Kiitoli&k cerkven list.
Danica i«haj* 1.. 1<>. in 20. dne vsaciga mesca na Cfli poli. in velja po posti za cclo lito 3 gld.. pol leta I gld. liti kr.. \ tiskarnici gprejemana naleto 2 gld. «0 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr.. ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ..li praznik, izide Daniea dan poprej
TKaj XVIII.
V Ljubljani 10. kimovca IM>5.
iAsi 20.
Masnih pri aitarju.
Dvojno darilce, pastirjem*) in k r i m t j a n h k im o v č i ca iii o b enem.
XIII.
Mašuik sc globoko nagne. Živega Boga časti; '* stranske rane Božje Jagnje Toči vodo ino kri. Mašnik vžije prečešeno Je/.usovo Kri. Telo. Spomni sc. de položeno V grob jc sveto truplo blo.
Kadar inasnik reče kakor smo slišali, trikrat: Jagnje Božje itd., se globoko nagne in moli naslednje tri molitve, namreč: Gospod Jezus Kristus, ki si rekel srojim apo-steljnom: Mir rum zapustim, sroj mir ram dam; ne glej ■mojih grehov. temuč rero sroje cerkve. in daj ji po"troji volji mir in edinost, ki živiš in kraljuješ, Hog od rekomaj do rekomaj. Amen.
Gospod Jezus Kristus, Sin zirega Boga, ki si po Očetovi rolji s sretim lluhom rred sret v življenje obudil s svojo smer Ijo; reši me s tem srojim preštetim
•) 5. Tum Sacerdos manibus junetis super Altare positis, stans mediocriter inclinatus. oeulisque ad Sacramentum intentis secreto dieit orationem: Domine Jesti Christe etc. ct duas alias se-quentes. (Juibus orationibus dietis gcnuflcctit. et adorat ss. Sacramentum. postea erigens se profert secreto: Panem eoelentem aceipiam et nomen Domini invoeabo. (Juu dieto accipit ss. llostiam seipienti modo: indice sinistro utrannjue Hostiae partem in medio tangit. eanujue ad extremitatcm patenae versus eornu Kpistolae ducit; deinde utramque eitremitatem ambarum particu-larum Hostiae. duetam paululum extra limites patenae accipit inter indicem et polliccm deiterac manus; tum llostiam ita ad-aptat inter polliccm et indicem sinistrac. ut appareat integra. patenamijue ope manus deiterae ponit inter indicem et medium digitos sinistrae. Tali modo ambas Hostiae particulas manu sinistra tenens super Patenam. peetus inter et Calicem .juatuor circiter digitis a Corporali elevalam. stans humeris inclinati* versus Allaris medium. quin cubitum aut bracbium. seu manum sinistram super Altare ponat, Celebrans ter sibi leviter pereutit peetus tribus posterioribus digitis deMerac manus. ita ut in.lei et polle* juneti Planetam liaud attingant, dicens interim voee media: Domine non sum dignus et secreto prosei|uens: ut intres sub teetum meum etc.
t). (Juibus tertio dietis ct non prius Celebrans sc erigit. ac po !;ce et indice deiterae manus ducit desteram partem s. Ilo-s(' ie super sinistram ad faeiliorem illius sumtionem; ambas Hostiae particulas super se invicem positas autem ad partes in-feriores accipit ex manu sinistra inter polliccm et indicem dex-trae manus. Tum tenens Patenam sinistra manu paululum ab altari elevata facit cum ss. Corpore Christi signum erueis super se. advertens ne llostia Patenae limites egrediatur; llostiam ni-miruin super Patenam clev.it ad altitudinem oris circiter dicens secreto: Corpus Domini nostri; ad verba Jesti Christi llostiam deniittit ad peetus. caput siimil protundc inclinans; ereeto capite elevat llostiam ad medium primac lineae dicendo: euslodiat ani-
Telesom ta s stojo prešteto Kerrju od rsih mojih grehov in od t sega /natega. Daj, de se r.selej trojih zapored deržiin, in ne dopusti, de bi se kdaj ločil od tebe. Ki žitis in kraljuješ z ramo tem Hogom Očetom in sr. Duhom, J log od rekomaj do rekomaj. imen.
0 Gospod Jezus Kristus! ržilek trojega Telesa, kterega se jez netredni čtorek prederznem prejeti. mi ne bodi r sodbo in pogubo, temuč naj mi b» /m troji dobroti bramba in zdrarje za dušo iu zo teto. ki ziris i a kraljuješ z H>gom Očetom r edinosti štetega Duha Hog od rekomaj do rekomaj. Amen.
V	pervi teb treh molitev pro-i mašnik Jezu-a Kristusa za preljubi mir. On. ki je bivaje na zemlji rekel svojim apostcljlioin: ...Mir \um zapustim, svoj mir vam dam. ne kakor svet daje. vam ga jez dam'4 (Jan. 14, 27.1, naj bi ravno taki mir delil svoji sveti cerkvi, iu pa dc nebi te jjegove molitve zavergel. če prav je iilio«- grešnik in i»ie gov nevreden služabnik.
V	drugi molitvi prosimo z mašnikom. de bi nas Iju-beznjivi Jezus po tem presv. zakramentu oprostil in očistil hudega, dc bi nam moč dal. zvesto po Božjih zapovedih živeti iu ž njim vedno sklenjenim ostati, kakor nas On sam
mam. et deinde facit membrum transversum a sua sinistra ad desteram dicens: in ritam arternum. Anten. Deinde mrdiis bracliiis anterioribus super Altare positis. mediocriter inchnaiu-ambas simul Hostiae partes. supposita Pa ena. re.erenter sumit, (juibus sumptis deponit Patenam super Corporale. in loeum pii-stinum et erigens sc junetis indieihus et pollicibus. amba^ue manus ante faciem jungit et «liqnanlulum quiescit in meditativne sanctissimi Sacramenti. Deinde depositis manibus dieit secieto: (Juid t etribunm Domino pro omnibus, qitue retribuit miki? et interim discoop.-rit Calicem. genufleetit. surgit. accipit Patenam utra>|ue manu inter indicem pnllici uniluoi et relifjuo* digitos. et primo patenam diligenter per-pieiens. si fragmenta visibililer appareant. eadem ope indicis deitcrae manus in Calicem nudil, ne postea deperdantur. tloc facto patenam in manu deitra re-tinens. Corporale manu sinistra (pollice ac indice simul junetis) parumper elevat. diligenter inspicit. ac fragmenta, si <|u..e in eo sunt, cum Palcna eolligit. Postea sinistra manu Patenam accipit. eam.jue super os Calicis inclinatam aliquantnlnm retinens. pollicc vel indice manus devterae sedulo eiiergi'. .|oemadoii.dum et ipsos digitos. ne ijuid fragmentorum in eis remancat.
7. Posl P.itenae ac digitorum e&tersioneni junrtis pollieibus et indicibus Calicem devtera manu infra n.olum cuppae accipit. et sinistra Patenam super Corporale tenens. subn.issa voee dieit; Cotirem solutoris arripiom. u-.jue ad tu/ris ero incln-ive. Quo dieto Calicem non niuiis in aiiooi elrvando cum ips«. se signat sigrio frucis voee secrcta dir.-n-: Singuis Domini nostri et a.l peetus demittendo Jrxu Christi caput simul inclinans Calicem ad medium lineae in ejus demissione factae elevando a it: Ciistodiot animam meum et ab Iiiiiikto sini.tr« ad devtnim Calicem ducendo dieit: in ritam orternom Imen. D. inde manu sinistra subiuiltens P.itenam Calicis - «1» me nt.mi. <|<iin tamen illud tang.il. totum Sanguinem una cum paitirui-i re\erenter sumit. et quidtm unico liau-tu. si possit, attcndciis. ne lubia Cali -cis aut sua indeccnti-r lambat.
uči, rekoč: Kakor je mene poslal živi Oče. in jez živim zaroljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene jc, žiret zavoljo mene." (Jan. 6. 58.)
Tretja molitev ne nekako ozira na besede sv. pisma: Človek naj samega sebe preiše, iu potlej naj jč od tega kruha in pije iz tega keliha; zakaj kdor po nevrednem je in pije. si je in pije obsojenje" (I. Kor. 11. 28, 29), in obsega prošnjo do svojega Zveličarja Jezusa Kristusa, de bi milost Ijivo od vernil od nas nevreduo obhajilo, ter večuo pogubljenje, in naj nam vzitek njegovega presvetega Telesa iu Kervi velikoveč po Njegovi milosti bode hramba za dušno in telesno zdravje iu poživek zoper sedanje iu prihodnje nadloge.
Mašnik poklekne pred svetu Ilostijo, vstane, jo v roke vzame in reče: Kruh nebeški bom prejel in klical ime Gospodovo. In zdajci se trikrat terkne ua persi in reče tiikrat: ti o spod, nisem r reden de gres pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in bo ozdravljena moja duša.
