo pretežno jasno, ponekod bo pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki bo pogostejša v severovzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 20, na Primorskem do 24 stopinj C. 1963 - Zjutraj so na nekaterih postajah jugovzhodne Slovenije izmerili zelo veliko dvodnevno (48-urno) višino padavin. Na Planini pod Mirno goro je padlo 167 mm, v Gorenjcih na skrajnem jugovzhodu 157 mm, na Travi nad dolino Kolpe 153 mm, v Črnomlju 147 mm ter v Predgradu in Cerovcu 145 mm dežja. KOČEVJE ČRNOMELJ I REKA ^ 13/23 v—^ Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme z občasno oblačnostjo. V hribih bo jasno do spremenljivo vreme, pri morju pa bo pihala zmerna burja. Jutri bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem večinoma šibka burja. Še bo sveže. TOLMEC 011/20 TRBIŽ O 4/13 S^T CELOVEC "¡K °9/18 KRANJSKA G. O 4/17 O TRŽIČ 7/20 VIDEMO 10/24 čedaDo"^ 11/23 S. GRADEC 08/17 ^ CELJE 8/20 O GORICA 13/24 O N. GORICA O 12/23 KRANJ o LJUBLJANA ^ - O9/20 hj^ POSTOJNA O 9/19 N. MESTO 8/18 O Danes: ob 2.15 najnižje -41 cm, ob 8.27 naj-H višje 28 cm, ob 14.28 najnižje -15 cm, § ob 20.06 najvišje 31 cm. 2 Jutri: ob 2.47 najnižje -46 cm, ob 8.54 naj-či višje 34 cm, ob 15.01 najnižje -21 cm, ob 20.39 najvišje 36 cm. KOČEVJE ČRNOMELJ Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje C. ¡o 500 m...........12 2000 m............4 1000 m............8 2500 m............1 1500 m............6 2864 m............2 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 6,5 in v gorah 7,5. Ostra bitka za naslov najboljšega stranišča TOKIO - Na Japonskem, kjer so stranišča postala že svojevrstna umetnost in so tuji obiskovalci pogosto vzhičeni nad tovrstno ponudbo, so prvič podelili vladne nagrade za najboljša javna stranišča. Konkurenca je bila velika, saj se je za naslov potegovalo skoraj 400 krajev in podjetij, na koncu pa jih je žirija izbrala dobrih 20. Kriteriji so bili čistost, varnost, udobje, izvirnost in ustvarjalnost ter trajnost-nost. V žiriji so bili med drugim arhitekti in predstavnik Japonskega združenja stranišč. Pohvalo žirije so si med drugim prislužili tudi tekmovalci, ki so se posebej posvetili ustvarjanju za ženske privlačnih stranišč, na primer s posebnim prostorom za dojenje. Malčka zbežala iz otroškega vrtca, da bi si kupila Jaguarja MOSKVA - Dva petletnika v ruskem kraju Magnitogorsk sta zgolj s plastičnima lopatkama skrivaj izkopala predor pod vrtčevsko ograjo in v ugodnem trenutku pobegnila, da bi si kupila luksuzen avto. Malčka je dva kilometra stran od njunega vrtca opazila neka mi-moidoča, poročanje ruskega dnevnika Komsomolska Pravda povzema nemška tiskovna agencija dpa. Kot sta kasneje pojasnila, sta se za pobeg odločila, ker sta želela kupiti avto, in sicer jaguarja. Ruski mediji so nadebudna malčka poimenovali Tom Sawyer in Huckleberry Finn, ki sta znana lika iz literature ameriškega pisatelja Marka Twaina. libanon - Več smrtnih žrtev Peščeni vihar pustoši na Bližnjem vzhodu BEJRUT - Po večjem delu Bližnjega vzhoda pustoši vihar, ki je obširna območja pokril s peskom. V Libanonu sta zaradi peščenega viharja včeraj umrla dva človeka, več sto jih je moralo zaradi težav z dihanjem poiskati zdravniško pomoč. Veliko ljudi ima težave z dihanjem tudi v sosednji od vojne razdejani Siriji, vihar pa divja tudi v Izraelu in Jordaniji.Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da sta zaradi peščenega viharja na območju doline Beka umrli dve ženski, število ljudi, ki jih zaradi prahu v zraku duši, pa je naraslo na 750, je sporočila agencija afp. Zaradi nevihte, ki je zajela celotno državo in večino njenih sosed, sta v najvišji pripravljenosti tako libanonsko ministrstvo za zdravje kot tamkajšnji Rdeči križ. Oblasti so sklicale izredno zasedanje, ljudi, ki imajo težave zaradi astme, alergij, srčno-žilnih ali pljučnih bolezni ter nosečnice in starejše pa so pozvali, naj ostanejo doma. Po napovedih vremenoslovcev se bodo razmere umirile do danes zvečer, trenutno pa so najbolj prizadeti sirski begunci, ki živijo v več deset improviziranih šo-toriščih po državi. Težave vihar povzroča tudi v Siriji. Prizadet je predvsem vzhod od vojne razdejane države, kjer pa so bolnišnice zaradi velikega števila ljudi s težavami z dihanjem prenehale sprejemati bolnike. Je pa vihar tudi ustavil letalske napade nad osrednjo in severno Sirijo, je sporočil nevladni Sirski observatorij za človekove pravice. Pred peščeno nevihto so posvarili tudi v Izraelu, kjer se razteza od severa do osrednjih delov države, vključno z Jeruzalemom in Tel Avivom, poročanje portala Ynet povzema nemška tiskovna agencija dpa. Izraelsko ministrstvo za okolje je ljudi opozorilo, naj v šolah ne izvajajo dejavnosti na prostem, bolniki pa naj ne opravljajo napornih dejavnosti. Slovenska koprodukcija za nagrado EFA BERLIN - Evropska filmska akademija (EFA) je sporočila naslove 52 filmov, med katerimi bodo izbrali nominirance za 28. evropske filmske nagrade. Na seznamu je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zenit (Zvizdan) režiserja Dalibora Matanica. Podelitev nagrad EFA bo 12. decembra v Berlinu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, seznam s 36 zastopanimi državami odraža izjemno raznolikost evropske kinematografije. V 20 državah z največ člani EFA so nacionalne filme na seznam uvrstili neposredno, izbirna komisija, ki so jo sestavljali člani upravnega odbora EFA in izbrani strokovnjaki, pa je nato seznam še dopolnila. V prihodnjih tednih bo več kot 3000 članov EFA z glasovanjem določilo nominirance v ka- tegorijah Evropski film, za režijo, za najboljšo igralko in igralca ter za scenarij. Nominirance bodo razglasili 7. novembra na festivalu evropskega filma v Sevilli. Hrvaško-srbsko-slovenska koprodukcija Zenit prikazuje tri različna desetletja, dve sosednji vasi, obremenjeni z zgodovinskim nasledstvom, in tri ljubezenske zgodbe, ki so povezane v klasično zgodbo o prepovedani ljubezni. Film je bil letos prikazan na 50. mednarodnem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh, in sicer v programu Horizonti, v katerem predstavljajo filme, nagrajene na najpomembnejših festivalih. Zenit je v tekmovalnem programu Un Certain Regard letošnjega festivala v Cannesu prejel nagrado žirije. Lani se je na seznam 50 filmov, med katerimi so izbrali nominirance za nagrade EFA, uvrstil tudi celovečerni prvenec Roka Bička Razredni sovražnik. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Katja in Andrej bereta Primorski Dnevnik v Poznan'-u - Poljska. katja zvec n andrej corradetti