PRIHORSK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN LI KAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-80;; in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop o ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.3v > 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsai; n višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni :i pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtleina 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 13SC jugolir; FLRJ: 55,165. 330. 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST sreda, 2. julija 1947 Poštnina plačana y gotovim Spedizione in abbon. postale Štev. 632 Konferenca treh se nadaljuje HM0LT0V KOMPIOmBKI PREDLOG Anglija in Francija bi hoteli SZ pritisniti ob zid in ji vsiliti svoje predloge — Ze v včeraj-co r!ref1°ro-llu smo navedli vsebi-otrl- i°ga 0 Pomoči Amerike in '»ta kakor si 8a za miš- kino rgllJa in Francija in vse-PfedJoga Sovjetske zveze. V s ^ je razlika med predlogi Wn*railika med obema predla v da predv:- ■'‘»tave ki ln francoski načrt Ufj Posebne bilance in poseb-:fn8ma Potreb posameznih vrŽav in P°le? te*a P°- ^im j 2nama dobrin, ki posa-l-h lahk^ Vam Preostajajo in ki ttgle^ t^užajo v druge države, ftščviij. 'n francoski predlog ^ Mie pa nadalje splošen načrt !*« ^ '"ropm ki naj bo meroda-_ gospodarsko obnovo Evro-•Hoč. ameriško gospodarsko pn- ,5° dok3c*V ^ poudaril, da Je bropgu,, "* gospodarske potrebe ^biočlo e' v zvez; z ameriško D1aga. vT °bliki kredita in dobav tf-oraig *ov podčrtava, da bi jVr°Pslce dežele same zase m In*rilti tozadevne spome-Btvar je pa, če se bo finega H'** '>av*1° s sestavljanjem ?**; ®08Podarskega programa , °Pske dežele, kakor pr»d-^ ,n8'efi in Francozi, medosnih dejanske potrebe po-tttči v P° ameriški po- samo mimo- »M. °bravnavale Po „ °iborm,s?' Anglije in Francije ,rtl p..,*1 Pomoč naravnost dik-r ?*»k0 ^rrnifn državam gospo-'"njo ant ’ iim nalagal, kam /U o.. f J • 'IV ricenKi/iAlj nu/m' ^(l j **> blago ah surovine i*-«i; iN/o UrLSrne’° nakupiti, kako tf ^ rJ* >voie lastne gospo-jtitnJ r^rte itd. S tem načinom to/s .. » J- J_____ •voj Posame*ne države begu-ka^r ne°(i'visnost in bi mo- Hjo, P- pr. vzhodne države, ^ *fub0 **? Iv°jih pet in tnletkah s kaotičnim gospodarstvom spremeniti svoj gospodarski sistem. (Primer Italija). Sovjetsko stališče temu dosledno izvaja, da naj vsaka država uredi zase svoje račune in kar potrebuje v denarju ali blagu, naj zaprosi pomoč pri Ameriki. Bevin in Bidault pa Molotovu v tem vprašanju nasprotujeta, češ da ne bo našel finančnika, ki bi nekomu posojal denar in blago Še predno ni ta izčrpal svojih lastnih sredstev. Končno postavlja Molotov pogoj, da države sovražnice, ki so uničevale posamezne države, ne smejo uživati istega položaja ka- kor države, ki so zaradi vojne trpele. . Bidaultov kompromisni predlog Po teh razlikah so včeraj politični krogi smatrali, da se bodo trije zunanji ministri razšli brez uspeha. Po današnjem sestanku prihaja poročilo, da je BIDAULT stavil nov kompromisni predlog, ki se glasi: «Vse tri velesile priznavajo pomen evropske obnove in ameriške pomoči. Posamezne države naj si pomagajo predvsem z lastnimi sredstvi, da dvignejo svojo proizvodnjo, ameriška pomoč naj jim 0 zaroti proti republiki francoski zunanji minister ne daje več Izjav. - Nove aretacije. - Parlament zastražen zaradi stavke Pariz, 1. (AFP) — Preiskava o zaroti proti republiki je povzročila veliko vrvenje v palači narodne varnosti, kjer se nadaljujejo zasliševanja osumljencev. Danes je kil aretiran zrakoplovni kapetan Koger Prat, ki je imel od «črnih maquisev» nalogo organiziiati v trenutku upora zrakoplovne sile in ki je v ta namen že tajno mobiliziral nekatere svoje tovariše, ki bj se morali v danem trenutku polastiti na vojaških letališčih bombnikov in lovcev. Nadalje se vršijo zasliševanja pariškega trgovca Pierrea Le-fevra, medtem ko iščejo rezervnega častnika De Mervelsa, glavnega blagajnika magazina «Prin-temps*, ki se je zadržaval pri go-spej de Waleffe in ki j« na tajin-stven način že pred časom izgiril. Ni isključeno, da bo notranji mi- ... r.ister podal v parlamentu o zaroti ^Vitalističnim državam posebno izjavo. Notranji minister A Kerican o ž Sc«, X }[more ie ameriški obve- .. 6i!° te večkrat ugotov-iriava V Evropi ni t, - e ikode in ni bila C Hj?nnna kakOT Sw>etska C^jen , ogromna tovarna w v°žna Stalin9radu, ki je bila At, j izvedbo poljedelskih J® biin a uničena. Opustoše- n„na tisoče kolhozov na Ubjjj, °9o njihovih članov je A k0ni m Nemci so odpeljali l».i!s Um a m Oovedo. Prav tako % p0cene tovarne za umetna le so Sovjetsko zve■ ,! ^ s^VeiiQ poljedeljska zem- L' čakal p nn mm n p n ni n- teto čakale ogromne nalo-■ 'o i„t. e®a je Sovjetsko zvezo ^isjcciia huda suša. Za- lis'1* m,..