EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 5, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 151
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
I
Domače vesti
Jugoslovanski dan
Prihodnjo nedeljo se vrši velika proslava Jugoslovanskega dneva na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., katero prireja Združeni odbor južno-slovanskih Ameri-kancev. Kot poseben gost bo navzoč Ante Smole, poročevalec pri časnikarski agenciji TANJUG. Javnost se prijazno vabi na obilno udeležbo te priredbe, na kateri bo vse dobro pripravljeno, da se bo posetnikom nudilo najboljšo postrežbo.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil Ivan Jontez, 1107 E. 74 St. V bolnišnici je bil od 19. julija, ko se je moral podvreči operaciji na želodcu. Zdaj je pod zdravniško oskrbo doma. Želimo mu skorajšnjo popolno okrevanje!
Poroke
Prošlo soboto sta se poročila Miss Olga Vesel, hčerka Mr. in Mrs. Anton Vesel, 15317 Daniel Ave., in Mr. Joseph Barbish, sin Mr. in Mrs. Joseph Barbisfi iz 726 E. 160 St. Poroka se je vršila v cerkvi Marije Vnebovzete. Novoporočenca sta se podala na ženitovanjsko potovanje za dva tedna v Washington, D. C. in Smoky Mountains.
Poročila sta se prošlo soboto Miss Josephine Lipovec, hčerka Mr. in Mrs. Tom Lipovec iz 15407 Daniel Ave., in Mr. Jofm J. Tomšič iz 528 E. 152 St. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Jeromija in mladi par se sedaj nahaja na poročnem potovanju v Washingtonu, D. C.
Na počitnicah
Mr. in Mrs. Cerne iz E. 174 St. sta se podala na počitnice za teden dni v Yellow Stone Park. Želimo jima obilo zabave in srečen povratek!
Dvojčki
Vile rojenice so se prošli četrtek zglasile pri družini Mr. in Mrs. Henry Gorsha na 5615 Carry Ave. in pustile v spomin dvojčka—fantka in deklico, ki bosta delala družbo štiriletni sestrici Joyce Ann. Dekliško ime matere je bilo Josephine Gorenc ter je hči Mr. in Mrs. Frank Gorenc na 6303 Carl Ave., ki sta sedaj petič postala stari oče in stara mati; mladi oče je pa sin Mr. in Mrs. Frank Gorsha iz Eveletha, Minn., ki sta sedaj trinajstič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Pozdravi
Pozdrave iz Denver ja in Colorado Springs pošilja Miss Mamie Bokal, ki se nahaja na potovanju po Coloradi. Spotoma je obiskala družino Malovrh v Den-verju, odkoder sta se pred kratkim vrnila z obiska njen oče in mati Mr. in Mrs. Anton Bokal. Mnogo zabave in srečen povratek!
Beg iz življenja
S skokom z mostu na Main Ave. si je včeraj dopoldne vzel življenje 47-letni električni inženir John Lester Foley iz Shaker Heights, ki zapušča ženo in dve hčeri. V smrt ga je Menda tiralo slabo zdravje.
Rekordna cena za živino v Clevelandu
Včeraj je cena živini v Clevelandu dosegla rekordno višino, ko je bilo prodanih devet krav po $32.50 za sto funtov žive teže. Prejšnja najvišja cena je bila $32.00
CHURCHILL NAPADA DELAVSKO VLADO; ZAHTEVA NOVE VOLITVE
Trdi, da je vlada s socialističnimi reformami spravila deželo na rob propada
LONDON, 4. avgusta—Winston Churchill je danes obtožil delavsko vlado, da je s socialističnimi reformami spravila deželo na rob propada, potem pa je zahteval splošne volitve, da se vrže z vlade "one, ki so se očividno izkazali nesposobne nalog, ki so jim bile poverjene."
Bivši konservativni
premier'
je napad na delavsko vlado vpri-zoril v govoru pred 60,000 poslušalci pred starodavnim gradom Blenheim. Dejal je med ostalim:
"Brez pomigljanja rečem, da si ne bomo opomogli od sedanje nesreče, dokler ne bodo krivci,
katerih blazni strah in nesposobnost so nas pahnili v to stanje,
pognani z vlade potom glasov naroda."
Nato je vlado obtožil, da je kriva fiaske v zvezi z nacionalizacijo premogovnikov, "brezmi-selne finančne potratnosti" in da je brezprimerno preveč potrošila za svoje oborožene sile, ako se upošteva pičle rezultate bojne sile. Dejal je dalje, da je kriva,
ker ni obvestila Združenih narodov, da Britanija ne more več nositi "bremena žalitev in krivic v Palestini," ter da je izza konca vojne posodila ali potro-^la v inozemstvu tri milijarde dolarjev, za kar nima nič pokazati.
Ob času, ko je govoril Churchill, se je premier Attlee nahajal v bližnjem Oxfordu, kjer se je posvetoval z vodilnimi člani kabineta, kakšne predloge se bo stavilo parlamentu prihodnjo sredo, da se pride v okom rastoči ekonomski in finančni krizi.
V Angliji tudi debatirajo o vladni" potratnosti
LONDON, 4. avgusta—Prav kakor v Ameriki, kjer se sedaj pere ravno umazano perilo v zvezi z "uradnim veseljačenjem,"
tako, je danes minister javnih del Charles Key pred parlamentom zagovarjal potrošenje 193,-064 za zabavo parlamentarcev običajno
in drugih delegacij iz inozemstva.
Ko je neki poslanec vprašal, če vlada ne more ustvariti zvez s tujezemci drugače, kakor da jih zalaga z jedačo in pijačo, je Key odvrnil: "Mar pričakujete, da bo vlada pustila, da bodo lačni po cestah hodili?"
Novi grobovi
LOUIS MEŠE
Snoči ob 7.30 uri je umrl na svojem domu Louis Meše, stanujoč na 388 E. 162 St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
ANTON HLEBES
Pogreb pokojnega Anton Hle-bes se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz Želetovega pogrebnega zavčaa na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
FRANCES ČERNE
Pogreb pokojne Frances Cerne se bo vršil jutri zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato bo položena v družinsko grobnico poleg soproga in sina na pokopališču Calvary.
Iz bolnišnice
Dr. Patrick B. Virant; ki je imel svoj urad v poslopju North American banke na Waterloo Rd. zaprt vsled bolezni, je okreval in sedaj zopet ordinira kot
Mati, ki je držala tri odrasle otroke kot jetnike, zagovarja svoje postopanje
Minneapolis, 4. avgusta.
• Policija je danes nadaljevala preiskavo glede 72-letne Mrs. Berthe Anderson, ki je skozi mnogo let držala tri svoje otroke kot jetnike na svojem domu.
Vsi trije so po osvoboditvi jedli kot volkovi.
Po prvem izpraševanju je bila Mrs. Anderson spuščena na prosto. Oblasti bodo danes odločile, da-li bodo proti nji naperile kako obtožbo.
Stanje treh otrok je prišlo na dan, ko je neki sosed opozoril policijo, kaj se godi v hiši. V prvem nadstropju je našla 42-letnega Martina, ki je bil obdan z mrežo, kakršno se rabi za kokošnjake. Blizu njega je bil privezan k umazani postelji njegov 38-letni brat Clarice. V podstrešju pa se je nahajala zaprta njuna 35-letna sestra Violet, ki je imela glavo pokrito z žakljevino.
Vsi so bili tako slabotni, da skoro niso mogli stati na nogah.
Mrs. Anderson je policiji rekla, da je otroke držala kot jetnike, ker je hotela vedeti, kje so, potem pa je izzivalno pristavila: "Saj so moji otroci, ali ne?
Kdo mi more braniti, da storim z njimi, kar se meni zdi prav?"
Vsi trije otroci so bili pred leti spoznani za duševno nesposobne in sodnija je dala varuš-tvo nad njimi materi, ki pa je nekaj časa prepustila ta posel sinu Walterju, ki ga bodo oblasti tudi klicale na izpraševanje.
Policija išče še štiri nadaljne otroke, katerih se je eden tudi nahajal pod varuštvom matere. O njem je rekla, da se mu je včasih mešalo, da pa se je smel prosto kretati na domu in mu je od časa do časa pustila, da je šel iz hiše.
Oblasti pravijo, da je bil Cla renče zaprt na domu 18 let, Martin 15, Violet pa dve leti.
Mož starke je umrl leta 1916 in zapustil premoženje, vredno $50,000. V svoji oporoki je ženi zapustil eno tretjino, ostalo pa se je imelo razdeliti med osem otrok.
Mrs. Anderson je bila med sosedi znana kot versko fana tična ženska, ki je igrala orgije za "evangeliste", ki so prihajali semkaj obdržavat "misijone". Najemnikom v neki hiši, kate ro lastuje poleg svojega doma, pa je vselej ob božiču dala dVa tedna prostega renta.
SPLOŠNA STAVKA V OBRATIH FORD MOTOR CO. JE PREPREČENA
DETROIT, torek, 5. avgusta. — Richard T. Leonard, podpredsednik CIO unije a v t n i h delavcev in unijski direktor pri Ford Motor Co., je danes ob zjutraj naznanil, da se stavka 107,000 produkcijskih delavcev v Fordovih obratih sirom dežele, ki se je imela začeti danes opoldne, ne bo oklicala, ^
Kakor se je zvedelo, so se zastopniki unije in kom-panije končno sporazumeli glede določbe v novi delovni pogodbi, ki bo unijo ščitila pred tožbami za odškodnino, katera predvideva Tat't-Hartleyev zakon.
Obe stranki sta sedaj skupno na delu na izjavi, s katero se bo javnosti sporočilo, na kak način je bil dosežen sporazum, s katerim se je prišlo v okom novi delavski postavi. Izjava bo tudi krila sporazum glede penzijskega načrta za delavce pri Ford Motor Co.