—	Mašnik poklekne pred sv. Ilostijo iu jo s tem z vso ponižnostjo počasti, vstane iu v hrepenenji po nebeškem Kruhu in angelski jedi reče: Kruh nebeški bom prejel — iu v svetem veselji pristavi: in klical bom Gospodovo ime. Te zadnje besede po sv. Avguštinu pomenijo goreče želje po Jezusu Kristusu, ki ga zdaj mašnik v svojih rokah derži iu v žili hrepeni; pa listi hip ga hritek čui spreleti, ker pomisli, kaj se pravi Jezusa sprejeti, če nevredno, v svojo
—	smert, iu le samo vredno — v svoje življenje. — Ali zdaj se kakor nekdaj rimski stotnik Jezusu zaupljivo bliža in vedoč svojo človeško slabost ponižno prosi: Gospod, nisem vreden, de greš pod mojo streho, pa reci le besedo, in moja duša bo ozdravljena. Mašnika njegova človeška slabost žalostnega stori, torej si more vsak sam pri sebi s svetim Petrom misliti iu djati: „Gospod! pojdi od ineue, ker sem grešen človek" (l.uk. 5. 8. J; pa živa vera iu sladko upanje, de tisti usmiljeni Jezus, ki je očitni jeruzalemski grešnici in toliko drugim grešnikom grehe odpustil, in ki ga zdaj derži v svojih rokah, bode tudi njemu namesti pravice milost skazal. in to ga spet potolaži (er skesau reče: reci besedo, in moja duša bo ozdravljena.
Zdaj je zaželeni hip prišel, de se mašnik z Jezusom zedini. stori torej križ s sveto Ilostijo čez se in reče: Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo ;.a rečno življenje. Amen. Iii Jezus se mu približa, kakor bi hotel reci: Klical si me, lej! tu sem, jez tvoj Zveliear; s teboj ostanem, kaj želiš, de naj ti storim? Jezus se poda v mašnikovo serce in počiva v njem. kakor sveti Janez pri zadnji večerji na Jezusovem sercu, in z Jezusom gie večno življenje v mašnika. zakaj On jc: Pot. resnica in življenje, t .Jan. II. 6.)
Ko mašnik Gospodovo telo zavžije. poklekne, vstane, kelih prime in reče: Kaj bom porernil Gospodu za vse, kar mi je dal? Kelih zveličanja bom vzel, in klical ime Gospodovo. S hvalo bom klical Gospoda in r zavetji bom pred svojimi sovražniki. Te besede so vzete iz II'). Davidovega psalma. V tem psalinu se David hvali llogu, ki ga je rešil iz rok sovražnika, to je. nevrednega sina Absoloma. ..Kaj bom poveruil Gospodu za vse, kar mi je dal? kliče hvaležni David. Kelih zveličanja. otetja pa so v starem zakonu llogu darovali, kadar so mu ali obljube delali, ali pa se mu za prejete dobrote hvalili. Kavno to se je godilo z Davidom, torej hvaležno na dalje govori: Kelih zveličanja. rešenja, otetbe bom vzel in klical ime Gospodovo, njegovo hvalo bom oznanoval, in rešil me bo mojih sovražnikov. Vender kaki razloček med omenjenim kelihom starega zakona in med kclihom nove zaveze! V ii nem je bilo zgolj naravno vino. v tem pa prava kri edinega Sinu lložjega. Kolikrat naše revno serce obupuje spomnivši ne svojih obilnih grehov, in gotovo bi obupali, ako ne bi bili prepričani, de imamo studenec zdravja, o*er-čevanja. vterdovanja. moči iu zveličanja, iu če večkrat ir. iijtga po človeški slabi zmožnosti vredno pijemo, bolj zdravi
na duši prihajamo. Ali kje je ta studenec? vpraša veliki cerkveni učenik sveti Ciprijan, in on odgovori sain: ..Ne daleč od vas; le oči povzdignite in glejte kelih nove zaveze, kelih kervi Jezusove, on, le on je nepotekljivi studenec, on je sladka pijača, ki vas bo potolažila, razveselila in srečne storila.*' Za tega voljo tudi mašnik, preden presveto Kri zavžije, še govori besede: „Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen.u Jezusova kri, ki jo zdaj vžije in ki je grehe sveta izprala in odvzela, se razlije po mašnikovih žilah, ga čisti in mu za vse dobro moč daje. Nasiten je s presvetim Telesom in napojen s predrago Kervjo svojega Odrešeuika iu Zveličarja, in tako jc presrečno dopolnjena njegova velikonočna večerja. Pa tudi ti, kristjauska duša, ki si pričujoča pri daritvi sv. maše in v duhu presveto Rešnje Telo prejeti želiš, smeš mašnikove sreče deležna biti, zakaj tudi tebe ljubeznjivi Jezus k svoji mizi kliče in je pripravljen se ti samega sebe v jed in v pijačo dali. Obudi serčno obžalovanje nad svojimi grehi in živo hrepenenje se vredno z Njim skleniti, in deležen boš sv. Obhajila. Poslušaj zvesto njegov glas, derži sc verno njegovih obljub, živi stanovitno po njegovem nauku, iu Jezus bo pri vsaki sv. maši po duhovno v tvoje pobožno serce prišel in s teboj živel in prebival.
Pogovor oci postu.
(Dalje.)
Katoliški kupec. Pa zavoljo tega mislim, da ravno ob teh petkih sc more govoriti uaj inauj od kacega zatajevanja ali pritergovanja. Ali se pač to pravi, si kaj pri-tergati iu sc premagali, če si namesto mesa s postnimi jedrni želodec napolnim? Meui se težej zdi manj mesa kakor po navadi jesti, kot pa se ga popolnama zderžati in namesto njega pa postnih jedi užiti, kolikor sc poljubi.
Katoliški duhoven. To jc v resnici čudno! Ako je laglje mesa sc popolnoma zderžati iu postne jedi jesti, zakaj pa vender gospodje tega nc store, kar je laglje? Kako da se danes niste mesnih jedil zdcržali iu postnih vživali, ako jc to tako lahko? In če nikakor ni težavno se mesa zderžati, zakaj pa uinogi toliko vpijejo in postno zapoved grajajo, če mesa ne dobe. Ravno o postnih dnevih jim meso naj bolje diši, ker jc prepovedano, iu da bi si ob takih dnevih kaj pritergali in manj mesa jedli, kakor sicer, še nikdar nisem zapazil. Kavno zavoljo tega je zderžanje od mesnih jedil ob navadnih petkih, če ravno lahko, vender pa premagovanje samega sebe, in zadosti slabo in žalostno je, da sc toliko katoličanov nahaja, kterim se še tudi to pretežavno zdi. Cerkev zapoveduje se o petkih mesa zderžati, več ne tirja. Kdor je to povelje spolnil, je cerkveni postavi zadostil. On jc memo tega tudi pokoren, in to je poglavitna reč, med tem ko se je drugi, ki je vžil manj mesa kakor sicer, se zatoraj tako rekoč postil, vender v poglavitni reči, v pokoršini, se pogrešil.
Katoliški kupec. Po tem takem vi temu bolj prav daste, ki se ob petkih rib in inočnatih jedi nadeva, kolikor Ic pospraviti more, kakor pa temu, ki meso jč, pa ker je petek, manj kakor pa sicer.
Katoliški duhoven. Gotovo.
Več gostov. Pa to je vender skoraj neverjetno.
Katoliški duhoven. Ne tako. kakor morebiti vi mislite, gospodje! Ko bi vi prav imeli, bi morebiti tudi temu prav dali, ki sc n. pr. ves veliki post nikdar ne posti, namesto tega pa veliki petek celi dan tešč ostane iu ničesar ne vžije. Tudi Adam in Eva bi se bila po vašem smela izgovarjati: Gospod ! mislila sva. da bolj prav storiva, če od sadu tega drevesa le nekoliko okusiva, kakor da bi se od sadii drugih dreves popolnoma nasitila.
N e k a t o li š k i duhoven. Kar ste povedali, se nikakor tu sem ne prilega; zakaj sad v raju jc sam llog naravnost prepovedal, prepoved meso jesti pa jc dana od ljudi.