>n a o i«? Od/^e lanske jeseni po pomena dobre 'Ji «>.. “do in Komunistična J. d/ J v n0. Reorganizirala sta <’!. «{q ^tsikalerem pogledu. V^ito * m°že za nove nalo-Cjiforr S,ta Prepričala o po- 9e!m; * Bn iaka-% ^lo p ,e bila izvršena z 'i t,," žin,~es te9a ie nastopila ~ aQ. V ih MjJv p.,., • y žitnih pokrajinah šl« tkd.pi 0 in■ kar je najvaž-f«ii ? ozi„,,,e obilen sneg. Zdaj St,0n'. p n° u Kubanu, v V-PniSk* republikah in •■{f. y A V/ •i. slt6o, o 0r°či^a, ki prispevajo ^ >» inv‘azi i 0ri,° 0 iitu kakršne-!\ ie niso videli: boga-l.. Olj ,J.šje. Medtem je son >4 'e »> 01 iie U(. r' flfi i, t 'JS in k° da bo žetev obilna O' iu9k, na vzhodu in t k’ S\e,n * Ji '■nozemstvu govorijo ’hom!iPo!oien}u Sovjetske \ naPor same videti ta o-JiJ^rale v.a kmetijskem pod- •h Ob^UfiH te>onr\r\ tP ,Jl biti i’5!! H Orl”*'1 Priča, kakšen po> o uojnt. Napor Te letine v Sovjetski §'V0b«°b, V0'0 (a^° °9romen, da je v ^roč^0sta^° dc,° na ^ kn » — h«1* naka*nk X*. ' ved ki Ea 'Vtl ** Pre j' sovjetski 4"»l>va,!hr®n° v, p. zotgv l!\ So " »Pravda*, di službe ^vjetsKi zvezi od- °Poz(t1fS1:ce- Minister 1 s« •*„ delavce v pe- SS ’ k° b- 7^aj PGPfkvljo H kruha“ QdpravUeno ra->Sh. *l0. k«- P*karne čaka u *o;''va w 1)0 Proizvod-Uai t;ebana*10 dvignila m BOa Prči kruh vseh žili mnoga denarja in truda. Mnogi so delali tudi s pomočjo izposojenega denarja. V resnici je ZVU le v redkih primerih izplačala odškodnino, tako da je večina kmetov ostala breg nje. Na ta način so tl zašli v dolgove, iz katerih ne vidijo izhoda, ako ZVU ne izvrši svoje obljube. Zakaf ne na STO-ju? Na italijanskem kongresu za prevoz v Milanu je Tržaški letalski klub predložil resoluciji, ki pravi, da Trstu preostajajs samo Ronke kot letališče za zračne proge. Resolucija poziva italijansko vlado, naj čimprej obnovi to letališče, ki ga je mirovna psgodba prisodila Italiji/Letališče v Ronkah je važno za promet z Italijo ;n za mednarodni promet sploh. Postalo bi lahko mednarodno letališče za STO. Zaio bi STO miralo skleniti posebno kom vencijo z Italijo in drugimi državami. zaključuje resolucija. Tržačanom ne gre v glUvo, zakaj bi STO moralo svoje letališče imeti prav v Italiji. Mar bi se n. pr. ne dalo obnoviti letališče v Zavljah, ali pa napraviti novQ nekje drugje na STO-juf ♦ ♦ ♦ Avtomobilski park na svetu. Po vsem svetu kroži danes 45 milijonov vozil na motor, od katerih pri-pada,o Združenim ameriškim dr- žavam. Leta 1945. je v Evropi krožilo 2,4 milijona vozil, leta 1946. pa 6,6 milijona (leta 1940. 9.4 mili.ona). V Evropi ima trenutno največ avtomobilov Anglija (2.4S milijona), nato Francija (1.3 milijona) in Sovjetska zveza (l.e milijona). je odklonil tisku vsako pojasnilo o preiskavi in ni hotel povedati niti imen in števila aretiranih. Pariški tisk je pričel danes z ugibanji, ako bodo v vlad; izvedene samo nekatere spremembe, drugi pišejo o ostavki vlade,, nekateri zopet pišejo, o kompromisu. Odločilno bo današnje razpravljanje v parlamentu o gospodarski politiki vlade, ki bo končalo z vprašanjem zaupnice. Ramadier je Izjavil, da. so vsi glasov; o spremembi vlade prezgodnji odnosno neresnični. Ramadier je dostavil, da bo vlada postavila vprašanje zaupnice šele po zaključku debate o vladni politiki. Ako se Ramadieru ne bo posrečilo najti pravega izhoda, napoveduje tisk morebiten povratek Bluma odnosno vlado koncentracije, k; naj reši težko gospodarsko-socialno krizo Francije. Bančni nameščenci so sprejeli vladine predloge glede poravnave spora, nakar so danes zjutraj • v vseh bankah pričeli z delom. Zaradi stavke kovinarjev v Parizu in okolici je varnostna služba podvzela posebne ukrepe v okolici burbonske palače, kjer zaseda parlament. Postavljene so lesene barikade, zaprti • vsi dohodi proti Quai-d’Orsay-ju, kjer ima svoj sedež vlada. S temi ukrepi hoč« vlada preprečiti morebitno ponovitev manifestacij prejšnjega tedna, ko so sto tisoči delavcev prišli pred parlament in stavili potom posebne delegacije svoje zahteve. Kanada ratificirala mirovne pogodbe Ottawa, 1. — Kanadska spodnja zbornica je včeraj ratificirala mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Romunijo in Finsko. služi za nadaljevanje njihovega napora in za dosego končnega cilja. V kratkem času, naj se zberejo vsi potrebni podatki za sestavo načrta, ki naj vsebuje vsa sredstva, ki jih Evropa že :ma in katera še potrebuje. Ustanovi se naj posebna organizacija, pri kateri naj sodelujejo tiste evropske države, ki si to želijo. Organizacija se ne bo vmešavala v notranje zadev? držav in ne bo smela podvzeti ničesar, kar b; kršilo njihovo suverenost. Organizacija 1 e bo podvzela ničesar, kar bi pomenilo diktirano izmenjavo blaga med državami. Pod t?m; pogoji naj bi tri velesile pristale, da se ustanovi do I. septembra 1947. odbor za sodelovanje z nalogo, da sestavi poročilo o sredstvih, ki jih Evropa ima in o njenih potrebah za bodoča leta. To poročilo, pri katerem uaj sodelujejo