Sovjetski predlog wzfr na Balkanu	brez debate
Taft-Hartley postava izzvala stavko
Včeraj je v Clevelandu za-stavkalo 400 delavcev pri Globe Machine & Stamping Co. To je prva stavka v mestu, ki je direktna posledica nove Taft-Hartleyeve delavske postave.
Postava določa, da je unija finančno odgovorna za stavke, do katerih bi prišlo navzlic določbi v pogodbi, da člani ne bodo šli na stavk^. Vsled tega je unija 243 CIO United Auto Workers, h kateri pripadajo delavci, izjavila, da nikakor ne bo sprejela pogodbe s proti-stav-kovno klavzulo.
Kompanija je vztrajala na taki klavzuli, nakar so delavci odšli iz tovarne, ki se nahaja na 1250 W. 76 St. V tovarni, ki je last Hupp Corporation, se izdelujejo avtomobilski in drugi hladilniki.
Predno je postal Taft-Hart-leyev zakon polnomočen, so unije v obče podpisovale pogodbe, s katerimi so se zavezale, da tekom obstoja kontrakta ne bodo dovolile stavk.
Iz Akrona se poroča, da bo danes podpisan nov delovni kon-trakt med CIO United Rubber Workers unijo in Fii:estone Tire & Rubber Co., ki bo kril 12,000 delavcev v akronskih obratih omenjene družbe.
Na neki cesti blizu St. Louisa, kjer je bil zaposlen kot delavec v nekem privatnem sanatoriju, je bil včeraj zajet 28-letni Arthur Kirkorian, ki je 18. julija zbežal iz Huron Road bolnišnice v East Clevelandu, kjer se je nahajal na "smrtni postelji" vsled ran, ki jih je dobil, ko je skušal zbežati pred policijo, ki ga je presenetila na pozorišču vloma v neko hišo v Wickliffu, O.
Poročilo iz St. Louisa pravi, da se Kirkorian nahaja v dobrem fizičnem stanju.
Ko je bil prvotno pripeljan v Huron Road bolnišnico, so zdravniki dvomili, da bo okreval. Bil je težko ranjen v prsa. Policaj, ki je bil postavljen, da ga straži, je bil vsled malomarnosti za dalj časa suspendiran.
K zajetju drznega vlomilca je privedla okolščina, da je vozil avto z ohijsko licenco, ki je bila nedavno transferirana. Kirkorian se ni protivil aretaciji in ko je bil priveden v zapor, je preiskava odkrila, da je bil avto ukraden nekje v Clevelandu.
Unija predlaga zvišanje voznine
Predsednik unije cestno-že-lezniških delavcev Thomas Meaney je prišel na dan s predlogom, da komisija CTS zviša ceno tedenskim voznim kartam za 25c, oziroma na $1.50. Na ta način bi se kril tekoči deficit pri CTS, je rekel Meaney. Uprava priznava, da se bo voznina najbrž morala nekoliko zvišati, ampak hoče, da predno se pod-vzame ta korak, naj bi se na vseh vozovih moštvo skrčilo iz dveh mož na enega, s čemur bi se v tekočem letu prihranilo pol milijona dolarjev. Unija je temu nasprotna.
V Penni.
Mr. in Mrs. John Pavšek in sin 80 odšli v Forest City, Pa., obiskati številne znance in prijatelje. Tamkaj ostanejo teden dni. želimo jim obilo zabave in razvedrila!
Vlomilec, ki je zbežal s "smrtne postelje," zajet
Na obisku
Včeraj so prišli na par-dnev-ni obisk iz Gowande, N. Y., Mrs. Mary Urbank, sin David, ki je bil pravkar častno odpuščen od vojakov po službi na Koreji, hči in zet Mr. in Mrs. Mike in Frances Mlakar ter sinovi. Mrs. Urbank je ostala na obisku p r i bratu Louis Pire, 6233 St. Clair Ave., dočim se se drugi podali v Warren, O., na obisk k bratu John Mlakar, ki vodi gostilno Twilight Bar na Niles Rd. Dobrodošli!
Na operaciji
V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja John Terlep ml., sin poznanega stavbenika Johna Terlepa iz 15501 Lucknow Ave. Operiran je bil na nogi. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje!
Prog. Slovenke krožek 3
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice se vabi na polnoštevil-no udeležbo.
Protipredlog Gromika, da se vse tuje čete umaknejo iz Grčije, je bil poražen z 9 glasovi proti 2
LAKE SUCCESS, 4. avgusta—Varnostni svet Združenih narodov je -danes brez debate zavrgel protipredlog sovjetskega zastopnika Andreja Gromika za mir na Balkanu, potem pa se je razvila debata o prihodnjem predmetu, ki naj bi prišel na dnevni red.
Glasovanje glede sovjetske re- *--
solucije, da se vse tuje čete umaknejo iz G?čije in da Združeni narodi prevzamejo nadzorstvo nad delitvijo ekonomske pomoči omenjeni deželi, je izpadlo 9 proti 2. Z Rusijo je glasovala edinole Poljska.
Z dnevnega reda Varnostnega sveta je bil torej odstranjen drugi načrt za izravnanje balkanskih zapletljajev. Prvi načrt so stavile Zedinjene države, ki so predlagale pol-trajno komisijo Združenih narodov za nadziranje vseh balkanskih držav. Ta načrt je bil poražen, ker se je Rusija poslužila svojega veta.
Poljska je danes takoj predlagala kompromis, glasom katerega bi se vsem balkanskim državam prepustilo, da same rešujejo svoje probleme.
Anglija in Amerika sta poljski načrt napadli, češ, da bi bil popolnoma neučinkovit in kot znamenje, da je delo Varnostnega sveta postalo brezpomembno.
Ko je Gromiko predlagal sprejem sovjetskega načrta, je med ostalim izjavil, da "gotove mogočne države skušajo izvesti popolno ekonomsko in politično zasužnenje Grčije."
Vsem navzočim je bilo jasno, da je Gromiko imel pri tem v mislih Trumanov program za pomoč Grčiji in navzočnost brit-
skih čet v omenjeni deželi.
*
Zedinjene države udarile po "sovjetskih satelitih"
LAKE SUCCESS, 4. avgusta —Delegat Zedinjenih držav pri odboru Združenih narodov za članstvo je danes nastopil proti temu, da bi se bodisi Romunija ali Madžarska sprejeli v organizacijo Z. N.
Rekel je, da je sedanja romunska vlada kriva "zatiranja človeških pravic in svobodščin," in da obstoje resni dvomi, da bi se-
danja madžarska vlada izpolnjevala obveznosti, katere nalaga čarter Združenih narodov.
Ameriški delegat je dalje izjavil, da se bodo Zedinjene države borile, da se letos sprejmejo Italija, Avstrija in Jemen, kakor tudi tri države, katerih vstop je Rusija lani vetirala, namreč Irska, Portugalska in Transjorda-nija.
V Indonezeiji še vedno ni miru
JOGJAKARTA, Java, 5. avgusta—Trije holandski bojni aeroplani so včeraj ob 5. uri popoldne, sedem ur pred uro, ki je bila odločena za prenehanje sovražnosti, bombardirali indo-neško zi acno polje v tem ici aju.
To se je zgodilo 90 minut potem, ko je neko holandsko letalo vrglo na istem kraju posodo, v kateri se je nahajalo kabelsko, poročilo Varnostnega sveta š pozivom za končanje sovražnosti.
Napad je na indoneško zrako-plovišče trajal 10 minut.
Premier in predsednik indo-neške republike sta potom tajnega radia sporočila svojim četam, da prenehajo s streljanjem, obenem pa se je opozorilo, da so njih sile raztresene in da je tudi nemogoče doseči rnnogo tisoč civilnih borcev, ki se borijo z republikansko armado v raznih izoliranih krajih.
Dr. Virant zopet v uradu
Iz bolnišnice se je vrnil dobro poznani Mr. Frank Tegel na svoj dom na 960 E. 239 St., kjer se nahaja sedaj pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in darila ter se priporoča za obiske na domu.
Sorodnike išče
Mrs. Agnes Bevčič, rojena Zakrajšek, iz 1018 E. 76 St. je prejela pismo od Marije Strle iz Ravnika št. 1, Nova vas pri Rakeku, ki prosi, da bi poizve-dela za naslove njenih sestričen Frances Pavlič in Marija Pavlič\ Omenjenih dveh mati še živi in sicer na Ravniku št. 10, ter se reče pri hiši Šrajfi. Če same to čitajo ali če kdo ve kje se nahajate je prošen, da sporoči Mrs. Bevčič, ker ima zanje novice od doma.
V bolnišnici
Prošli teden je bil odpeljal v St. Alexis bolnišnico poznani Mr. Vinko Starman, 15703 Waterloo Rd. Dobil je srčni napad in obiski niso dovoljeni. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu obrnilo na bolje.	,
Armada napravila seznam naravnih jam in zapuščenih rudnikov za slučaj vojne
WASHINGTON, 3. avgusta— Vojni tajnik Kenneth C. Royall je obelodanil poročilo, v katerem pravi, da vojni department ne more zanemarjati priprav za slučaj nove vojne. Med ostalim je odkril, da je armada v tej zvezi napravila seznam vseh poglavitnih naravnih podzemskih jam in zapuščenih rudnikov.
Poročilo poudarja, da glavna nevarnost Zedinjenih držav v slučaju novega konflikta izhaja iz dejstva, da je njena industrija večji del koncentrirana v par važnih okrožjih. Radi tega se mora ukreniti vse, kar je mogoče, da sovražnik ne bi mogel pa-ralizirati vojne produkcije takoj v začetku konflikta, kajti edino na ta način bi se moglo deželi zadati usoden udarec.