Katoliški duhoven. To moje prilike nikakor ne ovira. Res je sicer, da je sad v raju Bog prepovedal; pa ravno tako tudi o nekterih dnevih meso vživati sam Bog po svoji cerkvi prepoveduje. Njo moramo poslušati, kakor Njega samega; to On sam veli: „Kdor Vas posluša. Mene po»luša.ki Znano vam je, da tudi pervim kristjanom ni Bog sam zapovedal, da se morajo kervi in mesa zadušenih žival zderžati, vender pa zavoljo tega ne bote tajili, da so bili dolžni ti zapovedi pokorni biti. Ravno tako tudi veste, da Kristus ni vsega sam zapovedal, kar je bilo potrebno, temuč, da je marsikaj svoji cerkvi prepustil, kteri je sv. Duha obljubil iu poslal, in kteri jo uči vso resnico. Jasno je tedaj hotel, da moramo cerkvi ravno tako pokorni biti, kakor Bogu samemu. In ako vam ne dopade povedana prilika od pervih staršev in sadu, ki ga jim je Bog prepovedal, se poprimem bolj pripravne in bolj umevne. — Neka mati reče svojemu sinu: Moj sin, ravno danes jc leto, kar so tvoj rajni oče umcrli. Da bova spomin tega žalostnega dneva primemo obhajala, se hočeva danes postiti in mesnih jedi zderžati se. Postnih jedi smeš vživati, kolikor ti jc ljubo, mesa pa ne smeš okusiti. Sin, ki to povelje svoje matere sliši, si misli: Kaj moji stari vse na misel ue hodi! zakaj bi ravno mesa ne jedel ? mislim da bode bolj prav, ako o>l te prepovedane jedi malo manj vžijem, kakor pa od pripušeric veliko. Iti kakor si misli, tako tudi stori. Vprašam vas, ali bi vam tako obnašanje sina dopadlo, bi se ne pritožili čez njegovo svojeglavnost in nepokoršino iu bi ga ue kaznovali ostro? In glejte gospodje! ta mati je cerkev; ona svojim otrokom govori: Danes je petek, žalostni dan smerti mojega Ženina, ta dan je zame dau tuge in žalosti, o tem dnevi se hočemo zderžati mesa, ki jo naša naj ljubši jed, iu se z drugimi jedrni nasititi. Tako ccrkev tudi še o mnogih druzih dnevih govori, ki so ji dnevi pokore, dnevi resne priprave na kak svet čas, ua kako imenitno prigodbo. Ali zatoraj ne kaže sin ostudne svojeslavnosti, nepokoršine in prevzetnosti, ki cerkvi svoji materi beseduje: „Ravno ker ti zapoveduješ, nočem slišali, meso hočem danes jesti, ker se mi ravno tako ljubi." Kje je kaki oče ali mati, ki bi svojega sina ostro nc pokorili in nc kaznovali, ki bi sc kaj tacega storiti prederznil. Zakaj nepokoršina ostane nepokoršina, naj že velja kteri koli veljavni oblasti iu nihče pri zdravi pameti nc bo tcrdil in rekel, da otrok prav stori in se nc pregreši, ako je očetu ali materi v kteri koli pravični reči nepokoren in jih ne vboga. Ako je pa temu tako, potem lefte gospodje! sami sebe obsodite in so sojeni vsi, ki postno zapoved lahkomišljeno prelomujejo. Zakaj, kar velja telesnim staršem, mora veljati tudi naši duhovni materi kat. cerkvi. Kajti pri sv. kerstu smo njeni otroci postali in ji očitno in slovesno pred Bogom in svetom pokoršino iu zvestobo obljubili. Ako se vam tedaj gotovo nikakor prav ne zdi, če jc dete staršem nepokorno, morate. ako hočete pravično soditi iu vam sicer dana beseda in obljuba še kaj velja, dosleduje ravno tako poterdili, da enako nikakor ni prav in možatega in poštenega kristjana vredno, nepokoruemu biti svoji cerkvi, naj visi duhovni oblasti.
Pa ni mi treba tega še dalje dokazovati, sej je očitno in ste sami bistroumni, da po vsem tem lahko spoznate in previdite, da se vživauje mesnih jedi o prepovedanih dnevih, sploh preloinljevaujc postne zapovedi, v resnici nikakor in na nobeno stran zagovarjati in opravičiti uc da. Brez oblasti in gosposke svet biti in obstati nc more, ravno tako pa t ii <1 i brez pokoršine nc. Gospod Bog ljudem ni nikoli proste volje pustil, da bi brez greha sineli delati, karkoli bi se jim poljubilo, temuč dal jim jc svoje zapovedi. Ravno tako mora (u<li vsaka gosposka, tedaj tudi cerkev ravnali; zavoljo teh, ki so ji uepokoitii, iu uaj bi jih bilo še toliko, ona ne more svoje zapovedi vuičiti. Ti naj sami gledajo, kako bodo enkrat odgovor dajali. (Dalje n a > I. i
Prasnili in Btneseena pobožna*! pre-sladke g a Se rt* ti Jezusovega.
Drugo opravilo
je opravilo tistega, ki naj Jezusu zadostuje za nečast. ki mu je storjena v presv. Zakramentu.
1.	Kdor prevzame skerb zado9tvati Bogii za storjeno nečast, naj si prizadeva. Gospoda v vsi ponižnosti odpu-šanja prositi za vse razžaljenjc, ki se mu godi v pre-v. Zakramentu. Naj ima večkrat čez dau svoje misli pri sladkem sercu Jezusovem, ki je skrivnost sv. ljubezni, in v globoki ponižnosti naj spoznava, da jc sam popolnoma nezmožen, da bi za grehe zadostoval, uaj razžaljenemu ve-liča»tvu Božjemu v spravo iu zadostenje daruje presveto serce Jezusovo.
2.	Priporočuje naj se angeljskemu koru oblasti, da bi mu pomagale Jezusu Kristusu zadostovati za v-e slabo obhajane sv. maše, za vse sv. ubhajila, ki jih tudi take duše v rnlačnosti opravljajo, katere so mu posebno priporočene, pa tudi za tiste pregrehe, s katerimi Ga je žalila fara, družina ali hiša, v kateri stanuje, ali pa udje tc pobožnosti.
3.	Da bi dobro spolnil sebi izročeno opravilo, naj obiše saj v duhu presv. Reš. Telo, ter iuj prosi pred Njim, zlasti o petkih, za odpušenje tolike nečasti, ki se mu v ti presv. skrivnosti godi. Svojo ljubezen do Jezusa naj razodeva posebno pervi petek mesca; ta dau naj svojo gorečnost do sv. Reš. Telesa in do presv. Serca še posebno pomnoži.
4.	Čednost, v kateri naj se vadi. je zvesto spolrm-vanje vsih dolžnost, posebno dolžnost slami. Nc zanikar-11 o.st, ue strah pred ljudmi, naj ga nc zaderžuje ali celo odvračuje od tega spolnovauja.
Kdor si prizadeva Božji pravici, kolikor jc mogoče, /.a vse storjeno razžaljenjc zadostiti, sme upati, da bo tudi njemu Bog grehe in kazni odpušal, ter se mu usmiljenega sodnika skazal.
Presiadko serce moj'ga Jezusa, o daj.
Da bom Te ljubil vedno bolj iu vekomaj!
Molite v.
O preljubeznjivi Jezus! kako dolgo šc bom nemaren zavoljo hudobij, s kterimi se žali Tvoje pre>v. Serce. Ti si zagotovil, da hočeš razžaljenjc meni storjeno, tako sprejeti, kakor hi se Tebi godilo, in jest nehvaležni hi ne hotel ravno toliko zate storiti? Oh tega nc, moj Jezus! Obljubim Ti odvračati, kar mi bo moč, vse razžaljenjc, in svetu ozuanovati, kolike ljubezni si Ti vreden.
Zatoraj k Tebi pri beži m, o sladko serce Marije Device! Nekdaj na zemlji je hilo to Serce tolikanj ranjeno pri pogledu svojega silno terpečega Jezusa; sprosi mi toraj, o ljuba Miti! taki stud nad slehernim ra/.za Ijenje iii lložjiui, da se o* ne boni le samo sam varoval, temveč da hom odvračal tudi svojega bližnjega od Tvojega žaljenja. To želim, to upam zadobiti po Tvoji mogočni priprošnji.
V a r h
tistega, ki zadostuje, naj bo sv. Ignacij l.ojolan. Po njegovem zgledu naj serčuo hrepeni vsemu razžaljcnju Božjemu se ustavljati. V ta namen naj moli: Oče naš. Cc-šena si Marija. Čast bodi itd.
F« b lo t a.
II.
Kometi Nepo* je pisal življenje imenitnih Grckov in Rimljanov, in knjigo to čitajo na gimnazijah še dandanašnji, pisatelj pa je štet med klasike. Tudi življenjepisi veljakov poznejših in naj novejših časov, ako so pisani iz blazega namena in so resnični iu izverstni. so in ostanejo /.namenili za vsakega, tudi za omikanega človeka. Življenjepisi taki so živa priča zmožnost človeških, navdajajo čitatelja s čudenjem in občudovanjem, bude mu v sercu blage misli, želje iu sklepe, ga vnemajo k posnemanju, pa mu tudi odkrivajo osojno nravno stran v človeškem življenju, ter ga ko čuječi angelj varh ure iu svare. pa tudi napeljujejo, da naj čuje nad sabo. kroti in berzda strasti in poželjenja, s tem pa se ohrani na pravem potu resničnega iu uravnega napredka. Življenjepisov v takem duhu kdo bi jih ne bral, ako blago serce v njegovih persih polje? Koga bi knjiga ne zanimivala. ako bi obsegala življenje izver>tnikov na znanstvenem in umetuijskem. ali tudi na vojnem polju? Kdo Slovencev bi ne bral z veseljt iii življenja slavnega Slovenca našega. Vega. Žiga ('ojza. Vodnika, Kopitarja, Slomšcka in diuzih? Kdo bi si po pameti teiditi upal, da knjiga taka bi ue bila mikavna iu zanimiva, iu to še posebno za izobraženo ljudstvo?
