8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA poštni; PPIIviukSKI dnevnik Abb. na plačana » goto vin! Ooslalt I grupo- Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 59 (9971) v Govcu^prt (^reni^TrcbuSi^ od^ltf^prirprr^hr-11 PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, ™uuivajn na cikjosiu. ua o. ao k. sepiemora mv* se je usirai v nsKarru «uoberdobi - ' P___________]_________, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pn Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TRST, sobota, 11. marca 1978 , razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Uskai v nskarru «Doberdob» V PALAČI CHIGI OBLJUBLJAJO DOLOČENE SPREMEMBE Pričakovanje za izbire Andreottija glede sestave ministrskega sveta Spori v PRI in PSDI zaradi sklepov o strukturi vlade, v katero bodo poleg demokristjanov stopili le nekateri neodvisni strokovnjaki (la , ^ — Danes ali najkasneje jutri bo Andreotti dokončal seznam J"v novega ministrskega sveta, ki bo kot vse kaže, enobarven (dc-»rščanski) z morebitno vključitvijo «ministrov - izvedencev«, ki pa “odo člani strank večine. m Podtem pa se v KD, kljub formalnemu zatišju in skrajni korektno-’ odvija običajni spopad med strujami in skupinami za razdelitev id..?trških stolčkov. S tem v zvezi Tat*' mnogo nepreverjenih govoric. il*d. naj bi bili dorotejci zelo za-J*“'jcni, češ da Andreotti želi od-so a ®'saglii ministrstvo za državne .Udeležbe in mu ponuditi obrambo. r°tejei menijo namreč, da to po-. 'l «manj oblasti« in bi v tem pri-J1}1 zahtevali za svojo strujo pet S|k>istrstev, namesto štirih, kot do- Jj!a te govorice so iz palače Chigi k*1 neuradno razumeti, da bo An-Cj^tti tokrat sestavil listo novih /nistrov «povsem samostojno« in C" i kdo misli, da bo nova vlada ena-5 Ali podobna stari, se moti. ^e8a mnenja so bili v Montecito-i tudi nekateri komunistični po-d^i. ki tokrat verjamejo v An-^ttijevo avtonomijo odločanja, ^kakor pa govorice še krožijo st Pfav je, da jih zabeležimo. Mini-'ari'° za Prora^un naJ bi prevzel ., interim« sam Andreotti, poma-l(?J Pa bi mu podtajnik Scotti. Za-kuno ministrstvo naj bi dobi! «ne-i vjsni izvedenec« Ossola, medtem > ostalo odprto vprašanje, kam tkammatijem. .Najverjetnejši kandidat za šolsko 'Uistrstvo je Maria Eletta Marti-■ tudi zato, ker gr je Malfatti na-„i'čan. Marcora in De Mita naj bi i tenila ministrstvi za kmetijstvo in .2tle pokrajine, Donat Cattin pa bi pri industrijskem resorju, ka-y|p tudi Lattanzio (prevozi in trgo-, i/!ska mornarica) in Del Falco Pfavstvo). te’avosodje naj bi dali Morlinu, ki doslej vodil ministrstvo za pro-dl^un, vendar se govori tudi o kan-,“daturi sedanjega predsednika pai-['"sntarne preiskovalne komisije ..krtinazzohja. Javna dela bi vodila J Gullotti ali Vittorino Colombo, . bi ta (vendar se zdi neverjetno) |>td ministrstvo za pošte in te-tetnunikacije (torej RAI-TV). bi Ossola postal zakladni mini-Jjni fr ‘n Bisaglia obrambni, bi Ruf-pjj' dobil resor za zunanja trgovino. Pa naj bi zapustila vlado Tina >lmi. vJ°da to so le govorice, ki nimajo nke vrednosti. L^edtem so se sestala vodstva ne-uterih strank vladne večine. Sejo fj.Publikanskega vodstva je vznemiri Poseg poslanca Bucalossija, ki j?*očno nasprotuje vstopu KPI v ve-tj Dejanske je edini glasoval pro-. Ratifikaciji dogovora, a je ostal d kaljen. Med drugim je Bucalossi (kPadel La Malfo, češ da je odprl ata komunistom, ti pa ga niso na-. adili z zahtevo, naj PRI gre v vla-H s svojimi ministri. La Malfa je 0 0 javno izjavil, da republikan-Sl? ni šlo za ministrske stolčke. Jlcali so tudi kongres, ki bo kote aprila. Dogovor je načelno odobrilo tudi tajništvo PSI, čeprav bo o njem dokončno odločala seja CK PSI, ki bo prihodnji teden, verjetno tik pred predstavitvijo vlade v zbornicah, Craxi je na seji povedal, da socialisti glede sestave vlade niso postavili «nobenega veta«, ker PSI ni «ih-tava stranka«, in sodi po «političnih logikah«. Jasno pa je, da bo oceno ministrskega sveta izrečena tedaj,' ko bo znana r.jegova sestava. Umirjena je bila tudi seja vodstva KD. Poročala sta Zaccagnini in Andreotti, vendar se ni -nihče oglasil k razpravi. Na koncu so odobrili splošen dokument, v katerem izražajo Andreottiju podporo in ga vabijo, naj nadaljuje po začrtani poti. Živahnejša je bila seja vodstva socialdemokratske stranke ,ki je v zadnjem trenutku že prejšnje dni skušala stopiti v vlado in celo zahtevala, naj bi jo drugi tako nagradili, ker je med pogajanji podpirala nekatere zahteve levičarskih sil. Romiti, kot znano, ni uspelo, vendar ni odnehal. Ob sedmih zvečer so sinoči prekinili sejo vodstva, da je Romita lahko še zadnjič telefoniral tajnikom ostalih strank in jih vprašal, ali niso morda spremenili svojega mnenja o možnosti, da, bi PSDI dobila kak ministrski resor v novi vladi. Zdi se, da je zaradi nastalega položaja sprožila proti Romiti ostro ofenzivo predvsem skupina, ki jo je svoj čas vodil Tanassi. Zelo o-ster je bil Cariglia, ki je celo zahteval, naj bi PSDI prešla v opozicijo. ^ CAND1DA CURZI RIM — Skupina «Democrazia proletariat, ki jo sestavljata levi krili, ki sta se odcepih od PdUP in AO, ie odložila ustanovni kongres do' 13. aprila. POSKUS, Dfl BI PREPREČILI PROCES PRATI CURCIU Zločinsko izzivanje rdečih brigadistov V Turinu ubili policijskega podčastnika Rosario Berardi je bil do lani član protiterorističnega oddelka - Ogorčene obsodbe zločina Umorjeni podčastnik Rosario Berardi iHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiituiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiinimiimimiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiii V ČUDNEM KONTRASTU Z ODLOČILNIM POMENOM VOLITEV Nekoliko v zatišju zaključek volilne kampanje v Franciji Giscard bo še danes pozval Francoze, naj «pametno izbirajo» PARIZ — Opolnoči so na francoskih ulicah in trgih utihnili zvočniki volilne kampanje, kj ni sicer nikdar bila posebno glasna, v čudnem kontrastu z odločilnim, naravnost zgodovinskim pomenom tokratnih volitev. Strankam je torej sedaj prepovedana vsakršna volilna propaganda do prihodnjega ponedeljka, ko bo na vrsti kampanja pred drugim krogom volitev. V času prekinitve bo en sam človek lahko govoril javnosti o političnih in volilnih problemih: predsednik republike Valery Giscard D'Estaing, ki je prav včeraj napovedal, da se te svoje preroga-tive namerava poslužiti danes zvečer, ko bo s televizijskih ekranov sprožil zadnji «poziv volivcem«. Za francoske razmere je sicer nekaj povsem običajnega, da predsednik republike poseže v volilno kampanjo. Giscardova predhodnika De Gaiille in Pompidou sta to delala ob vsakih volitvah, ko sta tik pred odprtjem volišč ne samo pozivala volivce k podpiranju vladnih sil, am 'ak sta tudi grozila z odstopom, ko bi te sile doživele poraz. Toda položaj je bil takrat povsem druga-I čen: majhen premik volivcev od ene PRED LETOM DNI JE BIL UBIT LORUSSO Zaskrbljenost v Bologni ob današnji demonstraciji «Avtonomisti> hočejo pred sedež KPI ERiOGNA — Pred letom dni je Ji?* incidenti s karabinjerji bil u-.študent Francesco Lorusso. 0-V>je zaradi umora je dalo po-C! ^a druge incidente, zaradi ka-ižj1. skupina bolonjskih skrajne-S |j^v°. Tako so pristaši »gibanja«, “ ___:. ...:____ v<» Ha še vedno čaka na sodno obrav-k0,v°- Tako so pristaši »gibanja«, (ijL s« imenuje pisana druščina raz-iijj, skrajnih' skupin in struj, skle-s^1. Organizirati v spomin na Lorus-nJ« v znak protesta «proti vsem«, 1^ “žičen sprevod po mestu. Krenil jdanes popoldne ob D- uri. tf..0žn° zvečer se je izvedelo, da je ^kovalni sodnik izpustil na svo-(i]jJ dva izmed mladincev, ki so ij Aretirani sredi julija lani v zve-ij 2 fnarenimj izgredi. Oba sta bi-“svobpjena (po 7 mesecih ječe) jadi »pomanjkanja indicov«. L6 nekaj dni doživlja Bologna, fc, Pred meseci, trenutke visoke na-OflpSti in obenem tudi demokratične W°vornosti. Meščani, delavci in ^ ^sti, se boje novih provokacij tjjasilja, posebno še po nočnih ^ist Iških napadih skupin «avtono-te(j .v>>, vendar nočejo, da bi javni t!i0 lr) mirno sožitje zavarovala sa-bjfPteicija. Tako so že včeraj sku-lo ® komunistov odprle in zastraži-*>jo sekcije KPI, delavci pa stra-sedež sindikalne zbornice, ^.''tenomisti* so se medtem ž.e o-V^,"i po svoje. Prejšnjo noč so Iti v sedež filozofske fakultete tertždejali nekaj delovnih sob ter tL -teico. Sinoči pa so nekajkrat ^'’«ti organizirati manjše spre-e v mestnem središču. Napetost v mestu je začela naraščati, ko je kvestura sicer dovolila današnjo manifestacijo in tudi sprevod po mestnem središču, vendar je rahlo spremenila njegovo smer. Pristaši «gibanja» so namreč zahtevali, naj jim oblasti dovolijo demonstrirati tudi pred sedežem bolonjske federacije KPI, katero obsojajo, češ da je glavni krivec za vse, kar se je v Bologni zgodilo slabega v zadnjem letu. Na kvesturi so organizatorjem demonstracije sporočili, da je ulica pred sedežem KPI preozka in bi dren nujno privedel do «fizičnega dotika« med komunisti, kj so zastražili palačo in demonstranti. Mnenja policijskih oblasti organizatorji demonstracije nočejo upoštevati. Zagrozili so, da bodo v na sprotnem primeru «oblasti krive za vse, kar se lahko neprijetnega zgodi«. Vodstvo bolonjske federacije KPI je s tem v zvezi sporočilo, da ne zahteva prepovedi sprevoda pred lastnim sedežem, vendar opozarja demonstrante, da bodo komunisti ta sedež branili in pri tem «ne bodo ponujali tudi drugega lica«. Predsednik deželnega odbora, komunist Turci pa je v deželnem svetu izjavil, da se pridružuje žalovanju ob obletnici nasilne smrti mladega Lorussa in poziva organizatorje demonstracije, naj ne dopustijo, da bi nasilni izgredi skalili javni red. V nasprotnem primeru ph naj pristojni državni organi storijo, kar je njihova dolžnost. (St.s.) na drugo stranko ni mogel bistveno spremeniti volilnih izidov, medtem ko bo tokrat rezultat odvisen od peščice glasov,' še posebno na drugem krogu. Nedvomno je, da je Giscard klonil pritiskom predstavnikov vladnih strank, ko se je odločil, da se bo vendarle pojavil na televiziji. Pred tem je dolgo okleval, kajti jasno je, da njegov nastop v volilni kampanji na strani vladnih strank bo še otežkočil njegove odnose z levico v primeru, da slednja zmaga in da bodo novo vlado sestavljali socialisti in komunisti. Njihovo že tako problematično sožitje bi utegnilo postati naravnost nemogoče. Prav zaradi tega — kot menijo v političnih krogih — naj bi se Giscard odločil za neko «vmesno» rešitev: res bo sicer nastopil na televiziji, vendar se ne bo spuščal v polemiko z levico, ampak bo samo pozval volivce k «pametni izbiri« ter jih opozoril, da bj uresničitev vseh predvolilnih obljub resno ogrožala že sedaj ne ravno stabilno francosko gospodarstvo. Seveda pa ostane odprto vprašanje, ali bo tak umirjen nastop učinkovit, se nravi, ali bo prinesel vladnim strankam tistih nekaj glasov več, ki bi dajali tem silam možnost, da se na drugem krogu resno zoperstavljajo levici, še posebno ob upoštevanju notranjih sporov med komunisti in socialisti. Napoved, da bo Giscard drevi govoril po televiziji, je seveda sprožila val protestov, še posebno na levi. Socialistični voditelj Mitter-rand je izrazil začudenje, da je Giscard sklenil kršiti pravila igre, ki jih je sam določil, doca* pa je, da je to še en dokaz nemira, če že ne razsula v vrstah vladnih strank. Protesti pa ne prihajajo samo z leve: bivši zunanji minister Michel Jobert je dejal, da ni naloga predsednika, da bj volivcem povedal, kako naj «pametno izbirajo«. Ob zaključku volilne kampanje so v Franciji zabeležili nekatere epizode nasilja, od katerih je bila naj- NAGRADNO ŽREBANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo danes, 11. marca, ob 18. uri na sedežu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6 v IV. nadstropju. Vabljeni so naročniki in še posebej naši raznašalci. Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih 50 bogatih nagrad. Udeležite se žrebanjd! Morda bo sreča nagradila prav vas, ki ste se žrebanja udeležili. Nagradno žrebanje je odobrilo Ministrstvo za finance z ministrskim odlokom številka 4/190305. hujša v Toulonu, kjer so silovito pretepli kandidata demokratičnega gibanja (opozicijskih bivših degoli-stov) Bernarda Lafonta. Moža so morali pospremiti v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudih udarcev v trebuh. Žrtev nasilne — pa čeprav po drugi strani napol komične epizode — je bil včeraj tudi predsednik vlade Barre. V Le Puyu v južni Franciji mu je skupina demonstrantov preprečila pot v dvorano, kjer bi moral imeti volilni govor, tako da se je moral splaziti skozi okno na zadnji strani poslopja, (trn) Povsem nične razsodbe «posebnega sodišča* RIM — Na priziv skupine bivših florentinskih obsojencev je kasa-cijsko sodišče izdale pomembno razsodbo, s katero poudarja, da so razsodbe «posebnega fašističnega sodišča za zaščito države« za sedanje italijansko pravosodje povsem «nične». Sklep je kasacijsko sodišče utemeliilo tudi z ugotovitvijo, Včeraj lc 20-minutna razprava sr Štirje zagovorniki brigadistov vrnili mandat TURIN — Ko se je predsedniku turinskega porotnega sodišča končno posrečilo oblikovati poroto, so odpovedali odvetniki: štirje od 15 uradnih zagovornikov brigadistov, ki jih je predsednik določil v četrtek v uvodni obravnavi, so namreč zavrnili mandat, češ da ne morejo uskladiti poklicnih obveznosti z zahtevno nalogo branilca. Predsednik Barbaro je moral tako imenovati štiri nove zagovornike, takoj nato pa je prekinil in odložil o-bravnavo. Spričo umora policijskega podčastnika je bila napetost v sodni dvorani skorajda otipljiva. Kaže, da so obtoženi brigadisti zvedeli za zločin šele po začetku razprave in da so bili presenečeni nad posegom somišljenikov. Verjetno bodo šele danes obrazložili svoje stališče do umora. Varnostni stroj, ki naj bi zajamčil nemoten potek procesa, je tudi včeraj nevarno škripal. Zaradi po časnih in pikolovskih pregledov je večina časnikarjev prišla v dvo rano, ko .je bilo razprave že konec, občinstvu pa se sploh ni do srečilo prebresti policijskega in ka rabinjerskega jezu. In pravijo, da je procs javen . . Pozno zvečer so iz Rima sporočili, «la je kasacijsko sodišče končno rešilo spor o pristojnosti med mi lanskim in turtnskim sodiščem in dodelilo slednjemu sodne postopke proti pripadnikom rdečih brigad, ki so jih vodili milanski sodniki. Te postopke bodo zdmžili s procesom proti Renatu Curciu, Albertu Fran-ceschiniju, Paolu Mauriziu Ferrari-ju in njihovim somišljenikom. Zaradi tega bodo morali turinski proces začasno prekiniti. Nadaljevali ga bodo, ko bodo dobili iz Milana zadevno gradivo, seveda pa bodo morali rešiti tudi vrsto formalnih problemov. UlimilllllllllllllllllliilliilllliiuiiHiimiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiimilliMimilllllllllMiillHlliliimiMHlIllIlHII DANES NA VRSTI URADNI POGOVORI Predsednik SFRJ Tito na obisku v Londonu Ob koncu Titovega obiska v ZDA objavili skupno sporočilo da posebno sodišče sploh ni bilo, da razpravljajo o ponovnem zločin-državni organ. I skem izpadu brigadistov. (vt) MONTREUX — V ozračju velikega optimizma se je v Montreuxu zaključil prvi šesturni krog pogovorov med predsednikoma grške in turške vlade. Karamanlis in Ecevit. ki sta se pogovarjala v diskretnem okolju Palače hotela v prijaznem mestecu ob ženevskem jezeru ob navzočnosti samo tolmačev,' se bosta spet srečala danes zjutraj z namenom, da sestavita skupno poročilo o pogovorih. Kot sta oba poudarila, nimajo švicarski pogovori namena čez noč rešiti hude probleme, ki obremenjujejo odnose med državama, pač pa ustvariti pogoje za nadaljnje dogovarjanje Na sliki (telefoto1 ANSA - UPI) Karamanlis (levo) in Ecevit med včerajšnjim srečanjem ,v Montreuxu. Z demokracijo nad teroriste Kot so najbolj pozorni spremljevalci italijanskega terorizma najbrž pričakovali, dasi si ■ nihče od njih ni ur tega jasno in glasno povedati, so rdeče brigade včeraj znova udari': z njim svojstveno krvoločno Učinkovitostjo. Zahrbtni umor tunnskega policijskega podčastnika jč edini možen, pa čeprav za ogromno večino Italijanov nesprejemljiv, odgovor prevratniške organizacije na sklep države, da sodi njenim ustanoviteljem in voditeljem ter z njimi njeni psev-dorevolucionarni ideologiji. Da ne bo nesporazumov: zločin, s katerim so si brigadisti znova okrvavili roke, ni nikakor opravičljiv, nasprotno je nagniti plod blazne ideologije in miselnosti, da je nazadnjaška involucija države lahko babica bodoči revolucionarni vstaji delavskih množic. Rekli bi lahko tudi — kot je v utemeljitvi obtožnice zapisal preiskovalni sodnik Giancarlo Caselli — da so korenine, iz katerih so pognale rdeči brigade, nekako spletene z neor-ganično rastjo italijanske družbe. Vendar p~ tudi nedavni primeri dokazujejo, da na napake italijanskega sistema lahko učinkovito reagiramo tudi z zakonitimi sredstvi. Zaradi tega je nasilje sredstvo tistih, ki n is j zmožni poglobljene analize in objektivnega ocenjevanja dejstev in se omamljajo s pustolovska nepotrpežljivostjo. Rdeče brigade so zgovoren dokaz te trditve: čeprav so uresničile nekaj presenetljivih akcij in si zastavljam vse bolj zahtevne (z nji-hoveiji vidika) cilje, so se vse bolj odtujile delavskemu razredu in so postale njegov smrtni sovražnik. Ni tu mesto, da bi se spuščali v sociološko analizo humusa, na katerem je zrastel plevel ultraleve-ga terorizma (očitno je. da je treba te vzroke odstraniti), kot tudi ne kaži tratiti besed, da bi znova dokazovali absurdnost nasilja in terorizma kot metode političnega boja. Važnejše se nam zdi nakazati nekatere možne praktične pobude za boj proti nasilnežem, ki iz dneva v dan bolj zastrupljajo vsedržavno m tudi, tržaško družbeno ter politično življenje. Kaj nam jt storiti, je najbolj razumljivo in preprosto povedal Ugo Pecchioli, ki v vodstvu KPI odgovarja za državne vprašanja: če teroristi težijo za tem. da »plavajo* v množici kot ribe v eodi, je treba ribam odvzeti vodo. Toda kako? Bruno Trentin. konfederalni tajnik CGIL, je mnenja, da teroriste naibolie osamimo tako. da jih razkrinkamo, kot so pred leti delavci v tovarnah lavno razkrinkali in sramotili najrazličnejše provokatorje •’ službi reakcije in kapitala, če sprejmemo tezo, da so teroristi smrtni sovražnik delavskega gibanja, ki se je odločilo za demokratično pot v socializem, potem tak način boja proti teroristom ni navadno ovaduštvo, pač pa seganje po zakonitem samoobrambnem sredstvu. Pri tem pa je nujno strogo, pikolovsko spoštovanje vseh zakonskih določil in jamstev, ki jih ustava daje obtožencem: če bi segli po izjemnih ukrepih, če bi v boju proti teroristom vršili zakon in ustavo, M priznali -oraz demokracije, njeno nezmožnost, da se z nje i svojstvenimi sredstvi brani pred napadom nasilnežev. Prav tako nedopustna kot kršitev zakonov je tudi popustljivost, saj demokracija nikakor ni sinonim ohlapnosti, popuščanja in neučinkovitosti. Zato, kar se dogaja na procesu v Turinu ni sprejemljivo, dasi je s človeškega vidika povsem razumljivo. Marsikateri politični 'omentator se je p prejšnjih dneh spraševal, če lahko u-pravičeno zahtevamo pogum od preprostih državljanov, medtem ko najvišj državni voditelji ne izpolnjujejo svoje dolžnosti. V tem kriznem položaju je taka zahteva u-pravičena. Predvsem navadni ljudje in z njimi vsa družba se morajo osvoboditi strahu pred teroristi in pred nasiljem. Življenje, tisto vsakodnevno drobno življenje mora nadaljevati, kajti zapirati se n lastne domove in prepuščati ulice nasilneži'bi pomenilo priznati lasten poraz. Le s premagovanjem strahu, z izpolnjevanjem lastne dolžnosti in z vse večjim demokratičnim pritiskom na vodilne državne organe, naj naredijo svojo dolžnost, bo napredno demokratično gibanje tvorno prispevalo k bojif proti terorizmu. VOJMIR TAVČAR .........................milim...............................................................l„i„il„lm,„„,mi„a BLIŽNJI VZHOD SPET V VARNOSTNEM SVETU? TURIN — Medtem ko stroj državne pravice na procesu proti ustanoviteljem rdečih brigad zariplo hrešči In sope na težko premostljivih ovirah strahu in nezaupanja, so teroristi znova dokazali, kako so lahko kriminalno učinkoviti: včeraj zjutraj so uro pred začetkom obravnave ubili v središču Turina policijskega podčastnika Rosaria Berar-dija. Podli zločin je dramatično od jeknil v mestu, ki se v teh dneh bojuje na prvem okopu proti poli tičnemu kriminalu in ki je s sto tisoč podpisi pod peticijo enotnega antifašističnega odbora znova potrdil svoj odločni ne nasilju in terorizmu. Dinamika atentata, odgovornost za katerega si lastijo pripadniki rdečih brigad, še ni bila povsem pojasnjena, saj se preiskovalci težko znajdejo ob plazu netočnih in včasih protislovnih pričevanj. Kaže pa vsekakor, da so teroristi, ki so bili v štirih (med njimi tudi zelo mlado dekle) napadli podčastnika Be-rardija pri tramvajski postaji, ki je le sto metrov daleč od njegovega doma v Ul. Farini. V živahnem jutranjem prometu ni nihče posvetil prevelike pozornosti plavemu fiatu 128, ki se je ustavil pri postaji in fantom, ki so izstopili iz vozila, šele ko so odjeknili prvi streli in je policist obležal na tlaku v mlaki krvi, so očividci doumeli, za kaj gre. Tedaj pa je bilo že prepozno za kakršnokoli reakcijo, saj so napadalci že bežali. Po pričevanju prisotnih kaže, da je podčastnik, čeprav smrtno ranjen, skušal reagirati, morilci pa so bili hitrejši in so mu iztrgali samokres iz rok. Cilj zločina je, kot so poudarile vse demokratične sile, prozoren: z ustrahovanjem doseči zopetno prekinitev sodne obravnave proti ustanoviteljem rdečih brigad. Temu primerno je bila izbrana tudi žrtev: njarešalo Berardi, ki je od japuar-ja letos vodil policijsko postajo v četrti Porta Palazzo, je bil še do lani eden oJ vodibiih kadrov turinskega protiterorističnega oddelka in desna roka načelnika skupine dr. Criscuola. Sodeloval je pri skoraj vseh preiskavah o rovarjenju ultra-levih teroristov, nekatere pa tudi osebno aretiral. Vest o njegovi smrti je dramatično odjeknila v mestu. Deželni svet, ki se je že dopoldne sestal na izredni seji i in nakazal 20 milijonov lir kot podporo vdovi preminulega podčastnika, je odločno obsodil zločin, obenem pa poudaril, da Turin ne bo klonil nasilju in ustrahovanju. Antifašistični odbor, ki se je sestal pod predsedstvom predsednika deželnega sveta Sanlorenza, pa je pozval vse državljane naj danes ob pogrebu ub tega podčastnika znova dokažejo svojo demokratično zrelost in odločnost. Obenem je odredil, naj sc danes dijaki vseh višjih srednjih še. zberejo na skupščinah LONDON — Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj dopoldne pripotoval iz VVashingtona na prijateljski obisk v Velilio Britanijo. Posebno Je-talo jc pristalo na letališču «Hea-throw» nekaj po deseti uri po krajevnem časp. Tila sta pozdravila ministrski predsednik James Caliaghan in osebni od|X).