Dve vojni sta dokazali, da je ameriška industrija več kot ko9 vsem nalogam obrambne pro-
dukcije, toda z ozirom na spremenjene razmere bo vlada tudi v mirnem časU obdržala kontrolo nad "ključno grupo," ki jo smatra za potrebno, da se bo v slučaju vojne moglo brez vsakega odlašanja preti v, polno produkcijo za obrambne svrhe.
Poročilo vojnega tajnika obsega tudi načrt za izdelovanje aeroplanskih kosov in kemikali-jev. Komisiji za atomsko kontrolo so bile izročene vse informacije glede podzemskih jam in zapuščenih rudnikov, ki bi se v slučaju vojne premenili v industrijske obrate.
Važna seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja podr. št. 14 SZZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se gotovo udeleže polnoštevilno.
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
5. avgusta 1947
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) —-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) --—
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ———-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-----$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ENO PEROCE VPRAŠANJE
Združeni odbor jugoslovanskih Američanov je naslovil na državnega tajnika George Marshalla apel, naj se ameriškim državljanom jugoslovanskega porekla dovoli svobodono potovanje v Jugoslavijo. Ze več kot devet mesecev je vprašanje potnih listov za Jugoslavijo eno najbolj peročih vprašanj in v njegovo hitro in pravilno rešitev so zainteresirani tisoči ameriških državljanov jugoslovanskega porekla. Državni oddelek je, kot znano, opravičil svoj postopek pri odklanjanju potnih listov za Jugoslavijo s formalno izjavo, da je v Jugoslaviji transportacija zelo slaba, da so prilike v pogledu stanovanj in prehrane neurejene in da Zedinjene države ne morejo prožiti dovolj zaščite svojim državljanom, ki žele potovati v Jugoslavijo. Ni dvoma, da je ta formalna izjava podana le kot izgovor in da je v ozadju tega odklanjanja potnih listov za Jugoslavijo nekaj povsem drugega. Ameriški državljani danes lahko potujejo v fašistično Španijo ali pa Grčijo, ki se nahaja v plamenih civilne vojne, navzlic temu, da obe deželi, kar se tiče »zaščite ameriških državljanov ne moreta prožiti zato nobenih garancij. Enostavno povedano, stališče državnega oddelka tudi pri temu vprašanju potnih listov popolnoma soglaša s splošnimi smernicami ameriške politike napram Jugoslaviji.
Na tisoče ameriških državljanov jugoslovanskega porekla bi želelo po 30, 40,*ali pa še več-letnem bivanju v Zedinjenih državah (kjer so skupaj z ostalimi narodnostmi gradili svojo novo domovino) obiskati svoj stari kraj, svoje sorodnike in svoja rojstna mesta. Želeli bi videti in se prepričati na lastne oči, kaj se je v Jugoslaviji zgodilo in kaj se tam dogaja. Želeli bi urediti svoje osebne zadeve, kajti mnogi teh državljanov imajo v Jugoslaviji poleg ostalega tudi materijalne interese. Z odklanjanjem potnih listov državni oddelek dela veliko krivico državljanom jugoslovanskega porekla in potrebno je, da se mer oda j ne faktorje opozori na to dejstvo. Potrebno je, da se tudi ostale organizacije soglasno z apelom Združenega odbora priključijo akciji, da se to krivico popravi. Uspeh bo zajamčen, če bodo vse organizacije, društva, ustanove pa tudi posamezniki jugoslovanskega porekla podprli s svojimi lastnimi apeli na državnega tajnika akcijo, ki jo je sprožil Združeni odbor jugoslovanskih Američanov.
šE ENA NOVA O KITAJSKI KORUPCIJI
Ni dolgo tega kar je svetovno javnost osupnila vest, da je korumpirana kitajska nacionalistična vlada Čiang Kaj-šeka uradno zahteval a, da se ji dovoli prodajati na črni borzi relifno pomoč, ki je po UNRRA-inemu programu bila odrejena za kitajsko prebivalstvo. Kitajska vlada je že v naprej izračunala, da bi s temi črnoborzijanskimi špekulacijami imela okrog $500,000,000 čistega profita, kar bi ji omogočilo, da reši svoje "težke finančne probleme." To vest so mnogi časopisi komentirali na razne načine; neki so jo smatrali za višek predrznosti in korumpiranosti, drugi pa za zelo posrečeno šalo. Dejstvo pa je, da se je, žal, na vse to kmalu pozabilo.
Nov primer korumpiranosti Ciangove klike, ki danes sedi na vratu kitajskega ljudstva, je vest United Pressa, da so tri kitajska podjetja, ki so lastnina sorodnikov samega diktatorja Ciang Kajšeka ukradli $335,000,000. Vest je bila posneta iz kitajskega časopisa "Central Daily News," ki je lastnina Jen Li-Fu klike, ki je znana vsled svojih fašističnih škandalov. Do razkritja o tatvini je prišlo, ker so,se vse tri sT^upine sprle okrog te $335,000,000 vredne kosti in se pričele medsebojno grizti.
V teku pretekle vojne so Zedinjene države odobrile Ciang Kajšeku pomoč v znesku $500,000,000, preteklega leta pa še okrog $80,000,000 kar pomeni', da so sorodniki kitajskega diktatorja podkradli več kot pa polovico skupne ameriške pomoči. Veliki del te vsote so tri podjetja uporabila za kupovanje predmetov, katerih uvoz v Kino je prepovedan. Kot pravi "Central Daily News" je del denarja prodan na črnem tržišču raznim špekulantom. Od raznih izdelkov, katerih uvoz v Kino je prepovedan, se je največja zloraba vršila z ameriškimi avtomobili, jeepi, tovornimi avtomobili itd. Ker je večina upraviteljev treh podjetij v
NA ČRNEM KONTINENTU
V zadnjih mesecih poznamo dva obiska predstavnikov evropskih držav na črnem kontinentu —' v Afriki. Pred meseci je angleški kralj Jurij s svojo družino obiskal Južnoafriško unijo, zadnji mesec se je mudil predsednik francoske Republike Vincent Auriol v Severni Afriki. O obisku so se mnogo razpisali tudi angleški in francoski listi, zlasti tisti, ki jim je edini cilj, da prikažejo kolonije in Afriko kot najbolj miroljuben kontinent. Ali je temu res tako ? Ali niso najštevilnejše afriške kolonije prav tako otrok surovega osvajanja imperiali-stov in doživljajo danes i-sto usoda kot Indija, Indonezija, In-dokina itd.
O življenju v Južnoafriški uniji — o angleškem dominio-nu — prinaša francoski tednik "Action" krajši, a prepričevalni opis. Ob naslovu: "Kimber-ley ali mesto, ki ga njuni Veličanstvi ne bosta videli" nadalju-je:
— V Kimberley se pride samo s propustnico. 30,000 prebivalcev živi tam kot v ujetniš-kem taborišču. Pet hotelov je rezerviranih za uslužbence rudniških družb. Pri mojem odhodu — koliko je bilo potrebno potov, da sem dobil dovoljenje — so me od nog do glave preiskali z žarki. Tu delajo črnci v diamantnih rudnikih, hodijo iz rovov popolnoma goli, z odprtimi usti. Uslužbenci gledajo, če ni kakšen kamen skrit pod jezikom, nato pregledajo zadnji del človekovega telesa.
Sir Walter Oppenheim ni, kakor bi morda kazalo njegovo ime, pisec detektivkih romanov, ampak je predsednik "Trading Diamonds Corporation", monopola vseh diamantov razen ruskih. V letu 1914 še je bil neomejeni gospodar na svetovnem trgu. V tem času pa je v Kimberley prišel čeden iskalec zlata, ki je prihajal iz Indije, iz Nove Gvineje in iz Avstralije. Dejal je, da mu je ime Running in da je predsednik "Diamond &" — ameriške družbe. Nekaj let pozneje se je pogajal kot enak z enakim z gospodom Wal-terom. Njuna upravna sveta in njune banke so se združile in sedaj sede vsak večer Running v svoj črni avtomobil, da gre na partije whiska k angleškemu peru.
Leta 1946 je zemlja dajala za 30 milijonov funtov šterlingov diamantov, od katerih je prišlo v Kimberley 23 milijonov. Črni rudarji sira Walterja in Run-ninga dobivajo vsak le 2 šilinga na dan. — Tako piše Jackie Boyd.
Mi pa se še dobro spominjamo razprav pred OZN, ki so pred svetovno javnostjo razkrile neenakost v tej angleški koloniji. V parlament Južnoafriške unije voli 2,5 milijona belcev 200 poslancev in senatorjev, a 7,5 milijona črncev izbere 2, toda tudi njihovi izvoljenci morajo biti belci. 250,000 Indijcev, med katerimi je Gandhi začel svojo kariero, niso zastopani, niti ne morejo kupiti zemlje belcev, niti ne morejo dati svojih hiš v najem drugim kot belcem in so zaprti v svojih četrtih. Organizacija Združenih narodov je odobrila francoski in kitajski predlog, ki ga je podpirala Sovjetska zveza, ki priporoča
enakost vseh Južnoafričanov in se je uprla priključitvi zahod-no-afriških kolonij k Južno-afri-ški uniji. Zaradi te odločitve je bil feldmaršal Smuts, predsednik Južnoafriške unije, strašno užaljen in celo je grozil, da bo zapustil zasedanje OZN.
Življenje feldmaršala Jean C. Smutsa, ki je na eni izmed zadnjih konferenc izjavil, da ne razume, kaj bi pomenila beseda fašizem — kaže zgodovino Južnoafriške unije.