Slovenci pa nismo le rodoljubni, ampak smo tudi verni kristjani, in vera nam je več od narodnosti, vera nam je vse. ako hočemo prav govoriti. Narodnost brez vere je nam nekako sumljiva, zapeljiva, pa tudi nevarna, in še Ic na vero operla, z vero v družbi je blaga, sprelcpa. dragocena reč, ktere oklepali, za ktero poganjati se. je naša dolžnost, to pa ven in ven v mejah postavnnsti in sicer serčno in brez strahu, ker ui je zemeljske oblasti, ktera bi mogla tako početje zameriti ali celo zavreči . razun ako ji pravica ni pravica, temveč Ic prazna beseda. Mikavno, zanimivo in poducivno je tedaj čitati živIjenjopise — ali tuili Ic posamezne početja pervakov ljudstev, in še posebno domačinov, in seznanili se z njihovim djanjem iu nchaujcin mora gotovo tudi zanimivo . mikavno in podučivno bili zlasti za vernega kristjana, naj bo žc ta potem priprost. omikan ali ludi učen: - prebirali knjige, ktere ga soznanijo r. velikani in junaki v keršaiiskem pomenu, z velikani, s kterimi meriti «c čisto posvetni nikakor lic morejo, iu čc so ludi šc tako učeni, bistrega uma iu junaškega duha. In lo zakaj? Zato. ker djanje teh sega le do groba, sc suče Ic v mejah časnega bivanja. čez te meje ven pa se zgublja v nicimerne. prazne sanjarije, ko pa veljaki keršauski. ko pravi modrijani, časnost z večnostjo sklepajo, in zahtevajo srečo resnično, srečo nejenljivo. Kdor nad življenjem takim nič znamenitega, nič podučivnega ali mikavnega ne najde, on ni le nejeveren, ampak tudi spridenega, spačenega serca. l'asiio*| prejde. večnost pa nikoli ne neha. zmeraj ostane, iu le ta, kdor v časnosti srečno več-nost oskerbilje, kdor dušo in telo čisti, blaži in mika po verskih vodilih, iu toraj v lesni zvezi s keršaiHtvom napreduje. in sicer stanovitno in brez strahii, le ta je na pravi poti v srečno večnost, je resnični, pravi modrijan, lu glej! modrijane take, junake keršanske. nam razkazuje zapet ..Kabiola."
V li knjigi najdemo Sebastjana. kterega ime je kaj dobro znano vernemu Slovencu, ki ga ..sveti lloštjan** kliče. Se-basiijan je vojaški tribun, toraj toliko ko polkovnik. Ičpe ra>»ti in podobe, priljudnega vedenja, brez vsega bahanja, brez vse prevzetije iu ima šc le 30 let. Ko pravi junak obnašal se je ua vojnem polju in to njegovo junaštvo povzdignilo ^a je se inladcnča na visoko stopnjo v cesarski armadi, pridobilo mu je še posebno nagnjenje iu spoštovanje cesarjev Dioklecijana in Maksimijaria. Na dvoru Maksi-inijaiiovem v Kimu je živel torej Sebastjan časten in spoštovan in še ve-elejša prihodnost mu jc naproti sijala. Pa
za to časno prihodnost, za zemeljsko čast, ktero bi bil utegnil doseči, se ni menil Sebastijan. Bila pa je druga prihodnost, ki mu je v resnici in vse drugač prigrevala, kajti — bil jc Sebastjan kristjan. Kakor Sebastjan je bil kristjan tudi Pankraci, ki ga Slovenci dobro poznamo, in kličemo za svetega Paiikraca. Ta silno ljubeznjivi, še le 14letni mladeneč visoke, šibke in čedne postave, pri vsi mladosti postavnega in sprelepega vedenja . je prijatel Se-bastjauov in junašk zmagovavcc samega sebe. Ves je prevzet svete ljubezni do Boga in do bližnjega, pa tudi serčnih želja, da bi daroval za vero svoje mlado življenje, ter umeri ko mučenec zavolj Kristusa. Spremljaje ta dva inladcnča in ju poslušaje le na polu proti domu Sebastja-novetiiu in v sobah tega tribuna, se jima moraš čuditi in ster-meti nad tema preblagima in prekrasnima značajema. Zvesta sina sta domovine svoje, pa šc zve-tejša svojemu Gospodu in Bogu; ljubezen je sveta, ker keršanska, domoljubje neoskrunjeno, serčnost brez strahu, stanovitnost neomahljiva, čistost angeljska, in neka čudovitim vnema za cerkev in za božjo reč z radovoljno, veselo darežljivostjo samih sebe. Vse se ti odgrinja na teh dveh mladenčih. ter te sili ju občudovati in preserčno spoštovati. Muci Skcvola deržal je nad plamenom svojo desnico in jo sežgal, ter pokazal sovražnikom in Rimljanom svojo ljubezen do domovine. Njemu enakih mož nam zgodovina več skazuje, in kdo bi ne cenil njih viteških izgledov, kdo njih darežljivega domoljubja visoko ne spoštoval? So pa Ii li ljubili domovino svojo časno, ljubila sta Sebastjan in Pankraci domovino časno in večno; so bili li pripravljeni darovati se v blagor očetnjavc, bila sta tudi ona dva pripravljena vse storiti v nje pravi prid, pa tudi pripravljena z veseljem darovati življenje svoje, posebno ako bi tega iskal Bog in sv. vera. Ako so rodoljubi omenjeni zvesti bili svojemu kralju, svojemu cesarju ali vladi svoji, bila sta tudi ravno tako zvesta Sebastjan in Pankraci, vendar pa še zvestejša Kralju kraljev, svojemu stvaritelju in Bogu. je rine navdihovala in vodila prazna čast iu slava, ki jo bo spoznavala prihodnost njih spominu, navdihovala iu vodila jc Sehastijaua iu Pankracija gotovost, da bo nju trud iu darovanje v prid človeštvu na zemlji in cerkvi v povzdigo, da bo Bogu na čast, njima pa v srečo nejenljivo. v čast in slavo, ki jo bota vživala v raju, in s ktero sc časna čast. časna slava nikakor meriti nc da. Rodoljubi omenjeni bili so sužnji mnogoterih strast, in so tudi sami sebe darovali v občni blagor; sebe samega, to je, /.notranjega človeka z njegovimi nagnjenji in strastmi strahovat iu berzdati pa niso tuneli, ko sta pa Sebastjan in Pankraci telo z njegovimi počutki vred popolnoma v oblasti imela in duhu podvcrgla. Domoljubom svetnim bila je iu je še zdaj posvetna čast in slava čez vse; Sebastjann iu Pankraciju pa ni višega, svetejšega in iinenitnišega, kakor Bog in sreča nebeška. Ako se tadaj ohrani, kar je prav, hvale vredni spomin na slavne svetne može; koliko bolj so vredne slavljene biti osčbslva. kakoršni sta Sebastijan in Pankraci! In ako so junaki in veljaki, ktere svet občuduje, nista li Sebastjan in Pankraci tudi junaka iu veljaka, in to v vse višern. v vse blagšern pomenu?
Ako gledaš, poslušaš in premišljuješ Pankracija v pogovoru z njegovo materjo, Sebastjana v ječi pri mučencih Marku in Marcclijanu, pa zopet Pankracija in Sebastjana o nočnem pomenkovanju, v kletem sc Pankraci, ker ima drugi dan ko mučenec umreti, s Sebasljanom v ječi poslov Ija, ti vidiš iu gledaš inladcnča, ktera nista več kakor so navadni ljudje: visokost, ki sc nad njima razgrinja, je nekaj nadzcmel-kcga: blage, svete, veličastne čutja, ki se tu razodevajo, morejo Ic v raju svoj vir imeti; in serč-nosti, kakoršno tu zapaziš, išeš zastonj med svetnimi junaki. In glej, takih blagih, nenavadnih, junaških oseb najdeš več v Fabioli. Knjiga ta je tako rekoč slavna spričha junaštva keršanskega. iu gotovo jo prebira z veseljem iu s pravim dušnim dobičkom priprosti in izobražen
čitatelj; Ic samo uni ne najde nič posebnega v tej knjigi, kteri ni le nejeveren, temuč je tudi priseženi sovražnik Gospodov.	V—I.
IPgled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Preltpi šentruperski oltar v gotiškcm zlogu, ki ga dela naš kamiiar g. Toman v Kravji dolini, je ves i/.sckan ter dodelan; zdaj se lika, gladi pozlačuje itd. Tudi to — poslednje delo bo blizo v enem mescu do-gotovljeno in takrat bo g. Toman ves oltar doma postavil, preden ga odpravi v št. Kupert. Vredno je, da slehern ogleda to umetniško delo. kdor koli ima kaj čutila in slasti za take reči. Ta umotvor dela poštenje gospodu dekanu Vovku in umetniku Tomanu.