«lanec kraljice lord Orani, navzoča pa sta bila tudi veleposlanika obeli držav. Po krajšem pomenku na letališču se je Tito odpeljal v hotel «Cla-ridges« v londonskem središču, kjer ponavadi bivajo najuglednejši gosti britanske vlade. Premier Callaghan je pospi'emil Tita do salona njegovega apartmaja, kjer sta se državnika še krajši čas pogovarjala. Uradni jugoslovansko - britanski razgovori so se začeli včeraj popoldne s srečanjem - šefov diplomacij Miloša Minica ih Davida Owena, medtem ko bo imel predsednik Tito uradne pogovore danes dopoldne, in sicer z ministrskim predsednikom Cakagha-nom. Jugoslovanski predsednik Tito je ime! včerajšnje popoldne namenjeno počitku po uradnem obisku v ZDA, medtem k0 je bil zvečer gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredila britanska kraljica Elizabeta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMtiiiMiiiiiMiiiiMinttiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiimiiiimiiiimAnMiiiMiiiiiMiiiuiiuiiiiiiiHitMMiiiiiiiiimuitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin Švicarski pogovori Karamanlis-Ecevit II. v buckinghamski palači. Kot je predvideno, - se bo Tito nocoj vrnil v Beograd. Ob koncu Titovega obiska .v ZDA so objavili tudi izčrpno skupno sporočilo o pogovorih, ki sta jih imela predsednika Tito in Carter. V sporočilu so razgovori opisani kot «vseob-sežni in koristni«, rečeno pa je. da so potekuli v duhu vzajemnega spoštovanja, odkritosti in prijateljstva. Predsednika sta sc strinjala, da, jc treba pomembno izboljšanje dvostranskih odnosov — doseženo lani in spremljano z izmenjavo vrst® osebnih poslanic, obiskov na visokih ravneh in posvetovanj — nadaljevati in poglabljati na podlagi vzajemnega spoštovanja, ki ga SFRJ in ZDA gojila druga do druge kot enakopravni in suvereni državi. V komunikeju jc rečeno, da sta Tito in Caiter obravnavala glavna vpra. sanja iz mednarodnih dogajanj in pri tem namenila posebno pozornost vprašanjem miru in varnosti v svetu ter razvoju mednarodnega sodelovanja. Posebej sta nag'asila, da se mora politika popuščanja napetosti razširiti na vse dele sveta in na vsa področja mednarodnih odnosov, tako da bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri reševanju tekočih mednarodnih problemov in prispevale h krepitvi miru in varnosti. Tito in Carter sta zlasti poudarila, da si morajo vse države prizadevati za reševanje sporov p0 mirni poti. V zvezi z neuvrščenostjo je v skupnem sporočilu rečeno, da sta se predsednika strinjala, da je politika neuvrščenosti zelo pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Carter je vnovič potrdil, da ZDA spoštujejo privrženost Jugoslavije neuvrščeni politiki in vlogo, ki j0 ima Jugoslavija v neuvrščenem gibanju. Kar zadeva aktualna vprašanja mednarodnih odnosov, jc mogoče iz sporočila povzeti, da sta Tito in Carter proučila rezultate beograjskega sestanka KEVS, da sta izrazila posebno zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu, ki je še naprej vir velike napetosti v mednarodnih odnosih iq da sta se strinjala, da je treba etiopsko - somal-ski spopad rešiti po mirni poti. Kakor poudaija komunike, je bilo med pogovori podčrtano, da so dobri odnosi in sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA poglavitni element ameriške zunanje politike in da so ZDA zainteresirane za obstoj močne in neodvisne Jugoslavije kot dejavnika ravnotežja, miru in stabilnosti v Evropi in svetu. Ob koncu sporočilo pravi, da je Tito povabil Carterja, naj pride na uradni obisk v Jugoslavijo, vabilo pa je bilo sprejeto z zadovoljstvom, (vb) KAIRO — Po neuspeli misiji Alfreda Athertona in po koraku nazaj; ki ga je napravil predsednik Carter, ki očitno noče prisilili Izraela, da bi končno sedel za pogajalno mizo, se bo nemara Egipt obrnil na varnostni svet, kjer naj bi se ponovno sprožila razprava o resoluciji št. 242 z dne 22. novembra 1967. Resolucija, ki jo skuša precej po svoje in na škodo svojih sosedov tolmačiti Izrael. Razprava v varnostnem svetu naj bi bila nekakšep skrajni poskus e-giptovskega predsednika Sadata, za poživitev mirovnih pi-izadevanj, ki so očitno v zadnjem času zašla v slepo ulico. Razprava v varnostnem svetu pa bi po mnenju nekaterih opazovalcev lahko pomenila za Sovjetsko zvezo priložnost, da se ponovno vključi v dogajanja na Bližnjem vzhodu, potem ko je bila za nekaj časa odrinjena. Svetovna javnost pa je še zmeraj precej pozorna na Arafatov obisk v Kremlju, ki se je pravkar zaključil, saj je vodja Organizacije za osvoboditev Palestine, skupaj z najožjimi sodelavci že včeraj prispel na uradni obisk v vzhodni Berlin. Arafat se je v Moskvi pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi državniki, pogovori pa so potekali, kakor poroča sovjetska tiskovna agencija Tass. v prisrčnem vzdušju in medsebojnem razumevanju. Najbrž so kremeljski voditelji skušali vplivati na Arafata, ter ga prepričati o umestnosti palestinske pri- sotnosti na ženevski konferenci. Ker pa se v poročilu agencije Tass niti i besedico ne omenja konferenca, opazovalci menijo, da v vrstah palestinskega odporniškega gibanja ša vedno niso rešili tega vprašanja. Prav vedno večje vključevanje Sovjetske zveze v dogajanja na Bližnjem vbodu pa je spodbudilo Saudsko A-rabijo, da se je lotila (najbrž n« brez posredovanja ZDA) diplomatska akcije v podporo mirovnega načrta predsednika Sadata, (vij NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI NAŠA Irkutska zgodba drevi na odru SSG PRISOTNA NA SEJMU «ALPE ADRIA Deželni stand bo prikazal prizadevanja za zaščito okolja v qbmejnem pasu 15. marca «Dan Furlanije-Julijske krajine» - Številna udeležba tržaških podjetij Dežela Furlanija-Julijska krajina bo tudi letos uradno prisotna na 17. mednarodnem sejmu »Alpe Adria*, ki bo v času od 14. do 19. marca na Gospodarskem razstavišču Ljubljani. Naša dežela nastopa na tem sejmu že vrsto let in sicer vsakič s kolektivno razstavo, ki ponazoruje proizvodne zmogljivosti posameznih gospodarskih vej, zlasti pa industrije in obrtništva iz tržaške, gariške. videmske in pordenonske pokrajine. Letos pa je deželna uprava izbrala za na stop na »Alpe Adria* zammivo in nadvse aktualno tekmo »Zaščite tal in okolja v obmejnem pasu med Italijo; in Jugoslavijo: dosedanji razvoj sodelovanja na tem področju in perspektive za njegovo nadaljnjo krepitev*. Deželni r.tand, ki ga je po nalogu odbemištva za industrijo in trgovino uredila trgo vinska zbornica iz Gorice, bo prikazal predvsem dejavnost deželne službe za ugotavljanje snežnih plazov, naravni park pri Belope-ških jezerih, naprave za zaščito kmetijskih pridelkov pred točo, razvoj vrtnarstva in cvetlični stva na tržaškem Krasu in pa obnovo sirarn, ki jih je poškodoval potres. «Alpe Adria* bodo- slovesno od- prli v torek, 14. marca, naslednji dan pa bo na sejmu »Dan Furlanije-Julijske krajine*. Ob tej priložnosti bo odpotovalo v glavno mesto SR Slovenije širše gospodarsko odposlanstvo, - ki ga bo vodil deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Emilio Del Gobbo. Del Gobbo se bo med svojim bivanjem v Ljubljani sestal z nekaterimi predstavniki političnih obla sti in gospodarskih krogov. Poleg deželne uprave bodo na letošnjem sejmu »Alpe Adria* nastopili tudi številni zasebni proizvajalci in podjetniki iz Italije, zelo številna pa bodo podjetja iz Trsta. Vsega skupaj bo italijanskih razstavljavcev okrog 130. Med temi naj omenimo zlasti «Adriaimpex». «Altex Italiana*, «Brandolin», «E-doardo Barbieri*. »Bellofatto*. »Ce rere*. «Ciex», »Comes*, »Dalmatia Import-export», »Dooda*, »Frasti*, «Inex Italiana*, »Intermares*, «Kras», »Polo Meling6», »Novim port», »Omnia oommerce*. »Pietro Petrucco., «SACAT»j »Scandina-vian General Systam», »Smutim-psx*. »Universal*. «Usag», «Velox», »Euromec*, vse iz Trsta, ter »Ca-prara Giancarlo*. »Adriano Corsi*. »Lulli Giovanni*, »Marino Bru-mat», ' «Miglia Franco*, »Terpin Import-export» in »Pahor Mario* iz Gorice. pri čemer so imela prednost pod jetja, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, oziroma točneje z blagovno menjavo na območjih Evropske gospodarske skupnosti. Te dni : 3 pregledali prispele ponudbe in izbrali tri podjetja, od katerih se eno ukvarja s sestavo elektrogenskih aparatov, namenjenih v arabske dežele, eno proizvaja farmacevtske izdelke za komitente s Srednjega vzhoda, eno pa predeluje pluto portugalskega izvora za vzhodnoevropske države. V treh obratih bo delalo skupno okrog 30 ljudi. Lopo, v katero se bodo vselila o-menjena podjetja, je zgradila tvrdka SPES iz Gradišča, ki je tudi uredila neposredno okolje in poskrbela za cestno povezavo z industrijsko prosto cono. Finančna sredstva za opravljena dela, vključena gradnja nove lope, je dala na razpolago deželna uprava. loškega stanja človeka potom podpisa, ki bo ob 17. uri v prostorih liceja »Dante Alighieri*, se bo zaključil seminar o grafologiji, ki ga prireja italijanski grafološki inštitut iz Trsta. Železniški predor bo kmalu dokončan • S predavanjem prof. Aurelia Val-lette iz Bologne o razbiranju psiho- Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Mauro si je včeraj ogledal stanje del pri gradnji železniškega obvoznega predora, ki bi se morala zaključiti do 31. maja. Po natančnem pregledu Pa se je izkazalo, da bodo slednja dokončana v teku meseca julija. Tedaj bo treba še speljati železniško progo in e-lektrično linijo, komu pa bo poverjena ta naloga, še ni znano. Odbornik Mauro bo zato posredoval pri ministrstvu za javna dela. da bi dela prevzela državna železniška ustanova. Predvidoma bodo dela stala 10 milijard lir. 0l> V Kul,urnem domu premiera drame v dveh delih »Irkutska zgodba* ruskega dramati- ka Alekseja Arbuzova. Arbuzov je pisatelj, ki globoko pronica v človekovo dušo in že zato je zanimiv, v tem delu pa prikazuje gradnjo elektrarne in ob tem notranjo dram0 ljudi, dramo ljubezni in dela. Dre-visnjo predstavo je režiral Mario Uršič, asistiral mu je Boris Kobal, scene in kostume je izdelal Edvard Zajec, glasbo Aleksander Vodopivec, koreograf pa je Janez Mejač. Delo je prevedel pesnik Mile Klopčič ..........................................................................................................................n...........m...,...,.,.,,..,,.................................. ..........................................................................................................____________________ NA VČERAJŠNJIM ZBOROVANJU V UL S. APOLLINARE Vedno hujša stanovanjska kriza v mestu: krivde so znane, treba pa najti rešitve Nad 500 družin dobilo dokončno odpoved - Od 7.000 prošenj za stanovanje le 290 ugodnat rešenih Nove dejavnosti v industrijski coni Na območju industrijske cone v Žavljah so pred kratkim dogradili industrijsko lopo, ki krije okrog 1000 kv. metrov površine in ki je razdeljena na tri prekate. Vodstvo EZIT je svoj 'čas razpisalo natečaj za oddajo novih prostorov — lopa stoji na .izvencai inskem območju -- trem zainteresiranim podjetjem, Včerajšnje zborovanje v Ul. S. Apollinare je še enkrat potrdilo vso' dramatičnost stanovanjskega vprašanja v Trstu, ki grozi, da se bo v kratkem še zaostrilo. 550 družin je namreč že dobilo dokončno odpoved in se bodo morale v kratkem izseliti, na 7 tisoč vloženih prošenj je do sedaj samo okrog 300 ugodno rešenih, v mestu pa je skoraj 2.000 stanovanj praznih. Ti goli podatki so včeraj dobili obraz in podobo, saj so spregovorili tisti, ki te številke predstavljajo. Zborovanje sta organizirala sindikat najemnikov SUNIA in podobno združenje pri ACLI, Prva je spregovorila Jole Burlo, ki je poudarila vsa dosedanja prizadevanja, da bi vprašanje, če že ne rešili, vsaj ublažili. Naglasila je, da je to širši problem, saj ni samo vprašanje tistih, ki morajo iz stanovanja, ampak tudi vprašanje starejših, mladih ljudi, ljudi, ki pridejo iz bolnišnice, še zlasti pa delavcev. Še posebno težko za delavce z določenim dohodkom: po obstoječem pravilniku za dodelitev ljudskega stanovanja ne pridejo v poštev, a tudi sedanje cene na trgu ne dovoljujejo, da bi si privoščili stanovanje v najem. Jole Burlo je poudarila, da so se že neštetokrat, a zaman obrnili do občinske uprave, do komisije, ki je • lllllltllltrulllllHlllllllfMIIIMItmilllllimiltMMHtMOiMmiMItfUlllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnMIOlllUlllimitl NA SEDEŽU ZVEZE INDUSTRIJCEV Izdelan osnutek sporazuma za tržaško podjetje Stock Uprava podjetja se je obvezala, da se ne bo po služila sodnega postopka proti 31 predstavnikom tovarniškega sveta Na sedežu Zveze industrijcev je bil včeraj že drugi sestanek, ki se je zaključil po 12 urah razprave in na katerem so izdelali in podpisali osnutek sporazuma za sklenitev delovne pogodbe pri tržaški tovanji Stock. Na včerajšnjem sestanku so bili prisotni dr. Calandra za SpA Stock, dr. Susmel in dr. Cherini za Zvezo industrijcev, Degrassi in Cruciatti za CISL, Burlo iin Ludovisi za CGIL, Fabricci in Dessenibua za CCdL/UIL in seveda predstavniki tovarniškega sveta podjetja. Osnutek sporazuma bodo sedaj predložili za potrditev skupščini delavcev, ki se bo sestala v ponedeljek, 13. marca, ob 11. uri. Glavne točke v osnutku sporazuma se nanašajo na popolno ohranitev vseh delovnih mest, na zahtevo, da mora podjetje vložiti primerne investicije za ohranitev sedanje proizvodnje, in na zahtevo, da mora podjetje poveriti nalogo tovarniškemu svetu, da prouči vsako možno spremembo organizacije dela. Na sestanku so se tudi domenili o višini in ustreznem izenačevanju delavskih dohodkov in o višini proizvodne nagrade. ki je zapadla 30. junija lanskega leta. Ob zaključku sestanka in po podpisu osnutka sporazuma, so se predstavniki podjetja in Zveze industrijcev obvezali, da se ne bodo poslužili sodnega postopka proti 31 predstavnikom tovarniškega sveta. Zaključena zasedba v zavodu «da Vinci» Po devetih dneh okupacije so študentje italijanskega tehničnega za voda »Lemardo da Vinci* zapustili šolske prostore. Kot so pouda-"i v svojem ’-taku, so šolo zasedli zaradi ustrahovanja in represije, ki jih je v zadnjem času izvajala skupina profesorjev. Praktično so štu- dentje protestirali zaradi številnih sedmič, ki so jih dobili v vedenju v prveir. štirimesečju. Kot je ugotovilo tehnično osebje pokrajinske uprave, pa se lekcije ne bodo še pričele zaradi škode, k, so jo študentje povzročili med okupacvo. Razbili so številna vrata, poškodoval' več klopi in z napisi pomazali ride. odgovorna za stanovanjska vprašanja, do prefekture. Prav prefektu ra bi morala izvajati določeno kontrolo, kaj se dogaja, da razne a-gencije, v Trstu jih je kar 45, odkupijo stanovanja le za to, ker lah ko več ponudijo. Dodala .je še da sedanje akcije niso usmerjene proti malim posestnikom, ampak predvsem proti tistim, ki vodijo in u smerjajo javno življenje. Tu pridejo v poštev tudi INAIL. ECA, IACP, pa tudi združenje beguncev iz Istre in Dalmacije. Zlasti za ECA je značilno, da je dodeljevala stanovanja na podlagi večjih ponudb. Spregovorili so nato Mario Mar tini za PSDI, Ada Nice za usluž bence psihiatrične bolnišnice, predstavnik manjšine y upravnem svetu IACP komunist De Rosa, predstavnik PDUP, Paolo Geri za KPI, številni prebivalci, ki so orisali dramatičnost svojega položaja, tajnik Zveze za dodelitev ljudskih stanovanj pri ACLI, Cutazzo. Tudi Cutazzo se je strinjal, da je za problem treba zainteresirati politične sile, sindikate, občino, no krajino in deželo. Posebno vlogo pri tem pa morajo imeti rajonske konzulte: izdelati je treba seznam praznih stanovanj. Pri tem ne gre za to. da bo kdo koga ovajal, saj imajo mnoga javna stanovanja tu di ljudje z visokimi dohodki. Ob koncu zborovanja, na kate rem sta bila tudi Carbone za PSI in Ceechini za IACP, so imenovali komisijo, v kateri so tudi predstav niki tistih/ ki bodo morali kmalu iz stanovanja. Komisija bo v vrsti sestankov s političnimi silami, sindikati in vsemi odgovornimi o-brazložila vprašanje in terjala nujne ukrepe. Nadalje so odobrili tri resolucije, ki jih bodo poslali občinski. ^krajinski in deželni u-pravi, s katerimi jih seznanjajo z vprašanjem Mladina PSI obsoja atentat na menzo tržaške univerze Zasedba tehničnega zavoda za geometre Študentje tehničnega zavoda za geometre so včeraj zasedli svojo šolo. Sklep o zasedbi so študentje sprejeli na nedovoljenem zborova nju, z zasedbo pa protestirajo nad selekcijo, ki se vrši na šoli in proti sedmici v vedenju. V času zasedbe bodo dijaki tehničnega zavoda za geometr: ustanovili razne študij ske skupine, ki bodo obravnavale različna vprašanja, kot na primer problem selekcije, represije, jedrske centrale, vprašanje stanovanj v Trstu, brezposelnost, alternativne metode učenja; itd. Dijaki tehničnega zavoda vabijo tudi vrstnike iz drugih šol, da pristopijo k delov nim skupinam. Dijaki tudi poudarjajo, da je zasedba šole antifašističnega značaja in je prvi korak v boju proti selektivnosti. KPI o nasilju na tržaških šolah Komunistično glasilo l’Unitš- objavlja v današpji številki dopis člana tržaškega pokrajinskega tajništva KPI U*a Polija v zvezi z zadnjimi dogodki na tržaških šolah. Poli opozarja, da so se tudi v Trstu pojavili ljudje, ki težijo popolnemu kaosu na šolah ter pri tem omenja zažig univerzitetne menze, poškodbe v zavodu Da Vinci in poskus zasedbe zavoda za geometre, obenem pa poskus fašistov, da zasedelo zavod Carli. Poli opozarja na nevarnost teh dejanj in poudarja, da jc potrebna zavzetost vseh šolskih komponent, d:, se pre prečijo poskusi izzivanja na^olah in da je potreben enoten nastop za smotrno reformo šole. Predstavnik KPI nato nrglaša pomen dejstva, da je sindikalna federacija zagotovila redno delovanje univerzitetne menze oo četrtkovem naoadu, obenem pa opozarja na veliko škodo v zavodu Da Vinci, kjer naj bi bili med zasedbo dijaki povzročili za 20 milijonov lir škode. Prav zaradi teh ogodkov pa je Poli mnenja, da ne memo podcenjevati resnosti sedanjega stanja in nevarnosti, ki jo predstavlja dejavnost sicer maloštevilnih skupin, pa naj gre za »avtonomiste* ali za fašiste. Tržaška mladinska federacija socialistične stranke in socialistična skupina univerzitetnih študentov izražata ogorčenje zaradi vandalskega atentata v pisarni tržaške univerzitetne menze ter izrekata solidarnost sebju menze. Socialisti poudarjajo, da je ta atentat na dan pred splošno deželno stavko značilen primer, na kakšen način običajni atentatorji ustvarjajo napetost, obenem pa pripominjajo, da je S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod: MILE KLOPČIČ Scena in kostumi: EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija: JANEZ MEJAČ Asistent režije: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ Nastopajo: STANISLAVA BONI-SEGNA — STOJAN COLJA — LIVIO BOGATEČ — Lidija Kozlovič — Alojz Milič — Stahe Starešinič — Adrijan Rustja — Silvij Kobal — Miranda Caha-rija — Mira Sardoč — Jožko Lu-keš — Zlata Rodošek. Nastopajo še delavci z eskavatorja. PREMIERA danes, 11. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski PONOVITVE v sredo, 15. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 16. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek Zaradi objektivnih tehničnih o-vir smo bili prisiljeni tokrat planirati premiero na dan sobote. Prosimo za razumevanje. Gledališča 20.* ROSSET'11 Danes, 11. marca, ob 16.00 «L'uomo. la bestia e la virtib ” della; v izvedbi Arolda Tierijn. liane Lojodice, Giannija AfO18* Carla Hintermanna. Abonenti ™ •ednu » popusta. Rezervacije pri osti gajm Pasaže Protti 2. Od 15. marca »Un angelo calibr0 v izvedbi Rosanne Schiaffi*10' ma Remigija. Arnolda Foaja, bit ,, pelli in Cinzie De Carolis. Ab° .( 30 in 20 odst. popusta. Rezcrv® j pri osrednji blagajni Pasaže AVDITORIJ Danes, 11. marca, ob 16.00 in ^ in (red IV. sobota) v abonmaja Rezef' donijeve »Ljubosumne žene*. - j, vacije pri osrednji blagajni »a Protti. VERDI Jutri, oh 18. juhi, on m. uri premiera ,, Gian Carla Menottija «L'ulti®o vaggio*. Režija Dario Della dirigent Giacomo Žani. Vstop®-* na razpolago pri gledališki (tel. 319-48). * * * Danes ob 18.45 bo v veliki d'3** Ridotta Verdi (Ul. S. Carlo 2) *, ^ nje z Gian Carlom Menottijem. “• j, bosta občinstvu predstavila R31^ de Banfield in Giulio Viozzi prost. Občina začela postopek za izgradnjo telovadnice Potrjen bojkot okraja, vendar je treba v njem omogočiti prisotnost predstavnikov krajevne italijanske šole vsaka podpora takim akcijam1 na- stop proti delavskemu razredu. Ob koncu se socialisti zavzemajo za resno reformo šole in za smotrno politiko za uveljavitev pravice do študija ter naglasa jo, da je treba osamiti provokatorje. Tudi rekreativno in kulturno združenje »Universita Vecchia*. z ogorčenjem obsoja vandalsko razdejanje nekaterih prostorov univerzitetne menze. Združenje nadalje ugotavlja, da je treba izvršitelje atentata izolirati in dokazati, da so taki izpadi popolnoma tuji študentskemu demokratičnemu gibanju. Na sinočnjem zasedanju repen-tabrskega občinskega sveta je župan dr. Pavel Colja poročal, da je na javni dražbi neko podjetje prevzelo dela za razširitev vrtca in ureditev športnega igrišča, v dobri fazi pa je tudi postopek za izgradnjo telovadnice. Predvidevajo, da bodo v teku enega leta vsa ta dela dovršena in socialni center bo nedvomno botroval športno - kulturnemu preporodu. Že prihodnji teden pa bo pričela pokrajina z restavriranjem Tropčeve hiše v Repnu, ki bo postala muzej in cesta bo zaprta za nekaj mesecev. Po vprašanjih v zvezi z nedovoljeno zazidavo zidu, preklicom gradbenega dovoljenja, pričetka tretje faze del na tovornem postajališču na Fernetičih in popravilom nekaterih cest, je občinski svet odobril vrsto sklepov odbora med katerimi tudi tistega, ki dodeljuje prosvetnemu društvu Kraški dom prispevek v višini 250 tisoč lir. s Odobritev občinskega proračuna je bila odložena na prihodnje za sedanje, ker je treba osnutek usla-diti z novo zakonodajo j o izenačenju izdatkov z dohodkif Z glasovi svetovalske večine pa so odobrili uravnovešenje lanskega proračuna, ki se je zaradi krčenja posojila skrčil za 40 milijonov. V zadnji točki dnevnega reda je bilo na vrsti imenovanje občinskih predstavnikov v 16. šolski okraj, župan je obrazložil, da Slovenci bojkotiramo taki okraj, vendar pa je Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA 15 MILIJARD LIR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V NAŠI DEŽELI Zakon je bil sprejet z glasovi KD, PSDI in PRI, proti pa so glasovali svetovalci KPI, PSI in MF • SSk se je vzdržala Deželni svet je včeraj odobril za-. v deželi popolnoma zamrlo. Popol-kon, s katerim se refinansira in I noma negativno pa se je izrazila o izpopolni deželni zakon štev. 35, ki sklepu deželne uprave, ki bo denar predvideva okrepitev in obnovo J za te posege vzela iz solidarnostne- kmetijskih podjetij, ki jih je prizadel potres in ki navaja nova pravila za gradnjo kmetijskih infrastruktur na potresnem območju. Deželni prispevek za te storitve predvideva 15.6CO milijonov (prvotna vsota 13.950 milijonov lir je bila z amandmajem deželnega odbora povišana za. milijafdo in pol) za šti-riletje 1978 1981, od katerih je za leto i&78 predvidenih 15.000 milijonov lir. Zakon je bil sprejet z glasovi KD. PSDI in PRI, proti pa so glasovali KPI, PSI in MF, medte.« o sta se SSk in MSI-DN vzdržala. Pred glasovanjem zakona so predstavniki strank podalj svoje glasovalne izjave. Svetovalka. Puppinije-va (FM) se je strinjala, da je treba nujno ukrepati na kmetijskem področju, ker bo sicer kmetijstvo Ob 85. rojstnem dnevu mame in now AMALIJE KANTE telijo vse dobro še ta mnoga leta družina Frandoli Čestitkam se pridružuje u-prav- Primorskega dnevnika. nauticamp a RAZSTAVA NAVTIKE, KAMPINGA IN KARAVANNING ■HUHEmir©!) Tržaški velesejem URNIK: 15-20 (sobota in nedelia 10 - 20) VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNIŽANA 700) TRG DE GASPERI 1 — Tel. (040) 7^3201 ga sklada; zaradi tega je tudi glasovala proti zakonu. Svetovalec Lon-za (PSDI) je izrazil svoje prepri Čanje o važnosti in učinkovitosti novega zakona, ki bo končno pripomogel k obnovi deželnega kmetijstva. Spregovoril je tudi socialist Ermano, ki se je strinjal z važnostjo novega zakona, kot svetovalka Puppinijeva pa je nasprotoval u-krepu deželne uprave, ki bo vzela denar iz sklada za obnovo Furlanije - Julijske krajine. Istega mnenja je bil tudi svetovalec Ma-grini (KPI), kj je še opozoril deželni odbor na velike zamude pri izdajanju že pred časom predloženih prošenj za popravila kmetijskih podjetij Poudaril je. da se je treba zavzeti za programski razvoj dežele in priznati gorskim skupnostim vse tiste pristojnosti, ki jim ga določa statut. Zadnji je spregovoril predstavnik večinske stranke Cogo. po mnenju katerega je nov zakon zelo dober in učinkovit, saj so ga izdelali strokonjaki, ki dobro poznajo vse kmetijske probleme v Furlaniji - Julijski krajini. treba opraviti upravno dolžnost in omogočiti, da ima krajevna italijanska šola svoje predstavnike tem okraju. Za resolucijo (podobno kot v Dolini in Zgoniku), v kateri je še enkrat, izražena zahteva po samostojnem slovenskem šolskem okraju, so soglasno glasovali vsi prisotni. V zvezi z izvolitvijo občinskih predstavnikov, pa je Karlo Guštin v imenu svetovalske manjšine najavil, da njegova skupina namerava s takim nadaljevanjem bojkota, da se sploh ne udeleži glasovanja, nakar so vsi trije svetovalci Slovenske skupnosti pred glasovanjem zapustili dvorano. Pavel Colja pa je pojasnil, da socialisti ne bodo volili slovenskih predstavnikov v šolski okraj, temveč zastopnike i-talijanske šole, Z večino glasov in dvema belima glasovnicama sta bi la izvoljena dr. Pavel Colja nja Baiss. in So trJ- - Družabno srečanje Slovenskega dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, ki obhaja letos 30-letnico svojega delovanja, prireja danes, na svojem sedežu v Ulici Machiavelli 22 II. nad., med 18. in 21. uro družabno srečanje, na katerega vabi vse svoje sodelavce, podpornike in prijatelje. Predsednik društva dr. Stanislav Pavliča bo ob tej priložnosti poročal o dosedanjem delovanju društva, čemur bo posvečena tudi razstava zbirke fotografij in dokumentov. Danes odprtje »NAUTICAMP m Danes ob 10. uri bodo pri Mon-tebelu odprli 2. razstavo športnih čolnov, rekvizitov za taborjenje in caravanning »Nauticamp 78*. Goste bosta ob glavnem vhodu na sejmišče pričakala predsednik sejemske ustanove dr. Toresella in glavni tajnik dr. Linassi Razstava ie nameščena v prvem paviljonu na desni strar.i ob vhodu, v paviljonih A in C vzdolž Ul. Settefontane in na vmesnih odprtih prostorih. Kakor smo že zabeležili, nastopa na sejmu okrog 150 proizvajalcev iz naše dežele, notranjosti Italije in iz tujine, tako da je izbira med raz- Smrti v stanovanjih V sredo popoldne so agenti lete čega oddelka vdrli v stanovanje 76-letne Annamarie Alessio iz Ul. Panorama 4, in jo našli mrtvo. Poklicala jih je soseda, ki ni Alessijeve videla že skoraj teden dni. Truplo priletne ženske je ležalo na tleh in je bilo v že razpadajočem stanju. Na tleh je bilo polno odpadkov, zdravnik Rdečega križa pa je na obrazu Alessijeve odkril številne u-grize podgan. V četrtek popoldne pa je umrl v svojem stanovanju 57-letnj Rolan do Sartori iz Ul. Mascagni 8. Našla ga je žena Margherita Bolen, ki se je vrnila od nakupovanja. - stavljenimi izdelki kar izči >na. Za obiskovalce bo sej mi'če odprto vsak dan od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa neprekinjeno od 10. do 20. ure. Kongresna dejavnost KPI Danes ob 17. uri bo na sedežu KPI «Tomažič» na Trgu Stare mitnice 11, ob Piki praznika žer.a, sestanek med tovarišicami tega mestnega predele. V imenu federacije bo prisotne pozdravila Laura Weiss. Danes ob 17.30 bo v Bazoviškem domu letni kongres sekcije KPI za Bazovico. Gropado in Padriče. Zaključno misel kongresa bo podal Član pokra unskega vodstva Stojan Spetič. Danes ob 15.30 ' bo na sedežu T'PI »Gramsci* v Ul. S. Lorenzo 4,' letni kongres škedenjske sekcije. Delo kongres,-, bo zaključila senatorka Jelka Gerbec. Danes, 11. t.m., ob 20. uri bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini praznik mednarodnega dneva žena, ki ga priredi Zveza žensk Italije. Nastopali bodo zbori Igo Gruden in recitatorji. Ob priliki bosta priložnostna govora. Vljudno vabljeni Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. marca KRIŠTOF Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 20.56 Jutri, NEDELJA, 12. marca GREGOR Vreme včeraj: najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 8, ob 13. uri 12 stopinj, zračni tlak 1025,1 mb. ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo jas no. veter 18 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. marca 1978 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 18 oseb. ROMU SO "SE: Andrea Bozzola, Roberto Dagri. Maurizio Andri, Mar-co Privileggi, Alessandro Mura, Daniele Redivo, Eleonara Baggio, Monica Calabrese, Erika Parovel, Ful-vio Giacca, Elisa Giraldi, Simone Zucca. UMRU SO: 81-letna Mercede De Mottoni - Palacios vd. Lacovigi, 93-letna Elena Theodosatos vd. Masara-ki, 74-letni Pietro Petruzzi, 61-letni .Milan Laurenti, 72-letni Bruno Romano, 77-letni Guglielmo vlannacchio-ne, 83-letna Aliče Bertoli vd. Zenone, 77-letna Angela Kuhel vd. Fer-liiga, 80-letni Concetto Lionti, 93-letna Lucia Kraljk vd. Zanini, 83-letni Vit-torio Valentini, 81-letni Anton Pra-šelj, 32-letni Pavel čemic, 90-letna Rosa Lipot, 78-letna Antonia Zanco vd. Bassanese, 81-letna Angela Ba-retto vd. Lozej. 461etni Giovanni Vi-gini, 75-letna Antonia Vivoda vd. Pastorcich. k/a/o ah roro rvAT /.S r/fr moTSTjoAi/ , UL. MAZZINI 51 SPD TABOR — OPČINE vabi na predavanje dr. R. HSnn*' ki bo jutri, 12. marca, ob 16.3« PO BOSANSKI KRAJIH IN POTEH AVNOJA ob spremljavi 270 diapozidv’°f REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ANSA.MBL0 PESEM MLADIH Trst« bo v Kulturnem domu v jutri, 12. marca 1978, ob 17- " , Prireja zveza cerkvenih PeVS zborov. Prosveta Novo ustanovljeni filatelistični ‘ PD Lipa iz Bazovice vabi na srečanje, ki bo danes, H' od 16. do 18. ure. Razna obvesti^ Drevi ob 20. uri bo v resta'(ra| Volnik v Repnu proslava ^ katero so vabljene vse demoWa ^ žene iz repentabrske občine. ^a redu so govor in recitacije pesmi. p Pogrebno podporno društvo zovice sklicuje svoj redni obrij* j, danes, 11. t.m., ob 19.30 v \? s* škem domu. Prosimo člane, ■* polnoštevilno udeležijo. Kino Ariston 16.00—22.00 «La Stroszek*. Eva Mattes, Scheitz. Barvni film. 1' pib zo Montagnani. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni fl f Vittorio Venelo 16.00 »Ecco 00* - esempio*. Adriano Celentano> ., iladri1 to Pozzetto. Prepovedan tn 14. letom. Barvni film. Radio 16 00 «Gorgo». Barvni Astra 16.30 »Abissi*. Robert . Jacqueline Bisset. Barvni fl 'e t Volta (Milje) 17.00 «Quelle , casioni*. Paolo Villaggio-Sordi, Nino Manfredi. PreP? (0 mladini pod 18. letom. Bač FOTOGRAFSKI LABORATORIJ išče 14 - 16-letnega vajenca. Zelo dobri i pogoji in velika možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnev nika pod n »Fotograf*. NOVE PRIKOLICE flipper Mod. 135TC 2.570.000 L. - Mod. 145TC 2.970.000 L. - Kompletne s trivalentnim hladilnikom, plinsko počjo, dvojnimi odpirajočimi se okni, s zavesami za zatemnitev, s predprostorjem. priklopnikom. CAMILETTI — (JI. Stanga 48 — Verona — Stand Flipper - Zenit. NAUTICAMP 78 TRST (11./19 3.-78) Pris wxi io. letom. I3SSMEM V počastitev spomina na P® "0l gelo Baretto vd. Lozej daru!3 ji Budin 10.000 lir za Dobrodel*1 štvo. (i Namesto cvetja na grob j|i gič vd. Križmančič daruje 0 ( Grgič (Bazovica 119) 5.000 l# Lipa. grf Namesto cvetja na grob vd. Križmančič daruje Gize*3 Jjjii 5.000 lir za PD Lipa. V isti.!Ti daruje družina Grgič (Bazori 3.000 lir za PD Upa. Ob Izgubi drage mame zavodni svet, ravnateljica, neučno osebje ter dijaki sr« Ivan Cankar globoko sožal Veri Lozej in družini. : fe nimi napisi do Škratovega. Na slikah: protestni sprevod, zor iz drame in pogled na o stvo. ,* 1 /\ ‘ ; JrvV' m mi ■ • • .. 'i BENEŠKI DNEVNIK SKUPŠČINA ZVEZE BENEŠKIH IZSELJENCEV V BASLU i • - - • • 4 . - f' Izrazita vloga zveze pri pospeševanju gospodarskega razvoja Beneške Slovenije Uvodno poročilo je imel predsednik Luciano Feletig Jutri v Baslu kongres vseh izseljencev iz naše dežele GORIŠKI DNEVNIK NA POBUDO VSCH DEMOKRATIČNIH SIL LJUDSKA MANIFESTACIJA V GORICI PROTI NASILJU IN PREVRATNIŠTVU Ob 16.30 zbiranje manifestantov pred parkom Rimem-branza, sprevod po Korzu in zborovanje v dvorani UCC P er ti ni jutri v Vidmu in Gonarsu 11. marca 1978 Jutri bo v Baslu v Švici pomemben kongres vseh izseljencev l?. Furlanije. Kongres prirejajo združenja emigrantov iz Furlanije -“lijske krajine v Švici, ob sode-“vanju v. enotnim tajništvom Zve-p emigrantov iz Furlanije iz Belgiji Francije in Nemčije. Na kongresu razpravljali o novi zakonodaji *dede obnove potresnega področja v Furlaniji, o stanju delavcev v Jdjini, ki so ostali brez zaposlitve 7r še o gospodarskem, družbenem 'n kulturnem razvoju matične de-Z(J°' Kongresa v Baslu se bodo “deležih tudi deželni svetovalci, ki Sestavljajo komisijo «Ricostruzione del Friuii*. in sicer Romano Spevna (KB), Giulio Magrini (KPI) “ Piero Zanfagnini (PSI). Sloven-s“° zvezo emigrantov bodo zastopali predstavniki iz Belgije, Nem-c'-ie in Švice, kongresa pa se bo-j* udeležila tudi predsednik zveze ijUciano Feletig in tajnik Ferruccio Klavora. Kongres v Baslu pomeni tudi »Dodbudo deželni upravi Furlanije -Pujske krajine, ki že toliko časa ?dlaša s prireditvijo deželne kon-eronce o izseljenstvu in ki ima d° izseljencev popolnoma neodgovoren odnos. Kred dnevi pa so se prav tako v Baslu v okviru priprav na evropsko konferenco o izseljenstvu-, na skupščini sestali vodilni organi Zveze beneških izseljencev. Zasedanja se je udeležilo kakih dvajset oredstavnikov Zveze beneških izseljencev iz Belgije, iz Nemčije in iz Švice. Uvodno poročilo je podal predsednik zveze Feletig. ki je v dolgem govoru orisal dejavnost zveze in še zlasti načrte za delo v letu 1978. ko se namerava zve za še bolj uveljaviti in zavzeti skupna stališča, da se pospeši gos podarski razvoj Beneške Slovenije, obenem pa se namerava zavzeti za primernejšo organizacijo dejavnosti kulturnih krožkov ter za večje zanimanje teh krožkov za življenje na področju, na katerem krožki delujejo. Vodilni predstavniki posameznih sekcij so v celotr odobrili predsednikove predloge in še zlasti željo, da bi delovanje zveze pritegnilo široke množice mladih, ki so sami ugotovili, da bo leto 1978 usodno za; celoten razvoj slovenske skupnosti v Beneški Sloveniji: Na Skupščini so poaali tudi spored najvažnejših prireditev, ki bodo stekle v prihodnjih mesečih, in sicer poletni študijski seminar in tretji, kongres Zveze beneških izseljencev. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 Danes, ll. marca, ob 20. uri v TOLMINU Jutri, 12: marca, ob 17- uri v BOLJUNCU — gledališče «France Prešeren« *,iiiiiiiiiiiniriin im mi nit mi iiiiim 111111111111111111111111111111111111111111 m um umi iiiimiiiiiii m m ||||||||||||ni|,|||||l||||I|||||||||l|||||||f|||||||||| || Kulturen odgovor beneških žen Letos so. kljub neštetim težavam, ki so izzvale upravičeno ogorčenje v vse.j deželi, prvič proslavili mednarodni dan žena tudi v Benečiji. Izredno oobro obiskana prireditev .je med dragim obsegala tudi na stop Beneškega gledališča, ki je v režiji Alda Klodiča predstavilo kratko -dramo Tonina Drejova, ka tare besedilo je ob sodelovanju dru gih beneških žen sestavila Bruna Dorbolo - Strazzolini. Drama obravnava »tragični« dogodek, ko se v družini namesto pričakovanega sina rodi druga hči, ter vključevanje te hčere v družbo in v žensko gibanje še posebej, kar daje avtorici priložnost, da spregovori o sami Zvezi beneških žen. To je bil hkrati kulturen odgovor beneških žen na poskuse, da’ bi jim onemogočili proslavo. Da bi na svoje probleme in na diskriminacijski odnos oblasti opbzorilc tudi tiste, ki se prireditve niso ude ležili, so beneške žene šle v sprevodu s protestnimi in solidarnost i- i- Dokončane so bile 'še zadnje priprave za današnjo protifašistično manifestacijo, ki jo pripreja enotni pokrajinski odbor. Program pred videva, da se bodo udeleženci manifestacije ob 16.30 zbrali pred Trgom Rimembranza. od koder bodo v sprevodu odšli po Korzu v dvorano UGG, kjer bo zborovanje. Predvidena je^ udeležba županov z občinskimi prapori, delavcev, občanov. Zborovanje, ki hoče pouda riti voljo ppsoškega. 'prebivalstva, da se zaustavi pohod nasilja in zavrnejo poskusi prevratništva, so sklicale stranke ustavnega loka, sindikalne organizacije, partizanske in protifašistične organizacije V odboru sta tudi slovenski organizaciji SKGZ in SSO. Na. zborovanju bodo govorili župan občine Gorica Pasquale De Simone, Gianf ranco Trombetta bo spregovoril v imenu demokratičnih strank. Ferruccio Fantini v imenu borčevskih organizacij, Ladi Dornik pa v imenu Slovencev: zborovanje bo sklenil član vsedržavnega tajništva sindikalne federacije Rinaldo Scheda. Demokratične stranke, ki imajo pobudo za izpeljavo današnje manifestacijo, so besedilo proglasa natisnile tudi v slovenščini. Poglavitni razlog, ki je narekoval sklicanje današnjega zborovanja, je vse večji razmah terorizma v državi in poskusov spodkopavanja demokratičnih ustanov in u-strahovanja državljanov, kar naj bi imelo za cilj slabšanje notranje stabilnost:. Izkazalo se je, da se morajo demokratične sile mobilizirati ter z aktivnim protifašizmom pokazati svojo navezanost na ideale svobode, demokracije in socialne pravičnosti, za katere smo se borili v osvobodilnem in v odporniškem gibanju, za katere smo prelili toliko krvi in v tem boju tudi zma gali. Potrebno je izolirati tiste te mne sile. ki se nočejo sprijazniti s sožitjem, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in na ustavnih določilih, ter znova poudariti odločno privrženost idejam demokracije ter družbene obnove. Naša narodnostna skupnost se pridružuje današnji manifestaciji iz spoznanja, da ji lahko samo demokratični odnosi v družbi zajamčijo pogoje za obstoj in razvoj, če bi se ti odnosi pokvarili, potem bi bili Slovenci prva žrtev. O tem govori zgodočina, pa tudi povojne politične razmere. Mobilizacija: - demokratičnega prebivalstva v naši deželi se je pokazala za nujno tudi zato, ker je v zadnjem času terorizem večkrat dvignil glavo prav pri nas. Zato bo poleg današnje manifestacije v Gorici jutri zborovanje tudi v Vidmu. častni predsednik VZPI - ANPI Sandro Pertini bo ob 11. uri spregovoril o protifašističnem boju v dvorani Aiacce, popoldne ob 16.30 pa bo v Gonarsu položil venec k spomeniku umrlim, jugoslovanskim internirancem v nekdanjem fašističnem taborišču. Dežela naj se bolj zavzame za probleme kmečkih delavcev Kmečki delavci v naši deželi so še vedno vse premalo zaščiteni. To •je prišlo do izraza na zadnjem se stanku deželnega vodstva sindika- ta Federbčaccianti-CGIL. ki ga je odprl Giilliano Bon, medtem ko je položaj teh delavcev orisal Mario Ceolin. Le-ta je v prvi vrsti naglasil, da mora naša deželna uprava takoj slediti zgledu državne oblasti in zasnovati Dodročnc načrte za razvoj zaposlenosti na kmetijskem področju — doslej sta bila priprav ljena samo dva takšna načrta, in sicer v krogih deželtie ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). V poznejši razpravi so posamezni delegati kritizirali dosedanjo politiko \ečine deželnih kmetijskih podjetij, kolikor zadeva predvsem zaposlovanje mladine. Z druge strani so delegati iz. goriške pokrajine izrazili zaskrbljenost . spričo dej stva. da namerava občinska upva va poveriti «ne bolje opredeljenemu podjetju SODEČA« nalogo, da prc veri položaj posoškega kmetijstva. UPOŠTEVAJOČ DOLOČILA OSIMSKEGA SPORAZUMA Milijarde lir za gradnjo infrastruktur ob italijansko-jugoslovanski državni meji Rimska vlada je nakazala denar za gradnjo cest, obmejnih prehodov in tudi tovornega postajališča ■ Finansiranje cest na jugoslovanskem področju • Odbor sekcije KPI «Anion Reja -Sever« v Števerjanu sklicuje redni kongres, ki bo jutri. 12. marca, ob 10. uri pri Rejevih (bivši prostori PD »Briški grič«)' z naslednjim dnevnim ledom: poročilo tajnika, razprava, zaključno poročilo ter izvolitev novih organov sekcije Beseda bo tekla o vladni krizi, gospodarstvu in brez.po selnosti, kakor tudi o specifičnih problemih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Federacijo bosta zastopala Silvino Poletto in Ivan Bratina. Osimski sporazum določa med dragim tudi finančni delež Italije pri izdelavi potrebnih obmejnih infrastruktur. Med temi so take, ki zanimajo izključno italijansko ozemlje, pa tudi take, ki se dotikajo predelov na jugoslovanskem ozemlju. Gre, kot smo že omenili pred nekaj dne vi, ko je v Gorici zasedala mešana jugoslovansko - italijanska komisija, za gradnjo nekaterih cest na jugoslovanskem ozemlju. Pred dnevi je rimska vlada dodelila 191 milijard za razna dela na obmejnem področju. V nekaterih primerih ne gre izključno za infrastrukture. kajti z denarjem so finansirali tudi dela, ki bi sicer spadala v redno finančna poslovanje države. Tu pa gre za izredni zakon. Kar se Goriške tiče, je denarja precej ria razpolago in če bodo načrti kmalu izdelani ter če bo ta denar hitro dotekal, bomo lahko v nekaj letih dobili to, za kar se dolga leta zavzemamo. Sicer niso vsa dela po naši volji, kajti vlada je finansirala tudi nekatera dela na tovornem postajališču v Štandrežu. Za zaključna dela na cestni deteljici na Tržaški ulici, za dokončno povezavo med avtocesto in obmejnim postajališčem, -a razna de la na obmejnem postajališču pa tudi na tovornem postajališču so določili milijardo in [rol lir. Za zahodno povezovalno cesto, o kateri je govor v sedanji fazi revizije splošnega regulacijskega načrta, t.j. za cesto, ki bi povezovala Svetogorsko ulico pri kazermetah, mostova pri Pevmi in pri Ločniku ter novi štan-dreški njost, naj bi porabili pet milijard lir; v skupni vsoti šestih milijard, ki so namenjene ureditvi obmejnih prehodov na celotnem podro čju jugoslovansko-italijanske meje. je vključen tudi strošek za ureditev mejnega prehoda v škabrijelovi ulici. na Plešivem itd. Za nadaljnje potrebe ureditve obmejnega postaja lišča pri štandrežu in tudi tovorne ga postajališča, so določili 15 milijard lir (te je treba dodati že nakazanemu deželnemu prispevku 13 Jutri nb 11. uri po na radiu Kopel v okviru oddaje Fatti ed echi 'Dogodki in odmevi) v italijanskem jeziku v okviru ciklusa oddaj o slovenskih manjšinskih organizacijah v Italiji razgovor s predsednikom odbora SKGZ za Goriško Mirkom Primožičem: razgovor je pripravil Ennio Opa ši. V tej oddaji bo Primožič orisal značilnosti Goriške, dejavnost slovenske manjšine v soriški pokrajini, problematiko slovenske šole. odnose s kulturnimi krožki italijanske manjšine v Istri in na Reki ter nekatere probleme v zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje na območju štandrežu. iiiiiiiiiiiiiiiiiim ii im tim iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiii mm um iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMin m n um m ii m iiiniiinmii umi Milin n ŠTEVILNA SREČANJA OB 8. MARCU Prizadevna dejavnost goriških žena v počastitev mednarodnega praznika ŽIO izrazil solidarnost podgorskim delavkam in beneškim ženam - Danes in jutri prireditve v naših društvih Goriške žene so se letos /brale v Nanutovem motelu IHHIHIIIHIIIHIIIHHIIHIIIIIIIIIHHIIIHHHlHIHIMIIIIIIillIHHHnHHIHIinHIIIHUllllHHHIIIHIIIHIIHUnHIIIIIHlIlllllllllllIHniinHHIIIIHUlHHIIIHIIIHIIHlIlinHHlIHI Pojasnila o imenovanjih občinskih predstavnikov v okrajne šolske svete V zvezi z imenovanjem občinskih predstavnikov v okrajne šol ske svete je tisk objavil poročila o poteku sej in o stališčih posameznih strank. Iz celotnega poteka te akcije je razvidno, da se vsa ka stranka bori za svoja načela in za izvajanje svojih programov. Soglasno sklenjen in izveden bojkot šolskih volitev pa je pokazal, da se Slovenci posredno in tudi neposredno nočejo vključevati v okrajne šolske svete, ker .jih ne priznavajo in zahtevajo svoj posebni šolski svet. Bojkot je v celoti uspel in ni bil v ta organ izvoljen noben Slovenec. Zato je bilo pričakovati, da tudi po uspešnem bojkotu in po izjavah in stališčih političnih sil nobena slovenska občina ne bo izvolila svojih predstavnikov v okrajne šolske svete. Primorski dnevnik in Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki sta pomembne napore vlagala za to, da je bilo doseženo soglasje o bojkotu, bosta tudi v bodoče zagovarjala to načelno stališče. Takšno svojo politiko oslanjat?. na spoznanje, da bomo Slovenci v Italiji svoje pravice dosegli samo na podlagi enotne politične akcije okoli osnovnih vprašanj našega obstoja in razvoja ter ob solidarnosti in stvarni podpori demokratičnih ita lijanskih sil. V nadaljevanju objavljamo ti skovni poročili posoške federacije KPI ter Slovenske skupnosti, ki ju objavljamo v celoti. Tiskovno poročilo posoške federa cije KPI se glasi takole: »Polemika, ki je nastala ob ime- novanju -astonnikov občin v okraj ne šolske svete in neobjektivno po-ločan.je slovenskega tiska nas sili. da še enkrat pojasnimo naše stališče v zvezi z bojkotom volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, s samostoinim šolskim okrajem, z avtonomijo slovenske šole. Kot smo že trdili od vsega začetka, gre tu kaj za tri, čeprav med seboj povezane, različne probleme. Mislimo tudi, da njih izenačenje, poleg tega da prinaša precej zmede in nejasnosti, dejansko onemogoča vsak nadaljnji boj za avtonomijo slovenske šole. «Glede bojkota volitev v šolske okrajne in pokrajinske svete smo bili vedno proti taki zgolj negativni in protestni obliki boja. ker smo prepričani, da le-ta ne predstavlja najprimernejše oblike boja za našo današnjo s' urnost. Treba je. da danes slovenska narodna skupnost izkoristi v. ' tiste poti, ki ji lahko zagotovijo naprednejše položaje v boju za svojo uveljavitev in za svoj nadaljnji razvoj. Udeležba v šolskih svetili, čeprav ne bi predstavljala rešitve vprašanja, bi bila prilika za angažiranje širše šolske javnosti v boju za avtonomijo sloven ske šole. Slovenska manjšina ne potrebuje danes samo deklarativnih in protestnih potez, potrebuje pa vso ustvari a lnbst svojih komponent pri izkoriščanju obstoječih možnosti in pri iskanju novih poti v boju za. svoje pravice. «To ^a ne pomeni, da smo proti samostojnemu slovenskemu okraju ali celo proti avtonomiji slovenske šole, kot so nam nekateri pripisali. V zvezi s tem vprašanjem smo dali konkretne predloge v našem novem osnutku zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji in jih te dni disk utirar o s slovenskimi organizacijami in strankami. Pripravljeni smo tudi sprejeti predloge drugih, ker smo prepričani, da ne nosimo samo mi resnice in da mora biti na tem kot na drugih področjih na rod na skupnost čimbolj enotna. Zaradi tega nismo predstavili slovenskih list in Jovenskih kandidatov na novembrskih volitvah n pristali, da sc ne izvolijo Slovenci v mešane o kraine in pokrajinske šolske svete. «Če pa je bojkot staršev, dijakov in šolskega osebja lahko sprejemljiv kot skrajna protestna ak cija in zavrnitev avtonomije, kakršno predvidevajo pooblaščeni odloki, ni več razumljiv s strani občin. Tukaj ne gre več za komponente, ki predstavljajo samo šolo, tukaj gre za ustanove, ki predstavljajo slovensko stvarnost kot celoto in ki so edine priznane javne ustanove Slovencev v italijanski državi. Občine v okrajnih šolskih svetih ne zastopajo šole kot take, zastopajo manjšino kot teritorialno stvarnost in njeno povezanost s šolsko stvar nostjo. Gre tukaj za izredno pomembno funkcijo slovenskih občin, v katerih se narodna skupnost u veljavi,ja kot subjekt v družbeno političnem življenju države. Tega mnenja je bila tudi večina slovenskih občinskih svetovalcev in upraviteljev, ko je sklenila na skuoni seji v Dolini, da se izvolijo predstavniki slovenskih občin v šolske okraje. »Med drugim mislimo, da tudi ko bo prišlo do samostojnega organa. (Nadaljevanje na zadnji sirarnj Slovenske žene na Goriškem so v ten dneh praznovale in še pra znujejo svoj praznik, 8. marec. Praznik je zaobjel tak obseg, da je letos v Italiji, pa tudi drugod po svetu, zadobil tako širino, ki gre preko doslej tradicionalnih okvirov svetovnega demokratičnega gibanja. Kot smo že omenili, so na Goriškem praznovale prejšnjo soboto doberdobske žene, v sredo zvečer pa goriške. Te so se zbrale na družabni večer v Nanutovem motelu na Tržaški cesti. Prisotnili je bilo zelo veliko žena, o pomenu 8. marca je govorila Vilma Bregant, ki je prikazala vse dosedanje in tudi bodoče pobude ženskega iniciativnega odbora. Na tem srečanju je bila prisotna tudi delegacija občinske konference za družbeno aktivnost žensk iz Nove Gorice in njihova predstavnica je prinesla Goričankam pozdrav žena z onstran meje. Isti dan se je delegacija sloven skega iniciativnega odbora podala na žensko praznovanje v podgorsko predilnico in tu je Breganto-va izrazila, z nastopom v slovenščini in italijanščini, solidarnost delavkam te tovarne, ki si prizadevajo ohranili delovno mesto. Velja omeniti še. da so goriške žene poslale solidarnostno pismo Benečankam. ker jim je bila odpovedana dvorana, kjer naj bi praznovale 8. marec. Ženski iniciativni odbor vabi vsa prosvetna društva in skupine, kjer bodo drevi proslavljali ženski praznik, naj sprejmejo podobna solidarnostna pisma. Drevi bodo ženski prazniki v prosvetni dvorani v Pevmi, v domu Andrej Budal v štandrežu, v prosvetnem sedežu v Števerjanu. na sedežu prosvetnega društva na Peči. Podgorske žene se bodo se šle v gostilni na Oslavju, gabrske žene pa v gostilni v Sovod njah. Jutri popoldne bo kulturna prireditev v Kulturnem domu v Sovodnjah. milijard lir). Za izboljšanje cestnih zvez med jugoslovanskimi Brdi in Gorico bi porabili pol milijarde lir. Italijanska viada naj bi nakazala tudi milijardo in pol lir za svojstveno cestno povezavo med jugoslovanskimi Brdi in Novo Gorico na pobočju Sabotina, nadaljnjih 450 milijonov lir pa bi italijanska vlada dala za gradnjo ceste med Ravnami in Kolovratom na Tolminskem. Denar so torej nakazali, skupno z onim, ki je bil določen za potrebe tržaške pokrajine, pa dosega komaj polovico denarja, ki ga mora dati Italija za ureditev vsega, kar določa osimski sporazum. Odprta vprašanja so. kdaj bo ta denar prišel in kaj bodo napravili s preostalim denarjem, čigar porabe še niso določili. Pokrajinska lovska skupščina Jutri, v nedeljo, bo v prostorih trgovinske zbornice v Gorici letna pokrajinska lovska skupščina. Lovski sestanek se bč pričel ob 8. o-ziroma ob 9. (ob drugem sklicanju) ter bo obsegal poročila o delovanju in o finančnem stanju, predsedniku in podpredsedniku bodo poklonili spominsko listino, izvolili bodo novega predsednika ter zamenjali pet pokrajinskih svetovalcev. Skupščina bo sklepna, če bo navzočih toliko predsednikov lovskih sekcij, da bodo predstavljali vsaj polovico vpisanih lovcev v goriški pokrajini. Vpis še nanaša na lansko leto. Občinskega lovskega predsednika bo lahko nadomeščal član občinskega izvršnega odbora, ki bo za to prejel pismeno pooblastilo. Na skupščino so povabili tudi ravnatelje lovišč. Drevi ples goriških dijakov Goriški dijaki priredijo dicvi ples v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. V okviru tradicije, ki se je že ustalila, priredijo tokrat ples li-eejci. Nanj vabijo vso goriško mladino. Kot smo izvedeli, bodo prihodnjo soboto v isti dvorani priredili ples učiteljiščniki. Saviana Scalfi drevi v Gorici Na pobudo Piccolo Cineforum I* Gorice bo drevi v Avditoriju v Gorici gledališka igralka Saviana Scalfi izvedla recital o ženskem vprašanju v Italiji. Prebrala bo štiri italijanska dela sodobnikov in sicer «L’abitudine» Patrizie Carraro. Mia sorella sta appolaiata svlValbero della vita» Luciane Di Lello in dva izvlečka iz knjige Mio Marito» pisateljice Dacie Maraini. Occhinijeva in Gazzolo jutri na krminskem odru V mestnem gledališču v Krminu bo jutri, na pobudo domačega kulturnega krožka ARCI izvenabon-majska gledališka predstava rimske skupine »Comunita di teafro«. V njej igrata znana igralca Ilaria Occhini in Nando Gazzolo. Delo «VVilliam Shakespeare* Angola Del-iagiaeoma je režiral Gabriele Lavia. Prosveta Pri Bonelih bodo drevi ob 19.30 prli nov sedež domačega prosvetne društva »Kras«, kjer bo tudi me za novoustanovljeni fotokrožek, ki i luje v okviru tega društva. Fotoklub »Skupina 75» vabi člane prijatelje jutri ob 9. uri na trg Podturn, kjer bo delovni izlet po i cah tega goriškega predmestja. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 19. marca, izlet na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu SPD do četrtka, 16. marca. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «In una notte pie-na di pioggia«. Giancarlo Gtamiini, Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «11 bel paese*. Paolo Villaggio in Silvia Dionisio, barvni film. MOOERN1SSIMO 17.30-22.00 « Profes-sione reporter«, J. Nicholson m M. Schneider, barvni film, CENTRALE 17.15-22.00 »Indiana«. J. VVhitmore in E. Sam, barvni film. rt> »« « / rac PRINCIPE 17.30— 22.00 »L ultima o-dissea«. ENCELSIOR 16.30-22.00 «I0 ho pa-ura«. Gian Maria Volonte in Angelica Ippolito, barvni film tdo ponedeljka). J\ora Gorica in okolica SOČA «Dvoboj na Missouriju*. — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Beimondo v poslanstvu pravice«, francoski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Naloga majorja Leksa*, ameriški film ob 19.30, Praznik žena v Trstu in okolici Prisrčna srečanja žena Iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Na proslavi v PD «Tahor» na Opčinah je prvič nastopil novousta-• novljcni ženski pevski zbor Žene iz vseh vasi zgoniške -flbčine so se zbrale v dvorani ŠK «Kras», da .bi čimbolj prispevale k uresničitvi načela «Danes in vsak dan». ni. Zato lahko obžalujemo, da pleterski prior ni zapisal vsebine razgovorov med njim in partizanskimi obiskovalci. Tako lahko le ugibamo vsebine razgovorov z Ladom Kozakom, admiralom Vu-čerjem, Dušanom Rejo, Karlom Levičnikom, Stankom Černelčem, Marijanom Brecljem. Josipom Vidmarjem, Edvardom Kocbekom. Maksom Valetom, Janezom Vipotnikom. Jožetom Borštnarjem, F. Pirkovičem, Rudijem Pirkovičem, Jožetom Levstikom in še mnogimi drugimi, ki jih je pot pripeljala v pletersko kartuzijo, če bi v samostanu vodili spominsko knjigo partizanskih gostov, a nekakšen hotel revolucije je ta samostan vendarle bil, bi danes imeli občudovanja vredno in im presivno knjigo — katalog partizanskih imen in njihovih rodbinskih izvirnikov. Bil bi to verjetno spisek, ki bi s svojimi imeni, datumi in številkami povedal in razodel več kot kakšna učena razprava o osvobodilnem boju. Toda samostan in z njim vred osvobodilni boj sta poznala vse preveč hitri in menjajoči se utrip dogajanja, da bi mogla kronistova roka ujeti med črke in številke vse podatke vseh dni in vseh let vojne od njenega začetka pa do konca v maju mesecu leta 1945, In je že res, da je vsaka zgodovinska kronika ali vsak zgodovinski letopis le močno približen opis nekega splošnega in velikega toka zgodovinskega dogajanja. In je tudi res, da še tako skrben in natančen spominski zapis lahko zajame v svoji pripovedi le manjši del pi-ščevega doživljanja določenega političnega, socialnega, kulturnega . in vojnega toka tistega, čemur pravimo zgodovina. Zato so tudi priorjevi spomini le fragment, toda fragment take vrste in kakovosti, da tudi s svojo del-nostjo priča o pravi velikosti in veličini freske osvobodilnega boja, ki se je dotaknil in kasneie tudi sprejel vase pletersko kartuzijo. In ko zdaj v miru, ki ga vsaj neposredno več ne ogroža vojna, pač pa ga le pestita ekološka nesreča slovenskega ozemlja in pa rak močno razvitega socialnega samoljubja nemajhnega števila pripadnikov sodobne populacije, moramo pomisliti na dejstvo, da nikomur ni bilo lahko med leti 1941 in 1945. Tudi pleterskemu priorju ne. Teh težav ne zmanjšuje tudi dejstvo, da sta politična, socialna in idejno moralna topografija in morfologija teh let na videz zelo jasni, saj poznata krepko in prepričljivo razmejitev, ki na eno stran postavlja partizane in njihov boj za svobodo, na drugo stran pa pisano druščino bele garde, domobrancev. okupatorjev. Ta jasna razdelitev pa seveda nikakor ni ukinila zapletenosti odnosov znotraj enega ali drugega voju jočega se področja. ’ Ostrina, ki je bila značilna za boj in spopad med pristaši' osvobodilnega giba nja in njihovimi okupatorskimi BOJAN ŠTIH Pleterski prior List iz dnevnika, Na Blokah, julija 1977 nasprotniki, nikakor ni dopuščala nobene oblike akademske in viteške vojne, kakršno sta si zamišljala še Clausewitz ali pa Bo-naparte. To je bila vojna brez rokavic in brez pravil. In tudi brez minimalnih zakonov, kajti tako Italijani kakor tudi Nemci in njihovi «,slovenski* sodelavci so s svojimi dejanji ukinili vsa določila vojevanja, kakršna je do leta 1999 še poznalo mednarodno vojno pravo. Od tod seveda vsa zapletenost boja in odnosov v tem boju. Zato je prva priorjeva odločitev odpreti vrata kartuzije partizanskim bojevnikom sama po sebi najlažja, čeprav je bila obenem tudi najbolj usodna in v posledicah tudi najbolj daljnosežna. Voditi kartuzijo v omenjenih zapletenih odnosih in obenem v do skrajnosti zaostrenih in surovih razmerah vo.jevanja seveda ni bila lahka naloga in je od voditelja samostana zahtevala kar precej politične preudarnosti pa tudi smisla za psihološko analizo nosilcev bojnega dogajanja in spopadanja. A ti lastnosti je Josip Edgar Leopold vsekakor imel v obilni meri. Treba .je namreč pomisliti, tudi na to. da kartuzija stoji na tistem delu slovenskega ozemlja, na katerem se v vojnih letih še ni povsem izgubil spomin na kmečko vojno, na staro pravdo in na kmečko gibanje za zemljiško odvezo v devetnajstem stoletju. Ugotoviti moramo celo to, da so vojna leta močno obudila in okrepila stara pro-tifevdalna čustva in motive v kmečki sestavi osvobodilnega gibanja in njegove vojske. Ob vsem tem zato ne smemo podceniti dejstva, a to počnemo velikokrat, da je velika večina človeške bojne sestave partizanske vojske bila iz vrst kmečke populacije. Ta pa je iz povsem jasnih in razumljivih zgodovinskih razlogov poskušala skozi socialno optiko narodnoosvobodilnega boja videti in tudi odpraviti vsa nerešena vprašanja kmečkih lastninskih pravic, davčnega položaja in splošnega socialnega statusa bajtarja, malega in seveda tudi srednjega kmeta, če uporabimo to precej zastarelo, dogmatično in shematično socialnopolitično razdelitev in kategorizacijo kmečkega prebivalstva. Zaradi vseh teh zgodovinskih in socialnoekonomskih razlogov ne smemo biti presenečeni, če se med posamezniki v osvobodilnem gibanju zelo močno pojavljajo v razvojnem in družbenem pogledu zelo zapoznele protifevdalne strasti in pobude. Marsikateri v ognju uničeni dolejnski grad je potrdilo poskusa uresničevanja teh zgodovinsko zapoznelih pobud in strasti. Ponekod so narekovali požig rn raz-rušenje gradov in graščin vojaško strateški in taktični razlogi. V mnogih primerih pa so razde .ianje povzročili zapozneli in anahronistični protifevdalni čustveni in socialni instinkti. Želja petnajstega. šestnajstega in sedemnajstega stoletja se je lahko uresničila šele v dvajsetem! Tudi pleterska kartuzija je bila nakaj-krat v podobni nevarnosti, prior o tem tudi piše. Vendarle pa je zmagala razsodnost v vrstah partizanskih bataljonov in brigad, ki je končno ohranila pletersko kartuzijo, kljub ogorčenim bojem, ki so potekali znotraj njenih zidov. Ta razsodnost pa se je kaioak lahko trdno naslonila na čisto osebnost pleterskega priorja in na njegovo politično in nacionalno opredelitev. V vseh številnih zapletenih situacijah je pleterski prior pokazal svojo moralno moč, hitrost duha in človeško odločnost. Zato je znal in zmogel razrešiti vse situacije ki so se v vojnem času pojavljale pred samostanskimi zidovi in znotraj njih. Človek bi dejal, da je pleterski prior več vedel o zgodovini in politiki in o političnih in čustvenih motivih in strasteh boja in revolucije, kot pa to razkriva njegova skorajda suho dokumentarna spominska pripoved o usodi kartuzije med vojno Vse to kaže, da se .je dobro in temeljiti spoznal na tektoniko zgodovinskega razvoja in teoretično in praktično plat politike in revolucije. . Priorjev molk o teh vprašanjih ne zanika, pač pa potrjuje njegovo politično in zgodovinsko vednost. Poldne je. Nastal je lep sončen dan. V daljavi in v trepetajočem opoldanskem sončnem zraku se kaže silhueta Snežnika. Poslušam blagoglasno zvonjenje, ki si želim. da bi vedno ostalo in nikdar izginilo. Zvon in sonce v zenitu. In pomislim, kako so prenapete-ži v prvih povojnih letih prepovedovali zvonjenje v cerkvenih zvonikih, češ da moti našega človeka ali pri delu ali pri počitku. Kolikšna je bila ta laž, porojena iz bedaste dogmatične nestrpnosti in oblastniškega napuha, ko da bi lahko zvonjenje spremenilo ali celo zaustavilo tok zgodovinskih in družbenih premen in presnov. In mislim na Schillerja in Župančiča in na njuno pesniško podobo o zvonjenju. In na dejstvo, da celo Ljubljanski zvon, velika priča našega kulturnega razvoja, ni preživel časa. v katerem se je s tolikšno ihto u-veljavilo antizvonjenje. Naj bo zahvaljena usoda, ki je orepre čila. da se ni kdo lotil Cankarjevih besed, stavkov in prisno-dob o zvonjenju in o zvonovih. Stalna, večno obnavljajoča se zgodba o človeški nestrpnosti, ki se pojavlja na vseh segmentih človeške družbe in celo med tistimi ljudmi, ki želijo videti naprej. Ko tehtam ravnanje econskega nadškofa Marcela Lefebvra in njegov s tradicionalnostjo obarvani in obteženi boj z novimi načeli vatikanskega koncila in sedanjo papeško administracijo in močjo, postaja misel na pleterskega priorja vse manj in manj politično-zgodovinsko opredeljena in se poizkuša vse bolj in bolj približati njegovi človeški podobi in vsebini. O tem, da je pleterski prior bil sveti mož. ki veruje, pravzaprav, ki misli, čuti in nosi Boga v sebi, o tem ne more biti nikakršnega dvoma. Ta Bog, ki je prebival v pleterskem priorju kot moralni zakon in mera in ki je priorju pomenil moč upanja v trenutne zemeljske odrešitve in v večne odrešitve v metafizičnih skrivnostih neba, je bil Bog ljubezni, dobrote in pameti. Bil pa .je ta Bog poln tudi strpnosti, zakaj kljub priorjevemu pogledu v neznana posmrtna prostranstva mu je pustil odprte zemeljske oči. Moralna in nacionalna katastrofa škofa Rožmana in njegovih oboroženih kaplanov se je začela s telesno, zemeljsko slepoto, spričo katere niso videli in niso mogli videti ne ljudstva in njegovih potreb ne stiske vojnega časa in sovražnikovih dejanj. Usoda pleterske kartuzije med vojno pa nam pripoveduje, kako je prior brez ponarejenega sentimenta, brez patosa in brez konservativne romantike ostal zvest ljudem na slovenski površini zemeljske krogle in kako .je znal živeti s kmeti, razumniki in delavci, skratka z dolenjskimi ljudmi, kakršne je ustvaril čas po svoji politično-zgodovinski in socialni potrebi. Smisel za človeško stvarnost, za vsebino človeške komedije je pomagal pleterskemu priorju razreševati vsa tragična metafizična in gnoseo-loška dilematična nasprotja med Bogom in revolucijo, med vero in komunizmom. Ločil je zemlio Od neba in sprejel podmeno, da razreševanje zemeljskih problemov ni nasprotovanje iracionalnim zakonom neba. S to svojo odločitvijo pa je postal svoboden zemeljski človek. Ohranil je v sebi svobodno neodvisnost pogledov na stvari in reči socialnega in političnega univeržiirHa slovenskega človeka, kakršne so se mu predstavljale in razodevale v njegovem življenju, zlasti v času med vojno in pred njo. Svojih pogledov in svoje vere pleterske prior ni vsiljeval nikomur. Josip Edgar Leopold je seveda pripadal združbi, ki je imela svojo doktrino in svojo hierarhijo, toda nikdar ni čakal na odločitev zunaj sebe, marveč se je odločal vedno sam, to pa v soglasju s svojim verskim in nacionalnim prepričanjem. Odločal pa se je lahko samo zato, ker je nosil v sebi svobodo in svobodnega De-miurga, ne pa v zemeljsko politične in versko utilitaristične spone ujetega in v teh sponah tudi zavrženega boga. Zaradi v pravičnost naravnega socialnega in političnega čuta in pa zaradi naravne življenjske dobrote. ki jo je nosil v sebi, je pleterski prior imel nadvse dragoceno sposobnost modro in strpno razčlenjevati in se znajti v vrednostnih pojavnih oblikah človekovega ravnanja, katerega, kot vemo, oblikujejo in določajo o-sebni psihofizični, pa nazorski, socialno statusni in emotivni dejavniki. Ob njih pa seveda tudi splošna človekova kultura duha. Obenem pa je bil prior sposoben zelo hitro odkriti in doumeti vse. razsežnosti nevrednega človekovega ravnanja, zlasti takrat, kadar to ravnanje prevzema nase težo zločina, nasilja in krvavega obračuna. Josip Edgar Leopold ni bil formalno in v ritualni e-stetiki bivanja omejen moralist... Njegov religiozni, politični in kulturni čut zaradi svoje kritične in analitične narave namreč nikakor ni dovoljeval nobene oblike pedagoškega in zato tudi utilitarističnega poučevanja človeka, kaj je dobro in kaj je slabo. Pleterski prior je bil človek zgleda, a ta zgled je pojmoval kot delo, kot odločitev, kot pogum in končno tudi kot moč biti močnejši, kot pa je silen strah pred smrtjo. Zato je bil sposoben opaziti tudi to, kdaj se v sistemu dobrega začne pojavljati slabo. In ko je zna) meriti, vrednotiti in razločevati, je seveda bil pripravljen sprejeti tudi popravke v svojem lastnem mišljenju in ravnanju. če je tako zahtevala teža kakega trenutka. Ta knjiga spominov pa priča tudi o tem, da je pleterski prior kritično spremljal osvobodilni boj, zato je tudi znal in si upal povedati svoje pomisleke ob nekaterih sektaških ravnanjih posameznih pripadnikov v partizanskih enotah, kj so imele opraviti s pletersko kartuzijo. Vendar pa je priorjev kritični čut dal prednost pojavom, s katerimi je soglašal, pred tistimi posameznimi pojavi, s katerimi Josip Edgar Leopold ni bil zadovoljen in ki jih kljub vsej svoji veliki izpričani in potrjeni strpnosti nikakor ni mogel sprejeti. Če želimo biti pravični v svoji sodbi pričujočih vojnih, kartuzijanskih in partizanskih spominov, bi morali najbrž reči. takole: pleterski prior .je v VPjnih letih s svojo dobroto, modrostjo, predvsem pa s svojo tankočutno politično stjo veliko pridodal k etični moralni vrednosti osvobodilne# boja. Velika zgodovinska in P1*" lomna obdobja ustvarjajo in kujejo velike osebnosti, a to .1* s svojo izvirnostjo pleterski nr'° vsekakor bil. Njegovo ravna®), ni bilo ne sentimentalno huma® stično m ne pragmatično, še manj pa je bilo podobno agiranju ** kega zgodovinsko zapoznelega • lantropa. Pleterski prior ie w dejavni človek svojega časa. duhom in ravnanji globoko zaKO-renin.jen v svoji dobi. Smemo i'e" či, da je bil moderen človek svojih zemeljskih desetletjih, svojim odkritim in odprtim rav nanjem v družbenih in nacio®a_ nih zadevah, s svojim poudarje" nim in jasnim spoštovanjem 1 vekove osebnosti, njene neodv' nosti, zlasti pa njenih pravic ®° svobodnega življenja in do sv0. bodnega kritičnega razmišljam in odločanja, z vsemi temi vse-kakor dragocenimi lastnostmi sv je narave je pleterski prior P°' stavil vzgled človeka, na kri*" rega ne kaže pozabiti v našem sedanjiku Pleterski prior .je P1? padal tistemu toku v naši social' nopolitični in ide.jnokultumi dovini, ki sta jo pred mnogim desetletji predstavljala Janez » vangelist Krek in goriški nadsk® Sedej. Tok. ki ga je v letih ®" svobodilnega boja dopolnilo, širilo in poglobilo ravnanje " tona Breclja, Aleša Stanovnika in mnogih drugih zdaj že mrtvi in nekaterih še živih osebnost' vrst nedogmatičnega katoliške« kroga in krščansko socialne (* zato tudi socialistične) levice. Fabrice del Dongo je prišel J parmsko kartuzijo, da bi km** umrl zaradi svoje velike l.jubez^ ske nesreče. Pleterski prior P* se je vrnil v svojo kartuzijo Gorjanci, da bi preživel še kaj let zdrave starosti in £**”* sreče, zakaj vedel je, da ie mejah svojih sposobnosti in m®' nosti izpolnil med vojno sV^: nacionalno, versko in človesk dolžnost. Vrnil se je v mir. bi se spočil in premislil, kaj se je zgodilo med leti IM* 1 1945. Večer je spet. Ave Maria. ** ni pa se zdi, da slišim pletenj' veliki zvon, kako pozdravlja sj’ jega gospodarja in zapoveduj in mu kaže s svojo glasbo P°v v samoto samostanske celice. , kateri bo poslej prebival in rij! prior. V celico, v kateri pa J , sip Edgar Leopold ne bo 'j nikdar sam, zakaj z njim ****; na vekomaj silhuete zeodovi®*' nočne postave iz bojujočega * ljudstva in spomini iz revolucij*. Tu na bloškem gorskem sleme® je zdaj mima, tiha tema. In.**!! zde so na nebu. In po nakljucJ poslušam ta večer grandiozno lo Franza Liszta CHRISTU»-Glasba, polna polifonije. janskega korala in cecilijanskeg muziciranja. Pot nemirnega beja k neznanemu Bogu. In mislim na milo človeško P*-dobo pleterskega priorja. KONEC JUGOSLAVIJA - ZDA RED LETENJA OD 1. APRILA 1978 Dragi potniki! Predstavljamo vam novo Jatovo floto DC-10 — letalc s katerim boste lahko potovali v drugi polovici leta 1978. DC-10 je simbol sodobnega letala s širokim trupom v njem pa je 282 potniških sedežev. DC-10 je pojem kakovosti in udobja, v letalu DC-1C se potovanje spremeni v oddih. JU 502 JU 500 JU 501 JU 503 707* 707* 707* 707* 3 1 5 2 6 4 FY FY LT - GMT* FY FY 10.00 10.00 d. BEOGRAD* +1 a. > t 10.15 10.15 10.45 a. ZAGREB* +1 d. 09.30 11.50 d. ZAGREB a. 08.30 (2) (6) 11.00 a. LJUBLJANA +1 d. 09.15 12.00 d. LJUBLJANA a. 08.15 (4) 16.00 16.00 . „ a, NEWYORK >4 d. 19.00 19.00 (3) (1/5) J (KENNEDY AP) (1/5) (3) Pojasnilo znakov 1 = ponedeljek 2 = torek 3 = sreda 4 = četrtek 5 = petek 6 = sobota 7 = nedelja d = odhod letala a = prihod letala LT = lokalni čas GMT = čas po Greenvvichu 707 = B-707 Za vse informacije in rezervacije se obrnite na najbližjo agencijo ali na poslovalnico JAT, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340 ali 314-341. • = od 17. julija naprej DC-10 Med pričakovanji in resničnostjo JAKA ŠTULAR V trenutku, ko izzvenevajo sklepne besede predstavnikov vseh petintridesetih udeleženk beograjskega sestanka konference za evropsko varnost in sodelovanje, ki so poskušali vsak s svojega zornega kota (in posebnih interesov) oceniti delo sedmih mesecev, je utemeljeno mnenje, ki ga je v zelo pretehtanem nastopu izrekel švedski delegat Bengt Arvidsson: »Prezgodaj je še za temeljito oceno rezultatov beograjskega sestanka... Ni težko razumeti, če so mnogi, ki so prišli na sestanek z velikimi pričakovanji za njegov uspeh, zdaj morebiti razočarani.« Zares je težko postaviti beograjski sestanek v pravo perspektivo. To bo mogoče šele, ko se bodo duhovi pomirili in ko bo mogoče ocenjevati njegove dosežke in njegove pomanjkljivosti s potrebne razdalje. Toda vprašanju, ali bo beograjski sestanek s svojimi rezultati poglobil odnose med udeleženkami, ali bo okrepil varnost in razvoj sodelovanja v Evropi, zlasti popuščanja napetosti, se ni mogoče ogniti. To je osrednje vprašanje, na katerega bo dala odgovor prihodnost. Toda, tako je poudarilo veliko govornikov, popuščanje napetosti je tu in tu bo ostalo, kajti kdor bi mu nameraval škodovati ali ga zavreti, si bi nakopal hudo odgovornost. Prav na beograjskem sestanku se je (kot je rekel jugoslovanski delegat Pešič) nujno pokazalo, do kod je prišlo popuščanje napetosti. »Ta sestanek dokazuje, da detant še ni v zadostni meri postal stabilen, celovit in univerzalen proces.« Tega procesa ni mogoče okrepiti brez povezave političnih plati popuščanja napetosti z vojaškimi ukrepi, brez procesa razoroževanja. Ce je kje razlog za razočaranje nad rezultati beograjskega sest.an ka, potem gotovo v dejstvu, da je »logika blokovskega gledanja na proces KVSE« (Milorad Pešič) onemogočila konkretne predloge nevtralnih in neuvrščenih držav z nesprejemljivo utemeljitvijo, da težijo k spreminjanju in reviziji sklepne listine Mandat sklepne listine — kot je poudaril švedski delegat Arvidsson -r za poglobitev in razširitev ukrepov za krepitev vojaškega zaupanja je jasen, Ta logika blokovske izključnosti je naložila beograjskemu sestanku, čeprav nikakor ni in ne bi smel biti ideološka konferenca, »dodatne obremenitve«, je rekel Pešič: z »nestvarnimi pričakovanji druge strani«. Tako sovjetska ožina, zakoličena v januarju, ki jo je Julij Voron-cov včeraj znova potrdil v zaključnem nastopu, kot »pretirane ambicije« na področju človekovih pravic in svoboščin, ki jih je Arthur Gold-berg v svojem sklepnem govoru znova opredelil kot temelj »detan-ta s človeškim obličjem in okvi- rom«, so nemalo pripomogli k osiro-mašenju sklepnega dokumenta. Zaradi enega, ki vztrajno (in ne brez uspeha) cilja k pasivni revizi ji sklepne listine, kot zaradi druge ga, ki je vtaknil prst v občutljivo rano stvarnosti dežel »realnega so cializma«, je sklepni dokument okr njen za tisto podporo, ki bi jo moral beograjski sestanek dati razo rožitvi, oziroma povezavi vojaških in političnih aspektov popuščanja napetosti. In ne samo to: blokovska izključ nost (pa tudi »višji interesi« super sil, ki se nekje, v globalnih okvirih kljub vsemu stikajo) je izbrisala iz raznih načrtov za sklepni doku ment operativni del, nove zamisli in predloge na gospodarskem področ ju, čeprav je bilo doseženo soglasje o celi vrsti koristnih pobud. Se več: medblokovsko baranta nje je izbrisalo iz sklepnega dokumenta predvidene stvarne in otipljive ukrepe za poglobitev sodelovanja med državami, institucijami in posamezniki na humanitarnem področju, vključno s temeljnimi svoboščinami, ki so pač nedeljiva celota — tako klasične kot nove, družbene. Številna priznanja, ki so jih de ležne ob sklepu beograjskega se Stanka neuvrščene in nevtralne dr žave — med njimi posebej Jugosla vija kot gostiteljica — potrjujejo dejstvo, da je bil ravno njihov enot ni nastop tisti, ki je največ pripo mogel — ker je bil brez ožine, od prt za vse iniciative in prost blokov skega tekmovanja — da sklepni do kument kljub odsotnosti števil nih bistvenih sestavin poudarja po men popuščanja napetosti v Evro pi in Sredozemlju, da podčrtava po men procesa KVSE in njegovo po litično veljavo, da znova potrjuje voljo udeleženk, da bodo v celoti uresničevale vsa določila sklepne li stine iz Helsinkov, da izpostavlja bistveni pomen spoštovanja tega zgodovinskega dokumenta za raz voj procesa popuščanja napetosti Beograjski sestanek bi bilo narobe ocenjevati samo po dolžini in vsebini njegovega sklepnega dokumenta, čeprav bi bilo mogoče dose či več. Helsinška sklepna listitta v celoti ostaja vodilo za prihocjpp^t: . vsa'določila veljajo za vse. Beograj ski sestanek je zagotovil kontinui teto krepitve varnosti in sodelova nja v Evropi. Zdaj, ko se izteka zborovanje petintridesetih v Beogradu v razpetosti med (neuresničenimi) pričako vanji in upanji za prihodnost, je v duhu tega upanja (kljub mogočim nihanjem od Beograda do Madrida) veljavna ugotovitev jugoslovanske ga delegata, ki je dejal, da temelji ta (in burna) izmenjava mnenj o uresničevanju sklepne listine pušča za seboj bogat fond, poln pobud ki jih ni mogoče kar tako prepustiti pozabi. Prečrtane žarnice Poljska TV opozarja državljane, naj varčujejo z električno energijo — Premagovanje teh težav v okvirih SEV POSEBEJ ZA DELO ^ARšAVA, 7. marca — Poljska televizija že več mesecev zapored, iz večera v večer, opozarja državljane, naj pogas-Oejo odvečne žarnice, pa električne peči in električne štedilnike. Med dnevnikom, v premoru med programom, se na ekranu pojavi vsem dobro znana dvakrat prečrtana žarnica, 'rnes pa se oglašajo še napovedovalci in poročajo o uspehu vseh teh pozivov k varčevanju. dovolj, saj Je že zdaj čutiti za 2000 megavatov primanj kljaja. Poljska vlada, ki se sooča s težavami pri realizaciji in vesticij, išče rešitev drugod, v racionalizaciji porabe električne energije. Strokovnjaki so ugotovili, da industrija in železnice, za katere gre 75 odstotkov vse energije, porabijo več, kot bi zares morale. To najbolj zgovorno osvetljuje podatek, da na Poljskem za en dolar nacionalnega dohodka porabijo 2 kilograma goriva, v Franciji 0,8 in v Zahodni Nemčiji 0,9 ki lograma. Eden od glavnih razlogov za tako razsipništvo je nere alno nizka cena goriva In energije. Pri skupni ceni proizvodnje znaša poraba goriva in energije komaj 4 od stotke. Podobno Je tudi v sosednji Češkoslovaški, kjer mora država za eno kilovat no uro odšteti 3,5 krone, dr-žavljan pa plača za kWh sa mo četrt krone. Tako kot nekatere druge države SEV razpolaga Polj ska z zastarelimi energetski mi obrati, ki kar požirajo ga rivo, dajejo pa neustrezen efekt. Program obnove vseh teh naprav je počasen, lani so uresničili samo 75 odstot- 'oljska je s približno sto lijardami kilovatov, koli-r jih proizvede na leto, :d desetimi največjimi pro-ajalkami električne ener-e na svetu Vlaganja v pro-odnjo goriva niso majh-- vsak tretji zlot porabijo energetske investicije. Moč ijskih elektrarn Je danes )mkrat večja kot leta 1950, rati pa se je poraba elekt-ne energije v istem času večala za več kot dva istkrat. Ta podatek priča iaglejši industrializaciji dr. 