držav? po svoji volji, bo pospešilo izmenjavo blaga, v kolikor ga imajo na razpolago. Od bor za sodelovanje naj sestavljajo predstavniki Sovjetske zveze, Anglije, Francije in nekaterih drugih evropskih držav. Odbor bo za izvršitev svoje naloge imel posvetovanja s posameznimi državami ra zen s Španijo. Glede Nemčije bodo podali informacije o razpoložljivem blagu in njenih potrebah posamezni poveljniki zasedbenih čet. .Vsak ukrep glede zvišanja nemške proizvodnje mora biti v soglasju s sklepi sveta zunanjih ministrov in nadzorstvenega sveta. Odbor za kooperacijo bo podvzel korake za dosego stikov z Ameriko in za dosego njene pomoči. Nadalje naj se ustanovijo pododbori, da olajšajo delo odbora za sodelovanje. Pododbor; se bodo pečali a prehrano, poljedelstvom, električno silo, prevoznimi sredstvi, surovinami, opremami, vprašanjem železa itd. Pododbore bodo sestavljali predstavniki treh velesil in treh evropskih držav, ki so najbolj interesirane na rešitvi zgoraj orne njenih vprašanj. Odbor za sodelovanje in pododbori naj imajo svoj sedež v Parizu in naj sodelujejo z glavnim tajništvom evropske gospodarske komisije v .Ženevi in z drugimi njenimi tehničnimi organizacijami* Francija in Anglija nameravata Sovjetsko zvezo postaviti nekako ob zid, češ ako Sovjetska zveza ne bo hotela sodelovati na podlagi naših predlogov, bomo zvrnili vso od govornost za neuspeh konference nanjo, oziroma se bomo lotili vprašanja obnove s pomočjo Amerike-sami brez Sovjetske zveze, pri čemur se bo pridružila še katera vzhodna demokratična država. Molotov j? predlagal, naj se vrši prihodnja konferenca jutri, da mu bo med tem mogoče preudariti francosk; predlog. Od danes UNRRA ne obstoja več New York, 1. — Danes preneha obstojati UNRRA, ki je bila «naj-večje transportno podjetje mirne dob"», kakor se je izrazil njen zadnji direktor general Rooks. Od leta 1943., ko je bila ustanovljena, je UNRRA dobavila 17 državam, med njimi 13 evropskim, več kot 3 milijard; dolarjev v raznih proizvodih in materialu, kar pomeni trikrat toliko, kolikor je stala pomoč po letu 1918. razdejanim državam Rešila j; mnoga življenja, čeprav se ne more reči, da je njeno delo končano. Zato bodo morali poskrbeti nove organizacije. Strokovnjaki v Lake Success so izračunali, da 7 evropskih držav potrebuje do konca letošnjega leta za okrog 583 milijonov dolarjev proizvodov in stro- skimi oblastmi in pomagajo pri ob- V ZDA SIAVKA120.000 DELAVCEV Ameriško orožje za Kitajsko in ladje za Torčijo 't ti »:iia hto Ih _ , „Izplača :e t Vn je h ,a rnei?red!)0 povišala £ - so resno kčr je bila n,.,;—-jena z jav-Horacije so zalo- ‘h '1 °bl>ižbl). Dobra letina na Madžarskem Po uradnih podatkih bo Madžarska pridelala letos okoli 1,750.000 ton žita, to je okoli 250 000 ton več kakor lansko leto. Prav taka je stanje koruze ugodno. Kot politično gibanje le kva-lunkvizem nastal po zlomu naci-jašizma, po osvoboditvi Italije. V Širokih slojih italijanskega naroda je jašizem zapustil težko dediščino idejne in politične praznine, ki so jo delno napolnile zgodovinske stranke preteklega italijanskega političnega življenja, delno pa je ostala še vedno idejna in politična praznina. To praznino skuša s precejšnjim truščem napolniti kvalunkvizem. Po zamisli njegovega ustanovitelja Gianninija naj bi kvalunkvizen bil gibanje «navadnega» človeka, brez političnih «predsodkov», ki vidi v političnih strankah le skupine ljudi, ki smatrajo državo za molzno kravo in ki se skušajo dokopati do oblasti le zato, ker je oblast zvezana z otipljivimi o-sebnimi koristmi; stranke naj bj bi/e neke vrste kobtlični roji, ki se skušajo drug drugega požreti, da bi končno same uživale državno torto-Spričo tega do političnih strank negativnega stališča se je kvalunkvizem prvotno proglašal za gibanje, brez vodilnega kadra in brez včlanjenega članstva; pozneje pa — * doslednostjo lastno • New York, 1. — 120 tisoč delavcev 44 ladjedelnic je sinoči o polnoč; stopilo v stavko. 80 tisoč delavcev iz ladjedelnic zapadn? obale zaliva se je pridružilo 40 t so-čem delavcem, ki stavkajo že od preteklega četrtka v desetih ladjedelnicah vzhodne obale zaliva. Delo v ladjedelniški industriji stoji. Zunanje ministrstvo ZDA je pripravljeno dovoliti izvoz orožja na Kitajsko generalu Cangkajšku, ki bo orožje moral plačati v gotovini. Neka eseba je poudarila, da bi mogle kitajske oblasti razpolagati s 500 milijoni dolarji, če bi prodale razno kitajsko lastnino v ZDA, in dodala, da do sedaj ni bila s strani kitajske vlade vložena nobena prošnja za službeno dovoljenje izvoza orožja. «New York Herald Tribune* piše, da zaidita odkrita v Franc'ji, n; znak samo bolezni Francije, temveč znak evropske bolezni in da obstoja nevarnost za politične nerede, ki lahko dovedejo na oblast totalitarni režim ter postanejo vzrok za oviranje obnove cele Evrope. Turčija j? zaprosila ZDA