Jean Christian Smuts je sedaj star 77 let. Rodil se je 1870 na kmetiji v bližini rtiča Dobre nade. Njegov oče je bil holand-ski farmar, njegova mati protestantska Francozinja, študije je dokončal na univerzi V Cambridge. V burski vojni je bil vrhovni šef republikanskih čet 1. 1905. se je v Londonu uspešno pogajal za avtonomijo svoje dežele. Kljub uspehom je ostal v svoji deželi nepriljubljen. Leta 1907 je dal zapreti Gandhija. Po stavki Johannesburških rudarjev leta 1914 je dal protizakonito in brez obsodbe zapreti najvplivnejše voditelje. Leta 1919 je že bil ministrski predsednik. Kmalu je krvavo zadušil stavko rudarjev v Randu. Med drugo svetovno vojno je
v	bombastičnih govorih sanjal o totalitarnem režimu v Združeni Afriki, kjer bi bili črnci in Indijci le sužnji. Samega sebe je imenoval "branitelja bele rase"! — Takšen človek še danes vlada v Južnoafriški uniji.
Ni še poteklo mnogo mesecev, ko je v Afriki izbruhnil oborožen odpor proti francoski upra*
vi	na otoku Madagaskarju. In ko na Jugu sanja Smuth o reakcionarni Združeni Afriki, na severu razvija predsednik demokratičnega gibanja v Afriki Felix Houpatel-Boigny teze o uniji vseh Afrikancev. Tudi francoskim imperialistom se dozdeva, da je položaj v njihovih kolonijah nego toy. Na pot se je odpravil predsednik Republike Vincent Auriol, ja s svojo avtoriteto umiri severno Afriko. Kakšen je torej položaj v teh predelih široke Sahare in ob obalah Sredozemskega morja?
Francoske kolonije se dele na: Severno francosko Afriko, ki obsega mesti Tunis in Alžir ob Sredozemskem morju in pro-tektorat Maroko. Zapadno francosko Afriko s Sudanom in Francosko Afriko ob Ekvatorju; Ali tudi v francoskih kolonijah vladajo izključno "belci"? Vsekakor. O črncih v Sudanu piše "Le monde illustre":
Večini črncev, ki pridejo iz pustinje v mesto, je ideal: lepa uniforma, udobno delo, ki omogoča sanjarjenje na kakšnih foteljih, zmerna plača itd. Toda ostali, nekoliko prosvetljeni, sanjajo o enakosti z belimi . . .
Verjetno je velika razlika med tistimi črnci, ki prihajajo s puščave in med tistimi, ki nosijo mehak klobuk in svetle čevlje po Dakarju. V puščavi so nas celo veliki fantje — napol nagi, pozdravljali od daleč; v Dakarju so Afrikanci vedno bolj in bolj občutljivi in oholi. Tako se spreminjajo časi. Mnogo hitreje kot psihologija priseljencev. To je tamkajšnja drama. Kolonisti še 100% vidijo v črncu dobro kravo, za katero je potrebno skrbeti kot za domačo žival in ravnati z njo oblastno . . . .
sorodstvu s Čiang Kajšekom jim seveda ni bilo težko dobiti dovoljenje za uvoz prepovedanih stvari.
Ta vest je prišla ravno v času, ko se razmotriva pod kakšnimi pogoji bi Zedinjene države pomagale Ciang Kajšeku iz zagate. Da je spet v vprašanju posojilo o temu ni nobenega dvoma. Zanimiva pa je ta pot teško prihranjenih dolarjev ameriških davkoplačevalcev. Iz rok kitajske nacionalistične vlade, odtod v roke korumpiranih članov družine Ciang Kajšeka, en del se vrne v blagajne ameriških avtnih družb dru^i pa z interesi vred gre v blagajne korumpirane kitajske klike. Rezultat pa je, da ameriški davkoplačevalci ne bodo imeli nobenega zadoščenja, da so s svojim denarjem pomagali vsaj delno tistemu delu kitajskega ljudstva, ki na ulicah umira od lakote in bolezni.
Francoski inženir mi je pravil:
"Črnci so lenuhi. Ne poznajo nikakršne iniciative. Nimajo smisla za ustvarjanje. Ne vedo stvoriti sinteze. Nanje se ne morete zanesti. Nekajkrat sem nastavil črnca v prodajalni. Vse je potrebno pregledati za njim . . ."
Črnec, ki je študiral v Franciji, pravi; "Nazadnjaštvo, o katerem je govoril inženir, je še posledica suženjstva. Vendar to gre h koncu. In nastopa druga nevarnost, da bodo črnci na bel rasizem odgovorili s črnim rasizmom. Seveda, sedaj morajo Afrikanci najprej občutiti vrednost človeka in naravno državljana. So še morske obale, kjer se črnec ne upa kopati, ne da bi ga nagnali na žaljiv način. V mnogih restavracijah si ne upa naročiti jedi itd . . . "
Črnci odgovarjajo z mnogimi stavkami, ker je v francoskih kolonijah še vedno v veljavi zakon o prisilnem delu črncev. Ko pa so v Dakarju stavkali, je prišlo evropskim priseljencem na misel, da je potrebno pričeti z večjo vzgojo delavcev in afriških državljanov.
V	Bomaku, kjer so se 18. oktobra 1946 leta zbrali resnični demokrati-domačini iz vse Afrike in zahtevali demokratične pravice, je ves predel mesta —* naselje gobavcev.
V	Maroku je položaj nekoliko drugačen. Tu je že od 1930 leta precej močno muslimansko nacionalistično gibanje, ki je združeno v stranki "Instique-lal"^ to pomeni neodvisnost. Luccien Criffier se razburja, da je popuščanje francoskih oblasti že tolikšno, da kaže slabost. Maroku na čelu je sultan, ki je rekel leta 1944: "Odločil sem se, da vladam s Francozi proti Maročanom, kakor sem se odločil, da vladam z Maročani proti Francozom. V resnici so Francozi utrdili sultanovo oblast in ves stari fevdalni red. In sedaj zaman razvijajo nove teze o rešitvi maroškega vprašanja, v deželi je položaj negotov. . Na delu so reakcionarne sile.
Sredi teh ogromnih afriških puščav in politične zmede, ki izvira iz nerešenih socialno-druž-benih odnosov, pa pozivajo demokratični elementi za združitev vseh pozitivnih sil v Unijo vseh Afrikancev. V reviji "De-mokratie nouvelle" piše Felix Houphourt-Boigny;
"Vsi ti zaključki (o izboljšanju življenja) ne prihajajo od elite, šefov, sinov šefov in privilegiranih funkcionarjev ali novih buržujov v Afriki, ki krepijo mržnjo in gnev, kakor je izjavljal predsednik "vseh dežel kolonizacije", ampak odti-ste množice,- ki jim je bila one-mogo^čena izobrazba. Ti ,ki jih hočejo nazvati skrajneže, niso iz te elite, ampak iz številne množice peščenih puščav, katerih jok ne pride do ušes srečnih prebivalcev mest in palač.
Nikoli se med Afrikanci ni občutila močnejša težnja po združitvi. Medtem ko se na eni strani organizirajo sindikati, se na drugi strani zbližujejo in združujejo socialni razredi, ki si hočejo med seboj nasprotovati. Lahen veter demokracije je končno potegnil preko Afrike. Afriko je zganilo mogočno gibanje ogromnih množic."
V	oktobru 1945 so francoske kolonije, v večini poslale poslance, ki so se v Parizu povezali z najbolj naprednimi strankami kot s komunistično in socialistično partijo. Afriški demokrati vidijo, da ves njihov kontinent obkrožajo imperialistične sile, zaradi tega iščejo pomoč v naprednih silah Evrope. Izjavljajo pa ponosno:
"Afrika bo to, kar Afrikanci hočejo narediti iz nje!" Napredni domačini v Afriki iščejo zvezo s tistim delom francoskega ljudstva, ki je pripravljen, da jim pomaga. Ostro pa odklanjajo tiste, ki še vnaprej hočejo imeti kolonije le ža izžema-
o RAZNIH REČEH
M. ILJIN
Odkod v krušni sredici, v meči, luknjice?
Ko testo vsajajo v peč, lepivo od vročine usiha in se rahlja. Zakaj ne jemo surovega Vrečica, ki je tako dolgo držala krompirja?
ogljikov dioksid ujet, se raztrga in plin se sprosti.
TRETJA POSTAJA: MIZA IN ŠTEDILNIK
Kuhinjski laboratorij	,
Ko so se razgorela, prasketa-JO suha smrekova drva. Veseli vanja, in voda pronica v škrobna
plamen sili kakor vaški godec plesat vse občinstvo, ki se je zbralo na štedilniku: Sinje polo-ščeni čajnik meče kvišku svoj pokrov kakor klobuk, in ga v zraku lovi; ponev iz litega železa vsa drhti in cvrči od navdušenja; še velika ponev iz bakra, celo ta, tako dostojanstveno važna, se je spozabila, in nori ter poliva s kipečo vodo svojega soseda — skromni litoželezni lonček.
Po vašem je to kuhinja, po mojem pa kemijski laboratorij.
Kakor v kemijski delavnici, tako se tukaj reči spreminjajo v druge, ki jim niso prav nič podobne.
Neverjetno, kaj vse se dogaja v teh loncih in ponvah.
V	navadni kuhinjski posodi je majhna kepa testa nenadoma oživela, da je začela rasti in se dvigati nad rob.
V	ponev položeni kos mesa se je^v kakšni uri tako spremenil, da ga ni mogoče spoznati: Raz-lezel se je na vlakna, komaj povezana med seboj, in siv je namesto rdeč. Krompir, ki je ravnokar še bil jedrnat in trd, se je zmehčal in leze narazen. In vse te čudeže dela navadna gospodinja s predpasnikom in zavihanimi rokavi, ne pa morda kakšen učen kemik.
Ženska, ki se suče pred štedilnikom, pogosto še pojma nima, kaj se godi v njeni posodi. Ve li ona na primer, kaj se dogaja, če se kuha krompir ?