'e, a poraja tudi več dva 'V: ali ni med drugim po->a energije nesmotrna? idajšnje težave in omejit-pri porabi električne ener e so še hujše zlasti zaradi hude pri gradnji novih ktram. Zaradi tega, ker tateri agregati niso začeli "atovati pravi čas, so po. mike v letu 1976 in 1977 krajšali za 1600 načrtova 1 megavatov. Zato bi mo i v tem letu nadomestiti nude pri graditvi velikih ktram Belchatow, Polaniec Opole; graditelji se ubada z velikimi težavami v zve-s preskrbo in transporti. Menijo, da bo do konca a 1978 začelo obratovat.! tal novih agregatov z moč-2470 megavatov. To pa ni kov od načrtovanih nalog, zaradi česar so porabili 400.000 ton premoga več, kot so predvidevali. Letos so precej denarja vložili v razvoj premogovnikov. Zdaj grade šest modernih rudnikov, do konca leta pa naj bi proiz vajali približno 210 milijonov ton premoga za domače pot. rebe m izvoz. Zmogljivosti 18 rudnikov, ki se modernizirajo in širijo, se bo-do pove čale za približno 70 odstot kov. Načrt za varčevanje pred videva revizije in spremembe v organizaciji in tehnologiji poizvodnje, da bi Iz industri je odstranili vse tiste stroje in naprave, ki trošijo elekt rično energijo v pretirani meri. Včasih zaležejo tudi najbolj preprosta sredstva. Vrsto zdajšnjih težav skuša Poljska urediti skupaj z državami SEV. Konec leta bodo dogradili 2800 kilometrov dolg orienburški plinovod pri katerem je sodelovalo se dem držav SEV, te države pa bodo v zameno naslednjih dvanajst let dobivale 15 mi lijard kubičnih metrov plina na leto. Veliko si obetajo tudi od mednarodnega viso. konapetost.nega omrežja MIR ki bo imelo 26 linij in ki bo povezovalo mnoge vzhodnoevropske države. Vse kaže, da energetska kriza, ki Je zajela ves svet ni prizanesla niti državam SEV Zaradi tega vidijo Poljska in druge socialistične dr žave izhod v graditvi Jedr skih elektrarn. ILIJA MARINKOVIČ Množična podpora kitajskemu kongresu PEKING, 8. marca — Po končanem zasedanju vsekitajskega nacionalnega kongresa (parlamenta) in poiitično-posvetovalni konferenci demokratične fronte, ki nedvomno predstavljata pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju Kitajske, so v Pe* kingu organizirali množično manifestacijo. Nepregledne množice so s transparenti (na sliki) izrazile podporo sprejetju nove ustave (na Kitajskem sedaj pripravljajo ustavne spremembe), hkrati pa tudi vsem odločitvam in resolucijam, ki jih je med zasedanjem sprejel vsekitajski kongres. Telefoto: Hslnhua Enakopravni stiki z vsemi državami Skupina jugoslovanskih novinarjev v Kampučiji — Glavne naloge revolucije PHNOM PENH, 7. marca (Tanjug) — Posebni Tanjugov poročevalec Slavko Stanič v svojem prvem poročilu iz glavnega mesta Kampučije piše, da so se odgovorne osebnosti te države odločile, da se v svoji zunanji politiki še naprej drže načel neuvrščenosti. »Frtzadevamo si, da bi navezali dobre m prijateljske stike z vsemi sosedi in drugimi državami z vsega sveta. Pri tem se ravnamo po politiki neuvrščenosti oziroma po načelih o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav ter spoštujemo pravico vsakega naroda, da samostojno in suvereno odloča o lastni usodi. Po dolgi in hudi vojni ter toliko žrtvah, ki smo jih imeli v boju za osvoboditev domovine, za spoštovanje naše suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti naših meja, je pogoj za vse to poglabljanje enakopravnega sodelovanja z drugimi državami Tako je dejal generalni sekretar zunanjega ministrstva demokratične Kampučije So Hong v pogovoru z jugoslovanskimi novinarji, ki se od sobote mude v tej državi Generalni sekretar zunanjega ministrstva je pojasnil povabilo njegove vlade — naj jugoslovanski novinarji kot prvi iz Evrope obiščejo Kampučijo in st na kraju samem seznanijo z uspehi socialistične preobrazbe države — s prijateljskimi vezmi in zaupanjem, značilnim za odnose med državama. Gostitelji so novinarje seznanili z glavnimi smermi in nalogami kampučijske revolucije, ki si je »z lastnimi silami postavila temelje za svojsko pot v socializem« Med svoje dosedanje uspehe prištevajo, da že pridelajo dovolj poljščin, predvsem riža, hkrati pa si prizadevajo, da bi spet stekla proizvodnja v tovarnah in da bi zgradili nove železnice in obnovili ceste. ,Črnska preobleka' Rodezijski »interni sporazum« zagotavlja beli manjšini oblast in privilegije — Zaostritev oboroženega boja OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, 6. marca — Rodezijskemu premieru lanu Smithu, ki mu upravičeno gre vzdevek največji sodobni provincialni politik, se je posrečila daljnosežna strateško-taktična poteza: ustavni sporazum s tremi afriškimi politiki o vzpostavitvi »vladavine afriške večine« v Rodeziji. Tega so po treh mesecih pogajanj v petek dopoldne ceremonialno podpisali v Salisburjju. Glavne postavke pakta med Smithom, Sitholejem, Muzo-revo in Chiraujem so: do konca letošnjega leta naj bi Rodezija namesto manjšin ske vlade bele manjšine do bile vladavino afriške večine ob hkratnih 10-letnih ustav besedami, Rodezija naj bi po stala neokolonialistična tvorba, zasnovana na zvezi med bele in rastočo črnsko bur žoazijo Smith bo, kot vse kaže obdržal popolno kontro lo nad ključnima vzvodoma j obiasti, vojsko in policijo, mh jamstvih za manjšino. V j V naslednjih desetih letih pa prehodnem obdobju bo imel mu še zmerom preostane glavno besedo izvršni svet - možnost takšnega ali dru-štirih podpisnikov^ pakta, pn j gačnega puča zoper afriške partnerje. Vsekakor je s tem čemer Smith obdrži naslov premiera, vendar se bodo štirje politiki menjavali na predsedniškem položaju. Tekoče' posle bo vodila paktom postavil London in VVashington pred dejstvo. Ndabaning: Sithole, ki |e presedel najmanj HT let v vlada - s 16 ministri, kot I Smithovih zaporih in Je kot kaže —, sestavljena po kiju | predsednik stranke Z/fNtf (to ču pol predstavnikov 260.TTO'] zdai vodi Robert Slugabe) be cev in pol predstavnikov j imel sloves revolucionarja, si 6.5 milijona Afričanov Via je z vrnitvijo iz izgnanstva da bo pripravila referendum o novi ustavni ureditvi in zatem volitve na podlagi splošne volilne pravice. Kaj je kdo s paktom pridobil in kaj izgubil? V petek podpisani spora zurr je Smithu in njegovim prinesel dovolj jamstev, da bo dejansko glavno besedo v deželi vzlic bodoči »črnski po lif.ični preobleki« ohranila bela manjšina z razvejanim siste mom kolonialnih privilegijev pridobljenih in utrjenih v zadnjih sto letih Z drugim’ in paktom s Smithom brž kone zagotovil eno vodilnih mest v prenovljeni državi: premiera ali predsednika re publike V zadnjih mesecih je postal vzhajajoča politič na zvezda v taboru »zmer nih« zlasti še ko je dosegel prebeg šesterice vodilnih po močnikov škofa Muzoreve na svojo, stran. Po poročilih iz mozambi škiti virov Sithole uri svoje vojake v Ugandi, z ugand sk.m orožjem dobljenim v Za.ru in Ugandi Njegov oseb ni svetovalec Je Američan Ne vilie Romain. Zambijski pred sednik Kaunda je Sitholeja lani obdolžil sestajanja s šefom južnoafriške obveščeval ne službe BOSS. Sithole dobiva tudi finančno pomoč šefa multinaoionalne družbe LONRHO, Rowlandsa, moža z velikimi investicijami v Rodeziji in velikim vplivom na afriškem jugu. Sitholejevi otroci študirajo v ZDA na ra čur, Lonrho. Tako nič kaj prijazno sodijo in trdijo o Si-tholeju v taboru njegovih nasprotnikov. Abel Muzoreva, nadškof metodistične cerkve v Rodezi ji, skuša ohraniti legendo »nalpopularnejšega politika v Rodeziji« Čuti se zapostavlje nega, kar zadeva stike s tuji no ki izmed treh afriških podpisnikov pakta- očitno zad nje čase daje prednost Sitho leju V delno zadoščenje mu je uradno vabilo^r London, kamor je prispel v ponedeljek pri čemer bo imel za popotnico zadnjo izjavo bn tai.skega zunanjega ministra Owena, da pakt »utegne biti začetek mirne rešitve« rode zt J skega vprašanja. Muzore vu v nejevoljo pa njegov partner in tekmec Sithole potuje v ZDA referirat ame riški vladi. Chirau je med četverico na-manj pomemben. Razen zvenečega naslova senatorja in vrhovnega plemenskega samostojnosti in ultrakonser-vativnosti neznatna. Od Smitha je povsem odvisen, saj je kot poglavar na vladnem plačilnem seznamu. Po nedavnih pogajanjih na Malti z voditeljem patriotič-ne fronte Zimbabveja, Nko-mom in Mugabejem, je an-glo-ameriška stran po prevladujočem mnenju dejansko pokopala misel na samostojno in odločno uveljavljenje svojih, lani septembra ob javljenih predlogov o prihod nosti Rodezije — Zimbabveja. V zlasti kočljivem polo žaju Je London, ki je med narodnopravno še zmeraj nosilec oblasti v Rodeziji kot bivša kolonialna metropola, ki ji je Smith novembra 1965 odrekel poslušnost ln razglasil UDI (enostransko neodvisnost) Spretni Smith je zdaj na papirju ustregel kini zahtevam: splošni volilni pravici in načelu o vlada vin: afriške večine. London in Washington sta tore’ /daj pred dilemo, ali priznati »interno rešitev« v Rodeziji, kar bi potegnilo s seboj ključno olajšavo za Smitha — odpravo gospodar skih sankcij. Nadaljnje odprto vprašanje je usoda sklada za razvoj Zimbabveja v višini poldruge milijarde dolarjev, obljubljenih v anglo-ameriških predlogih. Na dlani je, da bi vsako mednarodno priznanje sa-lisburyjskega pakta navrglo Britaniji in ZDA še hujšo krit’ko iz vrst ne samo pa-triotične fronte, marveč tudi predsednikov petih frontnih držav in dobršnega dela članic organizacije afriške enotnosti ki je pred dnevi v Tripoliju vnovič potrdila pod- vsem bistven.m anglo-ameriš- poro patriotični fronti kot edinemu predstavniku ljudstva Zimbabveja. V Mozambiku dokaj javno izražajo bojazen; da interna rešitev prinaša mladi republiki neposredno nevarnost rodezijske agresije. Partizani Roberta Mugaheja imajo namreč zavetje v Mozambiku, prav tako pa tudi v Tanzaniji Dar-es-Salaam Je prek uvodnika v »Daily News« pred dnevi dal vedeti, da kompromis z »zmernimi« politiki v Rodeziji ni mogoč. Zambija, kjer so borci Nko-move ZAPU, pa prav tako pričakuje nadaljnjo zaostri tev odnosov s Salisburyjem. Kot vse kaže, je Joshua Nkomo po oznanilu pakta v Salisburyju pohitel Iz Zambije v Mozambik na nujne posvete z Mugabejem Patri-otična fronta je s tem paktom namreč izrinjena. J02E ŠIRCELJ Povsod so begunci V Afriki sta slaba dva milijona beguncev — Največ, 515.Q00, jih je v Zairu —r. Premalo denarja za pomoč OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, marca — Od Alžirije na severu do Lesota in Sva-zija na jugovzhodu, od Senegala na zahodni obali do Etiopije, Afarov in Isov ter Kenije na vzhodni obali Afrike — povsod so begunci, ki so jih afriški nemiri in vrenja pognali v druge države. Nedavno štetje Je pokazalo skoraj natanko 1.600.00(1 beguncev, raztresenih po 27 deželah te celine. K temu številu pa je potrebno dodati še okoli 1,8 milijona ljudi, ki so se vrnili ali se vračajo na domove, kar je ena redkih svetlih točk v tem žgočem problemu. Ti podatki, ki jih je zbralo britansko krščansko združenje za pomoč beguncem, se poglavarja, ki mu jih Je do I v nadrobnostih sicer ne uje. delil Smith, je njegova po majo z ugotovitvami visoke litična teža prav zaradi ne- | ga komisariata OZN zn be- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|llllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||imi|H||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||,|l|||mm„||||, | v | I „Cudno vedenje režiserja Ljubimova" Kadar se sovjetsko časopisje javno loti zdaj 60-letnega režiserja Jurija Ljubimova iz moskovske ga Teatra na Taganjki, v sovjetskih kulturnih krogih pozorno prisluhnejo: v svojem 12-letnem ustvar. janju na odrskih deskah Taganjke je Ljubimov namreč postal pojem najbolj pogumnega gledališkega novatorja v Sovjetski zvezi in odnos do njega je Cesto barometer odnosa do novih iskanj v sovjetski kulturi nasploh. Tako je bilo lani, ko se je Ljubimov spustil v precejšnje tveganje z odrsko postavitvijo »Mojstra in Margarite«. svojčas na-padanega in še danes ne docela priznanega Mihai-la Bulgakova: v partij- skem glasilu »Pravda« je bil deležen kritičnih pripomb, češ da ni znal po litično in časovno orne jiti dogajanja na odru, ki da tako izzveneva v aktu alni politični izziv. Kritika je imela sicer precejšen odmev, ni pa bilo ka kih posledic: »Mojster In Margarita« bosta to sobo. to ponovno na sporedu Teatra na Taganjki. sam Ljubimov pa ie smel odi ti na daljšo turnejo po Franciji in Italiji, s čimer ie prejel posebno priznanje. Toda že pri odhodu na turnejo so nanj izvedli svojevrsten pritisk, s tem da so zahtevali, naj se opredeli do »zloglasnega« beneškega bienala, posvečenega disidentom. Ljubimov je v intervjuju za glasilo KP Italije »Unitš« izjavil, da nasprotuje te- mu, da se njegovo ime pojavlja na programu, ki ga sam »hi preučil in uskladil« — in vplivni sovjet, ski tednik »Literaturnaja gazeta« Je to izjavo nemudoma objavil, Toda po prihodu v Pariz je Ljubimov izjavo demantiral, češ da jo ie tednik po pačil in da ga bo po vr nitvi v Moskvo tožil. Ljubimov se je pred me sečem vrnil v Moskvo in literarni tednik zdaj Jav no sprašuje, kako neki bi bilo razložiti »skrivnostno štorijo« z Jurijem Liuh’mnvim in ntegovo »več kot čudno vedenje« Pariški demanti Ljubimova nikakor ni bil ume sten, zdaj trdi »Literatur-ka«: tisto obsodbo iz »Uni-ta« je tednik povsem ver no povzel, brez bistvenih popravkov. Ne drži, kar je povedal Ljubimov dopisniku »Humaniteja«, da Teater na Taganjki ne da biva nobenih državnih do. tacij in da si osebje deli plače iz »skupnega kotla« in vsi enako. Lani je moskovski mestni svet, navaja »Literaturka« odobril Teatru na Taganjki 32.000 rubljev dotacij za plače, letos pa 34,000, za popravilo teatra je šlo Okence v svet v Parizu. »Literaturnaja gazeta« pravi, da želi ob tej zadevi postaviti »piko na i«, kar pomeni, da želi režiserja s Taganjke diskreditirati, Književni tednik po vrsti zavrača vse trditve, ki jih je povedal Ljubimov med gostovanjem v Parizu, v prvi vrsti dopis niku glasila KP Francije »Humanitč«. Zanimivo je, da sta v tej polemiki največkrat citirana lista ravno »Unit.š« Ih »Humani-tč«: glasili italijanske in francoske partije namreč pogosto kritizirata urad ni sovietski odnos do modernističnih smeri v sovietski kulturi. Tako bi bilo mogoče domnevRt.i, da kritika nosredno leti tudi na niilu. češ gleite, v kakšni neorUetni godili se lahko znajdete s takim ravnanjem .,. 370.000 rubljev iz državnih sredstev, za gradnjo novega teatra — nedaleč od starega — pa poltretji mi lijon rubljev. NI res, trdi nadalje tednik, da so plače za vse enake, temveč so igralci razdeljeni po kategorijah — 20 jih je v višji, 30 v prvi ka tegoriji itd — pa so ust rezno temu tudi plačani. Spodbijanje trditev Jurija Ljubimova torej ne gre na račun njegovega ustvarjanja, marveč za docela tehnične rpči. In vendar je način, za kate rega se je odločila »Lite raturka«, vse prej kot do cela tehničen. Tednik nam reč trdi, da se je Ljubimov »obrnil po vetru«, po tem ko je francoski tisk označil njegov teater za staromoden, v katerem da so arhaične scenske rešitve v slcgu neoimpre- sionizma izpred 50 let, brez sledi kakega nova-torstva . . In po teh po raznih ocenah, meni »Li teraturka«, je Ljubimov uvidel, da mu škodujejo njegove poprejšnje obsodbe beneškega bienala disidentov in da se mora izkazati z večjim »uporništvom«, sicer mu grozi izguba niegovega »nova terskega ugleda«. Namig je jasen: Ljubimov naj ne igra na svoje novatorstvo, naj ne propagira svojega posebnega položaja v sovjetskem gle dališkem življenju, naj si po vsej sili ne išče naklonjenosti na zahodu, sicer — sicer bi utegnil izgubi ti svoj dozdajšnji privile gij »izvoznega artikla« sov. tetske kulture Tako bi bi. lo mogoče razumeti ne-podnisani kritični članek v »Literaturni gazeti«, ki skuša Ljubimova diskreditirati z njegovimi izjavami in demantiji zato, da bi ga po svoje disci pliniral. Gre potemtakem za »teh nično potezo«, zakaj njegovega ustvarjanja v teat ru se »Literaturka« ne lo. teva. Teater medtem igra naprej in na njegove predstave ie praktično nemogoče priti, tolikšno zanimanje vlada pri moskov skem občinstvu In Tea ter na Taeanikt napovedi! le že nove, po vsem sodeč nič manj izzivajoče premiere: med nitmi odr sko delo o Picassu ali pa stavtt.ev dramatizirane novele Juriia Trifonova »Hi ša na nabrežiu«. ki je bi la uradno že kritično ocenjena ... TIT DOBERSEK llllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll gunce, vseeno pa kažejo na razširjenost in zaostrennst te afriške tegobe. Begunsko vprašanje se je naselilo na tej celini v petdesetih letih v Severni Afri. ki, ko so se prvi begunci začeli zgrinjati v Alžirijo, Ma roko m Tunizijo. Razlage o vzrokih se med seboj dokaj razlikujejo, posrečena pa se zdi formulacija Vseiitriške konference cerkva (AACC), ki združuje prote stantske cerkvene organi zaet. je m se ;e večkrat oprede lila proti rasizmu, da so be gunci »ljudje, ki so peš, z lastnimi nogami, izbrali prostost«. Od kolonializma podedova. ne. največkrat umetne meje, ki marsikje ločujejo narodnostne skupine in ustvarjajo manjšme, ki so večkrat izpostavljene zapostavljanju in preganjanju ter meddržavni spori, k; nujno prizadevajo velike skupine prebivalstva — vse to je povzročilo, da je zadnje čase okoli ;j,4 mi lljona Afričanov bilo delež, nih trpkega statusa begunca Po omenjenih podatkih ima največ beguncev Zair 515.000 Ti so pretežno a An gole Napeti odnosi med An golo in Zairom spričo zair skega podpiranja angolskega desničarskega gibanja FNLA v marsičem preprečujejo ublažitev, kaj šele ureditev begunskega vprašanja Angola — z 225.000 Degun. ci - je na drugem mestu Največ beguncev je iz Zaira zatem pa Iz Namibije Po zatrtem uporu v zairsiki pokrajini Shaba lansko pomlad je dotok beguncev silovito narastel. Tanzanija — sama Se zme rom med 29 najmanj razvit) mi deželami na svetu — se ubada s prehranjevanjem in dajanjem zaposlitve kar 164 tisoč beguncem Največ |lh je lz Burundija, lz časov okoli aprila 1972, ko so sprožili pogrom na pripadnike večin, skega ljudstva Hutujev m jih okoli 100.000 pobili. Kar se Jih je rešilo, še zdaj večji del živijo ali životarijo v Tan zani.li pa tudi v Ruandi in Zairu. Sudan, s 135.000 begunci na tretjem mestu, ima največ prebežnikov iz Etiopije oziroma eritrejske pokrajine v tej deželi. Veliko, okoli 90.000, je tudi beguncev lz Ekvatorialne GvL neje, ki se nikakor niso mogli sprijazniti s trdo roko on-dotnega državnega poglavarja Maciasa Ngueme. Ti so našli zavetje v Kamerunu in. Gabonu. Iz Ugande Je ušlo več tisoč državljanov, obenem pa ima ta dežela kar 120.000 begun, cev. ki so prišli iz Sudana, Ruande in Zaira. Zambija ima 72.000 beguncev - največ iz Rodezi.je-Zimbabveja, pa tudi lz Namibije. Bocvana je po uporu v Sowetu in drugih afriških naseljih v Južni Afriki postala pribežališče mladine na begu pred rasističnim preganjanjem. Takoj za njo je Lesoto, država, povsem obko. Ijena od južnoafriškega ozemlja. Število beguncev narašča v republiki Afarov in Isov (bivšem Džibutiju), kar je posledica ogadenske vojne Za begunce skrbe razne mednarodne, državne, verske ustanove, pri čemer je sploš. na ugotovitev, da vsej dobri volji navkljub v povprečju ne morejo niti priskrbeti v«, čim beguncev življenja, ki bi se prida razlikovalo od hude revščine Tako nekateri viri navajajo, da visoka komisi. )* OZN za begunce ne premore zadovoljivega proračuna - leta 1976 je mogla Afriki nameniti komaj kakih pet milijonov dolarjev - razen tega ima pa deloma vezane roke. ker lahko ukrepa samo na povabilo vlade, pod okri. Ije katere so se zatekli begunci. Urad za nastanitev ln Izobraževanje beguncev, ki sodi pod Organizacijo afriške enotnosti, se zaradi pomanjkanja denarje prav tako ne more prav razmahniti Kot rečeno, ob vsem po. manjkanju ki ga trpe begunci. |e dobro znamenje v tem, da se »e več beguncev zadnja leta vrnilo na domove ali se tj« odpravljajo, kot nh je prisiljenih biti na tujem. Senčna stran begunskega problema v Afriki pa je v naraščajočem številu beguncev iz držav, ki so zaplete, ne v spopade - ali so pod peto rasističnega nasilja — se pravi zdaj z afriškega r*>-ga in sle) ko prej iz Rodezije tn Južne Afrike. JOŽE ŠIRCELJ Razdrobljenost je cokla Združitev Agrarie in Krasa bo trdnejši temelj za kraškoobalno kmetijstvo in živilstvo — Pod skupno streho vse od vinogradnikov, pršutarjev in hotelirjev SEŽANA, 7. marca — Razdrobljeno kmetijstvo in živilstvo ohalnokraškega območja dobiva z združitvijo Agrarie iz Kopra in Krasa iz Sežane v sestavljeno organizacijo združenega dela trdnejši temelj za oblikovanje kmetijskoživilske celote. Včeraj in danes so namreč oblikovali pet novih delovnih organizacij, ki jih bodo v petek združili v novo sestavljeno organizacijo, ki naj bi bila podlaga za nadaljnje povezave na tem območju. Zamisel o povezavi obalnega in kraškega kmetijstva ter živilstva ni nova. Zlasti na obali so večkrat skušali uskladiti interese ter načrt neje in dolgoročneje zastaviti razvoj kmetijstva, živilstva. Čeprav so se povezave v reprodukcijske in dohodkovne celotne ponujale tako rekoč same od sebe, vendarle niso našli skupnega jezika. Hkrati pa je postajalo vedno bolj očitno, da je razdrobljenost in neorganiziranost kmetijstva cokla razvoja v celotnem kraškoobal-nem gospodarstvu. Z združevanjem in organiziranostjo kmetijstva m živilstva v večje kmetijske živilske celote po vsej Sloveniji — za zdaj sta izjemi samo Dolenjska in Koroška — so postali razvojni programi posameznih kmetijskih organizacij na obali še bolj vprašljivi. Agraria z 955 zaposlenimi je v zadnjem obdobju sicer dosegla nekaj pomembnih rezultatov. Uspehe so zabeležili zlasti pri obnovi vinogra dov in sadovnjakov. Zdaj imajo 450 ha lastnih vinogradov in 120 ha sadovnjakov Obnovili in povečali so vinsko klet, zgradili nov obrat za proizvodnjo brezalkoholnih in alkoholnih pijač in podobno Sicer pa Agraria s sedmimi temeljnimi organizacijami {»kriva območje treh obalnih občin. Podobne uspehe so dosegli tudi v Sežani, vendar s to razliko, da je Kras Sežana imel pri integracijah več uspehov kot Agraria. V nekaj letih je iz male kmetij ske zadruge z majhno in za starelo vinsko kletjo nastalo eno najmočnejših podjetij v tem delu Primorske Kras Sežana, ki je nastal z združevanjem kmetijstva, trgovine in gostinstva ima sedaj že okoli 1.400 zaposlenih delavcev, ki združujejo svoje delo v sedmih temeljnih organizacijah. V zadnjem času so dogradili vinsko klet v Sežani, obnovili vinograde, zgradili sodobno pršutarno ter več gostinskih in trgovskih objektov. Poleg teh dveh organizacij se s kmetijstvom