za nakup 10 ameriških ladij in sicer 2 <.Victory», 2 petrolejski ladji, 4 potniške in 2 tovorni. Naročilo naj ne bi bilo zajeto v program ameriške pomoči Turčiji. ZDA bodo najbrž prošnji ugodile. Poziv fugosl. beguncem podpreds. Unrine misije Beograd, 1 (Tanjug) — Podpredsednik Unrine misije za Jugoslavijo M. B. Brown je pozval potom radia v Beogradu jugoslovanske begunce v inozemstvu, naj se vrnejo v domovino. Izjavil je, da je v svoj-stvu Unrlnfga delegata prepotoval Bosno in Hercegovino, bil v Beogradu ter obiskal tudi druge dele Jugoslavije, mesta in vasi. Povsod je naletel na sodelovanje in gostoljubje. Ljudske oblasti je videl pri delu ki so ga opravljal« z največjim zanosom. Videl je ljudi vseh političnih prepričanj tudi take, ki so se med vojno borili proti partizanom, ki pa sedaj sodelujejo z ljud- jev za pokritje najnujnejših potreb. Zato fondi, ki jih je dala na razpolago OZN, prav gotovo niso zadostni. novi Jugoslavije. Govoril je tudi z Jugoslovani, ki so bili prJje begunci in so sedaj zadovoljni, da so v domovini. S SODISČ* V NURNBERGU Zverinski nacistični zdravniki nred sodiščem Nurnberg, 1. — Pred sodiščem 1 voril njen predsednik dr. Schuma- Tudi angleški študenti na mladinski pragi London, 1. — Iz Londona je odpotovala včeraj skupina 38 študentov raznih angleških univerz, ki 6e bodo udeležili gradnje mladinske proge Samac-Sarajevo. Med njimi so tud; indijski študenti. S študenti je odpotoval tudi rektor oksfordske univerz; Steve Mason, kateri je lani obiskal mladinsko progo Brčko-Banoviči kot delegat angleške mladine. Tokom julija in avgusta bo osem drugih mladinskih britanskih skupin obiskalo progo. lja bodo pridobili 6000 ha obdelovalne zemlje. 35.000 kmetov iz o-grožen.h vasi prostovoljno dela pr. graditvi nasipov in prekopa. se nahajajo nacistični zdravniki veliki vojni zloč.nci kakor tudi 14 funkcijonarjev SS, ki so obtoženi težkih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu sploh, ki so posebno odvratni. ObtožJnci so izganjali iz lastne zemlje ljudstva, iz držav, ki jih je okupirala Wehrmacht in na njihovo mesto pošiljali nemške državljane. Ovirali so miren razvoj narodov raznih okupirsn.h držav in izganjali otroke kot »elemente visoke rasne vrednosti, ki jž sposobna za germanizacijo*. Mnogi med njimi so zahtevali, da si ruske in poljske žene vršijo umetne splave, dali sb streljati deportirance, ki so imeli odnos; s nemškimi ženami ter germanizirali tiste, ki so po njihovem mnenju odgovarjali njihovim rasnim interesom. Obtoženi dr. Beigboeg je delal po-iskuse z dachauskimi deportiranci tako, da jim je vbrizgaval morsko vodo. N*ki očividec je pred sodiščem pripovedoval, da so nesrečneži zaradi teh poizkusov «tulili kakor psi s peno na ustih*. V Niirnbergu se vrši te dni tudi kongres nemške socialdemokratske strank?, na katerem je včeraj go- cher. Dejal je, da bo prihodnja zi ma trda in da mora nemški narod računati na atlantsko listino, ki «ne bo ostala mrtva črka na papirju, kakor se je to zgodilo s 14 Wil-sonovimi točkami*. Obsojeni gestapovci Maribor, 2 . (Tanjug) — Vojaško sodišče y Mar.boru je danes popoldne ;zreklo sodbo proti skupini članov gestapa, k; jih je vodil bivši šef gestapa y Mariboru Kurt Stage. Kurt Stage in štirje drugi obtoženci so bili obsojeni na smrt z obe-šenjem, dva druga na smrt z ustrelitvijo, eden pa na pet let prisilnega dela. Od osem obtožencev je sedem Avstrijcev. Poljska brigada na mladinski progi Varšava, 1. (Tanjug) — Tretjega julija bo odpotovala iz Poljske mladinska delovna br.gada, ki se bo udeležila v Jugoslaviji gradnje mladinske proge Samac-Sarajevo. Brigada bo štela preko 100 mladincev in mladink. V kratkem bo prispela v Poljsko iz Jugoslavije brigada mladih jugoslovanskih delavcev, ki bo pomagala pri obnovi razrušena Varšave. 3.600.000 Poljakov se je vrnilo v domovino Varšava, 2A (ATI) — Po poročilu poljske vlade se je do sedaj vrnilo domov 3.600.000 Poljakov. Kljub sovražni propagandi se je iz zapad-nih držav vrnilo v domovino 2 milijona 100.000 Poljakov. Fizkulturni dan na mladinski progi Zenica, 1. (Tanjug) — Vzdolž železniške proge Samac-Sarajfvo je mladina najsvečaneje proslavila fizkulturni dan. Na vseh odsekih proge so imeli športne prireditve, telovadne skupinske vaje in parade, Parad; so se udeležili razen jugoslovanskih mladincev tudi fizkul-turniki grške, danske, švedske, angleške in palestinske delovne brigade. Proslavi je prisostvoval tudi predsednik hindujskih sindikatov Sripad Dange, zastopnik sindikatov svebodne Kitajske Liu Ming in predsednik sindikatov Severne Rodezije Brajan Goodwin. Nov prekop ob Savi Zagreb, 1. (Tanjug) — Te dni so pričeli z gradnjo prekopa ob sred njem toku Save, ki je vedno izpostavljen poplavam. V tem odseku sta samo dva začasna nasipa, tako da preti vedno poplava ogromni površini 150.000 ha plodne zemlj; Nevarnost