Kaj je krompir?
Kaj je krompir? To pa vendar vedo vsi.
O ne, ne vsi.
Vi, na primer: Veste li vi, iz česa sestoji krompir?
zrna škroba skrita, kakor v skladišču v malih shrambah—stani-cah.
Do škroba priti ni tako lahko. Morali smo za to krompir na-strugati. V želodcu pa ni take priprave. Želodec tega dela ne bi zmogel.
Zato surovega krompirja nihče ne je. Ko kuhamo krompir, popokajo stene stanic od razgre-
zrna. Od tega se ta zrna nabuh-nejo in zmehčajo.
Skuhani krompir je za naše oko suh, ker so vso vodo vsrkala vase škrobova zrna. To je vzrok, da prihaja krompir iz kropa suh.
Zakaj ima pečen krompir skorjico, kuhan pa ne?
Ko pečejo krompir, ga močno segrevajo, mnogo .bolj kakor če ga kuhajo. Od silne vročine se škrob na površini spreminja v dekstrin, v klej, ki lepi posamezna škrobova zrna v rumeno skorjico.
Klej iz dekstrina ste gotovo že včasih rabili, dasi niste vedeli, iz česa je. S takim klejem lepijo poleg drugega tudi etikete na steklenici v lekarni.
Od česa je škrobano perilo Irdo?
Ko likajo perilo z vročim likalnikom, se škroba radi silne vročine spreminja v dekstrin. Na perilu nastaja trda skorjica, podobna tisti na krompirju.
Zato so škrobani ovratniki tako trdi, da režejo v vrat.
č)d[(:6d kruhu skorja?
V moki, ne samo v krompirjevi, temveč v navadni, je tudi škrob. Zato se pri peki kruha napravi na hlebu skorja.
Pa je v moki resnično škrob? Morda vas jaz samo varam in škroba v moki sploh ni? Najbolje bo, če me preskusite.
Zavijte kepico testa v krpico platna kakor v vrečico ter jo izpirajte in izžema j te v čaši vode.
Voda postane bela kakor mle-
Ako ne veste, napravite tale ko. Dajte,, naj se posede in videli
boste, da je zlezla na dno ravno v taka usedlina kakor pri'krom-
Torej, govoril sem resnico: V moki je škrob.
poskus:
Nastružite suroV krompir kašo, zmešajte to v stekleni po- pirju.
sodi z vodo, precedite skozi cunjo in dajte, da se tekočina usede.
Na dnu posode nastane sloj Zakaj se kruh sirdi? neke bele reči.
Odlijte vodo, zlijte usedlino na pivnik in dajte, da se osuši.
Bel prašek dobite.
Kaj je to?
To je škrob ali krompirjeva moka, kakor pravijo gospodinje.
Škroba je v krompirju mnogo.
A zakaj ga navadno ne vidimo ?
Zato pač, ker so v krompirju
i^je in kjer lahko dosežejo vse zgolj s silo.
Vincent Auriol je ponavljal,
ko je obiskoval afriške kraje in
ljudi, naslednje: "Vsem, ki dvo-__
mijo v Francijo in ki trdijo, da pobro uporabljen denar zatira ljudstva in jim vsiljuje i
svoje gospostvo s silo, vsem, kil "Gospod zdravnik," toži bol-tako potvarjajo dejstva in ki ta- nik, "strašno slabo se poču-ko klevetajo Francijo, govorim tim
Izpirajte vrečico z moko pod pipo vodovoda, dokler ne poide ves škrob. V vrečici ostane lepljiva, žilavo vlečna kepica. To je lepivo.
Klejasto lepivo ima lastnost, po kateri ga je lahko prepoznati: Ce poleže kje dve uri ali tri, se strdi in postaja tako krhko kakor steklo. '
Na, zato se strdi tudi kruh. Lepivo, ki je v njem, postaja trdo in krhko.
(Dalje v torek)
resnico: Nikjer, v nobenem času in v nobeni deželi na svetu niso izvolili prebivalci onstran morja svojih predstavnikov za sodelovanje z izvoljenimi pred
"No," izjavlja zdravnik po običajni preiskavi, "Vi bi morali mirneje živeti in manj jesti."
"Vi se motite, gospod zdravnik, jaz sploh ne živim v izobi-
stavniki v materni deželi za' lju in si mnogokrat sploh ne ustavo Republike kot prav v, morem privoščiti niti najnuj-
Franciji!"
Res je tako. Vendar Afrikan-
nejšega!'
"Ce je pa tako, dragi mož, po-
či vidijo žalosten primer Indo- ^ tem vzemite tu dve sto dinarjev ikine in Madagaskarja in so po in si privoščite kaj dobrega!" navalu desničarskih reakcionar-1 Nekaj dni pozneje sreča nih elementov v Franciji manj zdravnik moža. "Dragi gospod, prepričani v trdnost njegovih ali ste dobro uporabili denar?" besed. Dejstva so dejstva in ne j "Da, gospod zdravnik, prav more jih odpraviti nikakršen dobro! Preiskati sem se dal od obisk!	I zdravnika-specialista."
5. avgusta 1947
enakopravnost
STRAN 3
1947-1951
(Ponatis iz "Pionirja")
Leto 1939. Med ostalimi državami v Evropi je tudi Jugoslavija. Narava ji je dala vse. Široke ravnine in visoke, z gozdovi porasle planine, bujne planinske reke, bistra jezera in modri Jadran. Drob naše domovine je bogat vseh rud, ki so ljudem potrebne za lažje življenje.
A vendar—tako bogata dežela je bila siromašna.
Kmetje so orali z lesenimi in slabimi plugi. Delavci—v kolikor niso bili brez dela—so delali za revno plačo. Vasi so bile zapuščene, umazane, brez razsvetljave. Revščina in beda se je poznala na vsakem koraku.
Kako je bilo mogoče, daje bilo v tako bogati deželi tako siromaštvo. Temu so bili krivi takratni oblastniki. Niso skrbeli zato, kako živi ljudstvo, temveč zato, da bi sebi in svojim prijateljem v domovini in izven nje ustvarili čim udobnejše življenje.
Ko je bilo treba graditi industrijo, temelj materialnega blagostanja neke dežele, niso gradili tega, kar bi naši deželi bilo potrebno, temveč ono, pri čemer so največ zaslužili.
Zato se pri nas industrija ni razvijala. V kolikor pa se je razvijala, je šlo vse brez reda in načrta. Brezobziren rop je bil edini cilj. Kapitalisti so črpali iz dežele ogromno bogastvo, a ljudstvo je ostajalo siromašno.
Zaradi takega stanja je bila stara Jugoslavija kljub svojemu bogastvu gospodarsko popolnoma nesamostojna država.
Skoraj vse stroje, avtomobile, kamione, lokomotive, bencin, nafto in ostalo je uvažala iz inozemstva. Zato se je morala pokoravati željam tujih kapitalistov in služiti njihovim interesom. ^
Osvobodili smo svojo domovino in nič več ne služimo tujcem.
Bogastvo naše dežele je res naše.
A to še ni dovolj, kajti teh bogastev zaradi zaostalosti in vojnega opustošenja še ne moremo v polni meri izkoristiti. Industrijske panoge, ki jih doslej nismo imeli
Marsikateri izmed vas, kadar vidi na ulici kamion, lahko takoj pove njegovo znamko in deželo ,iz katere je prišel. "Ford, "Chevrolet," "Opel," "Škoda," itd.; domačih kamionov gotovo niste videli.
Čez pet let bodo po naših cestah brneli kamioni izdelani v naših tovarnah in iz našega ma-
teriala. Samo v enem, to je v 1951. letu, morajo naše novozgrajene tovarne izdelati 6000 kamionov.
Pri nas je na traktorskih postajah precej traktorjev. Si kdaj videl, kako izgledajo ti traktorji?
To je pisana zbirka vseh mogočih tipov iz raznih tovarn in držav. Težko jih je popravljati kadar se pokvarijo. Delov enega stroja ni mogoče uporabiti za drugega.
Ob koncu petletnega plana bo pri nas prišlo iz tovarn 1500 novih traktorjev.
Evo še nekaj podatkov o industrijskih proizvodih, ki jih do sedaj nismo delali, a bodo ob koncu petletnega plana že prihajali iz naših tovarn. Podatki veljajo za 1951. leto in so tile:
100 lokomotiv na leto, 280 potniških vagonov na leto.
5,500 tovornih vagonov,
4,000 ton hidravličnih strojev (turbin in drugih), 34,000 ton poljedelskih strojev,
7,600 ton gradbenih strojev,
150,000 radijskih sprejemnikov,
50,000 koles itd.
Elektrifikacija
Električni tok je važen čini-tel j v življenju neke dežele. Potreben nam jeza razsvetljavo, za industrijo, promet itd. To je energija, ki jo je po žicah mogoče napeljati na veliko daljavo. Do sedaj so jo imeli v glavnem mestu in večinoma le za razsvetljavo, poleg tega je bila draga, kajti večina naših električnih central uporablja kot kurivo dragi premog.
V	planu je predvidena gradnja velikih central, katerih gorivo bo brezplačno. To je beli premog—voda naših rek. Pre-gradili jih bomo z jezovi in zgradili ob njih velike hidrocentrale.
Še vedno bomo gradili kalorične (toplotne) centrale, a te bodo uporabljale cenejši premog in bodo povezane s hidrocentra-lami.
Kaj pravijo številke o razvoju elektrifikacije pri nas? Evo nekaj besed iz petletnega plana:
"Proizvodnjo električnih strojev v letu 1951. povečati na 135,-000 kw, kar predstavlja v primeri z letom 1939. 31-krat več." Novi rudniki in nahajališča
Bogastvo, ki je skrito v globini zemlje pri nas še ni raziskano. 2e najdena nahajališča rud se izkoriščajo premalo, ali pa sploh nič.