Iz Ljubljane. Ne le gosp. Pire iz Krov-Vinga, g. Trotdc (dosihmal) i/, št. Viiieencija, ampak tudi g. tergovec Žagar iz C'ikage nam pošiljajo zraven mičnih dopisov tudi zanimivih amerikanskih časnikov. Od poslednjih smo ravno te dni dobili ,,Chicago ITiiion4* od IG. in .AVahrheits-freund-a" iz Cincinat-a od i), vel. serp. Prav hvaležni smo prijaznim rojakom v Ameriki za to postrežbo in dobroto. — Pred nekimi dnevi jc odrinil v Ameriko oče g. misijonarja Tomaževiča, spomladi pojde za njim žena s sinom. Tudi druzih ll Gorencev ima zdaj odriniti, čc niso že odšli. Bati se je pa za dušni stan iu za zveličanje teh revežev, ki sc povsod raztresejo, namesti da bi šli k gosp. Pircu in bi sčasoma napravili domačo cerkev iu Božjo službo.
Iz Maribora imajo „Novice" vabilo na besedo „v spomin Slomšek o v" 24. t. m. o 1 ^8 zvečer v Karti-uovi dvorani v Mariboru. Besedo jc sklenil občni zbor čitavnice maiiborske, pele sc bodo Sluuišekove pesmi in ,,Kdo jc mar?'* med druzimi samospevi, glasovirovanjciii, deklamovanjem itd. Vstopnina je 40 kr., čisti dohodki bodo začetek za posebno matico, iz ktere sc ima postaviti Slomšeku očiten spominek v Mariboru. — Okoli llikše ua Koroškem, po več krajih ua Štajerskem, pri št. Jurji pod Kumoin jc že poslednje te dui toča strašno pobila iu veliko prebivavcev v toliko revšino spravila, da jim brez posebne pomoči ne bo moč ohranili se, še manj pa davke plačevati. („Nov.»)
Iz (aorice, 4. kim. — Po Vašem listu že priobčeno ..srečkanje za verne duše v vicah** je ravno zdaj po prizadetvi v. č. g. Jož. Marušič-a, normalkincga katc-heta. prišlo na svillo v posebnih polah s primerno podobo na sredi, in pa v slovenskem iu talijanskem jeziku, pri g. Zajcu v Gorici. Oblika pole pa je taka, da jc vsa pripravna za v okvir, to je: številke s pridjauo besedo so vse na eni strani pole, številke za vzdigovanje so pa še posebej natisnjene.
„Srečkanje za verne duše v vicah," pobožna igra, primerna vsakemu stanu iu vsakemu spolu, priporočamo vsem, ktciiui je kaj mar, po taki kratkočasiti poti polajšati stan našim bratom iu sestram v pekočih vicah. Se posebno koristno se nam zdi to srečkanje za šolsko mladost, ker za-popadek sreček je lak, da spodbada mladega igravca k pobožnemu življenju iu mu pripomaga bolj na tanko spraševati svojo vest. Želeti jc, da bi se to srečkanje v nobeni slovenski hiši ue pogrešalo. Velja pa en format le 2 solda.
P rist a ve k. Prejeli smo s hvaležnostjo polo tega si tekanja, ki s podobo v .»redi ima nekako lice naših ..Preparat. ad Missam" in je res prav pripravna za na steno v vsaki hiši. Vredno je naročiti si jih i/. Gorice, kteri jih šc nimajo. Tudi pri Gerberji v Ljubljani se jih šc dobi, kakoršne so bile iz ,.Zg. Danice" posebej natisnjene. Vr.
Iz Gorice. Pri nas bomo imeli duhovne vaje za duhovstvo v laškem jeziku od 11. do 13. kimovca. Vodil jih bo gosp. dr. Jaue/. Spangaro. dekan in fajmošter pri sv. Hermagoru in Fortunatu v Benetkah.
Goriške šole so se 3. t. m. dokončale io se v novo prično 3. listopada. Gimnazija je imela v začetku šolskega leta 443. oh koncu pa 396 učencev. Izmed dijakov so s« posebno dobro obnesli mladenči iz knežje-nadškofijskega semeniša; v 5. razredu je vsih pet pervih iz te naprave, v 4. štirje pervi, v 7. dva perva, v 8. trije izmed 5 iz-verslnikov itd. Letnik ima ua čelu spis: ..Sehillers \Val-Icnsiein." Za tem nasledvajo spisi zrclcev; ..Abiturienten-Aufsitze,** šest izdelkov, kakor so bili spisani z vsimi p<»-greški (mit Bcibehaltung aller Fehler). kterih eni so precej debeli. Naznanilo tacih reči ima svoje mično»ti in koristi. pa tudi lahko ne manjši senčno slran. Kdor izdelave pazljivo prebere, bo to potcrdil. Iz gornje gimnazije so naznanjene tudi šolske naloge, izmed kterih so marsiktere prav iz življenja vzete. n. pr.: „Marsik'eri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu.** — \ realki je bil« 206 učencev, ki so zunaj dveh protestantov iu 4 izraelilov vsi katoličani. Glavnega spisa ue v rečnem in ne v latinskem letniku ni nobenega. — V izgledni glavni šoli je bilo »i."»'J otrok. — Laška mestna glavna sola (civica c->poscu<da) vsakdanja z nedeljsko vred jc imela v deškem oddelku 2S'.», v dekliškem pa 294 otrok. — Zastran slovenšine zdaj ni lahko kaj govoriti, sej v tem oziru morajo vse šole po Slovenskem več ali manj drugo lice dobili, ako ravnoprav-nost obvelja: — in da mora obveljali, zdaj že ni več diu-gac misliti, ker tako očitna, tako vpijoča pravica se ne da več pod klop zmašili. Sc zmiraj sc n. pr. sliši, da velilko jih ne opravi nič v pervi latinski šoli. ker lic pridejo v nemščini dosti podkovani: tega pa i.e. <ia bi se učilnica k učencem malo znižala iu jela na uiaterni jezik uadaljne nauke slaviti, v kterem so slovenski otroci dobro podkovani, pa bili še bolje, ako bi se v začetnih šolali nekaj več ur za sloveušino obračalo!
Koiiiniška dekanija na krasu. (Halje.) Tudi icga je treba, da sc otroci boljšega zunanjega vedenja ali za-deržanja vadijo, bodi si žc v cerkvi, ali zunaj cerkve, pa tudi v pričo svojih višjih. Prav lepo se poda otrocicu . ko priljudno duhovnemu roko poljubi, in ko se pred njim s častjo in spoštljiva zaderži; bilo bi pa tudi to lepo. da bi oni, kakor naj lepši cvetlice celc fare. svojega višjega pastirja pred cerkvijo pričakovali v praznični obleki, z vejicami v rokah iu v dolge verste spravljeni. Kaže pa. da niso dosti omikani, ako n. pr. skoz celo vas kakor kozlički okoli škofove kočije skačejo. Kje jc potrebno spoštovanje tacih otrok do svojega škofa. iu kakošno podučevauje so imeli v rečeh zunanje omike? — Otrok, ki z zunanjim obnašanjem kaže spoštovanje do svoje duhovne gosposke, je tudi večji del pokornega serca, bo tako odrastel. iu sc bo med tem navadil tudi svojo drugo gosposko spoštovati, lic le samo duhovnov. Primerna zunanja omika pii otrocih jc torej delo otroške izreje. in veliko pripomore k požlaht-njenju mlade duše. To dolžnost zunanje omike imajo zlasti oskerbniki reifcnberške šolske mladine v či-dih, kakor je bilo viditi. Otroci so klečali po obeli straneh poti (znano jc namreč, da škofje grede sv. blagoslov delijo I. ktera pelje od velike ceste gori po griču do farne cerkve, dečki z dvema, iu dekliči z dvema bauderccma. Vsak otrok jc bil prccej stopinj daleč od druzega. tako da so bile verste »ilno dolge. Zraven so bile tc ovčicc tako mirne, da ui bilo naj manjšega nepokoja med njimi čutiti. Otroci, ki sc o kaki posebni priložnosti znajo tako lepo obnašati, so gotovo tudi pri sv. maši, pri procesijah, v šoli itd. mirni in lepega vedenja. To jc staišem veselje, duhovnom, pa njih pastirjem, kakor tudi njih učeniku v čast iu poštenje.
O tej priložnosti, ko govorim od nadškafovega obiskovanja. sc mi v misel sili tudi lepa navada nektcrdi krajev naše nadškofije. po kateri diihovšiua po >vo|i in starsev želji slovesnost pervega sv. obhajila obhaja z mladostjo o natlškofovcm obiskovanji.
Otroci no toraj pri ti priložnosti v pervič obhajani in birmam ob enem. Za mladino je to kaj častno, in ginljivo za odrašeue. Ke«. lepo je viditi, ko višji pastir z ginjenim sercem in solznimi očmi delijo angelski kruh nedolžnim ovčicam, klere malo trenutkov po tem v veri poterdijo z zakramentom ss. birme, kjer morajo ti otroci že zavoljo sprejeme sv. obhajila precej odrašeni biti, so oni tudi zadosti pri pameti, da se jim spomin tako svete, in sicer dvojne slovesnosti globoko v njih nepopačene duše vtisne, kolikor globokeji pa so te iu enake svete dogodbe mlademu človeku v serce vtisnjene, toliko večkrat in živeje se jih bo v življenji spominjal in toliko gotoveje bodo taki živi spomini njega obvarovali prestopkov in krivih potov. Ta navada se nahaja po Friulskem. O vlanskem nadškofovem obiskovanji so n. pr. pripeljali otroke k pervcmu sv. obhajilu in k sv. birmi ob enem v Ajclu in v Teržiču (Monfalconc). Pri taki priložnosti imajo dekliči po navadi starih časov glave s tančicami pokrite, in sicer tako. da se obraza le toliko vitli, kolikor je zavoljo sprejeme sv. Kešnjega telesa treba. Ta šega je kaj lepa in bi bila ženskemu spolu priporočiti. Iloke tleržijo fantiči in dekliči na persih v križ. in po sprejemi sv. obhajila dobi sleherni otrok nekoliko vode piti.