poplav bodo odstranili : zgraditvijo novih nasipov in preko pa, ki bo dolg 30 km in širok 20 m. Z izsušitvijo močvirnatega ozem- ZDA in Indonezija Haag, 1. — Holandsko časopisje na široko komentira ameriško vmešavanje v indonezijske zadeve. Desničarski tisk pa izraža svoje zadovoljstvo glede obnašanja ZDA. Holandska vlada pripravlja veliko ofenzivo v Indoneziji, a da ni prej konzultirala parlamenta. Zato mora biti javno holandsko mnenje budno, da bi preprečilo težke posledice. Grški fašisti zopet izzivajo Albanijo Tirana, 1. (ATA) — Grški fašisti ■ so 25. jun.ja zopet dvakrat izzivali ob albanski meji in prekosili sami sebe v drznosti in cinizmu. Na. sektorju Konispola sta 25. junija ob 20. uri dva grška vojaka, pr?oblečena v past.rja, prekoračila albansko mejo za 50 m. Drugi grški vojaki so pa čakali na grškem o-zemlju v pripravljenosti na streljanje. Vojaka sta ostala na albanskem ozemlju okrog 20 minut. Albanske obmejne straže niso odgovorile na izzivanje. Istega dne zjutraj so grški vojaki pr; Droupolliju streljali z avtomatskim orožjem proti albanskim obmejnim stražam pri Monasiirju. Albanski tisk komentira note svoje vlade ameriški in angleški vladi glede izročitve vojnih zločincev «Luftetari» sprašuje, zakaj ne izpolnijo svečanih sklepov moskovske konferenc; in ne izročjo kolaboracionistov in vojnih zločincev, da jih bodo narodi sodili po svojih demokratičnih zakonih. Albansko ljudstvo zahteva izročitev prav onih. ki so se borili tudi proti Angležem in Amerikancem. Svetovno mnenje je prfpričano, da zaščita vojnih zločincev nima ničesar skupnega z obrambo miru med narodi. NANKING. — Vrhovno sodišč? je dalo aretirati komunističnega voditelja Mao Tse Tunga. Obtožuje ga, da je organiziral ilegalno stranko in da Je skušal nasilno zrušitl vlado. De Gasperija v Benetkah n e m arajo Rim. 1. — V nedeljo je bilo v Be-. načel. Ljudstvo Se je zbralo v o- Institut za zgodovino IR Srbije Beograd, L (Tanjug) — Pri Srbski akademiji znanosti so ustanovili inst.tut za zgodovino, ki bo preučeval zgodovino srbskega naroda. Institut je že pričel s svojim delom: več skupin visokošolcev in učenjakov je odšlo v razne kraje, da bi zbrali znanstveno gradivo. Trij; člani instituta so odšli v Dubrovnik, da bi preučili tamkajšnji arhiv in dokumente o srednjeveški Srbiji. Ravnatelj instituta dr. Viktor Novak bo to poletje obiskal različna mesta v Jugoslaviji in slikal srednjeveške rokopise, ki so shranjeni v javnih in cerkvenih arhivih Trgovinska pogajanja Anglija-FLRJ in Madžarska London, 1. (AFP) — Angleški minister za prehrano je v spodnji zbornici sporočil, da so med Jugoslavijo jn Madžarsko v trku trgovinska pogajanja za izmenjavo in nakup blaga za dobo treh let. V poštev bi prišle velike količine žita, dalje olje, vino in jajca. Minister je dodal, da je Podonavje velikega pomena za prehrano zapadn; Evrope. KAJ JE IN KAJ HOČE KVALUNKVIZEM? vsem sličnim gibanjem, ki skušajo s praznimi frazami vplivati na idejno in politično votlega navadnega človeka — se je kvalunkvizem pretvoril v stranko. In ne samo io. Z najreakcijonarnejšim krilom italijanske liberalne stranke je celo sklenil zvezo, ki nosi ime uFronte liberale democratico delTUomo qualunquen (Liberalno demokratična fronta navadnega človeka). Le v Trstu so se vsi liberalci pridružili kvalunkvistom in ustanovili uUnione nazionale della libertdr, (Nacionalna zveza svobode), is približno istih raslo-gov, zaradi katerih v tržaški socialistični stranki ni prišla do razkola kot v Italiji /Saragat). Govoriti o kakšnem političnem programu kvalunkvistov je povsem nemogoče, ker si bržkone sami niso na jasnem, kaj prav za prav hočejo. Edino kar bi se dalo sklepati iz njihovega bujnega in hrupnega besedičenja proti političnim strankam na splošno je to, da se ogrevajo za neke vr- ste tehnokracijo, za vlado tehnikov (na pr. ministrstvo industrije naj vodi industrijec; ministrstvo prosvete, profesor; ministrstvo financ, bankir; notranje ministrstvo, policaj, in podobno). Z drugimi besedami bi to pomenilo ustvarili v človeški družbi najve-čjo anarhijo, ker bi vsak mini-ster-tehnik, upravljal svoje področje po načelih in koristih svoje stroke, kar pa se ne pomeni vladati. Posamezna ministrstva niso ločena tehnična področja, kjer je osnovno vprašanje ekako.’