V	Črni gori n. pr. je mnogo boksita, iz katerega delamo alu-mmij—toda tovarn za aluminij
nimamo. Tako je tudi drugje pri nas.
Plan predvideva kar največje izkoriščanje rud in ostalega.
Pred vojno so trdili, da v Jugoslaviji sploh ni nafte. Petrolej ske družbe so plačevale ogromne vsote takratnim oblastnikom, samo da ti ne bi gradili rafinerij za nafto, ampak jo kupovali od njih.
Kaj na to pravi naš plan?
Plan pravi, da bomo 1951. leta dali industriji 450,000 ton nafte, to je 450-krat več kot leta 1939.
To so najosnovnejši podatki iz našega petletnega plana. Ko bo ostvarjen, bo naša domovina stopila v vrsto gospodarsko močnih in neodvisnih držav.
Z gospodarsko krepitvijo države se bo dvigalo tudi blagostanje vseh delovnih ljudi. Življenjski pogoji bodo boljši, vsakemu bo omogočeno zadostno šolanje, čitanje knjig in drugi pogoji kulturnega dela. Poleg tega mora močna industrijska država, kakršna bo postala naša, imeti delavce, ki bodo vodili njeno industrijo. Zato bo ustanovljenih na stotine šol, v katerih se bodo vzgajali bodoči mojstri, tehniki, traktoristi, kombajner-ji. Z naših visokih šol bodo prihajali novi inženirji in konstruktorji, ki bodo s svojim delom in izumi omogočali hitrejše izvrševanje plana in pripravljali teren za novi plan, ki bo sledil prvemu.
A pionirji?
Pionirji—to so vendar bodoči mojstri, traktoristi, konstruktorji, inženirji. In njihova naloga v okviru petletnega plana je jasna: učiti se zavestno in požrtvovalno. Ne gubiti dragocenega časa, kajti domovina čaka na njihovo pomoč.
*
Poleg besed "petletni plan" sta, zlasti naši mladini in pionirjem, vedno pred očmi še dve besedi; Šamac-^Sarajevo.
Nova mladinska proga, ki jo gradimo v Bosni, je po besedah maršala Tita prvi člen v verigi petletnega plana.
Mogoče ste se že kdaj vprašali: zakaj ravno proga? Zakaj ne kakšna tovarna ali rudnik?!
Ste poslušali v sredo, 14. maja oddajo za pionirje v Radiu Ljubljana?
V njej ste slišali te-le besede:
.... koliko bogastva skriva v sebi bosanska zemlja!
Premog in železo. Že v pradavnih časih so bili prebivalci bosanskega rudogorja kovinarji. Pravijo, da človek tam ne more napraviti niti koraka, ne da bi stal nad premogom ali železom. Skoraj 900 km- zavzema bogati bazen med Zenico in Sa-
LET'S EXPLORE OHIO
rajevom. Pod zemljo bi mogli priti do Zenice do Sarajeva skozi sam premog. Milijarde ton premoga leže tu.
Premog pa kopljejo samo v treh rudnikih: V Zenici, Kaka-nju in Brezi . . .
Pa železo? Do sedaj so ga kopali samo v Varešu in Ljubiji...
Že zdavnaj so poznali nahajališča mangana okrog Čevljano vičev; geologi so ga našli tudi na Ozrenu, pri Usori, v Zavido-vičih . . .
In krom, dragocena ruda bodočnosti, je v okolici Kriva je, pri Duboštici in Tribiji, na prostoru, ki meri 114 km- . . .
Teslič, Žepča, Maglaj—nahajališča magnezita, ki daje kovinam veliko odpornost proti vročini...
Nahajališča laporja pri Kaka-nju za cementno industrijo .
Bogate rezerve boksita, lesno bogastvo razsežnih gozdov, sila bosanskih rek in še in še...
To so na kratko in hitro pogle-dana bogastva bosanske zemlje. V prvem petletnem planu bomo začeli s povečanim izkoriščanjem teh zakladov. Toda kako jih bomo vozili, kako jih bomo stavljali na razpolago vsemu našemu ljudstvu, če ne bomo imeli potrebnih sredstev? Če ne bo železnic in cest, če ne bo lokomotiv, vagonov in kamionov dovolj, bo padel naš pet-letni plan v vodo. Promet moramo pravočasno urediti, drugače nam vse odreče svojo pokorščino. Ena za drugo se bodo ustavile reke blaga. Križišča bodo natrpana, skladišča po tovarnah ne bodo imela kam nalagati izdelanih stvari. Če se ustavi gibanje prometa, če se ustavi vlak, se s tem ustavljajo tudi tovarne.
Zgraditi prometne žile — to je naša naloga.
Sovjetski pisatelj Iljin pravi v svoji, knjigi "Povest o velikem načrtu:"
"Voda si sama najde pot in skoplje strugo. Prerrtog, bombaž, les, železo in druge stvari pa si ne morejo same zgraditi poti. Naša dolžnost je napraviti jim cesto. Mi, ljudje, moramo narediti pota, da bo državo poplavilo bogastvo. Tu moramo narediti pot, tam železnico, drugje zopet izkopati kanal, pa urediti pristanišče, popraviti mostove, pasipe, ceste . .
Ste že slišali pionirji te besede? Če jih še niste, vtisnite si jih dobro v spomin, saj vam povedo, zakaj naša mladina letos gradi progo Šamac-Sarajevo.
Vem, še nekaj bi zdaj radi vprašali. Prav za prav ne vprašali — potožili bi radi: mi pa ne smemo na progo Šamac — Sarajevo! Kako naj potem damo svoj delež za njeno zgraditev?
Res je, prešibki ste še za težko delo, toda mnogo vas je in kljub temu lahko mnogo naredite
zbirajte prispevke in material za progo, prirejajte kulturne prireditve, katerih dobiček boste poslali graditeljem proge, pomagajte v vaseh družinam, katerih sinovi in hčere so odšli na gradnjo proge, obdelati polje. S tem boste mnogo naredili za mladinsko progo in ko bo zgrajena, boste lahko rekli: "Tudi mi smo dali svoj delež pri največji akciji jugoslovanske mladine."
Društveni koledar



260 Ml
CIWCIWNATI
Vacationland of the Mid-West, Ohio is outstanding in historical, scenic and recreational facilities. Three hundred square miles of the state's 41,000 are public parks. More than 100,000 acres are in forest preserves. The State High-
COUATB »V "***• t'AMOAAp OIL
way Department maintains more than 500 clean and convenient roadside parks dotted along the major routes.
From the white beaches of Lake Erie to the mighty river that bears her name, Ohio offers a full sum-mer of attractions ■ for those who seek fun in the sun.
Thirteen park districts have been set up by cities and counties in addition to the many state and municipal parks. Perhaps the most widely known is the Cleveland Metropolitan Park District, which includes nine reservations along the rivers that surround metropolitan Cleveland.




yjk". ' > . vXv'	w	'i# ^ iwrc-yv , .
' .•''' !', V'
.i .'.•vv^ ■ . - ' ■'• •"-'
. . y'^. ■	"'<'-
. . \	^	^ ■^.jy»:y........ - , >^.™. i'^ „

Every major highway entering Cleveland cuts across these colorful and wooded 12,500 acres of unusual recreational arms. Well-developed, the parks provide 58 miles of driveways along the streams and through the woodlands; 66 miles of bridle paths and 55 miles of foot trails. The rivers widen into Ave lakes, covering 160 acres. There is swimming at Huntington Reservation on the shore of Lake Erie; in the 97-acre lake at Hinkley Reservation and in the two poojs and two concrete pools in other parks of the system.
Thirty-five picnic grounds provide 1875 tables and more than 500,fire-places in the park system, which also has 43 baseball fields, two golf courses (public), 44 horseshoe courts and 35 acres of parking space.
Shelter houses, 17 in number, are dotted through the parks with 114 comfort stations. Children's camps number 16,' and thgre are five nature trails and two museums.
Largest of the reservations is that along Rocky River from Detroit Avenue to Strongsville, with a continuous park drive following the valley of the river to Berea,
avgusta
24. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
29., 30., 31. avgusta in 1. septembra, petek, soboto, nedeljo,
ponedeljek—Narodni dan SNPJ prve tri dni so priredbe v S. N. Domu na St. Clair Ave., piknik pa bo na farmi SNPJ, v slučaju dežja pa zabava v SND na St. Clair Ave.
31. avgusta, nedelja. — Društvo Velebit št. 544 SNPJ priredi piknik na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
septembra
7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
27.	septembra, sobota. — Ples društva Naprej št. 5 SNPJ v Slov. nar, domu na St. Clair Ave.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
oktobra
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
11.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna
veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
26.	oktobra, nedelja — Koncert pev. zbora "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O.
novembra
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27.	novembra, četrtek — Koncert« pevskega zbora "Zarja"
v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad, pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
decembra
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja — Ples društva ZdružAii bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
35. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.

'
SnS^e^icvaf IS^ays -
FftCSHMCSSOF BREAD »HOlCATEO SOCIAL STANOINO. FRMWLy BAKEO BREAD roP ROYAlTV, i 0AYOCO ro« NOeiLtTY, z DAY 0»-0 fOR GENTRY, 3 OAV OtD FOR SCHOLARS , 4 OAV OLD FOR PEASAMTfi.