I'ri nas na Krasu te navade ne najdem, ako ravno bi se po mojih mislih iz zgorej omenjenega vzroka tudi tukajšnjim otrokom ka| prileglo iz nadškofovih rok pervo sv. obhajilo sprejeti, kolikor večji bi bil trud gg. duhovnov o pripravljanji mladine k sprejemi dveh novih zakramentov, toliko večje bi bilo tudi njih veselje, ko bi svoje ovčice vidili v toliki sieči in v tako obilnem veselju.
Botri in botre se mi po naših krajih pametni zde, ker sc precej po sv. birmi s svojimi birmanci domu vernejo. Tako je prav; napčuo pa bi bilo, ako bi popijali po gostiv-nicah, ter žc v dan sv. birme slabi zgletl dajali birman-cem, kteri so gotovo še polni svetih občutkov. Bog varuj botre tacega djauja! Nerodncži in ncroduice pa naj se k časti botrinstva ue dopušajo.
O večerih in nočeh uadškofovega obiskovanja je bilo bli/.o in daleč našega okrožja vse iu povsod tako tiho in mirno, tla si lo duhovščina in gosposka smete v čast šteti. Da se je pri naših Kraševcih od nekdaj keršanski katoliški duh lepo razevital in mnogo sadu obrodil, se vidi iz tega, ker jc v našem kraju toliko in (ako lepih cerkev. Milosti, knez iu v ikši škof so povsod po delitvi sv. birme ogledali cerkev, v kteri so birmali. iu blagovolili so hvaliti dobrega duha tukajšnjih prebivavcev zavoljo lepote Božjih hiš.
\aj smem nekoliko popisati tiste cerkve, v katerih so prcizv. pastir birmali.
Pred vsimi drugimi cerkvami imenovane dekanije nar večji je farna cerkev v Komnu. Na njenem mestu je pred ne dolgo časom stala majhna cerkev, namesto ktere je bila postavl|cna sedanja, posvečena v čast sv. Jurju. Nisem je meril, na videz pa se mi zdi. tla je kakih 20 sežnjev dolga, 8—9 široka iu okoli 10 sežnjev visoka. Skladba njenega zidovja bo gerško-romauska. Veliki oltar je še poprejšnji, kleti je v »lari cerkvi stal in seže le »lo pasli nove cerkve, toraj je veliko premajhen. Vender je pa zelo lep, ves iz temiio-pisaiiega marmorja vmetalno izsekan in vreden kakih 1 tiOOO gld. Imujoč množino stebrov iu sleberccv in majč-kinih lepoiij se pa lic vjema popolnoma z enojnosljo skladbe cerkvenega zidovja. Iz bolj belega marmorja prav lepo izdrlana sta perva dva stranska oltarja, kterih posebno lep je Marijui »Itar. Sprednji del njegove melise imu kaj lepe podobe i/, marmorja i/.huknjeuega podobarslva. Zadnja dva oltarja ;>a sta zidana in gipsana. toraj se iinim dragim kar nič primerjati ne moreta. k«»nec cerkve sloji na kamnilnih visocih iu močnih stebrih prostoren kor. kjer so precej dobre orgije. ker cerkev nima nikakoršnih kotov, temuč je podolga«ti štiriogelnik /. visocim obokom, je tudi prav dobro za uho vravnaua ali akustična. To se je posnelo o
birmi iz tega, tla se je petje gosp. bogoslovcev in govor gospoda dekana in korarja Andreja Kormana po vsi cerkvi zamoglo vse po besedi na tanko slišati in razločiti. — Zvonik, iz rezanega Kamna lepo zložen, je še poprejšnji. Pred cerkvijo stoji na samem, še precej visok, vender pa premajhen v primeri z novo, veliko cerkvijo. Iz njega kaj soglasno trije precej veliki zvonovi done po vsi okolici. Pogled z njega je kaj veličasten. Velik del Krasa se more spregledati s te višine. Vsa planjava med goiami, ki kakor pas obdajajo skoraj vso komniško dekanijo, del teržaške škofije okoli Tomaja in Sežane, skalnate gore nad Ipavo z Nanosom vred, vse to vidiš s tega kraja. In brez števila cerkva po planjavi in po gričkih so ti priča, da je bil Kraševec od nekdaj pobožnega tluha. F n k raj hribovja nad Dcviiiom iu Teržičem pa se ti široko morje odpre, po kterem se oziraš, kakor hočeš, in tvoje oko ne najde meje.
(Dalje nasl.)
Iz Amerike.
Iz Krov-Yiilg-a (Konec.) Ze je mesec, kar je bilo prišlo 50 Kranjcev v št. Pavel in so se hotli naseliti po mojem lepem misijonu, moji misijonski nasprotniki pa so jih speljali v druge slabe kraje. Ako bi še kaki Kranjci prišli v Ameriko, povejte jim, naj le skoz šf. Pavel naravnost k meni pridejo v Krov-Ving, in jim bom prav lepo in dobro okrajino pokazal za nuselbo in bom poskerbel za njih duhovne potrebe. Svetvajte pa izselcem, naj se čez morje ne vozijo na jadriluikih (barkah na platno), ampak zmiraj na parnikih (barkah, ki jih ogenj žene) druzega reda. plača sc nekaj več, pa se pride v 12 dneh iz starega v novi svet brez vse nevarnosti. — Naznanite premil. kneza škofu moje visoko spoštovanje in preč. gosp. sem. vod. J. N. moj poklon, pa tudi preserčni pozdrav in hvala za dobrote vsim mojim ljubim misijonskim prijatlom.
P. S. Na moje prigovarjanje je gosp. Maks. Oertl v novem Jorku svoj mali časnik zvikšal na 4 velike liste. Ker ta dobri, bistroumni časnik donaša prav koristne spise, bi bilo prav dobro, ako bi se moglo tako čversternu vred-niku dobili več uaročikov za njegov veliki trud. Močno želim, nasvetvajte duhovstvu na Kranjskem, naj se naročujejo na ta list; naj berže bom tudi jest v ta lepi časnik pošiljal kake spise iz svojega indijanskega misijona v priti svojim misijonskim prijatlom.1*)	Fr. Pire, I. r.
Iz it. Pavla, 16. vel. serp. 1865. Sprejmite častiti gospod, nektere čertice od mojih letošnjih počitnic in posebno o popotovanji proti št. Pavlu. Šolsko leto se je v št. Vincenciju končalo 27. rožn. z navadno celodnevno slovesnostjo. Drugi dan jc bilo že vse prazno, vse je domu vrelo, celo od daljnih krajev jugovci, ki niso ves čas vojske vidili svoje mile domovine. Kako veseli so bili pač ti v eni zadevi, pa kako jim je tudi kalila to veselje misel, da pridejo namesto v poprejšnji raj, — v pušavo med groblje in potlerlije, — kjer so popred stale veličastne palače južnih velikašev. — Prav gorko smo si roke podajali, ter eden drugemu srečo vošili za milo prihodnost. Tudi jaz sem odrinil koj 24. rožn. iu sem se napotil proti „Frajburguil k v. č. g. misijonarju Skopcu, ker so mi mil. škof pisali, da naj saj do sred mal. serp. popotovanje v št. Pavel odložim; imeli so tam duhovni svoje duhovne vaje v semenišči, in tedaj ni bilo prostora. To mi je bilo prav ljubo, ker dolgo sem že želel obiskati piijazuega rojaka gosp. Skopca. Pot do njih jc bila grozno težavna: le kakih 40 milj se pelje otl ..Pilsburg-a" po železnici, potem pa v tako imenovani ..stage-i" (stež-pošta), ki roinplja po kamnitih, grozno nevarnih potili, da bi človeku kmalo glava odletela. Jaz sein jo pa peš vdaril čez amerik. hribe in doline, gojzde in trav-
*) Ta časnik. \ ktrrcja preč. g. Pire sem ter tje pišejo, fe imenuje: ..Kath. k i r e h e n z e i i u n g" in Ncvv Vork. velja
razun poštnine - thd. na leto in izhaja v?ak četertek. Naroč
sc menda na v>aki pošti. Vr.