na tem območju ukvarja še Droga, kateri sta se priključili tudi kmetijski zadrugi Lucija in Izola. Delamaris, je sicer smelo zastavil načrte, vendar jih sam verjetno ne bo zmogel. Vse to pa seveda ni bilo dovolj za skladnejši in hitrejši razvoj kmetijstva in živilstva na kraškoobalnem območju, ki ga zahteva razvoj drugih dejavnosti, še zlasti pa turizem. Sestavljena organizacija bo Betonska pahljača Nova ljubljanska jugovzhodna vrata bodo odprli maja — Most, cesta in podvoz 220 milijonov - Odčepljen promet LJUBLJANA, 7. marca — Iz navidezne gradbeniške zmešnjave okrog Karlovškega mostu, ki bo samo še dobri dva meseca predstavljal najožji mestni prometni zamašek, je že dobro viden nov betonski most čez Gruberjev prekop, ki je vsaj na oko v celoti dograjen. [Vlanjka le še 700 metrov štiripasovne ceste, ki bo takoj za njim po nasipu »preskočila« vkopano dolenjsko železniško progo. Prav te dni ji z betonskim usekom utirajo pot skozi glino, vodo ln blato, ki ga je tu na pretek. V prvi polovici maja bo desna polovica nove štiripasovne ceste čez Gruberjev prekop in poglobljeno železniško progo odprta za promet, v celoti pa jo bodo odprli, kakor pravi vodja Gradisovega gradbišča Alojz Gregorič, do predvidenega roka 1. julija oziroma do nastopa visoke turistične sezone. Karlovško cestno pahljačo, ki v resnici predstavlja nekakšen prometni lijak, saj bo na mestni strani široka 28, na dolenjski pa 24 metrov, so začeli graditi decembra 1975. leta, ko so zvrtali prve luknje za pilote Po krajših zapletih okrog temeljenja — spričo slabšega terena, kot so pred- videvali, so morali na levi strani Gruberjevega prekopa namesto do 27 potisniti pilote 42 metrov globoko — je lani čez vse leto občutno primanjkovalo cementa, vendar gradbeniki navkljub temu in slabemu vremenu vendarle dohitevajo predvidene roke. Novi Karlovški most, dolg 95 metrov predstavlja samo del razvejene cestno-promet-ga cestnega lijaka oziroma jugovzhodna mestna vrata v Ljubljano, ter pomeni samo del razvejane cestno-promet. ne pahljače, saj bo prastari most v soseščini s starimi cestnimi priključki skoraj v celoti ostal v rabi za lokalni promet. KARLOVŠKI MOST MAJA — Maja meseca, obljubljajo graditelji novega Karlovškega mostu, bo na cesti proti Dolenjski izginil prometni zamašek, ki nas je jezil toliko časa. Foto: Sveto Busič Novi most stoji na 18 po 130 centimetrov širokih pilotih, od katerih jih je pol na ljubljanski, pol na dolenjski strani. Od starih cest, ki se z obeh strani Gruberjevega prekopa stekajo na Dolenjsko cesto in z njo na Karlovški most, bo postala slepa le Ulica za gradom ki bo poslej dovozna pot za hiše, ki so tod obstale. Na obeh straneh kar-lovškega cestno-železniškega vozlišča se je moralo umakniti sedem starih hiš in eno gospodarsko poslopje. V grajski hrib, takoj za starim mostom, te dni grizejo buldožerji, da bi ga toliko spodrezali, kolikor je potrebnega prostara za cestno deteljico. Cez novi Karlovški most in železniški nadvoz bodo speljali 700 metrov štiripasovne cestft, ki^bo "imela ,dva po sedem metrov široka vozna pasova,, kolesarski ste-zi, pločnika za - pešce in pod-porne zidove. Cesta se namreč v rahlem loku dviga na most in nasip, zato bo kake štiri metre višje kot stara v ravni črti pohitela mimo in nad staro proti Dolenjski. Maja, ko bodo gradbeniki zaključevali dela na obeh železniških usekih in predorih pod karlovško prometno de-teljico, prvi bo dolg 80, drugi 100 metrov, bodo za 54 dni zaprli železniški promet, kar pomeni, da bo spet oživel Dolenjski žetezniški kolodvor, kakor pravijo gradbeniki. Medtem ko stari Karlovški most te dni čez dan še kar »požira« dnevni promet, postane skoraj neznosen zamašek v zgodnjih jutranjih m še posebej ob zgodnjih popoldanskih urah, ko promet vse do četrte ure le korakoma »odteka« čez stari in mimo novega mostu Sredi maja bo torej ta najtesnejši mestni za. mašek odčepljen, s čimer bo Ljubljana prometno nedvomno lažje zadihala. NIKO LAPAJNE združevala pet novih delovnih organizacij: kmetijstvo, mesnopredelovalno industrijo, notranjo trgovino in zunanjo trgovino ter gostinstvo in turizem Sedež dveh delovnih organizacij bo v Kop ru, drugih treh pa v Sežani Bistvo nove organiziranosti je oblikovanje reproduktivnih in dohodkovnih celot, kot so povedali na Krasu Sežana. Tako so v novi delovni organizaciji kmetijstvo, ki so jo oblikovali včeraj v Kozini, združili vso primarno kmetijsko proizvodnjo \ bivših delovnih organizacij Agrarie Koper in Kras Sežana, kopr sko in sežansko vinsko klet, mlekarno, kobilarno, kmetijski servis in proizvodnjo brezalkoholnih in žganih pijač V tej delovni organizaciji sta poleg šestih delovnih organizacij — Klet Sežana, Vina Koper, Mlekarna, Kobi lama, Excorado in Kmetijski servis — še dve temeljni organizaciji kooperantov, ki trenutno združujeta okoli tisoč kmetov. RAJKO OCEPEK Mrzlične letališke priprave Mariborsko letališče bo pripravljeno zamenjalo ljubljanski Brnik MARIBOR, 9. marca — Ma. riborsko letališče bo julija in avgusta zamenjalo ljubljanski Brnik, ki mu bodo popravili že močno dotrajano stezo. Do takrat pa morajo v Mariboru še marsikaj zgraditi, tako da ne bo zastojev, saj pričakujejo dnevno okoli 50 poletov, temu pa moramo prišteti še čarterske lete in nekaj mednarodnih poletov. Med prvimi deli bo dograditev upravne zgradbe. Seda nja je že premajhna. Zgradi ti morajo priročne 1000 kva dratnih metrov velike skladiščne prostore, hangar veli kosti 32 krat 32 metrov, v k a terega bodo lahko spravili sedanjo gospodarsko letalsko floto, to je štiri’'rfianjša letala. Nad pristaniško zgradbo bodo zgradili razgledno plo šča-d- Iz mariborske smeri bodo zgradili sedem metrov 1 široko cesto in uredili križišče v Orehovi vasi, tako da bosta oba vhoda, iz celjske in mariborske smeri, varna. Prav tako morajo kupiti sodobno, tako imenovano sita omrežje za varno pristajanje in vzletanje letal in pa vso po-trebno radiofonijo. Vse skupaj naj bi veljalo 45 milijonov dinarjev, denar je že zagotovljen. Seveda pa to ni vse. Da bi bilo letališče res dograjeno za medcelinski zračni promet bi potrebovali vsaj 700 metrov daljšo vzletno stezo. Na sedanji sicjer lahko pristajajo največja letala, zaradi teže in prekratke steze pa ne morejo vzleteti. JOŽE JERMAN Majhna slovenska stanovanja Največ jih sezidamo pri nas, toda na »skromnih kvadratih« LJUBLJANA, 9. marca — Zaostajanje stanovanj, ske zidave, ki ga je bilo opaziti vse lansko leto, se je obdržalo tudi ob koncu leta, saj so lani v družbenem sektorju v Sloveniji dokončali 8.218 stano vanj, kar je za 11 odstotkov manj, kot so jih dokončali v letu 197S. Hkrati pa je bilo tedaj v Sloveniji še 11.603 stanovanj, ki so jih še zidali, kar je toliko kot leta 1976. Tudi lani so v glavnem zidali predvsem enosobna in dvosobna stanovanja in je zato tudi povprečna površina lani zgrajenih družbenih stanovanj v Sloveniji sorazmerno nizka, saj znaša le 56,8 kvadratnega metra. To pa je v primerjavi s površino stanovanj, ki jih zidajo ponekod drugod, precej manj. Tako je znašala povprečna površina stanovanja, ki so ga lani v družbenem sektorju dokončali na Kosovem 64,7 kvadratnega metra, v Črni gori 61,5, v Bosni in Hercegovini 61,1, v ožji Srbiji 60,5, v Makedoniji 60,1, na Hrvaškem 59,5, v Vojvodini 57,5 in v Slove niji le 56,8 kvadratnega metra. Nasprotno pa Slovenija glede na število prebivalcev še naprej zida največ stanovanj v Jugoslaviji. Statističnih podatkov o vseh stanovanjih, ki so jih lani pri nas dokonča li, sicer še ni. Ce pa pre računamo število lani dokončanih stanovanj v družbenem sektorju na prebivalca, pa vidimo, da je prišlo lani novo stanovanje v Sloveniji že na vsakih 220 prebivalcev repub-like,, ri^grvaškem je pri-šio na vsakih 361, v Vojvodini na 474, v ožji Srbiji na Il'iv v Makedoniji na 48f!, v 'Bosni in Herce govini na 540, v Cmi gori na 639. na Kosovem pa tele na 3.598 prebivalcev. Po podatkih slovenske ga zavoda za statistiko so lani v Sloveniji v družbenem sektorju dokončali največ stanovanj v obči-ni Ljubliana-Bežigrad. in sicer 1.168. občina Mari-bor jih je dokončala 765 Liubliana Most,e-Pr>ne 597, LJuhljana-šiška 439 in Kranj 420 stanovanj. Najmanj pa so jih zgradili v Laškem 26, Mozirju 20. Lenart 17, Postojni 10. Slovenski Bistrici 9 in v občini Kočevje le dve sta novanji. Potemtakem so bile po oodatkih zavoda za stati st.iko lani turu tri občine, kjer v družbenem sektor ju niso dokončali nobenega novpga stanovanja. Te občine so Grosuplje, Logatec in Metlika iLJA POPIT NOV ODDELEK KLINIČNEGA CENTRA Boj z bolečinami Oddelek za zdravljenje bolečin bo uporabljal izkušnje stare kitajske medicine — akupunkturo in moksibustijo LJUBLJANA, 8, marca — V starem delu Kliničnega centra se je rodil nov oddelek centralne anesteziološke in reani-macijske službe, oddelek za zdravljenje bolečine, ki ga bo vodila prim, dr. Jasna Miillerjeva. Na otvoritvi so bili tudi člani delegacije kitajskih zdravnikov, ki so pri nas že deset dni. Slavnostni trak je tako prerezal predsednik |kademije za tradicionalno medicino v Pekingu dr. Ci Cung-pu. Njemu in njegovim kolegom je dr. Mullerjeva, ki ji je kitajska vlada pred časom omogočila šolanje oziroma študij na Kitajskem, tudi posredovala vso hvaležnost »svojim učiteljem, ki so mi omogočili spoznati in naučiti se zdravljenja z akupunkturo in moksibustijo, kajti plod njihovega dela je, da lahko vgrajujemo kitajsko tradioio-nalno medicino v naše zdravstvo.« Dogodek, ki so ga mnogi, ki so že slišali za ohrabrujoče nove načine zdravljenja bolečin, in bi se mu radi podvrgli, težko pričakovali, je s kratkim nago- vorom počastil tudj generalni direktor Kliničnega centra Zdravko Krvina. Uvodno besedo je imel, v imenu kirurških služb, prof. dr. Bojan Klun, ki je tudi rekel, da se »bolečina s časom ne spreminja, od nekdaj je enako surova in neusmiljena.« Posebno anesteziologi, 'e dejala dr. Mullerjeva, se pri svojem vsakdanjem delti ukvarjamo s problemom, kako preprečevati bolečine, zato ni čudno, da je prav tovrstnim specialistom zdravljenje bolečine še posebno blizu. Zametki novega o I Jelka izvirajo izpred treh let in ves ta čas se je z bolečino ukvarjal skrbno zasnovan tim strokovnjakov, ki sicer niso ime- li uradnega pečata, zato pa so bili tem bolj delavoljni. V novem oddelku tako zdaj sodelujejo poleg anesteziologov še nevrofiziolog, nevrolog, nevrokirurg, ortoped, onkolog, klinični psiholog, fiziater in socialni delavec. Vsak od njih bo, kot je to delal doslej, zdravil bolečine v okviru svoje specialnosti, s specifičnimi metodami. V primeru zapletenih in nejasnih primerov bodo problem bolečine pri pacientu reševali interdisciplinarno, se pravi, da bodo šele po skupni presoji, diagnostiki in ovrednotenju bolečine naredili tudi načrt za zdravljenje z eno od metod oziroma z več metodami, ki se bodo med seboj dopolnjevale, hkrati. Akupunktura je seveda le eden od načinov, s katerim bodo zdravniki na tem oddelku pacientom lajšali in jim »odvzemali« bolečine VESNA MARINČIČ , Kiseljak" gre za med Slatina iz novega, ne-grenkega vrelca — Več kot milijon steklenic SARAJEVO, 7. marca — Sarajevska slatina »kiseljak« se je nenadoma začela zelo dobro prodajati. Kolektiv »Sarajevski kiseljak« je imel še predlanskim velike izgube, lani pa je nenadoma končal poslovno leto z dvema milijonoma ostanka dohodka. To so dosegli z boljšo tehnologijo, novo organizacijo dela, slatino pa so začeli črpati iz novega vrelca, ki ni grenak, kot je bila voda i* prejšnjega. Uspeh je bil tar kaj tu. V lanskem januarju so prodali 753 tisoč litrskih steklenic »kiseljaka«, v letoš. njem pa že kar 1,1 milijona steklenic. Sicer pa trdijo, da bi lahko iz vrelca »Kiseljak« načrpali dovolj slatine za vso Jugoslavijo. »Kiseljak« je sicer za nekaj dinarjev cenejši od drugih mineralnih vod. B. N. PRAZNIK INŽENIRCEV Pol kilometra rova na uro Inženirska enota Svetozarja Vulikiča si je lani priborila naslov najboljše v •ILA Strokovnjaka gradi praksa, dobro vojaško enoto pa kolektivni duh CELJE, 6. marca Na današnji dan pred 35 leti je pionirska četa vrhovnega štaba izvedla svojo najpomembnejšo akcijo. Poleg porušenega mostu čez Neretvo v bližini Jablanice so »pionirji« postavili nov most in tako omogočili prehod 4.(100 ranjencem ter glavnini partizanskih sil. V spomin na ta dan je 7. marec postal praznik inženirskih enot JLA, od katerih si je enota Svetozarja Vulikiča lani priborila naslov najboljše na ljubljanskem arma. dilem območju. »Pri vzgoji in urjenju vo. jakov, bodočih inženircev. se izogibamo teorije. Pomembnejše je praktično delo. Le tako si vojak pridobi lahko potrebne izkušnje, ki so mu pri dokaj zahtevnem, odgovornem in natančnem delu nujno potrebne,« je poudaril Svetozar Vulikič. PRAZNIK V DELOVNEM VZDUŠJU — Inženirske eno. te JLA, ki danes praznujejo, so veliko prispevale k povojni graditvi naše domovine Vojaki so doslej s svo-iimi rokami ter s pomočjo najsodobnejših strojev zgradili vrsto cest, mostov, vodovodov .. Tudi na praznik ne bodo počivali. Pred njimi je še vrsta nalog. Foto: arhiv Dela NIC VEČ »KONJIČEK« Mali vojni muzej Od mladostne zagnanosti do edinstvene razstave Janka Stuška in Tomaža Budkoviča — Kmalu novi prostori? BOHINJSKA BISTRICA, 8. marca — Še zmeraj je tako, da nam že takrat, ko racamo še v plenicah, določijo, kaj gre h komu: deklicam punčke in' pentlje, dečkom pa loki in puške. Jn kaj je potem lahko bolj vznemirljivega za mladega poba, kot je trenutek, ko najde čisto pravo puško? Tudi tako bi lahko začeli zgodbo o malem vojnem muzeju v Bohinjski Bistrici, ki se je začela leta 1962, ko je prišlo do pomembne fantovske kupčije: petnajst metrov najlonske vrvice in tristo dinarjev za avstroogrsko oficirsko paradno sabljo M-77. S to kupčijo je takrat dvanajstletni Janko S. Stušek postavil s prvim eksponatom temeljni kamen za današnji »Mali vojni muzej«. Mladostna zagnanost in iznajdljivost ne poznata ovir. Bridki sabljici sta se kmalu pridruži .a še ruski štirirobm bajonet in avstroogrski sanitetni nož, nato pa so v hišo na Vodnikovi 19 začele prihajati tudi druge stvari. Najprej seveda »ilegalno«, kajti nobeni rnami najbrž ne bi bilo všeč, če bi vedela, da Ji sin nosi v hišo bombe tako mirno kot navadna kurja jajca. Cez dve leti je Jamto Stušek s pomočjo Tomaža Budkoviča, ki bi mu lahko rekli kar specialist za I. svetovno voino, toliko ve o njej, začel s Krna, Lemeža, Šmohorja in okolice tovoriti stvari, ki so tamkaj ostale po letu 1917. Kot so se nabirala leta, so se nabirali tudi vojni »spominki«. Leta 1973, ko se jim je s svojimi primerki priklju čil tudi Budkovič, se konec decembra prvič pojavi ime Mali vojni muzej, nekaj mesecev kasneje pa sta odprla prvo razstavo. številne so bile poti, po katerih so prišli predmeti v muzej. Veliko jih je iz okolice Bohinja, največ pa jih je prispelo s Krna, s fronte. Po osmih urah hoje v eno stran, s težkim nahrbtnikom, da so se pretegnili jermeni. Večkrat je bilo zbiralcema med spanjem za streho nad glavo le nebo. Vsak predmet je spremljal neko življenje. Največkrat v smrt. Na stenah in policah muzeja drugujejo nekdaj grozeči si angleški, avstroogrski, ruski, italijanski bajoneti, če lade, preluknjane s cepinom, govore o krčevitem boju. Čevlji — v nekaterih sta našla še kosti — o fantih in možeh, ki niso nikoli več našli poti domov. Nogavice, pol iz koprivnih vlaken, govore o pomanjkanju, prav tako čev lji z lesenimi podplati, ki jih je svojim vojakom namenila rajnka Avstroogrska. . S fronte so podkev italijanske mule, avstroogrska sablja še iz leta 1869, ostanki itali janskega vojaškega telefona, municija, čutarice, prestreljena lobanja, konzerve s Šmohorja, ki so celo bolje datirane kot marsikatera konzerva danes. Kaj vse bi lahko povedal graviran nož bosanskega vo jaka, drobne umetnije iz lesa, ki so jih izrezljali ruski vojni umetniki, da so zanje dobili pol kilograma kruha O prvi svetovni vojni go vore še sablje, oznake, odli- kovanja, jedilna knjiga avstrijskega intendanta, časopisi, v katerih je Avstroogrska do konca zatrjevala, kako dobro jim gre, dopisnica sedmega celovškega pešpolka, origi nalna avstrijska »specialka«. na kateri so pisali na Koro škem tudi slovenska imena, avstrijske dereze, osebni predmeti vojakov, zobna pasta Odol. Drugi del muzeja sestavljajo spomini na drugo svetovno vojno, predvsem so v njem stvari, ki so povezane s partizanskim Bohinjem. Več stvari je, ki govore o jeseniško-bohinjskem odredu Uniforma komandanta I. oa. taljona odreda Antona Zni-darja, pa drugega bataljona Franca Selana-Brince Poseb no vrednost predstavlja dnev nik tega odreda. Poleg nje gove zastave, na kateri modri, na zaradi let že prehaja v si vino, je tudi titovka nekda njega jeseniškega župana Zvana. O krutosti vojnih dni pri poveduje obleka domačina Slavka Ogrina. Kot nemški vojak se je leta 1943 predal na ruski fronti. Vrnil se je leta 1946, z 22 leti in 47 kilogrami, telo pa so mu po krivale cape, sestavljene iz garderobe štirih armad. Mu-zeju je odstopil tudi križec, deteljico in srce z verižico, ki jih je čudovito, če se sme upe-rabiti ta beseda za tiste čase, izdelal iz živalskih kosti s koščki stekla. S seboj je prinesel tudi košček mila, ki je bil tedaj včasih vreden to. liko kot življenje. Mali vojni muzej domuje v Stuškovi domači hiši. Petkrat se je selil iz prostora v prostor. Vsega skupaj je v muzeju več kot 600 razstav ljenih predmetov, precej pa jih je še v zabojih, ker za nje na policah in stenah ni prostora. Kljub desetletjem, ki so minila, pa imajo ljudje Po domovih še marsikaj. Neka teri se za nobeno ceno noče jo ločiti od teh spominov, še pred dvema letoma je nekdo našel nad Koblo italijansko puško, prislonjeno ob drevo, skupaj z 200 naboji v dveh nabojnjačah m tremi italijan. skimi ofenzivnimi bombami. Za mali vojni muzej, ki niti ni več mali in je zaradi pred. metov iz nekoliko »podcenje. vane« prve svetovne vojne nekaj posebnega, je šlo ogrom no časa, denarja, ljubezni. Janko Stušek, vodja kadrovske službe v leski Verigi, in Tomaž Budkovič, geolog v ži-rovskem rudniku urana, sta opravila veliko, edinstveno delo. Zdaj bi bilo treba mu-zeju najti ustrezne prostore. Morda bodo Bohinjci našli boljše okolje kot je nekoliko umaknjena Vodnikova 19, kjer bi si muzej lahko ogledalo čimveč ljudi. VLASTA FELC »KONJIČEK« JE ZRASEL — Mali vojni muzej je prerasel tako denarnice svojih ustanoviteljev kot prostore zasebne hiše. Da pa bi bilo praktično delo čim uspešnejše, se je treba seznaniti tudi s teorijo. Pouk poteka v sodobno opremljenih kabinetih, ki so jih uredili vojaki sami. Te kabinete, kjer so makete strojev, komunikacij, šolska minsko-eksplozivna sredstva ter vse druge stvari, ki jih dober in-ženirec mora poznati, uporabljajo tudi srednješolci. Medtem -ko so eni lani gra dali ceste, igrišča, vodovod, so se drugi vojaki urili in usposabljali druge naloge...V strojnem parku imajo naprave, ki v eni uri skopljejo 500 metrov rovov (za to bi sicer potrebovali 500 izurjenih vojakov), in take, ki v istem času posejejo z minami 10.000 kvadratnih metrov površine. Njihove hidrotehnične enote ali »premične tovarne vode«, kot jih tudi imenujejo, lahko v eni uri prečistijo in pripravijo za uporabo (pitje) več deset tisoč litrov vode. Verjetno ni več težko uganiti, zakaj so bili vojaki enote Svetozarja Vulikiča naj. boljši v lanskem letu. K uspehu pa je nedvomno pripomogel tudi izredno močan kolektivni duh v enoti. Med vojaki ni nobenih razlik, pa naj gre za Marjana iz Brežic, Silvia iz Zadra, Milana iz Beograda ali Nebojšo iz Knjaževca oziroma naj si bo to miad • Vojaki enote Svetozarja Vulikiča so se lani najbolj izkazali na Pokljuki, kjer so 5 mesecev v skorajda nemogočih razmerah gradili 4 kilometre dolgo cesto od vojašnice do Šport hotela. V blatu, snegu, mrazu, na nadmorski višini 1300 metrov so v 150 dneh — delali so po dvanajst in več ur na dan — izkopali 70.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Za to so porabili več kot 200.000 delovnih ur ter s stroji prevozili več kot 80.000 kilometro-v. Skupna vrednost del je znašala 18 milijonov dinarjev. Poleg tega so inženirci zgradili še športne objekte za 30. športno prvenstvo JLA v Mariboru, vodovod od Hodoša so Koprivnika in še bi lahko naštevali. vojak ali pa že »stara kost«. Njihovo geslo je »vsi za enega, eden za vse«. Precej zaslug za to »lovoriko« imata seveda tudi organizaciji ZKJ in ZSMJ, ki sta se še posebej angažirali pri krepitvi bojne pripravljenosti in mo-ralno-politične enotnosti enote. Vsi vojaki in starešine so prepričani, da bo prehodni pokal, ki jim ga je ob 22. decembru podelil načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, tudi letos ostal v njihovih rokah. Ob takem delu prav gotovo, BRANKO SOBAN V vsaki družini je štirikolesnik LJUBLJANA, 8. marca — Meril razvitosti družbe je precej in mednje sodi ludi število osebnih avtomobilov na prebivalca. Seveda to merilo zadnje čase očitno ni več tako priznano kot nekoč, ko se je reklo: kdor ima avto, je gospod. Po tem merilu bi namreč lahko zdaj nedvomno trdili, da je vsa Jugoslavija že hudo gosposka. Razen na Kosovem je bilo namreč lani že v vseh republikah več avtomobilov na prebivalca, kot jih je bilo v Sloveniji pred desetimi leti. Motorizacija pa marsikje še naglo narašča. Pred desetimi leti, leta 1967, je bilo v Jugoslaviji le 355.254 osebnih avtomobilov ali po eden na 56 prebivalcev, cel tega jih je bilo tedaj največ v Sloveniji, namreč avto na 20 prebivalcev. Lani pa je bilo v Jugoslaviji šest in polkrat več osebnih avtomobilov. Bilo jih je 1,92 milijona, kar pomeni da je prišel avto že skoraj na vsakih enajst prebivalcev. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo konec lanskega leta v ožji Srbiji 508.541 osebnih avtomobilov, na Hrvaškem 463.606, v Sloveniji 323.554, v Bosni in Hercegovini 219.032, v Vojvodini 212.738, v Makedoniji 127.365, na Kosovem 35.162 in v Črni gori 33.906 avtomobilov. Tako je prišel osebni avto lani v Sloveniji že na 5,6 prebivalca, v Vojvodini na 9,4, na Hrvaškem na 9,3, v ožji Srbiji na 10,8, v Makedoniji 14,2, v Cmi gori 16,9, v Bosni in Hercegovini na 18,6, na Kosovem pa je prišel osebni avto na 42,3 prebivalca, kar je za dobrih sedemkrat manj kot pred desetimi leti. Lani ie motorizacija prebivalstva še naprej naraščala. Vendar pa to naraščanje ni bilo vselej skladno z že doseženo stopnjo prometa posamezne republike. Tako se je lani število avtomobilov še naprej močno povečalo na Hrvaškem, čeprav je tam stopnja motorizacije že znatna, nasprotno pa se je na Kosovem kljub nizki ravni povečalo za najmanj. Sicer pa se je lani v Cmi gori v primerjavi z letom 1976 število avtomobilov povečalo za 15,3 odstotka, na Hrvaškem za 14,3, v Bosni in Hercegovini za 12,5, v ožji Srbiji za 12,1, v Makedoniji za 10,6, v Vojvodini za 9,9 odstotka, v Sloveniji za 5,7, na Kosovem pa se je število osebnih avtomobilov povečalo le za 2,5 odstotka. Lansko leto pa se je obilo povečalo tudi število nekaterih drugih vrst vozil. Tako se je povečalo število tovornjakov za 4 odstotke, število posebnih vozil za 17 odstotkov. ILJA POPIT PRIMORSKI dnevnik atletika ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. marca 1978 DANES V MILANU Start evropskega prvenstva «indoor» Nastopila bo vrsta odličnih atletov V ospredju zanimanja skok v višino I karies se prične v milanskem Pa-sportu deveto evropsko atletsko jj!fnstvo »indoor*. Atleti šestindvaj-?tih evropskih držav bodo v dveh v tekmovali za osvojitev naslo-* celinskih prvakov, obenem bosta /v’a dva avtomatično vključena v .'P°, ki bo (prav tako v Milanu) a«opila v dvoboju z ZDA. Vl običajno bodo igrali važno °go predvsem predstavniki NDR ostalih vzhodnih držav; veliko za-vlada predvsem za skok v Nastopili bodo namreč vsi ^Jboljši, od olimpijskega prvaka do svetovnega rekorderja Jaščenka in še Beilschmidt, Gri- in drugi. Seveda, yJcv, Senjukov j/® nastopi v ostalih panogah bodo . . zelo visoki ravni. Težko pa je ^'Pisati vlogo favorita kateremuko-j atletu, saj vsi še niso na višku acitie, marsikdo pa je verjetno legajo sezono planiral na evropsko Penstvo, ki bo konec avgusta v 'V Norme za nastop na milanskem penstvu so bi'e letos precej estre Navajamo jih za ljubitelje atletike); MOŠKI 48”0 1’50”5 3’47"0 8'00”0 2,18 m 7,70 m 16,10 m 19,00 m 400 m JOD m J500 m 3000 m 'dšina jtaljina “Oskok krogla 400 m 300 m '300 m višina ftaljina *rogla ŽENSKE 54”6 2’08”0 4’21"0 1,84 m 6,25 m 17,00 m ski reprezentanci nastopal tudi Tržačan Piapan, ki bo tekmoval v troskoku. Italijanska televizija bo prenašala tekmovanja danes do 16.15 do 18.40 in jutri od 15.35 do 18. ure. Urnik tekmovanj pa je sledeč: Danes 10.30 60 m ovire ženske (izločilne tekme) 10.40 skok v daljino ženske 10.55 60 m (izločilne tekme) 11.15 800 m (izločilne tekme) 11.35 400 m ženske (izloč. tekme) 11.55 400 m (izločilne tekme) 12.15 60 m ovire ženske (polfinale) 12.30 60 m (polfinale) 15 00 skok ob palici 16 25 1500 m ženske (izloč. tekme) 16.30 skok v višino ženske 16.50 1500 m (izločilne tekme) 17.15 400 m ženske (polfinale) 17.30 400 m (polfinale) 17.45 800 m ženske (izločilne tekme) 18.05 800 m (izloči'ne tekme) 18.25 60 m ovire ženske 18.35 60 m 18.45 3000 m (izločilne tekme) Jutri 10.30 60 m ovire (izločilne tekme) skok v daljino 10.55 60 m ženske (izločilne tekme) 11.00 met krogle ženske 12.15 60 m ovire (polfinale) 12.30 60m ženske (polfinale) 15.45 skok v višino 17.00 troskok 17.05 met krogle 17.10 800 m 17.20 1500 m ženske 17.30 1500 m 17.40 400 m ženske 17.50 400 m 18.00 3000 m 18.15 60 m ovire 18.35 60 m ženske A. B. KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA ZA 2. TROFEJO ZSSDI Jutri v Lonjerju kolesarski praznik Skoraj vsa vas vključena v priprave Na 127 km dolgi progi se bo pomerilo med seboj več kot sto kolesarjev Preko sto kolesarjev iz raznih držav se bo jutri pomerilo na 127 km dolgi mednarodni amaterski kolesarski dirki za «2. trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji*, k; jo prireja Kolesarski klub Adria iz Lonjerja pri Trstu. V to majhno vasico, kjer deluje že osmo leto kolesarsko društvo, bodo po lanskoletnem uspehu na prvi izvedbi te manifestacije prišli kolesarji iz Italije, Jugoslavije, Švice, Zah. Nemčije in 'Avstrije. Na startu bodo nekateri izmed najboljših kolesarjev iz raznih držav, prisotna bo elita jugoslovanskega kolesarstva, italijanski klubi iz Arez-za, Vicenze, Milana, Brescie. Pordenona, Trevisa, Vidma ,in Trsta. Vsa ta pisana karavana, kateri je treba prišteti še številno spremstvo, bo startala ob 13. uri v Lonjerju in se nato podala preko Trsta do Bar-kovelj, kjer bo v Miramarskem drevoredu uradni start tekmovanja, ki predstavlja prvo mednarodno amatersko kolesarsko dirko v Trstu sploh. Logično je. da vlada zato za tekmovanje veliko zanimanje, saj nimajo ljubitelji kolesarstva v Trstu vsak dan možnosti,' da bi videli na startu zbrano tako pisano druščino kolesarjev mednarodnega slovesa, med katerimi je precej državnih reprezentantov. Tuje ekipe bodo prispele v glavnem iz Poreča, kjer so na spomladanskih pripravah in kjer so že imele več nastopov. Med domačimi društvi bo na startu tudi predstavništvo lonjerske A-drie, prireditelja dirke. «Belomodre» barve bodo branili Bonanno, Godnič in Petelin, ki so se vestno pripravili za ta nastop in za katere se upa, da ne bodo razočarali v ostri konkurenci. ^aj še omenimo, da bo v italijan- '"""»iniliiiii.....,1111,11..Minil..........................................................1»,MII, II,I.II....I.... Košarka V L MOŠKI DIVIZIJI Jadran pred zelo težko nalogo Jutri bo v Dolini igral z Italsidrom, ki je prvi na lestvici Slovenski derbi naraščajnikov - Borovci goštje Scoglietta Promocijsko prvenstvo »nedeljski burki* v Dolini bo-borovci jutri v drugem povrat-kolu igrali v gosteh s Scogliet- tj^rovci bodo nedvomno pred dokaj *ko nalogo, saj je Scoglietto že v PVeni delu premagal «plave», pa če-j?®v po podaljšku. Takrat so borov-igrali s popolno postavo, jutri pa v° odsoten Peter Žerjal, ki je bil h Vseh zmagovitih tekmah steber yOve peterke.. , "seeno pa borovci jutri ne bodo * Pred tekmo vrgli puške v koru-?*• Če bodo zaigrali kot nekdaj, ko lanizali pet zaporednih zmag, v primeru imajo možnosti, da tu-^v gosteh premagajo tega neugodja nasprotnika, ki je obenem tu-' edina ekipa, ki letos igra na od-R?em igrišču. .Naj zmaga Scoglietto ali Bor, u-je le, da ne bi prišlo do takš-j dogodkov, ki smo jih bili priča . hedeljo po tekmi Bor - Arte, ki ” velika sramota' za vse tiste, ki rilmujejo šport v svojem pravem ‘atisiu. 1. MOŠKA DIVIZIJA b B SKUPINA I v 3. kolu te lige bo Jadran pred i^edno težko nalogo. V Dolini se bo spoprijel z Italsidrom, ki je PKuPno z Jadranom favorit za zma-0 v tej skupini. t “adranovci v drugem kolu proti .'"volani niso igrali najbolje, gre w.omeniti, da na izredno spolzkem vjču v Skednju niso mogli pokajo.1 vsega, kar znajo. Jutri bo to-(,1 treba igrati na vse ali nič, kaj-. 0 Prvem mestu v tej skupini bo r°v° odločal medsebojni spopad ^ana in Italsidra. b C SKUPINA Jmletovci bodo že drevi igrali v r»teh proti Don Boscu. Naši fant-jjSo v nedeljo slavili v slovenskem Jjroiju s Kontovelom in mislimo, ir so v drevišnjem srečanju z Don j?com favoriti. oontovel pa bo jutri igral proti itovelci so v minul nerodno izgubili s Poletom in . 'O zatn hitri morali iurišati na z vo- Ven tušu. Kontovelci so v minulem b!!11 nerodno izgubili s Poleten J"0 zato jutri morali jurišati t^go, da bi ne izgubili stika z finale mladincev j Kontovel, ki je v tem prvenstvu j. osvojil dve točki, bo drevi v Ijjjctni palači igral s Hurlinghamom, V a is uvršra dva bivša Kontovelo-di. Košarkarja: Maura Čuka in Klav-Ja Starca. Ij Prvem delu so se Kontovelci ^toočnemu nasprotniku dobro_ upi- •‘at " . H uspela. O obsežnosti organizacijskega aparata priča dejstvo, da bo na tekmovalni progi preko štirideset štafet, v glavnem Lonjercev, da je za organizacijo potrebnih petnajst avtomobilov, od vozil za sodnike do avtomobila za prvo pomoč, za katero bo skrbel dr. Štokelj do «metle», kj bo pobirala kolesarje, kj bodo odstopili ali imeli hujše okvare na kolesu. Za red bo (poleg organizatorjev) skrbela tudi prometna policija, ki je za to manifestacijo dala na razpolago štiri motocikliste, tako da bj morala dirka z organizacijskega vidika popolnoma uspeti. Za nagrade so poskrbeli razni zasebniki, podjetja ter javne ustanove, ki so dali v nagradni fond pre ko trideset pokalov, tri plakete, de set zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter razne praktične nagrade. Tako je res poskrbljeno, da bodo tekmovalci in spremljevalci deležni čim večje in čimhitrejše pomoči, da bo celotna manifestacija, katere pokrovitelj je Združenje slovenskih športnih društev v Trstu, res potekala brezhibno, v zadoščenje ne le prireditelju, pač pa vsem sloven skim športnikom, v imenu katerih še ta mednarodna manifestacija odvija. •R. Pečar SMUČANJE SVETOVNI POKAL Ulrich Spiess je presenetil F. Klammerja LAAX — Avstrijec Ulrich Špiess je osvojil smuk na mednarodnem tekmovanju v Laaxu, veljavnem za svetovni pokal. Za 22 stotjnk sekun de je bil hitrejši od svojega rojaka Klammerja. Italijanski tekmovalci so se odrezali zelo slabo, saj je bil Plank, najboljši med »azzurri*, šele devetnajsti. LESTVICA SMUKA 1. Spiess (Av.) 1’57”96 2. Klammer (Av.) 1’58”18 3. Haaker (Nor.) r58”55 4. Podborski (Kan.) 1'58"71 5. Ferstl (ZRN) 1'58"74 6. Read (Kan.) 1’58”82 7. Veith (ZRN) 1’59”36 8. Stock (Av.) 1'59”37 9. Roux (Švi.) 1’59”39 10. Josi (švi.) 1’59”40 11. Eberhard (Av.) 1'59”44 12. Cathomen (Švi.) 13. Grissmann (Av.) 1’59”76 14. Kirchgasser (Av.) 1’59”80 15. Meli (Švi.) '1'59"83 19. Plank (It.) 2'00'T5 LESTVICA SP 1. Ingemar Stenmark (Šved.) 150 2. Mahre (USA) 116 3. Heidegger (Av.) 95 Wenzel (Liech.) 95 5. Plank (It.) 70 6. Walcher (Av.) 65 7. Klammer (Av.) 60 Gros (It.) 60 Hemmi (Švi.) 60 10. Bernardi (It.) 54 Danes bo v Laaxu ponovno na sporedu smuk, ki za svetovni pokal. bo letos zadnji V ZAKLJUČKU SEZONE Živahna aktivnost devinskih smučarjev Po zadovoljivem nastopu n- zimskih igrah v Ravasclettu se smučarski klub Devin že pripravlja na nove boje na belih poljanah. Dejavnost v tem mesecu bo zelo pestra. V nedeljo s> bo tekaška ekipa, sestavljena iz enajstih članov, pomerila s svojimi sovrstniki na Pianca-vallu za uradni naslov tržaškega prvaka ob priliki «Trofeje Tommasi-ni». Teden dni kasneje bo v Ovčji vasi klubsko prvenstvo, tako v alpskih, kot v nordijskih disciplinah. Klubskega prvenstva se lahko udeležijo člani, prijatelji in simpatizerji smučarskega kluba Devin. 25. marca bo tekaška ekipa na prijateljskem gostovanju v Ratečah, kjer se bo pomerila s tekači gorenjskih smučarskih klubov. Alpska e-kipa bo 27. marca nastopila na Ne-1’59"50 j vejskem sedlu za trofejo «Tommasi-i 'e(v"7e (jpj poZneje, to je 2. a- prila pa bo smučarski klub Devin s sodelovanjem kulturnega društva »Lepi Vrh* iz Ukev priredil med narodno srečanje in tekmovanje v Ovčji vasi. Na to srečanje bodo povabljena zamejska smučarska društva tako iz Italije kot iz Avstrije ter smučarski klubi iz Slovenile. Š. F. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 11. marca 1978 - KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet FINALE MLADINCEV 19.00 v Trstu, Športna palača Hurlingliain - Kontovel NARAŠČAJNIKI 16.45 v Gorici, na Rojcah Dom - ARA Trž'č DEČKI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Libertas - Ki ntovel «PROPAGANDA» 18.30 v Gorici, na Rojcah Dom - Ardita 16.00 v Trstu, Don Bosco A Istrska ulica - Bor 19.00 v Miljah Inter Milje - Sokol MINIBASKET PRVENSTVO Z & R Finalna skupina 19.00 na Kontovelu Kontovel - Visintini m n n 17.30 v Trstu, Športna palača Servolana A - Bor B # * # Tolažilna skupina 14.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor A - Ricreatori NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Gaja - Campanelle KADETI 15.00 v Dolini Breg - Fortitudo * * # 15.00 v Trebčah Primorec - Zaule • • 15.00 na Opčinah Op. Supereaffe - Primorje ZAČETNIKI 15.00 v Doberdobu Mladost - Ronchi llllllllllllllllllllfllllllllM 1111111111111111111111 n IVItll I llllllllltllllllt lili lllllltllll tllllll II tl lil lili tlllllllll Hill tl lil IIIIIIIIHII (llllt I Ulil II lil IIH lili IIHI11IHIIMIIII lllll flllltllt lil NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI PROSEČANI SE SREČAJO S »SOSEDOM* NA LESTVICI Izredno težka naloga Juventine v 2.AL - Sovodnje v 3.AL počivajo Amaterska nogometna prvenstva se bodo nadaljevala v 1. in 2. a-inatersk' ligi s pari devetega povratnega kola. V tretji ligi pa .bodo odigrali pare sedmega povratnega kola. 1. AMATERSKA LIGA Mossa — Primorje Prosečani gredo v goste k nepo srednemu tekmecu, ki se (kot Primorje) bori za obstanek v ligi. Tre-mutno imata ekipi enako število točk (19). vendar mora Primorje o digrati še zaostalo tekmo s Cor-nom, medtem ko je Mossa prav v sredo v zaostali tekmi gladko premagala Pro Romans (6:0). čeprav je bila zmaga Mosse predvidena ni nihče pričakoval tako visoke1" izida. Ta uspeh je nedvomno precej dvignil morali v taboru Mosse in tega se dobro zavedajo predstavni ki Primorj.. Sicer je tudi v vrstah Primorja (po zadnjem us nebu nad Pro Romansom) razpoloženje do bro. Tudi dede ' ost a ve trener Gio vannini ne bi smel imeti velikih težav, saj ima na razoolago vse nogometaš1 in bo Giovannini ver jetno potrdil moštvo, ki je prema galo Pro Romans. Gostovanje bo za Prifnorje naporno, saj končni izid tega dvoboja igra veliko vlogo za obe ekini in zna biti odločilnega pomena za obstanek v ligi za obe ekioi. Čeprav bodo domačini juri-šali na zmago, jim bo Primorje to ODBOJKA V B LIGI Drevi slovo Borovih ekip od domačega, občinstva Sokol pa bo opravil sploh zadnji letošnji prvenstveni nastop Nekatera odbojkarska prvenstva se nagibajo h Loncu. Vrsti Bora bosta drevi odigrali poslovilni tekmi pred domačimi gledalci. Zadnji prvenstveni nastop bo opravil tudi Sokol, ker v zadnjem kolu počiva. MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora bodo odigrali po> slovilno tekmo pred domačimi gledalci s CUS iz Benetk. Za Tržačane b0 drevišnji nastop dvakrat poslovilen. Poleg tega, da se bodo poslovili od domačih gledalcev — katerih je bilo bore malo — ,bo to tudi grenko slovo od 2. lige. Prav zato je dokaj težko pričakovati, da se bodo slovenski odbojkarji ob tem ne preveč spodbudnem koncu prvenstva poslovili z zmago. ZENSKA B LIGA Zastopnice Bora, ki nimajo več no. benih problemov z obstankom med drugoligašicami, bodo zadnjič gostile Marzotto iz Valdagna. ekipo, ki jih je edina premagala v tem drugem delu spopadov za točile. Ni potrebno posebej poudarjati, da se bodo želele domačinke to pot oddolžiti za tesen poraz v Valdagnu. Odbojkarice Sokola bodo odigrale poslovilno tekmo v gosteh. Ne glede na to, da bo poskušala Tepa iz Brescie presenetiti gostje z zmago, ki bi za njih pomenila še veliko upanje za obstanek, Naljiežinke res nimajo kaj izgubiti, ne glede na to, da ne bo igrala njihova najboljša tolkačica Kračjeva. ŽENSKA C LIGA Neposredni obračun med Slogo in Torriano iz Gradišča bo izredno za nimiv. V preteklem kolu sta obe ekipi zmagali in poskrbeli za prijetno presenečenje V prvem srečanju so v Gradišču zmagale domačinke. Poleg dveh izredno dragocenih točk gre tudi za prestiž. Tekma sama bo dokaj izenačena in zanimiva Mlade odbojkarice Brega odhajajo v goste k tretji ekipi na lestvici, AGI iz Gorice. Po dosedanjih ne preveč spodbudnih prvenstvenih razpletih je dokaj težko pričakovati u-speh slovenskih odbojkaric. 1. MOŠKA DIVIZIJA V zadnjem kolu prvega dela prvenstva bosta oba naša zastopnika igrala pred domačimi gledalci. Zgo ničani bodo gostili solidni Rozzoi. ki prav gotovo ne bo presenetil Gri- lanca in tovarišev sedaj, ko so pre vzeli prvo mesto na razpredelnici. Nit' Libertas iz Turjaka ne -bi smel mešati štren vrsti Oiympie, ki je hi la v preteklem kolu prosta in si prav gotovo želi uspešno nadaljevanje prvenstva. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Prvi del prvenstva bodo sklenile pred domačimi navijači tudi odbojkarice Kontovela. Ne glede na to, da je yirtus, iz Vigonova nekoliko višje na lestvici, ne bi smel odnesti izkupička s Proseka. 2. MOŠKA DIVIZIJA Po zadnjem prepričljivem uspehu v mestnem derbiju se to pot ponuja Domu enkratna priložnost, da pospravi še dve točki, saj je S. Luigi iz Trsta najslabši tekmec v tej skupini' 2. ŽENSKA DIVIZIJA Neposredni jutrišnji obračun med Hrastom iz Doberdoba in Ginnasti-co iz Spiliinberga bo dokaj izena čem Obe šesterki imata enako šte vilo točk, toda prednost »domače ga* igrišča bo po vsej verjetnosti več kot dovolj za četrti uspeh varovank trenerja Gergoleta. G. F. skušalo preprečiti. Remi bi za Pro sečane predstavljal lep uspeh. 2. AMATERSKA LIGA Gaja — Campanelle Gajevci bodo igrali že danes popoldne. V goste sprejmejo voditelja lestvice in zeto je razumljivo, da čaka Gajo danes naporna naloga. V zadnjih nastopih se Gaja ni dobro odrezala, vendar so pred da našnjim nastopom navijači precej optimistični, predvsem ker se ga-jevci, ko igrajo z močnimi ekipami vedno dobro odrežejo. Res pa je, da bo ekipa Campanell res trd o-reh in o tem najbolje priča dejstvo, da so Campanelle v povratnem delu prvenstva doživele le en sam poraz (in to v prvem kolu), kar romeni da imajo Tržačani za seboj serijo šestih zaporednih u-spešnih nastopov. Zato bi tudi za Gajo dane1 remi predstavljal lep uspeh. Zaule — Breg Predstavniki dolinske občine gre do v goste k presenetljivi ekipi Zaul, ki si je po slabem startu o pomogla in sedaj v povratnem delu z lepo serijo pozitivnih nastopov dobesedno presenetila. Tržačani namreč že osem nedelj zaporedoma niso zaužili poraza, in kar je še bolj važno, že 768 minut niso pre jeli gola. »Plave* čaka torej res n-varen nasprotnik, ki zna izkori stiti vsako napako in spraviti v za gato vsakega tekmeca. Brcž-- za radi kočljivega položaja na lestvici (19 točk) si prav gotovo ne smejo dovoliti spodrsljajev. Zato smo pre pričani. da bodo Mikuš in tovariši naredili vse. da b odščionii; nev nemu nasprotniku vsaj eno točko. S. Marco — Primorec Tudi Trebenee čaka težka nalo ga. V poste greti;, namreč k ekipi, k. je v nedeljo doživela poraz na domačih tleh in zato predstavniki ’• Marca nočejo drugič zaporedo ma razočarati svojih navijačev. Si cer ne smemo pozabiti, da bil to eo ni poraz S. Marca na doma čih tleh kar jasno dokazuje, da so Trebenei "red težko oviro. Res je. da u.tipa Primorca v povratnem de le prvenst' • ni ravno blestela, če izvzamemo visoko zmago 4:1 nad Flaminiom v četrtem kolu. To ji bil obenem edini uspeh Primorca v osmih tokmah povratnega dela pr venstva. Vsekakor navijači Primor ca ne oDupujejo in so prepričani, da e 1 odo Trebenei vrnil domov vsaj s točko v žepu. Zarja — Edera Na papirju Bazovci ne bi smeli imeti težav v jutrišnjem dvoboju z Edero. Vrv. čani sodijo med šibkejše ekipe te skupine in to dokazuje tudi lestvica kjer je Edera na štirinajstem mestu, s 15 točkami. Vendar Tržačani niso še obupali in se srčno borijo proti izpad i. Zato bodo prišli v Bazovico s trdnim namenom. da zapustijo igrišče i izraženi. Te i se seveda Bazovci dobro zavedajo in prepričani so, da bodo Tržačuri ubrali obrambni sistem igre v upanju, da zadržijo napade Bazovcev. Zarja je namreč pred tednom dni klonila pred la stnim občinstvom (Aurisina 0:1) in zato zarjani hočejo oddolžiti za ta poraz. T > Edera žrtev Zarje? B. R. Itala — Juventina Tokrat čaka Štandrežce izredno težka naloga, saj bodo nasto ii v gosteh in to proti Ital! iz Gradišča, ki spada med boljše ekipe tega pr venstva ter tudi upravičeno meri na napredovanje v višjo ligo. Ita-L je bila vedno na domačem igri šču nevaren nasprotnik za vse enajsterice, saj je skoraj v vseh tekmah doma zmagala. Kljub temu Juventina ne bo vrgla puške v koruzo, saj se trenutno nahaja v izredno dobr formi in prepričani smo, da bo odnesla z nevarnega gradiš kega igrišča vsaj točko. F. G. 3. AMATERSKA LIGA Roianese — Vesna Po visoki zmagi nad Rozzolom gredo Križari v goste k ekipi Roianese, ki ima na lestvici pet točk manj ou Ves-e. To jasno dokazuje da Križem jutri ne bi smeli imeti velikih težav, saj (če bodo zaigrali kot znajo) jim zmaga ne bi smela uiti. Kras — CGS Kras sprejme v goste nevarnega nasprotnika, ki (7 21 točkami) de li tretje mesto n; lestvici s S. Vitom. Kraševci bodo zato morali zaigrati precei previdno, kajti vsaka napaka bi jih lahko drago rtala. Nedvomno bi tudi za Kras remi oredstavljal i le- uspeh. B. R. Mladost — Brazzanese Srečanje med doberdobsko Mia .os ui Brazzanesejem je bilo že dvakrat odloženo, V prvem primeri. so naši fantje nekaj minut pred koncem srečanja vodili s 4:2, ko je sodnik zaradi slabega stanja i-grišča tekmo prekinil in jo odgodil. V tem srečanju so naši fantje popolnoma ' tdigrali nasprotnika. Tudi v prvem delu prvenstva so osvojili obe točki z rezultotom 1:0. za to smo prepričani, da jim Brazzanese ne bo delal nobenih preglavic in !xxi, osvojili obe točki. Tokrat ne bosta imela trenerja Gergolet in Barbana nobenih težav glede razpoložljivost-' igralcev in hosta lahko postavila na igrišče popolno " ‘ F G. KOLESARSTVO Danes se bo začela mednarodna kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. V prvem dnevu bodo tekmovalci prevozili 8 km dolgo progo na km za posameznike. ' CICIBANI 15.00 v Ločniku Lucinico - Juventina « » • 16.00 na Proseku Primorje - Ponziana ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Dolini Bor - CUS Benetke ŽENSKA B LIGA 20.30 v Dolini Bor - Marzotto Valdagno * * * 21.15 v Brescii Tepa Silver - Sokol ŽENSKA C LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Tomana * #' # 21 00 v Gorici AGI Gorica - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici Ol.vmpia - Libertas Turjak # # * 21.15 v Nabrežini Kras - Rozzoi Trst 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Virtus 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gori c j Dom - S. Luigi Trst JUTRI NEDEIJA, 12. marca 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Bor 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini Jadran - Italsider • * * 11.00 na Kontovelu Kontovel - Juventus * * • 10.30 v Krminu Mobilcasa - Dom KADETI 9.15 v Dolini Breg - Don Bosco NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Ferroviario SMUČANJE , TROFEJA TOMMAS1NI 9.00 na Piancavallu Nastopa tudi SK Devin KOLESARSTVO 2. TROFEJA ZSŠDI 13.00 v Lonjerju Organizira Adria NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Moši Mossa - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gradišču Itala • Juventina 15.00 v Žavljah Zaule - Breg • • • 15.00 v Bazovici Zarja - Edera • * • 15.00 v Ribiškem naselju S. Marco - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Roianese - Vesna * « • 10.00 v Križu Kras - CGS • • • 15.00 v Doberdobu Mladost - Brazzanese NARAŠČAJNIKI 9.00 v Štandrežu Juventina - Medea • • * 10.00 v Doberdobu Mladost • San Canzian 1 « • « t 9.00 v Dolini Breg • Giarlzzole NAJMLAJŠI 11.45 pri Campanellah Campanelle - Zarja • » » 13.30 v Nabrežini Ca ve - Primorje ZAČETNIKI 11.00 v Zagraju Sagrado - Juventina « * • 10.30 na Padričah Gaja - Stella Azzurra * * « 12.(K) v Trstu, Vrdelska cesta Soncini A - Primorje * • * 10.45 v Dolini Breg ■* Cbiarbola B ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Ginnastica Spilimbergo POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 13. marca 1978 KOŠARKA KADETI v Trstu, Ul. Caravaggio Italsider NARAŠČAJNIKI v Trstu, Ul. Caravaggio Kontovel 20.30 Bor 17.30 Bor ie osvo-kolesar- Belgijec Vandenbroucke jil 6. etapo mednarodne ske dirke Pariz - Nica Na skupni lestvici vodi Nizozemec Knetfemann. iiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiitiHmiiiiiiiitiiiiiMiiiiMiHm,, min,im uiiumiMUHHiminmiiiHtMUHi m L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 2 t 1 X 2 1 2 1 X 1 2 Atalanta - Juventus X Fiorentina Roma 1 Foggia ■ Genoa 1 Lazio - LR Vieenza X Milan - Inter 1 Perugia - Napoti X Torino - Bologna 1 Verona - Pescara 1 Vsilili Brescia 1 Cagliari - Palermo X Cesena - Rimini 1 Padova - Novara 1 Spal • Lucchese X Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo ' Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 ETIOPIJA SPOROČILA POGOJE ZA PREKINITEV SOVRAŽNOSTI Priznanje obstoječe meje osnova za začetek pogajanj Somalija naj bi sc odpovedala tudi ozemeljskim zahtevam ter vmešavanju v etiopske notranje zadeve - London: potreben je tudi umik kubanskih in sovjetskih sil Za SFRJ , 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mml 13 000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice so, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 Ur beseao-Ob praznikih': povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|sr<> krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. 