^$0&ay— BREAD WRAPPED IN
WAXED PAPER IS OEUVeRBO OVCM-PRE3H TO 3^, OOO, OOP FAMILIES EVERY DAY«_Q
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi all ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street he 2730
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu,
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam nI treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5

'
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
stran 4
ENAKOPRAVNOST
Ill(^
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
nill
(Nadaljevali je )
Našla sta se za katunastim zagrinjalom, ki je v Aganjesov-Iji krčmi ločilo en predel od drugega. Na mizi so se motno zelenile steklenice piva. Zamišljeno se je zibala vodka v belih steklenicah. Na kovinastem pladnju so rdeči raki iztezali svoje rdeče klešče, kakor da bi lezli fc krožnikom s ITumarica-mi, mesom in slanino. V vrčih se je belo penilo pivo. Za pre-grajo je hreščala harmonika. Po zamaščenih stenah so švigali ščurki.
Ostap se je s prsmi naslonil ob mizo. V glavi se mu je vrtelo spričo tako obilnih in mastnih poslastic, kakršnih še nikoli ni bil okusil, kakor tudi zaradi tistega, kar se je bil namenil reči desetarju.
"Ne, ne takoj," je pomislil ,Ostap: "Naj se mož najprej napije, naj se ga loti pravo na-strojenje in tedaj mu povem."
In spet je kipela pena v vrčkih, pobliskavala je vodka, srebal je desetar. Ostap je gledal Butiločkinu v usta. In kadar koli je ta izpraznil čašo in se obliznil, mu je Ostap takoj uslužno ponudil košček kumarice, naboden na vilice, naglo raz-drl rakove klešče, snel rdečo skorjo in mu pripravljal za prigrizek nežno rakovo meso, ki se je s hladnim okusom kar topilo na jeziku. Bilo mu je žal, da naenkrat pojesta toliko dobrih reči.
Desetar je mlel s čeljustmi božal izbočeno vratno jabolko in se upijanjal. Objel- je Osta-pa in začel vzdihovati:
— Reci, dragi moj, naj nama oni tam zaigra "Galeba".
Ostap je odšel. Desetar se je lotil steklenice. Harmonikar je zaigral. Mehovi so govorili in prepevali o mladi zarji, o galebu.
Butiločkin je zaplesal z nogami. Solze so se mu vlile po li cih in desetar jih ni obrisal.
Ostap se je vrnil in se opogumil. Dvignil je Butiločkina, previdno ga je posadil na klop, mu s prtičkom obrisal solze in razvezal pred njim majhen zavoj. Na svetlikavem papirju so ležali robci iz buharske svile, plameneče kakor prezrel paradižnik. Poleg robcev je bilo par , otroških sandal iz rumenega usnja, škatlica cigaret in tobak. Ostap je tiho pogladil svilo in pomislil:
"Leto in dan sem to-le hranil za Garpino, hotel sem jo razveseliti. Ah, sandali so ka-
READY FOR A DIP
PARIS, FRANCE—Possessor of Prance's "Most Perfect Body", Elyane Evrard, 24, who recently won the first mannequin contest ever held here, wears a bathinpr suit before taking a dip in the Seine. By winning the contest. Elyane has become the most photographed Parisienne and is being called "The Body" by her countrymen. She designed the suit she wears. Elyane has ambitions to become a'movie star and would like to travel all over the world, starting with the United States.
kor nalašč za Kozmo. Pa jih dam tujcu ... čemu?"
Za trenutek je od žalosti zaprl oči, zbral darilca in jih zabrusil desetarju domala v samo vratno jabolko. A vendar je rekel ljubeznivo in moledujoče;	*
—	Mikola Nikolajevič. To podarim vaši ženi . . . otroku . . . ne zavrnite ...
. . . Harmonika je hreščala in pela o galebu ...
Butiločkin si je tlačil darila v žepe in se cmeril:
—	Dragi moj, poslušaj to sveto pesem ...
—	Mikola Nikola jevič, — je za jecljal Ostap, — jaz bi rad bil strokovni delavec. Storite mi to ... do smrti vam bom hvaležen.
—	Ljubi moj! Strokovni delavec? To lahko storim, dragec moj. Srce me boli zaradi vas. S solzami se mi zaliva, saj ti nisi prvi.
—	Jaz bi rad bil kovinar, Mikola ...	*
—	Kovinar? Lahko, lahko, jaz to lahko storim. Jutri vas prevedem, duša me boli zaradi vas, dragi moj.
Tako, zdaj pride tisto, po čemer je tako dolgo hrepenel. Ostap ne zdrži več v krčmi. Rad bi kar pobegnil in komur koli razodel svoje veselje. Pokliče plačilnega natakarja.
Ta pride kakor po pfstih ma-haje s servijeto, kakor da bi preganjal muhe.
Ko je bil na ulici, je Ostap pomislil:
—	Prav bi bilo, če bi bil pospravil ostanke s krbžnikov, zaleglo bi za ves dan.
Pozvanjajoč z drobižem je odšel v barako, se splazil na gornji pograd in se odel čez glavo. Vso noč ni zatisnil oči, zjutraj pa je že davno pred sireno od-
hitel v tovarno.
*
Suša.
Noč in dan vleče z vzhoda suhi veter. Po cestah žene vroči prah, prinaša jate vran, ki krilijo nad azovskimi stenami in zateglo, žalostno krakajo.
Suša . . .
Vrane posedajo na pozlačenih cerkvenih križih. Liki oblak obletavajo zvonike, plahutajo s krili in krakajo lačne in proseče.
Ljudje gredo mimo vranjih jat. Ne dvignejo glav, z useh-limi ustnami šepečejo molitve in se križajo.
Suša , . .
Tiho je zvečer na pesmi polnih in veselih azovskih kmečkih domačijah. Luči ne prižigajo. Prah pokriva harmonike. Samo veter ne miruje. Tudi ponoči zavija po izumrlih cestah in šelesti po izsušenih skodlas-tih in slamnastih strehah. Ljudje se križajo in govore:
—	Ne daj bog ognja, pogoreli bi kakor sveča.
Veter, razgret v astrahanskih puščavah, je poljubljal mlado klesje, ki sa je budilo v življenje klasastih žit, izsrebal mu je kapljico za kapljico življenja, izsušil je žitu korenine. Ledina se je nagubala, nabrazdala svoje nerazcvetele grudi, se razpo-kala in lačno zevala s sivimi razpokami, podobnimi ranam. Strah se je polotil zemlje, ptice, človeka.
In zamolknila, naščetinila so se azovska naselja, domačije, vasi.
Družina sezonskega delavtfa Nikanorja je bila zdaj kar od-" večna. Hodila je na dnine, na priložnostno delo. A zdaj je vsakdo trepetal za skorjo kru-
ha, za skromni krompir — dninarji so bili odveč. Žena je pisala, da noče v prekleti vasi iztegniti nog. Naj je pričakuje.
. . . Nikanorju so izročili sivo pismo, ko se je vrnil z dela. Tresle so se mu roke, slutil je nesrečo.
Ne da bi se umil, je pristopil k svetilki, sedel na stolec in je plaho odlepljal pismo. Ni bil zaman ves dan nesrečen pri delu. Naletel je bil na trd sloj, z vsem naporom se je trudil, a vendar ni mogel nakopati več kakor petnajst vagončkov premoga. Srce se mu ni zaman stiskalo ves delovni čas. Zdaj se je zgodilo, nesreča je tu. , Ni čul, kako je pristopil k njemu drvar Duško, mu položil roko na rame in ga vprašal:
—	Zakaj se žalostiš, dedek? Si danes izbil malo premoga? Nikar se tolikanj ne ženi, stari!
Nekolikokrat je k Nikanorju pristopil tudi Ostap, ki se je bil vrnil z dela. Sin ga še ni bil videl takega, odkar jim je pred petnajstimi leti na vasi poginila krava, edina žival, ki jo je Nikanor v vsem svojem življenju prigospodaril. Ubit od gorja se je rdečkasti Nikanor takrat vrgel na zemljo in tulil. Ni ga bilo sram sosedov, ki so prihiteli, metal se je ob tla in grebel zemljo s prsti.
Naposled je Nikanor dvignil glavo in je med obupnim jokom rekel:	'
—	Nikoli več, nikoli več ne bomo, imeli krave.
Posihmal se ni Nikanor, nikoli več jokal. Ko je zdaj prebral o nesreči, je Nikanor tudi to pot dvignil glavo in je rekel tiho sam pri sebi, gledaje s pordelimi očmi v trepetliivo svetilko :
—	To se pravi, da mi je vse žive dni usojeno kopati premog in da ne morem postati gospodar . . .
Nikanor se je škripajočih kosti dvignil. Z obema rokama si je oprijel brado kakor da jo ožema in je rekel skozi zobe: '— Nič zato . . .
Obrnil se je k Ostapu in ga vprašal:
—	Denar — si dobil? — Nato tiše: — Naši pridejo kmalu, pisali so. Treba bo mnogo denarja . . .
Presenečen od te novice si Ostap ni upal izmisliti opravičila in je zamrmral:
—	Dobil . . . Urno se je vzpel na podkrad. Dolgo se je obračal, stresal odejo in zglavje, brskal za nečim po deskah.
Nikanorja je minilo potrpljenje. Vzpel se je, da bi pomagal sinu iskati in je opazil, kako so Ostapovi prsti šli naglo in suho po ležišču, kako mu je nabreknila žila med palcem in kazalcem. Nikanor je previdno objel Ostapovo roko nad komolcem, jo iztegnil in hladno vprašal:
5. avgusta 1947
—	Mrcina, kje si zapravil denar? Nu?
Čutil je, kako se mu v grlu dviga strašna jeza, kako se je srce napolnilo z bolestnim veseljem: na, našel si ga, nad katerega boš zgrnil vse breme žalosti in ježe.
Ostap si je z dlanjo zakril nos, pozabil je, da mu je pet in dvajset let. Pričel se je opravičevati :
—	Očka, pri bogu, prisežem ti . . . Hranil sem denar tukaj-le in ga pokril s slamnjačo. Gotovo ga je kdo ukral.