dike, in bil bi si tako lahko prihranil par dolarjev, ako bi jih bil imel. Prašaje sem v naj večji vročini srečno došel okoli enajstih zvečer v ,.Clarion," kjer sem prenočil. Zvedil sem tam, da je do Frajburga še okoli 12 milj hoda, tedaj sem se na vse zgodaj drugi dau napotil, da bi kosila ne zamudil. Bilo je ravno četertega mal. serp.; tedaj sem slišal med potijo v več krajih v gojzdih godbo. Napravijo namreč pojedine, ples itd. o posebnih slovesnostih v gojzdih, kamor bogato napravljeni dero Amerikam iz vsih krajev. To že o druzih slovesnostih, kaj še ie 4. mal. serp. ki je naj večji ainerikanski praznik, se ve, da s«» katoličani tu tako svojeglavi, da ga ne sprejmejo v pratko, pa ga tudi prav slabo praznujejo. — Ze precej od daleč vgledam lepo cerkev na homcu, ki sem jo iz poprejšnjega popiha koj spoznal. G. Skopca k sreči ravno doma dobim, iu ker jih lepo slovensko pozdravim, me koj spoznajo ter me ljubeznjivo sprejmejo. Prav prijetne počitnice sem imel pri njih, tako je tekel dau za dnevom, da mi je bil odločeni čas zadnjih počitnic le prekratek. Učil sem se pri njih mašo brati in brevir moliti. — V Frajburgu in tam v krogu je veliko {Slovencev in še vedno prihajajo. Knkrat uas jc bilo tam v hiši nekega Dolenca deset Slovencev skupaj, tako smo po-pevali da je bilo veselje. Posebno mično se mi jc zdelo, ko je majhna v Ameriki rojena hčerka enega naših rojakov prav gladko neko slovensko pesmico od Matere Božje prepevala , ker sicer otroci tukaj le nemško in angleško govorijo. Tudi č. g. Audolšeku je to tako dopadlo. da jim jo je mogla vselej zapeti, kadar so gostoljubnega rojaka obiskali. Med tem, ko sem tam bival. je došla zopet ena slovenska družina (z imenom Plut) iz ..Pitsburg-a," kamor jc prišla pred S mesci. Dve dekleti ste izverstni pevkinji, ki ste v Ccrnomlji na koru pele, zdaj pa boste berž ko nc tukaj v Frajburgu s sladkim glasom službo Božjo povikše-vale. Nju brat Janez jc mlad, prebrisan dečak; hodil je tudi k keršanskemu niuku, ki sem ga en teden jaz razlagal namesto g. Skopca. Prav izverstno je odgovarjal, posebno, ako sem ga po slovensko prašal, ker nemščina in angleščina mu še gladko nc teče. Tako se mi je vender prijazno zdelo tukaj skoraj čisto med rojaki; vedno so me povabljevali in na zadnje mi marsikak dolarček v pest stisnili za pot. Okoli 20. mal. serp. sem prejel od mil. škofa pismo, da naj se proti št. Pavlu napotim, kadarkoli mi bo ljubo in priložilo. 2G. mal. serp. še le sem tedaj Frajburg zapustil iu sc podal ua daljno nevarno pot. C. g. Skopec so me spremili v ,,Clarion," 12 mil daleč; tam sva prenočila. Prijazen duhoven tistega mestica me peljejo v neko majhno hišico k prav gostoljubnim ljudem blizo pošte. Mati tiste družine so bili popred ua Nemškem v nekem semenišči kuharica, tedaj so mi prav izverstno večerjo napravili in me kakor bogoslovca prav po evropejski šegi pogo-stovali, kar je tukaj kaj redko. Ker že pošta zjutraj ob štirih odrine iu so g. Skopec za se v neki drugi hiši pre-nočiša poiskali, so me že zvečer za dolgo pot blagoslovili, ter mi s solznimi očmi morebiti zadnjikrat gorkti roko podali. Res prav težka iu ginljiva je bila ločitev od prijaznega rojaka. Zjutraj že pred štirimi pride voz s pošte k hiši (ker jih namreč navadno po hišah pobirajo, kteri se zvečer zapišejo) in kočijaž zavpije: ,.quick, quick" (urno). Hitro, kar se je dalo, sein pobral svoje kopita, iu namesto svoje lepe palice zgrabim v naglici iu temi robato gorjačo v pervem kotu; še le sred pota sem svojo zmoto spoznal. Celi dan smo se rompljali po gerdih iu v nekterih krajih nevarnih potih do Kitaning-a, ml kodar nas je hla-pon v dveh urah v Pitsburg prignal. Tatu sem obiskal našega rojaka v. č. g. general-vikarja Stibil-a (Goričana); imel sem jun nekaj od g. Skopca sporočiti. Povabili so me na kosilo, pa sem mogel odreči, ker treba je bilo koj popoldne odriniti po železnici proti Cikagi. (Konec nasl.)
Uaj Je kej norega po širokem sretu f
Razne Ilovice. Politiški časnikarji in pa marsikteri
vladarji iu ministri si glave ubijajo zastran tega. kar se je pogodilo v Gaštaiifi iu Solnogradu. Mnogi menijo, da Pru-sija se jc v skrivni pogodbi Avstrii porokinjo storila za ohranje-nje vseh nemških iu nenemških deržav. ..Morniug Post .** Pal-merstonov časnik, meni imeti to naznanilo iz naj boljših bero-liuskih virov, ki so se pa tudi že dostikrat pokazali, da so bili kalni. Francoski cesarski dnevniki sumijo, da avstio-pruska zveza je zoper Francijo, iu ..France" Solnogradu io Gaštauju celo nasproti stavi zvezo anglo-franeosko tei Clier-burg iu Portsmouth. ..Unita Catt." k temu meni: Ako v Kvropi nimamo druge podpornje razun Anglije, se na otel terst opiramo, ki ue le. da nas ue bode podpiral, temuč nam bo še roko slergal. kadar se zgrudi." — ..International" v l.oudon-u nazuaiiuje. da Napoleon, ki je bil une dni v Švici, je imel skriven snid s kraljem Viktor - Kmau-vclom. Kakošuo kašo sta moža skuhala, tega časnik ui povedal. - Duhovstvo iz Mesiue je poslalo 11 10 lir za uboge Jakince, ktere kolera tare. To so ravno tisti, ki dajejo darove tudi sv. Očetu Piju IY. Duhoven je dobroten ua vse strani: ..liberalci iu muogi ..rodoliubi" pa imajo priliko vest si izpraševati. — \a Spaniolskem zopet o mini-sterskih spremembah šumi. — Kolera se bliža z naglimi koraki mestu Neapeluu; 27. v. serp. so umerli 1 z naglo smertjo, pa ue za kolero. ( Cnita.) — Italija vsak dau hujši čuti, kaj se pravi namestnika Kristusovega iu naslednike aposteljnov ropati, treti in preganjati, cerkve iu samostane plenili, nedolžnost zatirati in tuje blago grabiti. l'o več mestih razsaja bolezen, da je strah. Ali je kolera, ali druga kuga, ker jo s kajenjem odganjajo, kdo to ua tanko ve? V toliki britkosti ovčic sta sc pregnana škofa v San-scvero in v l.uccro med svoje ovčice vernila brez pomis-lika. kakor je pastirska dolžnost, kadar so ovčice v tolikih stiskah. Dalo pa je rovarsko ministerstvo toliko na znanje, ako škofa preživeta nevarnost, da si prihrani ju preiskovati, kaznovati, ju terpinčiti, kadar kolera neha. ..I iiita Catt." pristavlja: „Ali je mogoče misliti toliko terdo b«. toliko nesramnost, toliko neusmiljenost!" Ministerstvo novo-italijauskega kraljestva bode tedaj zdaj pustilo, da škofa skazujeta o strašni koleri svojo darežljivost s svojim življenj eiijem in premoženjem; ministerstvo dopu-ti. <la zdaj bolnikom strežeta. za umerših vdove iu otročiče skerbita, da hodita v tisoč nevarnost med kužnimi bolniki, — vse to italijansko ministerstvo dopusti: toda gorje vama vikši pastirja! ako vaji kolera ne pobere, začelo bo vaji mleti in mlatiti, terpinčiti iu na novo preganjali ministerstvo nove Italije, tiste Italije, ki je vaji po nedolžno pregnala, ki se repenči s ..prosto cerkvijo v prosti deržavi!" Cu|te narodi! take človečnosti, take olike, take pravice je pričakovati od
—	liberalnih" rovarjev! -- Na Badciiskem katoličanje nimajo skoraj nič več hrambe pred liberaluhi iu freimavrarji. Kakor poprej v Mauheim-u. tako so 27. u. m. molili mirne katoličane v Markdorf-u. da niso mogli imeti svojega shoda, kakoršen jc po postavi vsem dovoljen. Ko so li ucccdni kertovei slišali, da se hočejo katoličanje v posvet vanje za svoje potrebe siliti, so na vse strani hrup zagnali iu sklicali mavtarjev iu veliko protestantov s pastorjem vred ravno tisti dan v ravno tisto stanovanje skupaj. Na čelu so imeli ..liberaluni" okrožnega svetovavca Schinitzfelda. za seboj tropo delavcev, ki so se na lojtrah pripeljali. Tc divjaške trume so tako dolgo silo delale, da ni bilo brez puljave in ~o katoličanje ua vse zadnje mogli brez opravila ■ * i narazen. Pri teh komedijah je neki miren mož to-le tekel: ..Deržava. v kteri ima divja, neotesana sila toliko moč, mora do kraja pogina priti, ako ue bo herzdanja." I V*dk*f.)