*, m imajo zato glavno besedo tisti, ki vedo in znajo «kako»; vprašanje vlade ni vprašanje «kako.J», ampak vprašanje «kajt» je treba storiti, da zagotovimo ljudem delo, kruh, izobrazbo, gospodarski, socialni in kulturni napredek, skratka, človeka dosto.no življenje. Tehniki («kako.’») imajo besedo šele takrat, ko smo tako ali drugače rešili politično vprašanje (ekajH). Ce izvzamemo to megleno in absurdno tehnokracijo, so kva-lunkvisti idejne in politične reve, brez programa, brez politične jasnosti in perspektive. To je tudi razumljivo, te jiomislimo na socialno in politično poreklo ljudi, v katerih kvalunkvizem črpa svoie pristaše. Večinoma so t6 nezadovoljneži vseh vrst in barv, ki jim idejna šibkost in duhovna lenoba onemogočata jasno in točno politično opredeljenost; dalje, bivši fašisti, ki so v strahu za svojo kariero; dalje, člani premožnih slojev, ki jim idejna praznina kvalunkvizma nudi možnost usmerjanja «stranke» po njihovih interesih, in podobno. Reakcionarni značaj tgibanjan, ki začenja brez programske jasnosti in slepi ljudi s ploho zvenečih jraz in več ali manj duhovitih polemičnih domislekov, ni v tem, kar dunes govori in dejansko predstavlja, ampak v tem, da v podobnih ogibanjih» — čim dosežejo neko organizacijsko širino — dobe odločilno besedo ljudje, ki netkah zborovanje demekristjanske mladine iz vse pokrajine, katerega se je udeležil predsednik vlade De Gašper; in na katerem je nameraval imeti velik politični govor. Ko sa demokratične množice zvedele, da bo govoril De Gasperi, ki je sestavil zadnje dni ylado z izključitvijo demokratičnih predstavnikov, s podporo reakcionarjev ;n monarhistov, so sklenile pokazati na tem zborovanju svojo meč in protest proti kršitvi demokratičnih 70 mrtvih pri eksploziji parnika Rim, 1. (AFP) — Parnik «Pi-nigaglia* je vsled eksplozije muhi cije, k; je bila natovorjena, na poti iz Pantellerlje eksplodiral. Vsled eksplozije je bilo ubitih 70 oseb, med temi 65 mornarjev, 12 delavcev in 1 podčastnik. Na parniku preostalo moštvo skuša s pomočjo gasilcev In pristaniških delavcev iz Porto S. Stefan o rešiti še ostali del ladje in tovora. Rešilne akcije so vsled bojazni pred novimi eksplozijami otežko-čene. Poročajo, da se je v bližini «Panigagl;e» nehajia-l vlačilec, ki se je vsled eksplozije prav tako potopil. Od moštva «Pan!gaglie» je na krovu še pet mož posadke. gospodarsko nekaj pomenijo, nikoli pa ljudje, ki so gospodarsko in politično navadne reve, če mislijo, da so postali osebnost le, ker nosijo v listnici člansko izkaznico, se vestno udeležujejo «sestankov«, vsake kvatre enkrat pa celo uglašujejo». • Na enak način kot kvalunkvizem je začel tudi fašizem, ki je v prvi «junaški» dobi prišteval v svoje vrste marsikaterega naivneža- Sele ko se je polastil oblasti, je iznašel korporativizem, posebno sodišče, svojo «fi!ozo/ijo», doktrino, «mistiko» itd.; in čimbolj se je bližal katastrofi, ki je človeštvu prizadejala toliko nesreč in gorja, tem bolj je bil korporativizem, večja revščina je vladala med «navadnimi» ljudmi. Skrita želja odvetnika Gianninija ni morda pravosodno ministrstvo, ampak predsedstvo vlade zvezano predvsem z ministrstvom za notranje (policijske) zadeve. Povsod pa kvalunkvistične etehni-kes. Skratka: povsod Giannini, kakor je bil včeraj povsod Mussolini in je danes povsod De Ga-sjperi. Taka je usoda aksa kvalunkvistične. «tehnokracije». gromnem številu na Markovem trgu ter z žviganjem preprečilo predsednika De Gasperija, da ni mogel imeti svojega najavljenega govora. Polic.ja je brutalno nastap.la z vsemi sredstvi, posebno s palicami in solznimi bombami, ker je tako na-redbo dobila cd prefekta ln šefa policije, toda množica se ni dala ugnati. Stopila je v borbo z surovo policijo, ji odvzemala palice in solzne bombe, katere ji je vračala na isti način. V spopadih s policijo je bilo precej ljudi ranjenih. Pred ogromno premočjo ljudstva -n neprestanim žvižganjem De Gasperi pa le ni mogel govoriti, temveč je raje odšel na oddih na Lido. Spomenik RA ob Donavi Beograd, *J. (Tanjug) — V Batini Skeli ob Donavi bodo letos postavili spomenik Rdeči armadi. Spc-m:nik izdeluje kipar svetovnega slovesa Anton Augustinč č. Spomenik bo postavljen na mestu, kjer se je Rdeča armada najbolj ogior-čeno borila proti nacistom za prehod preko Donave. BEOGRAD. — Pri institutu za preučevanje ljudske prehrane pri Srbski akademiji znanost; bodo specialisti te dni pričeli s svojimi raziskovanji. Podrobno bodo preučili prehrano prebivalstva posebno v rudarskih krajih Srbije. Tako bo pričel delovati novo ustanovljeni institut Srbske aka-d?mije znanosti, ki ima zelo važno nalogo. Indija: industan in Pakistan Kako bo z vojsko ? Novi Delhi, 1, —- Indijska vlada je objavila, da se bo njena vojska delila v dvg formacij; in sicer In-dustana in Pakistana. Poseben odbor jc določil, da bodo smele bit; čete v Pakistanu po večini muslimanske vene, one v Industanu bra* hamanske. Edinice, v katerih bodo muslimani v večini, bodo vršile vojaško službo v Pakistanu, edinice pa, pr; katerih muslimani ne bodo v večini, bodo vršile v Industanu. To načelo ne bo veljalo samo pri onih, ki se bodo prostovoljno priglasili k drugim edinicam, Novi Delhi, 1. (AFP) — Indijski podkralj Mountbatten je imel da-r.es tiskovno konferenco, katere so se udeležili indijski voditelji Gan-dhi, Jinnah in Nehru, na kateri se je razpravljalo o znanem načrtu »India — Btll*. po katerem bo prenesena