Nikanor ni izpustil roke, na kateri se je tresel rokav, prijel je Ostapa za ovratnik, skočil mladeniško s podgrada in po tegnil sina na tla. S kolenom je pritisnil na prsi in vprašal še enkrat:
—	Kje je denar? . . .
Tedaj je rusoglavi Nikanor
zamahnil s pestjo. Kakor bik v klavnici je zarjul napadeni Ostap. Prevpil je hreščanje harmonike in trušč pesmi.
Pijani rudarji in kovinarji so se zbrali okoli očeta in sina in se režali.
—	Fantje, lejte, rdeči Nikanor je pijan!
—	Deda, daj mu po zobeh, po zobeh, deda. Nehal bo hropsti.
—	Ostap, trešči rdečelasca v zatilje, udari ga po glavi . . . Ali si šelma!
—	Ločite ju! Kaj ju hujska-te kakor psa? — Osamljenega besednika so prevpili, odrinili v zadnje vrste.
Nikanor si je oddahnil, nagnil se je nad sina, ki je silno ječal, in ga še enkrat vprašal:
—	Kje je denar? . . .
Ostop si je obhznil otekle
ustne, si popravil ovratnik na srajci in rekel:
—	I>esetarju . . . zaradi . . . profesije . . .
Nikanor je ostrmel. Nato je ponovil čudovito besedo:
—	Profesija! Profesija! . . . je šepetal in se sklanjal vse niže in niže k sinu. Ostop se je zagledal v velikih in spet svetlih očetovih očeh in je pozabil na bolečino.
A Nikanor je dvignil sinovo glavo, mu obrisal s svojo žulja-vo roko lase in mu govoril raztreseno, skesano:
—	To bi bil lahko prej povedal. Tak tepec, takšna glava!
Drugo poglavje
Prišli sta, ko sta bila Nikanor in Ostap na delu. Nekdo jima je pokazal ležišči njunih mož.
Do mraka sta ženski sedeli na culah, v katerih je bilo vse njuno premoženje, in nista z nikomer spregovorili. Crnooka Garpina je lahno stresla svoje sočne, rdeče ustne, ko je mislila na svidenje z Ostapom. Skrivaj je pogledovala na moževo ležišče. Hotela je uganiti, kje ima skrita tista darilca, o katerih ji je bil pisal.
Sivolasa Marina se je tiho zibala na culah. Glavo je naslonila ob dlan in razmišljala o novem življenju. Žalost zaradi neizpolnjenih želja je ni minila. Kar štirideset let je Marina sa njala o lastnem domu, o tistih zimskih večerih, ko bo v pinji ometala maslo iz lastne smetane, posnete z mleka sitih krav.
Od žalosti je Marina zaprla oči, kakor da bi dremala.
Samo suhljati, črnikasti dečko Kozma z velikimi očmi ni bil žalosten. Tekal je po baraki, se plazil po ležiščih. Nekdo mu je dal kos kruha. Prinesel ga je materi in babici, ga delil z njima in spet pobegnil.
Pozno zvečer sta prišla dolgo pričakovana. Potem ko je mimogrede objel mater, se je
Dela za ženske
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sre do v mesecu v SND.
Asesment mora bili plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E 60 St., EN 4758.
Ostap sklonil k svoji ženi in ji odvezal ruto z glave. Razpustili so se dolgi in gosti lasje. Garpina se je nasmejala, vrgla gla-,vo nazaj in črni lasje so se voljno ulegli po hrbtu. Takoj nato je Garpina že pripovedovala vaške novice.
. . . Stisnjenih ust je Nikanor počasi prišel k podgradom. Kimaje z glavo je pozdravil obe ženski, nakar se je jel zabavati s Kozmo, -ki je pritekel k njemu. Ničkanor ga je vzel v naročje in ga ščegetal pod brado s prsti, črnimi od premogo-vega prahu. Deček se je smejal. Dedek ga je mrko odgovarjal.
ŽENSKA srednje starosti za splošna hišna opravila in da ostane ob večerih. Dober dom in plača. Odrasli. YE 0719.
MOTHER'S HELPER—Young girl to assist with light household duties and to take charge of child 21/2 years old. Good home, pleasant surroundings. LO 1256.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
izurjene—visoka plača od ure, bonus, plačane počitnice in prazniki; zavarovalnina; moderna tovarna. — THE CORNBLUM PANTS MFG. CO., 2705 Superior Ave.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
AKO NAMERAVATE
zidati novo hišo ali trgovsko poslopje,
SE OBRNITE NA ZANESLJIVO TVRDKO
Collinwood Construction Assoc.
GENERAL CONTRACTORS
751 EAST 185th STREET — IV 5702
GEO. ZAKANY — LOUIS SULA — JOHN YAGAR
Uncle Sam Says
HECK
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proli OGhjU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
v uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 Si.
na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662
How would yoa like a fat raise? Dream stuff, you say? It isn't. It's a cold-cash, brass tacks reality—U you want it to be. How do you go about it? Very simple. Just sign up for the Payroll Savings Plan where yon work or the Bond-a-Month Plan where yon bank. For every $3 you put away now, you get $4 in ten years. Take part of your pay each week in U. S. Savings Bonds. That's all. That's a fat gain in any man's arithmetic. And if ten years seems like a long time to look ahead, just give a thought to the smart Americans who bought bonds ten years ago, and hung on to them. Act now. Ten years will be gone before you know it!
U. S. Treasury Department
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI, ZA OBISK * * *
Lastnika:
BiH Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
Operator ice šivalnih strojev na moških oblekah
Izurjene ali začetnice.
Jamčena plača od ure z priliko do dobrega zaslužka. Bolniška in odškodninska podpora, zavarovalnina, hospitalizacija. Plačani prazniki in počitnice.
JOSEPH & FEISS 2149 W. 53 St.. med Clark & Lorain Ave.
Dela za moške
BODY MAN—Samo prvovrsten se naj priglasi. Visoka plača od ure SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave.
Garpina si je od veselja brisala solze. Ostap je sopel od sreče. Samo Marina je podrhteva-la s kotičkoma brezkrvnih bledih usten in se nihala kakor prej, vsa srečna, saj je že vse solze izjokala.
Ko je sprhal s sebe premogov prah, je ded prisedel k ženi, previdno položil pest na njeno koleno in rekel s prisiljenim nasmeškom;
— Nu, stara, to je torej novo rojstvo: začetek novega življenja . . .
Marina se je naslonila na Ni-kanorjevo ramo in lahno zadrh-tela.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Posluga
Garaže
zgradimo po kontraktu in po vašemu naročilu. Za brezplačne proračune pokličite med 12. in 1. ali med 9.30 in 10.30 zv.
EX 5860
USED WASHERS
^ EASY, APEX, etc. $25 and up Guaranteed We Rent and Repair Washers
TEFFT WASHER CO. 11315 Superior Ave., GA 7504
ODVODOVODNO KANALIZACIJO ELEKTRIČNO SČISTIMO Takojšnja posluga; jamčeno delo in prosti proračuni.
Pokličite LA 7195 ali RA 7555
DIEMAKER — Izurjen na majhnih stampings; plača od ure, 5-dnevni tednik. THE LANGENAU MFG. CO., 8403 Franklin.
Body & Fender man prvovrsten pripravljen vršiti tudi mehanična dela. Visoka plača od ure. Stanovalec na zapadni strani ima prednost.
LOONEY & REED, 3488 W. 25 St.
STAREJŠI MOŠKI
želi dobiti v najem opremljeno sobo pri mirni družini v naselbini kjer ni veliko tovaren. Prosi se, da sporočite na upravo tega lista.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Ford avtih; živeč v Bedfordu. Vsa nanovo urejena de lavnica; izvrstna prilika, Jamčena plača,
BEDFORD FORD CO. Bedford 1115
PUNCH PRESS OPERATORJI
Izurjeni, Visoka plača od ure . in komada.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
MLADI MOŠKI
18 let stari in več za tovarniško produkcijsko delo. Visoka plača od ure in komada. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152nd St.
AUTO BODY & FENDER MAN
Mora biti prvovrsten; visoka plača od ure jamčena. Stalno delo Mr. Bennett.
McDANEL AUTO BODY 1421 Clark Ave.
LICENCIRAN KURJAČ
Visoka plača; dobre delovne razmere; stalno.
WORLD PUBLISHING CO. 2201 W. 110 St.
RE-NU AUTO BODY
, potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2,00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St., GL 3830
MINADEO BROS.
Napravimo cementne in asfaltne dovoze, hodnike In kleti Zmerne cene—prosti proračuni
SW 7346 in SW 7412
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU«
$4 do $5
National Heating Co.
Postrežba Sirom mesta
FA 8516
Razno
AVTI NAPRODAJ
PACKARD poznega 1936 modela; 4 vrata; grelec na vročo vodo, dobri tajerji in pokrivala na sedežih. Izvrstno ogrodje. $385.
1559 W. 28 ST.
SU 1179
AVTO NAPRODAJ
1937 Teraplane Club Coupe
NOVO BARVAN; DOBER MOTOR OGRODJE IN V SPLOŠNEM. $350 5808 WHITTIER AVE.
NOVA ČISTA DRVA ZA KURJAVO
Sedaj si lahko naročite drva po posebnih cenah in ste sigurni, da jih dobite. Za zadovoljivo postrežbo pokličite KOMER WOOD CO. GA 2921
1937 Ponliac 2-door Sedan
v dobrem stanju. Za najboljšo ponudbo nad $425. Privatnik
2176 E. 76 St.
1941 Hudson Super Six
4-door; novi tajerji, tubi, v prvovrstnem stanju. $1050.
CL 7416
E. M. T. Mack Sleeper Cab
5th direct in 2-speed; nov motor ravnokar inštaliran; air over vacuum zavore. Dobri tajerji.
CE 4646
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.