—	V Stnigalii so imeli v nedeljo po osmini Maiijuega vnebovzetja veliko procesijo, poprejšnji dau pa p-i-t (iz »Idjuhe I. 1^55). Več tisuč ljudi jc bilo pričujočih in so klicali k
- ZVl
Bogu io k Marii, da bi bili obvarovani hude kolere. 3000 libtr sveč so ljudje darovali cerkvi ta dan. — Kolera je v Jakinu še Kotiraj dosti huda: 1. kim. jih je zbolelo še 17 iu 0 umeri«. V Sanseveru jih je ravno ta dan zbolelo 05, u m e i lo 33. - V Carigradu jih je 22. u. m. umerlo 110 naslednje dni pa po mauj. Tudi dalje ua Jutrii še močuo divja.
Jietl in pelin.
(\Veift nie nach altbohmischen Brauch zum Fenster hinaus!) Peti zvezek ..Slav. Bliitter'4 ima med drugim podobo in epi« ..der Sturz der bfdimischen Statthalter aus dem Fenster des Konigs-chlo.Nf.es zu Prag." Omenjeno je ob kratkem, kako m> Zižkarji I. 1410, 19. ni. serp. katolike, župana in 12 svelovavcev v Pragi skoz okno vergli, ktere so kričeče dei hali spodej na sulice lovile in pomorile. — I.. 1018. 23. v. trav, so pa protestautje Martinic-a, Sla-vata in Fabricius-a prekucnili v 28 čevljev globoko ni po. Ko so grozovitneži Martinic-a z glavo naprej prekucnili v strahovito globočiuo, je gr. Thurn med vpitjem in stokom terdoserčno pokazal na Slavata, kričeč: „da habt ihr den Andern!" Slavata že skoz okno veržen, se je lovil in deržal za železni drog; pa kaj storijo trinogi? Z mečmi ga po roki sekajo, da mora drog spustiti in pasti. — In kako-šno zamer/o lazdcva pisavec nad tem naj bolj neusmiljenim
človekomorst vom ?.....Der tragikomisehe Anfang eines
blutigen Krieges . . . Žižka'* erste Waflenthat . . . Die-ser er-le Slurz zum Fenster hinaus . . . Bciuahe 200 Jahre spater fand der zvveile Sturz zum Fenster hinaus statt . .. Auch Slavata vvird ergriffen und seiuem Vorganger nach-geschickt . . . Der Tag dieser seltsamen Evecution." Take jalovo-mlačne besede spremljajo naj ostudniši husitovsko in protestanško Ijanje.
K temu naj se primerijo besede, kadar na Rim in katoliško reč zadene: ...lohannes lluss hatte . . . au der All-niacht (!) des romischen Stuhles mabhtig gerutteit und vvar dafiir mit der Ketzerhaube auf dem llaupte zu Constanz deu Flammentod gestorben . . . Die iieuc l.ehre hat die vveitliche Maclit von der Oberhohcit der Kirchc befreit und so deu Baiuiotrahlen der letztereu die veruichtende Kraft beuommeu . . .**
Ce tudi Abel Lukšič morebiti ui katoličan, — nam ni znano, bi mu vender bilo gledati na to. da bi imel saj eno tehtnico in eno mero zu katoličane iu za drugoverce, ter naj bi ne pustil nam katoličanom tacih zaušnic dajati v a v •jem listu. Podpisan pri imenovanem spisu je Kriist Parthe.
..Kako se da slabejim otrokom v keršanske m nauku pomagati?" Na to vprašanje odgovarjajo ,,BI. aus Tir." in hvalijo tiste katehele, kteri se s slabejimi otroci tudi zunaj učilnega časa kaj pečajo, pa s čislom omenjajo tudi šibe za lene, ktero sv. pismo tolikrat priporoča. Pravijo, da pri nekem šolskem pogovoru je eden učiteljev šolskemu svetniku priterdil, da njegovo edino prizadevanje je to. da bi bil dober „oslogonec." Ta čudni izrek je s tem pojasnil, da mu nikoli ni žal nc za čas ne za trud, samo da bi slabejim otrokom svojega odreda naprej pomagal — iu svetnik je pohvalil učitelja. — Ali bi ne bil doher pomoček tudi učiteljem v spodbudo, ako hi se pri vsakem spraševanji nalaš tudi ena verstica prav nai slabših ueencev poklicala ua odgovor? Iz tega bi sc vidilo, koliko je učilelj tudi s tacimi opravil. Sej zaucmaijeui nc smejo nobeni biti.
Iz Ljubljane. V okrožnem kapitulu serafuiskega reda 4. kim. iu naslednje dni >o .-e doveršiie tele volitve za »krajino sv. knza: Pro\incijal p. n. o. Jernej V e Č e T j H d. Ku-to«: p. n. o.: Neme zija n S m o k o v i c. Definilorji
pp. nu. oo.: 0 d o r i k V a s c o 11 i, M a n s v e t S m a j d e k . K v s t a h i j Ozimek, Salvator Piutar; prokurator p. n. o.: F m i I i j a n S t u k e I; tajnik: p. n. o. Man svet S m ajde k. Gvardijani pp. nn. oo.: V Ljubljani Bcnvcnut Cro-b a t h ; na '1 ersatu J e r o n i m J a n k o v i č; ua Kostanjevici Friderik II o n i g m a n ; v Novomestu Rafael Klemen-č i č; v Kamniku (zopet) Ferd. Gecelj; v Paznu Sera-fin Praniberger; v Samoboru Jacint Herženjak; v Klanjcu Neinezijan Smokovič; v Nazaretu (zopet) Sofron Mer k; v Karlovcu Juri Novak; v Brežicah Cel z Novak; v Jaški Roman Fes t en. Vikarii pp. nn. oo.: Salv. Piutar v Ljubljani; Vil. Ricoli na Tersatu; Krizol. G rožni k na Kostelu; Beril. Vovk v Novom.; Te od. Zajic v Kamniku; Fel. Vr ez i c v Paznu; K oz m. Levičar v Samoboru; Fel. Matavš v Klanjcu; Atan. K r a j n i k v Nazaretu ; K e r u h. II o r v a t i č v Karlovcu ; Gilb. Gravelj v Brežcah; Š i m. H os lijak v Jaški. Vodji tretjega reda preč. oo.: V Ljubljani Benj. Fabian; na Tersatu J o vi t a Celin; na Kostanj. Ev« t. Ozimek; v Novom. Ignacij Sta vdaher; v Karlovcu Baptist Lončarič. Pri pridigarskem iu šolskem osebstvu ni veliko spremembe.
Slaroloska prezala nova eerkev ima doseči prihodnjo roženkr. nedeljo svojo krono iu poslednji zmagovavni venec, ker ta dan jo bodo mil. knez iu škof slovesno posvetili, kakor je določeno. Naslednji dan pa, kakor se misli, bode sv. birma. — To bo pač pravi dan veselja za serč-nega gospoda dekana in za vso faro in njeno okrajino, pa tudi ne manj za prijatle in dobrotnike nove cerkve. Preč. gosp. dekan so od skerbi in dela preveč stiskani, da bi premogli svoje obilne prijatle in dobrotnike vsacega posebej povabiti, torej serčno želijo in prosijo, da naj vsak po pri-jatelsko stori in pride, in bode gotovo, kolikor koli bo moč, po prijatelsko sprejet.
V	Carigradu je kolera jenjala. Pobrala je do 80.00C
ljudi.
v
V	Senklav zu bode v sredo o pol šestih več ss. maš ob enem za ranjc. gosp. Janeza Vogla rja.
MM uho rs/se spremembe.
V	goriški nadskolii. Gosp. Jožef Pahor, vikar v Opačjeselu, postane vikar v Medani; v Opačjeselo pride za vikarja kaplan dornbcrški gospod Janez Rogelia; v Dornberg za kaplana volčanski kaplan, g. Peter Kobal, vikar v Vedrinjani; g. Anton Čibic postane vikar v Ko-zani; g. Vi ne. Tomaguin, dosedanji kaplan pri sv. Roku v Gorici, gre za kapi. v Kojsko, iu g. Janez Mondini je prestav, iz Canipolonge za kaplana v škocjar.sko faro.
Dobrotni flnrori•
Za vezilo zlatomašniku gosp. misijonarju Pircu.
Sprejmite za vezilcc prečaslitemu zlatomašniku gosp. Fr. Pircu ta terdnjak, ki ima podobšino preblažene nebeške Kraljice, dc bi jih Ona še zanaprej mnoge leta pod svojim varnim plajšem v prid ubogim nevednim Indi-janom ohranila, in Jim zlajševala njih (rud iu težavni misijonski stan, iu pa de bi jim Nje v naročji sedeči Sin Jezus Kristus še zanaprej Njih misijonski trud z obilnim spreohračaiijem nejevernikov blagoslavljal, ter bi še mnogo mnogo zgubljenih ovčic v ovčnjak Kristusov pripeljali. Z Bogom!	Janez Kajžar.
Podkorenom, 4. kimovca 1805.
Za vezilo g. Pircu. Neimenovana roka. 5 gl.
Za pogorelce v cirkniški dekanii M. P. iu J. V. 5 gl