angleška suverenost na indijske dominione Industan in Pakistan. Tekst načrta držijo še vedno v tajnosti. Po tem načrtu bedo indijski podkralj jn angleški guvernerji v Indiji izgubili vso oblast, ki bo prenešena na oba do-miniona. Kratke vesti BEYROUTH. — V Libanonu so bile nedavno parlamentarne vol.tve. Pri volitvah so se dogodile ogromne goljufije in potvorbe. Zaradi tega so voditelji opozicije naslovili na CZN in arabsko ligo brzojavne proteste. Obenem so predložili vladam štirih velesil dokaze o voliv-nih potvorbah. VARŠAVA. — Bolgarski ministrski podpredsednik j; iz Moskve prispel v Varšavo v spremstvu namestnika trgovinskega ministra. Razgovarjala se bosta s člani poljske vlade o gospodarskih in političnih vprašanjih obeh držav. RIM. — Pied argentinskim poslaništvom v Rimu je prišlo do incidentov med manifestacijami, ki so jih organizirali na čast gospe Peron. Aretirali so kakih 20 oseb. ANKARA. — List «Son Poste* javlja, da bo ameriška tvrdka, ki je dobila koncesijo za petrolej v Turčiji, pričela z deli v Ramanda-gu in v dolini Zenguldak. WASHINGTON. —■ Na sestanku glavnega odbora v VVashing-tonu je Razili ja službeno predlagala, naj bi se vršila panameriška konferenca v Rio de Janeiro prvo polovico avgusta. DJ OKJ AKARTA. — Predsednik indonezijske vlade Sjarir j? podal ostavko. Predsednik republike Soe-karno je prevzel začasno oblast. Sjaiir ostane še dalje zunanji minister. Pr; demisiji je izjavil tisku, da se politično delovanje r.e bo menjalo kljub njegovi ostavki. VARŠAVA. — Zvedelo se je, da bo predsednik poljske vlade Oy-rankiewicz v kratkem službeno obiskal Prago. Obisk bo v zvezi s podpisom trgovinske pogodbe med obema državama. BUDIMPEŠTA. — Madžarski list «Magyripar» javlja, da je proizvodnja madžarsk? industrije dosegla 70% piedvojne industrije. Proizvodnja jekla je dosegla 88% predvojne proizvodnje. Število rudarjev je doseglo 50.000, približno toliko kolikor pred vojno, število industrijskih delavcev je 260.000. medtem ko jih je bilo leta 1938. 288.000. W ASHINGT ON. — Republikanski predstavnik Alvin Weichel, predsednik komisije za trgovsko mornarico v parlamentu je izjavil tisku, da j? ameriška vlada odobrila prodajo ZSSR 614.022 sodov petroleja od januarja 1947 do danes. BEOGRAD. — Ob priliki zasedanja Svitovne sindikalne zveze v Pragi je koreanski delegat Jin Dong poslal jugoslovanskim delavcem brzojavko, v kateri izraža v imenu koreanskih sindikatov hvaležrvost jugoslovanskim narodom za herojsko borbo za svetovni mir in demokracijo. SOFIJA. — Minister Modželevski je izjavil, da bo v kratkem podpisana pogodba o kulturnem sodelovanju med Bolgarijo in Poljsko. SOFIJA. — Dopisnik albanske agencije ATA javlja iz Sofije, da je bila otvorjena v Plovdivu razstava, posvečena osvobodilni borbi albanskega ljudstva. PARIZ. — Francoska tehnika Luc de Seguin in Guy Castela sta uspela s pomočjo kratkih 24 metrskih valev in ob visoki frekvenci usmrtiti v svojem laboratoriju majhne Živali, kakor na primer miši, podgane in morske prašičke. BUKAREŠTA. — V Beograd je odpotovala posebna delegacija, ki bo sklenila letalski dogovor med Romunijo in Jugoslavijo. BERLIN. — Sodišče v Drezdenu sodi sedem zdravnikov in osem bolničark, k; so obtoženi, da so umorili v plinskih celicah preko 15.000 umobolnih, WASHINGTON. —- V zvezi z načrtom za standardizacijo oboroževanja na zahodni polobli je zunanji minister Marshall izjavil: «Ce ne pomagamo našim prijateljem latinske Amerike in Kanadi za nabavo orožja in za vežbanje vojaštva, bodo te države prisiljene iskati to pomoč drugje.* » PRIMORSKI DNEVNIK 2. julija 0 Ljudstvo proti oviranju slovenske kulture v Trsiu Po dveh letih ZVU v Trstu se je slovenska kultura znašla skoraj v istih pogojih kot pod fa-Humom. Takrat so preganjali Slovence in-jini onemogočali kulturno udejstvovanje, danes doživlja-mo isto. Tisti ljudje, ki so takrat preganjali Slovence, imajo danes možnost, da svoje delo nadaljujejo. ZVU ne nastopi proti šovinističnim skvadram, temveč ji gredo še v račun v njeni raznarodovalni politiki. Ko niso mogli naj-ti vzroka, da bi prepovedali prireditve slovenskemu narodnemu gledališču, so se izmislili neke incidente v zvezi SNG. Resnica je ta, da so oni enostavno dopustili fašističnim skvadram napadati ■Slovence, ki so šli'na slovensko prireditev. Poleg tega so našli tudi izgovor, da prihajajo na ZVU ■protesti proti slovenskim predstavam. Kdo pošilja te proteste t To so oni, ki odobravajo in podpirajo fašistične izpade skvader, to so gni, ki so Še pod fašizmom nastopali proti Slovencem. In te ljudi ZVU posluša in jim ugodi. Ze s tim je pokazana smer politike ZVU, ki se naslan ja na fašistične ostanke Po vseh teh izigravanjih in težnjah ZVU po raznarodovanju Slovencev je ljudstvo stopilo odločno v obrambo svojih pravic. Številne resolucije pa so dokaz, da si ljudstvo ne bo dopustilo kratiti svojih najosnovnejših človečanskih pravio, Stoindvanajst članov prosvetnega društva rauer, Opčine, sotto vrnem vse stroške. Rojstva, smrti i® P 1. julija se je je 5 ljudi, Por t Dne umrlo bilo 9: 110 9: , trsrl S i': UMRLI: 37-letni K8-1 ^ letni Ciro Galli, 1 n>«^,r letni Ciro Galu. * “i -flr ; do . Martinoli, 1 Feroncitij in 1-letm tičre. Radijski sP® v sredo, 2- J TRSTna>n:; 11.30. Rjproducirana** h ovi svet. 12.15. OPe-n K: Novi svet. -• jj, r.p 12.45. Napoved čas* 13.00. Ruske melodij'- miK, na glasba. 