11. marca 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) in tiska l H« MOGADIŠ — Ni bilo treba dolgo čakati, kako bodo v Etiopiji odgovorili na somalsko odločitev o vojaškem umiku iz Ogadena ter o pozivu, ki ga je vlada v Mogadišu naslovila ’’elesilam. Predstavnic veleposlaništva v. Beogradu je izja vil, da Somalija nima pravice postavljati pogojev za začetek mirovnih nogajanj. Očitno je mislil na pogoje, ki jih vsebuje somalski poziv velesilam in ki nai bi bili osnova za začetek pogovorov. Iz O-gadena naj bi se umaknile vse tuje sile, prebivalcem te pokrajine Prihodnji torek zaključek preiskave o aferi Lockheed RIM — Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je sklical 15 sodnikov in 16 «dodatnih» članov ustavnega sodišča za prihodnji torek, 14. marca, ko bi morali formalno zaključiti preiskavo o aferi Lockheed. Sodišče bo moralo ob tej priložnosti določiti tudi datum začetka sodne obravnave, ki bi po pričakovanjih moral biti okrog 10. aprila. V palači, kjer ima sedež u-stavno sodišče, so že pripravili dvorano za prvi tovrstni proces v zgodovini italijanske republike. Predsednik sodišča naj bi nameraval voditi proces s pospešenim tempom, tako da bi imeli tudi do pet zasedanj na teden. V tem primeru bi proces trajal okrog tri mesece ter bi se torej moral zaključiti pred poletjem. pa je -reba nriznati pravico do samoodločbe. Glede tega etiopska vlada meni, da to ne bi smel biti pogoj pogovorih za miroljubno ureditev spora, ampak bi vprašanje obravnavali posebej. Nekoliko drugačne vesti prihajajo iz Rima, kjer je etiopsko veleposlaništvo sprva označilo somalsko ponudbo kot poskus, da se pred svetovno in domačo javnostjo prikrije totalni voiaški poraz. V Adis Abe-bi tudi menijo, V somalska ponudba ne nudi pogojev za trajno rešitev mejnega spora med obema državama, ki se vleče že 17 let. Kljub takemu ostremu -stališču pa se je kasneje le izvedelo, da bi bili E-tiopci pripravljeni prekiniti sovražnosti, če Sonalija izpolni nekatere pogoje. Mogadiš naj bi se odpovedal vse,n ozeme''skim zahtevam na račun Etiopije, Kenije in Džibutiia, obvezati bi se moral, da se ne bo nikoli več vmešaval v etiopske notranje zadeve ter slednjič, da priznava dosedanjo razmejitev. Na podlagi ,teh informacij, politični opazovalci sklepajo, da bo orožje na afriškem rogu vendarle utihnilo ter da bodo soor reševali za cogajaino mizo, kar 'e edina sprejemljiva rešitev. Iz Washingtona sporočajo, da je predsednik Carter že v četrtek zvečer, kmalu zatem, ko je od predsednika Barreja zvedel, da -se Somalija namerava umakniti iz Ogadena, naslovil Sovjetski zvezi poziv, naj skuša vplivati za prekinitev sovražnosti. Kai so kremeljski voditelji v tej zvezi napravili, ni znano. V Sovjetski zvezi so vest o somal-skem umiku objavili šele včeraj, brez komentarja. Sovjetska tiskovna agencija ni omenila stališča ZDA, ki so somalski poziv o prekinitvi sovražnosti sprejele z velikim zadovoljstvom. Prav ako so v Londonu somalsko odločitev sprejeli z odobravanjem, vendar bi moral umiku Somalcev slediti tudi umik drugih tujih sil. Glasnik zi nanjega ministrstva je še d tal, da bi so morali Sovjeti in Kubanci umakniti ne samo iz Ogadena, ampak tudi iz Etiopije. Medtem pa prihajajo tudi nekoliko bolj točne vesti, kako je prišlo do odločitve za vojaški umik. O vprašanju so razpravljali že na seji centralnega komiteja somalske socialistične revolucionarne stranke, 5. marca neposredno po objavi vesti o padcu Džidžige, vendar se je takrat večina članov odločila za nadaljevanje bojev, šele ko je vla da, na podlagi poročila generala Mohameda Samantarja spoznala, da se ,ii mogoče izogniti porazu, se Je odločila za umik. Politični opazovalci pa skušajo zdaj oceniti pravi pomen somalske zahteve po umiku tujih čet, ki :o vpletene v spopad. Ali se ta zahteva nanaša samo na Kubance in Sovjete v Ogadenu. oziroma v Etiopiji, ali pa na vse tuje sile na afriškem rogu. Taka interpretacija ca bi najbrž sprožila nov spor z bivšo francosko Somalijo, kjer je kakih 5000 francoskih vojakov. Skratka tudi reševanje spora po mirni roti bo najbrž zelo težavna zadeva. Da je orožje končno le utihnilo v afriškem rogu priča tudi vest o obnovitvi prometa na železnici med Adis Abebo in Diredavo, kjer je včeraj spet vozil vlak. Proga je bila prekinjena devet mesecev, (vi) V ponedeljek sestanek Owt*n - Mugabe - Nkomo NEW YORK — Robert Mugabe se je v četrtek zvečer udeležil razprave v varnostnem svetu. V svojem posegu je dejal, da se bo oborožen upor v Rodeziji nadaljeval, dokler črnska večina ne bo imela vso oblast v svojih rokah. Mugabe je pozval varnostni svet, naj ne prizna dogovora med lanom Smithom in tremi črnskimi zmernimi voditelji. Iz Londona pa je prišla vest, da bo britanski zunanji minister David Ovven v ponedeljek sprejel oba voditelja osvobodilnega gibanja Zimbabveja, Opazovalci ne izključujejo, da sodi to srečanje v okvir priprav za sestanek, ki bi se ga morale udeležiti vse zainteresirane strani, vključno z lanom Smithom. Reševanje ranjencev je bilo precej oležkočeno, saj se je nesreča zgodila na težko dostopnem kraju. Gasilci so si morali pomagati celo z varilnimi aparati, da s0 lahko vse ranjence in mrtve potegnili iz kupa skrotovičene pločevine in železja iiuiMi im iiiiiii 11(1111 iiiiii 111111111111111111111111 mm iiihiiii m iiiiiiiniiiuiimiminiivmiiiiiiMitiiiiitiiJiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiii m mn n MmiiiiiitiiimiimtiiiiiiiiMiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiitiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiJiiimiiiiiiiiiiMimiimiiiiiitimiiimii VČERAJ ZJUTRAJ PRI KRAJU PONTEDERA Štirje mrtvi in okrog petdeset ranjenih v železniški nesreči Med žrtvami vlakovodja in njegova pomočnika - Obračun najbrž ni dokončen, ker je nekaj ranjencev v smrtni nevarnosti PONTEDERA - Štirje mrtvi in o-krog petdeset ranjenih, od teh nekaj z zelo težkimi poškodbami, je dosedanji obračun hude železniške nesreče, ki se je zgodila včeraj zjutraj, ob 7.15, blizu Pontedere. Na zasilnem mostu, ki so ga zgradili pred tremi leti, da bi omogočili o-bnovitev železobetonskega objekta, se je iztiril potniški vlak št. 2371. ki vozi med La Spezio in Firencami in ki se ga poslužujejo v glavnem delavci. V nesreči so izgubili življenje vlakovodja, 26-letni Piero Monti iz Pize in njegova pomočnika, 29-letni Marco Cupido iz Firenc ter 26-letni Alessandro Severi. Istovetnosti četrte žrtve še niso ugotovili. Zato bo ugotavljanje vzrokov nesreče toliko bolj otežkočeno. Glede dinamike nesreče preiskovalci razpolagajo za zdaj samo z izjavami čuvaja železniškega prehoda v kraju Fornacette, Alfonza Lanze, ki je tudi prvi obvestil postajo v Pontederi o katastrofi in s tem preprečil, • da bi prišlo do še hujših posledic. Po Lanzovem mnenju je konpozicija, lokomotiva in štiri vagoni, na odseku, kier je hi trost omejena na 30 kilometrov na štirje vagoni, na odseku, kjer je hi-bilo najbrž usodno. Neposredno pred železnim mostom, kjer proga napravi rahel zavoj, se je lokomotiva iztirila ter udarila v železno ogro dje. Prvi vagon je oviro dobesedno preskočil, nadaljeval divjo vožnjo še za nekaj metrov, potem pa butnil v železno ograjo mosta. Naslednja dva vagona sta se prevrnila. Vso to gmoto pločevine in železja, ki bi sicer padla v strugo kanala in Evi bil zato obračun veliko težji, je nA srečo zadržala močna železna o-graja. Že nekaj minut zatem so na kraj nesreče prihitele prve reševalne skupine, reševalna akcija pa je bila zelo težavna, zaradi težko dostopne-, ga kraja, kjer se je nesreča zgodi-' la in ker je bilo treba ranjence, ka kor trupla umrlih oseb ■ izvleči iz kupa skrotovičene pločevine in že lezja. Težke ranjence so prepevali v bolnišnico Santa Chiara v Pizi, medtem ko so druge namestili v bolnišnicah v drugih krajih. Nesreča je tragično odjeknila na celotnem področju Toskane. Predsednik deželnega sveta Lelio Lago-rio, je kmalu zatem ko je izvedel za tragični dogodek prispel v Pon tedero,. skupaj z deželnim odbornikom Maccheronijem. Nesreča je o-djeknila tudi v Rimu. Skupina socialističnih poslancev je ministrskemu predsedniku in ministru za prevoze naslovila nujno vprašanje, kakšne ukrepe namerava podvzeti vla da, da se čimprej ugotovijo vzroki nesreče in morebitne odgovornosti. Huda železniška nesreča namreč u-stvarja upravičeno zaskrbljenost, da ni zagotovljena zadostna varnost ::a tisoče potnikov in delavcev, ki se vsak dan vozijo na delovno me sto. Minister Lattanzio je v Pon tedero že poslal podtajnika, poslanca Degana, ki bo skupaj z nekaterimi visokimi funkcionarji državnih železnic, sodeloval v natančni preiskavi. Med najbolj verjetnimi vzroki za nesreč \ bj utegnila biti okvara na zavorah. Inž. Grimaldi, ki je odgovoren za florentinsko okrožje, kamor spada tudi Pontedera, je pojasnil, da je odsek proge, kjer se je zgodila nesreča, opremljen z vsemi potrebnimi opozorilnimi znaki, poleg tega pa sta strojevodja in njegov, pomočnik že večkrat vozila tod in sta torej dobro poznala razmere. Zato je možnost nenadne okvare na zavorah, toliko bolj verjetna. Agencija ANSA je pozno sinoči sporočila, da je v dveh' bolnišnicah, v Pizi in Pontederi, trenutno 44 ranjencev, od katerih se štirje nahajajo v zelo kritičnem stanju. Agencija nadalje sporoča, da so ugotovili istovetnost tudi četrte žrtve. Gre za 49-letnega uradnika Piera Mura iz Livorna. LJUBLJANA - Tudi v Sloveniji so se pojavile pomaranče, 1 i vsebujejo živo srebro. To je včeraj objavil republiški sanitarni inšpektorat. Meseca februarja in marca so prišle .katere pošiljke tega sadeža. med katerimi so doslej našli eno pomarančo, v kateri je bilo živo srebro. Že ob preplahu ki je nastal februarja nekod po zahodni Evropi, kjer so ugotovili prisotnost živega srebra / pomarančah vrste Jaffa, so v Sloveniji tako kot tudi drugod po Jugoslaviji izredno poostrili nadzor nad uvoženimi pomarančami. POD OBTOŽBO KORUPCIJE V Bariju aretiran deželni odbornik KB V zapor ga je privedla preiskava o razkošni opremi sejne dvorane deželnega sveta Apulije BARI — Deželni svet Apulije i-raa novo, razkošno sejno dvorano, ki je davkoplačevalce stala nekaj stotin milijonov lir, nekega demo-krščanskega odbornika pa izgubo Svobode. Karabinjerji so namreč včeraj a-rctirali 51-letnega Gaetana Baldas šare ja, odbornika za splošne zadeve v apulijskem deželnem odboru, pod obtožbo korupcije in zasledovanja zasebnih interesov v javnih zadevah. Sodna oblast je začela preiskavo na prijavo sindikata CGIL uslužbe icev krajevnih ustanov, ki je opozoril na nekatere nepravilnosti pri pripravi nove faraonske sejne dvorane. Po prijavi sindikatov naj bi samo z opremo dvorane na menili okrog dve milijardi lir, vrod-jetje, ki je zmagalo licitacijo, pa se je formalno ustanovilo šele mesec dni pr> prvi licitaciji, ki so jo pozneje iz, drugih razlogov razveljavili. Sindikati so tudi dvomili v o-portunost trošenja tako velikih vsot za opremo dvorane, ki jo je dežela imela samo v najemu in za ka- llllllllllimniimKIllllMllllllllllllltmilltlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllinilMIIIIMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIII Stroge kazni za ustaške teroriste (Od dopisnika Tanjuga / posebej za Primorski dnevnik) BONN — Sodišče dežele Baden -Wuerttemberg v Stuttgartu je ob koncu procesa, ki je trajal tri tedne, izreklo stroge kazni skupini neo-ustaških teroristov, ki so iiolcti 1975 in 1976 poskušali pripraviti vrsto a-tentatov v turističnih središčih na severnem Jadranu. 24-letni Franjo Mu sulin je dobil sedem let zapora, enako kazen je prejel tudi 36-letni Tomislav Naletilič, oba stara znanca zahodnonemške policije in člana ožjega vodstva antijugoslovanske fašistične emigracije v tem delu ZR Nemčije. 27-letni Branko tetka ,ie bil obsojen na Pet let in šest mesecev zapora, 30-letni Grgo Miletič in 24-letni zahodnonemški državljan Berndt Watsel pa vsak po štiri leta zapora. Čeprav je sodni zbor, ki mu je predsedoval izkušeni sodnik dr. E-berhart Foth (pred časom je .prav on izrekel sodbo članom «jedra» a-narho-teroristične organizacije Baader-Meinhof), nekoliko znižal "kazni, ki jih je predlagalo tožilstvo, je mogoče ugotoviti, da je sodba ostra in kazni v sorazmerju s težo zločina, ki ga je teroristična skupina pripravljala. Sodišče ni upoštevalo trditev obrambe in obtožencev, ki so se iz govarjali, da so bile bombe, ki jih je •iiiiiiiiiiiiiiiMiimfiiiiiiiMinMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiMMiimiimmiiiiMMiiimiMiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiimiiiiimiiiiuif Sojuz 28 spet na Zemlji MOSKVA — Vesoljska odprava prve «mednarodne posadke*, v kateri sta bila sovjetski kozmonavt Aleksej Gubarev in njegov češkoslovaški kolega Vladimii Remek se je uspešno zaključila včeraj popoldne, ko je sojuz 28 mehko pristal nekje v ravnicah Kazahstana. Pristala sta prav tam, kjer je bilo predvideno, se pravi 310 kilometrov zahodno od Celinograda. Vesoljska misija posadke sojuza 28 je trajala nekaj več kot osem dni. najbolj zanimiva plat pa je bila prav prisotnost češkoslovaškega kozmonavta, kar je bilo nekaj popolnoma novega v zgodovini vesoljskih poletov. Vse raziskave tako na področju izvenorbitalnih poletov kot na področju raziskav na Luni so doslej opravili izključno Sovjeti ' i Američani, Poglavitna naloga poleta sojuza 28 je bila, kot so izjavili sovjetski vesoljski strokovnjaki, Preveriti «uigranost» pred stavnikov dveh različnih držav v isti vesoljski ladjici. Kot kaže, je češkoslovaško - sovjetska posadka zadostila vsem pričakovanjem. Gu bareva in Remka so izstrelili 2. marca, saljutu pa so se priklju čili zvečer 3. marca, nekaj ur pre den sta Grečko in Romanjenko po stavila nov rekord v neprekinjenem bivanju v vesoljstvu, ki sp ga do takrat imeli Američani v «Skyla-bu 3». Med njunim bivanjem v vesoljskem laboratoriju saljutu sta Gubarev in Remek opravila vrs(o znanstvenih poskusov tako na biološkem, kot na kemijskem področju. Domnevajo, da sta imela tudi nalogo nekoliko dvigniti moralo Grečka ;i rtomanjenka. ki sla bila po treh mesecih bivanja v vesolju dokaj živčna in izčrpana, (if) leta 1975 prinesel v Jugoslavijo terorist Vinko Barišič. leto dni pozneje pa po nalogu istih delodajalcev Berndt Watsel nenevarne. Jugoslovanski in zahodnonemški strokovnjaki za eksploziv so nedvomno ugotovili, da je v*obeh primerih šlo za smrtno nevarno orožje, da pa do uresničitve peklenskega načrta ni prišlo samo zalo, ker so v Barišiče-vem primeri) to preprečili jugoslovanski varnostni organi, v Walslovem Mila obsodba za organizatorje krožka Macondo MILAN — Milansko sodišče je obsodilo na tri mesece zaporne kazni in na izplačilo 300 tisoč lir globe organizatorje milanskega krožka «Macondo*, ki so jih spoznali za krive, da so omogočili uživanje mamil, pa čeprav so jim po drugi strani kot olajševalno okoliščino priznali, da so jih gnale posebne moralne in družbene vrednote., Pač pa jih je sodišče oprostilo obtožbe združevanja v zločinske namene in razpečevanja mamil. Vse obtožence, razen predsednika krožka Joffeja, so izpustili na začasno svobodo. Joffe je napovedal, da bo vložil priziv, isto bodo verjetno storili njegovi soobtoženci, ni pa znano, ali bo vložil priziv tudi javni tožilec, ki je v prejšnjih dneh zahteval kaznovanje obtožencev na 22 mesecev zapora. se zgodi zločin ali pa ko neka akcija iz tega ali onega razloga spodleti. Ena izmed cvročih isledi*. ki jih je odpri proces proti skupini neo-ustašev iz Karlsruhea po mnenju samih zahodnonemških. kriminalistov mogoče vodi tudi proti morilcem jugoslovanskega konzula Edvina Zdovca. ki s0 ga pripadniki neoustaškega podzemlja zahrbtno umorili pred dobrima dvema letoma v Frankfurtu. IVO VAJGL PORTH ELIZABETH - Pri ek sp'oziji • peklenskega stroja v južnoafriškem mestu New Brigton, je izgubila življenje ena oseba, tri pa so bile ranjene. Peklenski stroj so neznane podtaknili v poslooju, kjer ima sedež bantujska administracija. V zadnjih treh mesecih so v Južni Afriki zabeležili skupaj 20 a tentatov. ki so povzročili smrt štirih ob. toro bi najemninska pogodba zapadla čez dve leti. O zadevi so razpravljali tudi na neki seji deželnega sveta novembra lani, ko je uvodno poročilo imel sam odbornik Baldassarre. Ta je takrat obtožil CGIL, da na vse načine skuša ustvarjali škandale, ter grozilno dodal, da «ne bomo pasivno pristajali na napade in izsiljevanja*. (tn-' i PODJETNA PRIKAZEN Kakih sto gostov nekega neapeljskega hotela preteklo noč ni zatisnilo očesa iz strahu pred prikaznijo, ki se je baje zalju-, bila v mlado gostjo. Nekaj po polnoči je 17-letna Annalisa Slabile, ki je bila v hotelu skupaj z 20-letnim možev. Antoniom Fuscom, zagnala vik in krik, češ da je morala pristati na ljubezenske ponudbe *strahu», ki je prišel k njej in zagrozil, da se bo znesel nad njenim možem, če ga ne bo sprejela v svojo posteljo. Gostje neapeljskega hotela, ki so se ob vpitju zbrali v hali, so odšli v sobo mladih zakoncev, kjer so «videli» senco ali nekaj podobnega, ki je «prelepala» mladega moža in ki se je ob prihodu Hudi *razblinila». To je bilo tudi za najbolj nejeverne dovolj, da prebijejo preostali del noči v hali, kljub posegu karabinjerjev, ki so jih skušali prepričati, da strahov ni in da se torej mirno lahko vrnejo v svoje sohe. Pri vsem lem pa bi bilo le zanimivo vedeli, ali je ondietna , prikazen pri 17 letni Annalisi res dosegla svoj cilj. MANAGUA — Nikaragujska po ticija 'je poročila, da so odkrili truplo general nacionalne garde Reynalda Pereza, ki so ga ubili levičarski gverilci v njegovi hiši v predmestju Manague. General Perez je bil šef varno stnih sil, '•* so pred dnevi v krvi zatrle oborož. . ucor v številnih ni-karagujskih mestih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-Up Oddaja o medicini 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih z Rosanno Scluaf-fino 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Družina Partridge: Vitez z bleščečim oklepom TV filnri 19.45 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 Raffaella Carra v glasbeni oddaji: MA CI1E SERA 21.50 Otroci in mi Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 11.30 Iz Melbourna - Boks: Mat-tioli - Obed, za svetovni pokal supenvelter 12.30 Zaklad gradu brez imena TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 — Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 15.30 Santa Severa: Kolesarstvo V evroviziji iz Milana: Lahka atletika 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer z . . . Nannijem Lopam 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Sestanek v črnem — 6. in zadnje nadaljevanje 21.40 Ciklus Antonionijevih filmov: Prijateljice Igrajo: Valentina Coiflese, Franco Fabrizi, Ettore Manni, Eleonora Rossi, Drago, Gabriele Ferzetti in drugi. Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.15 Pisani svet: VRATA 9.50 študij na univerzi: Medicina 10.10 Modom, kje vse sem le koral, dok. 10.40 M. Kovač: V preiskavi, drama 11.35 Jugoslovanska trimska tc-levizi ja 14.50 PALČEK TOM, film 16.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju „ 17.25 Nogomet: Vojvodina - Cern 18.15 Obzornik 19.30 DNEVNIK 20.00 C Durieux: Paul Gauguin■ dramska nadalj. 20.55 Zabava vas Julio Iglestos ■21.55 DNEVNIK 22.45 Nogomet: Crvena zvezda Hajduk Koper 15.30 Otawa: Umetnostno drsanje - Plesni pari 16.20 Iz Milana: Evropsko prvenstvo v atletiki 19.00 Nogomet: Vojvodina - Čelik 20.15 Odprli prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Jenny. nadaljevanka. 4. del 21.40 Fašizem 1920 - 1939 - dok-oddaja iz cikla Svet 1900 - 39 22.25 Norci imajo zmeraj prav, Film je režiral Francodse Reichenbach. V glavnih vlogah igrajo: Raymond D® vos, Marthe Keller, Lino Ventura. Zagreb 17.25 Nogomet: Vojvodina - Čelik 19.30 DNEVNIK 20.00 Preludij neke mladosti, film 21.40 Najpomembnejša je ljubezen, glasbena oddaja 22.45 Nogomet: Crvena zvezda • Hajduk ŠVICA 18.00 Evropsko prvenstvo v atletiki 19.25 Izžrebanje loterije 20.30 DNEVNIK 20.45 11 re delle corse, film 22.20 športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05'Pri-jateljskj iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno nismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Izbor iz operet; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 -------------------- Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet 8.45 Spomini in dobra.glasba; 9.32 zadnjih desetih let; 16.20 Oddaja lahke glasbe; 17.10 Kitara in . • -I 17.45 Zlata doba; 18.35 Radijska drama v miniaturi; 19.35 Jazzovska glasba; 20.10 Zdravnikovi nasveti; 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Plošče; 21.50 Popevke in dogori M iz Latinske Amerike; 23.05 Lahko noč. , RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11,30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Radijska igra: 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazine; 9.15 Poje Meri Avsenik; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 1C.15 Glasbeni portret; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Postošajmo jili skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah in izrekih; «Doktor živago*. radijska igra: 10.12 Zabavni program z Ginom Bramieri.jem; 11.00 Popevke z& vsakogar; 12.45 Glasbeni spored: 13.40 Zabava vas Lando Buzzan-ca; 15.00 Pogovori in lahka glas ba; 16.37 Opereta nekoč in danes; 17.55 Gran Varieta; 19.50 Drobe.. satire; 21.00 Simfonični koncert 22.45 Francoske pesmi- SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6:50 Dobro jutro, otroci!! olesi iz vsega sveta; 15.45 Par Maj kam, kako in po[četo besed; 16.00 Pismo iz . , 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih Dopoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Vročih sto kilovatov: 18.35 Za-cojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end: 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 Satirični program; 10.55 Beethoven in Italija; 11.25 Ena dežela enkrat: Molise; 12.05 Show 10.45 Turistični napotki; 11.03 M* pojemo; 11.20 Po republikah *n pokrajinah; 11.40 Glasbena odda^ ja; 12.10 Godala v ritmu; 12.39 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli do-mači napevi; 13 20 Zabavna g,aS' ba; 13.30 Priporočajo vam..-! 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevko Alenko Pinterič; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga;- 16.50 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pesem nas druži; 18.30 Glasbena abeceda; 19.2° Zabavna glasba; 19.35 lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Latinos; 20.00 Koncert iz na- dovvn; 13.35 Glasbeni spored; 14.05 ših krajev; 21.00 Za prijetno raz-Križanka po radijskih valovih; vedrilo; 21.30 Oddaja za naše i*' 14.32 Pogovori o današnji Evropi; seljence; 23.05 Popularnih dvaj-15.05 Velika upanja; Obdobje med set; 0.05 - 4.30 Nočni program' obema vojnama; 15.40 Popevke glasba. .„,„„.1.111111,in.niiinimiiHimi.m.i.Hill...........»m......IIIIII.... umi Hlinili...mn milili.......................mmn,..................»m.... Antološka razstava v Pordenonu primeru pa njegova nespretnost in strahopetnost. Kljub sorazmerno strogim kaznim, ki so doletele to skupino neoustaških teroristov, je proces pustil odprtih vrsto vprašanj, ki se vsiljujejo spričo dejstva, da lahko pripadniki fašistične emigracije v ZR Nemčiji še vedno nekaznovano in skoraj nemoteno pripravljajo svoje zločinske akcije proti prijateljskim državam in da organi pregona posežejo praviloma šele . v trenutku, kb Pojasnila o imenovanjih občinskih!««'Z** predstavnikov v okrajne šolske svete (Nadaljevanje z goriške strani) ki bo dejansko zagotovil avtonomijo slovenski šo \ K"-i > morale biti slovenske občine zastopane v italijanskih okrajih, ker je potrebno, da je tudi tam prisotna slovenska komponenta. ki dejansko živi na tori toriju, ki ga obsegajo šolski okraji. Saj predstavlja narodno mešano območje značilnost, ki jo mora upo števati in vrednotiti tudi italijanska šola. «To v pojasnilo našega stališča d zvezi z imenovanjem zastopnikov občin v okrajne svete. Skuša1’ smo biti zelo bjektivni in predvsem ne polemični, kar na žalost ni bil slovenski tisk (Primorski dnevnik dne 1. 3. '78 in 5. 3. '7' in Katoliški glas dne 2. 5. ’78), ko je poročal o poteku diskusije v občinskih svetih v Sovodnlah in Doberdobu.* Tiskovno poročilo Slovenske skup nosti pa je naslednje: «V Gorici sc ic sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo problem volitev v šolske okraje, ki je po enotni fazi popolnega odklona slovenskih staršev prešel v fazo odstopanja od tega nekaterih slovenskih izvaljenih predstavnikov na listi KPI. «V Števerjanu sta tako večina naše stranke, kakor manjšina odločno zavrnili imenovanje. V Sovori-nja i so tudi odklonili imenovanje odločni Slovenci razen treh pred stavnikov KPI. V goriškem občinskem svetu so zapustili seino dvorano predstavniki Slovenske skup nosti in slovenski svetovalci PSI, medtem ko so vsi predstavnik: KPI, tudi Slovenci, ostali v dvorani in se udeležili volitev. V Doberdobu je prišlo do porazne izvo litve prvih dveh slovenskih pred stavnikov v šolske okraje, to je odbornikov Jožeta Jarca in Mari ja Lavrenčiča. Naši svetovalci so iz protesta zapustili občinsko dvorano. «Slovenska skupnost meni, da je to, po izredno uspelem bojkotu, ena najžalostnejših strani naše povojne zgodovine na Goriškem, ko so slovenski člani KPI nasedli tihemu soglasju KPI - KDt ki hočeta o tem problemu sklepati nad našimi glavami. «Slovenska skupnost zato vab' vse Slovence in zlasti prizadete starše, na izredno budnost in pripravljenost braniti naše interese v tej kritični fazi našega obstoja po osimskih sporazumih. Ti niso našli v Italiji tistega odmeva, ki so ga podpisniki pričakovali in se torej sedanji razvoj tako zaostri, da bo pomenil lahko korak nazaj v raz voju našega manjšinskega »pra šanja.» «Edo Murlič , kot simbol evro? slcega srečanja*: to je naslov s>' stavka i biltenu pordenonskeP središča za kulturne pobude gittaria», s katerim Luciano dovese obrazložuje nagibe. ki J, temu centru narekovali prireno" prve antološke razstave del eariL najpomembnejših jugoslovansk slikarjev. Razstavo odprejo dane • trajala pa bo do 10. maja. V Edu Murhču. ki se je 4. maja 1921 v Veliki Pisanici ^ Hrvatskem in je bil med vojno partizanih vidi Padovese naa!,a. globoko človečnost, močan uja. rjalni zagon, izredno vitalnost, ! . sti pa neobičajno hrepenenje P vsestranski svobodi, kakršno ^. je vodilo v času osvobodilne boja in se vidno zrcali v njeOoV> stvaritvah. i • $ Razstavo Murtičevih del. 'c! ^ romala ze daleč po svetu od * nade do Japonske, si bo ;fi ogledati ob delavnikih med ^ ,0, uro, ob prazničnih dneh P° 11. do " n9 tcr od Iti. do 1SM