13.48. Pestr ^ j>7, Zgodovina Amerike. žoi sporeda. 17.15. Prenos iz Vidma. 1 književnest 18-45' tft 19.00. Prigode ^aleTf,gos>" j Prsd porotnim sodiščem je bila včeraj razprava proti Godniču Slavku, Kovačiču Dragu, Kermoljti Radu in Markuži Viktoriji. Vsi štirje so obtoženi, da so sodelovali pri umj.ru belogardista Slavoviča, k; je b:l za časa nemške okupacije domobranski oficir y Postojni. Od obtožencev je bil prisoten samo Godnič Slavko, bivši partizan, ostali trije pa so bili sojeni v odsotnosti. Obtožnica je očitala Godn ču, da je 15. avgusta danskega leta ustrelil Slavoviča v bližina Komna. Godnič je svoje dejanje priznal, dodal pa je, da je dejanje storil pod vplivom ostalih treh obtožencev. Štiri prisotne priče niso prav za prav ničesar povedale. V bistvu so povedale samo to, da je bil Godnič pošten fant. Vsa razprava pa Je potekla, v znamenju pomanjkanja dokazov, ki b; razsvetljevali okoliščine in yzroke, ki so dovedli do umora imenovanega domobranca in nemškega kolaboracionista. Sodišče je tudi spraševalo, če je bil Kovačič član kake tajne organizacije, vendar je bil odgovor vseh štirih prič odločno negativen. Državni tožilec Je y svojem kratkem govoru zahteval za Godniča 24 let ječe, ostale obtožence pa po 30 let. Obramba je za obtožence zahtevala oprostitev zarad; okoliščin, ki so dovedle do tega dejanja- Ob pol dvanajstih se je sodišče umaknilo m po polurnem zasedanju izreklo tole obsodbo: Godnič obsojen na 14 let ječe, ostali trije pa po 30 let. Vsi skupaj pa še na 3 leta policijskega nadzorstva po prestani kazni. Tatovi, nabiralci starih oblek V njeni odsotnosti so tatovi vlomili, verjetno s ponarejenimi ključi, v stanovanje 24-letne Eveline Bullicini v ul. Comrrerclale 2. Odnesli so moško obleko, dva para čevljev :n površnik v skupni vrednosti okrog 15 tisoč lir. Tudi 47-letno Vardabasso Elizabeto so obiskali tatovi včeraj zjutraj okrog pete ure v njenem stanovanju v ul. De Amicis 2. Ker so našli vrata odprta, so šli naravnost v kabinet in odnesli moško letno obleko. Zdi se, da imamo v Trstu poleg tatov minerjev tudi tatove starinarje, ki jim pridejo prav sta re in nove cunje. 19.15. Oddaja odreda J i$s> armade. 19.45. Napove“igs^f j Tatovi pri sveti birmi Ko je bilo v nedeljo dopoldne pri Sv. Justu birma, se je je udeležil tudi 21-letni Marcello Trampuž iz Kontovelske ceste 8, ki je b:l za botra. Poleg botrov in birmancev pa se je svečanosti udeležil tud! kader tržaških tatov. Eden izmed njih je odnesel Trampužu iz zadnjega hlačnega žepa listnico z 4500 lirami in dokumenti. Oškodovan je bil predvsem Trampužev birmanec, kjer je ostal boter brez denarja. Kolesar je postal pešec Lorenzon Narciso iz ul- Chiadino in Monte 119, Je čel v popdeljek s svojim kolesom na urad za živilske nakaznice. Kolo je pustil v veži ln, ko se je po urejeni zadevi vrnil, ga ni bilo več . tam. Verjetno se Je tatu tudi kam mud-.lo in zato si je sposodil njegovo kolo Wolsit. Lorenzon Je sioer tatv.no prijavil policiji, vendar je moral vseeno peš domov. Nogo si je zlomil Pretekli ponedeljek popoldne je delal 56-letni Guido Amodeo iz ul. Oadorna 13 na Miramarsk; cesti. Pri delu pa je taka nesrečno padel z lestve, da si je zlomil levo nogo Zdravniki v bolnici so izjavili, da bo moral ostati v postelji najmanj 70 dni, preden bo noga zopet cela. ročna. 20.00. Pestra.6^3 Pevski koncert soP/„nists $ vec Vilme in barlt° ,u sij Vladka — pri klavir) j Zebre Mitja. 20.45. polželj^f tar. 21.00. Glasba Pester večir — izvaj 1 jj. -. 22.30. Plesna glasba- * časa in poročila. 23.30^, reda za prihodnji nočna glasba, „ , kinopredsta> -i —-cj ! Irt ZeP-V KINO OB MORJU- *™t ’ ROSSETTI. 16.00: - Besse Davis in , FILODRAMMATICO- jU>- f godivščina v Za11?,,^11^ , IMPERO. 16.000: / x * vg ivivvv e ' vanje*. . , tAJdP ITALIA. 16.00: «Nobe» _ M. Lotti, M. Deni®- * * * -nef č KINO NA OPCINA# A do, 2. julija, ob 18- {ei-J goda*. Po 21. nr‘ i,ti v i prostem. V četrtek 1 Odg. urednik Tisk Stabilimento M A L I O ENOSOBNO STA>'U ko ^ stu zamenjam s* •* Ijani. Ponudb« na skega dnevnika* P 700'lir*. —— OSEL se Je izgubi*-. y kaj ve, naj Javi f j*. IVCLJ VC, IltLJ J**'1' IV' kovlč Terezi, j VAJENCA za trg°Y^ži»*/ dobre slovenske ul- / Smuc Roman, Trs , št. -13.__ OPREMLJENO S°f i neposredni bližini l ^ u t Iitjiupruuui 1,1' — U- dan odsotna. N***f morskega dnevnik«