Podobno kot vsako srečanje z Bukurovim, ki je bil do konca aktiven, med dru­ gim tudi kot član Komisije za znanstveno delo Zveze geografskih društev Jugoslavi­ je, je tudi vse njegovo pisanje prevevalo veliko človeške topline in želja koristiti lju­ dem s posredovanjem svojih dolgoletnih bogatih spoznanj o Vojvodini. Ni mogel tu­ di mimo tega, da se ne bi vključil v reševanje praktičnih problemov pri načrtovanju kanala D onava-Tisa-Donava ter pri osnovah za prostorske načrte mest in posamez­ nih območij. Za svoje nadvse plodno delo je dobil številna priznanja, med drugimi Red dela III. reda, medaljo »Jovan Cvijič«, Prvomajsko nagrado sindikata Vojvodi­ ne, Sedmojulijsko nagrado in nagrado AVNOJ-a. Mirko Pak PROGRAMI IN ZBOROVANJA O položaju geografije v Raziskovalni skupnosti Slovenije in o načrtovanju nove geografske monografije Slovenije V preteklih letih smo se geografi na zborovanjih pogosto pritoževali, da je v or­ ganizaciji Raziskovalne skupnosti Slovenije, preko katere prihaja daleč največ druž­ benih sredstev za temeljne raziskave, geografija razbita. V preteklem srednjeročnem razdobju 1980— 85 je del naših raziskav spadal v okviru RSS v organizacijsko sku­ pino družbenih ved, drugi pa med humanistične vede. Kadrovska statistika RSS pa je fizične geografe vodila celo v okviru naravoslovja. Ko so pozimi 1984/85 stekle priprave za izdelavo srednjeročnega (1986—90) in dolgoročnega (1986— 2000) programa raziskovanj, je bilo pri skupnih službah RSS čutiti pripravljenost, da bi se geografske raziskave organizacijsko združile, po­ tem ko je najvišji samoupravni organ za družboslovne vede, Ekspertna skupina, od­ klonila, da bi še v bodoče, med drugim, obdržala v svojem okviru usmerjeni razisko­ valni program »Usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja SRS«. Vanj so po­ leg urbanističnih tem spadale tudi raziskave z območja urejanja prostora, kjer je so­ deloval del geografov. V Programskem svetu za proučevanje geografskega okolja in za geografske raziskave krasa smo potem, ko smo obupali nad prizadevanji za usta­ novitev nove skupine RSS za prostorske vede, poslali RSS po sklepu seje 14. 2. 1985 predlog za združitev geografskih raziskav v eno organizacijsko enoto in v ta namen predložili združene geografske temeljne raziskave. Čeprav je RSS ob načrtovanju dolgoročnih raziskav proklam irala načelo, da bodi izključno merilo za financiranje kvaliteta tem in ne, kot je bilo dotlej, socialni nagibi po načelu preživetja raziskoval­ nih ustanov, so samoupravna telesa programiranja pri sprejemanju novih programov postavljala na vidno mesto vprašanje »dote«, to je preteklega deleža v RSS, izraže­ nega v FTE (full time ekvivalentu). To smo doživeli tako v delu Ekspertne komisije za hum anistične vede kot tudi v Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete, kjer naj bi geografi povečali delež raziskav. Tudi geografi, ki so prej sodelovali v okviru družboslovnih ved, niso bili pripravljeni prevzeti tveganja glede začasnega zmanjša­ nja sredstev in so raje pristali na to, da se njihov program, združen v U R P »Ureja­ nje prostora in varstvo okolja«, prenese iz družboslovja v skupino tehničnih ved. Ostali program je ostal v okviru humanističnih ved. Namesto pričakovanega izbolj­ šanja smo geografi na prehodu v novo srednjeročno in dolgoročno obdobje postav­ ljeni »z dežja pod kap«. Vloga prejšnjih, na strokah temelječih programskih svetov se delno prenaša na organe glavnih raziskovalnih institucij. Ljubljanske geografske institucije bodo tako vključene v Znanstveno raziskovalni center SAZU, Znanstveni inštitut FF, v okvir tehničnih ved in mariborski geografi v Znanstveni inštitut Peda­ goške fakultete univerze v M ariboru. Za zveze znotraj strok so sicer predvidena po­ sebna koordinacijska telesa, ki pa bodo imela samo posvetovalno vlogo. Skupno na­ črtovanje in sodelovanje pri geografskih raziskavah je tako prepuščeno samo dobri volji nas samih in dobri volji nadrejenih organizacij. Slovenski geografi smo zadnja leta na mnogih posvetih izjavili, da je naša pri­ oriteta pri bodočem delu nova g e o g r a f s k a m o n o g r a f i j a S l o v e n i j e . Zadnja m onografija (obči del in štirje regionalni opisi Slovenije iz let 1954—60), ki jo je izdal A. Melik, je zdavnaj pošla s knjižnega trga in je v nekaterih pogledih za­ starela. Ž e dve slovenski knjižni založbi sta izjavili pripravljenost, da natisneta novo. Kot dolgoletni upravnik je akad. prof. dr. S. Ilešič v tem smislu stavil v program G eografskega inštituta A ntona Melika ZR C SAZU temo, ki se v letopisu SAZU za leto 1980 imenuje: »Proučevanje regionalizacije Slovenije, njene metodologije in nom enklature kot strukturne osnove za regionalno-geografsko monografijo Sloveni­ je (Svetozar Ilešič, Ivan Gams)«. S. Ilešič je v GV 1981 še uspel objaviti svojo dvoj­ no shem o slovenskih regij kot pripravo za monografijo. Samo monografijo pa mu je preprečila smrt. Znanstveni svet Geografskega inštituta A. Melika ZRC SAZU (Gl AM Z R C SA ZU ) je spomladi 1983 izvolil za programiranje monografije začasni re­ dakcijski odbor s člani A. Lah, V. Kokole, D. Meze, D. Radinja, M. Šifrer po funk­ ciji upravnika G eografskega inštituta AM, I. Vrišer in pisec teh vrstic kot predsed­ nik. N jegova prvenstvena naloga je bila koncepcija za prvi del — splošno monogra­ fijo, druga pa program za regionalni del. Prvo nalogo je odbor končal konec leta 1985, tako da lahko zdaj Geografski inštitut AM s pomočjo številnih zunanjih sode­ lavcev že dela na izdelavi prvega zvezka splošne monografije. Diskusije o regional­ nem delu monografije so se iz raznih razlogov zakasnile in razširile v okvir znan­ stvene sekcije Zveze geografskih društev Slovenije. Na njenem drugem sestanku, kjer je bila dana pobuda za ta informacijski članek v GV, je bil sprejet sklep, da naj organizacijo za nadaljnje programiranje regionalnih opisov določijo zastopniki geo­ grafskih institucij, ki bi delo prevzele. Ti so na sestanku 18. II. 1986 za nalogo pro­ gram iranja in koordiniranja ustanovili novo telo — Programski svet RGMS (regio­ nalne geografske monografije Slovenije). Poleg že predhodno imenovanih članov uredniškega odbora so njegovi člani še uredniki kot vodje uredniških odborov, ki jih inštitucije— prevzemnice izberejo za urejanje svoje knjige. Ob oddaji tega zapisa ko­ nec m arca 1986 je predvideno, da bodo knjigo z delovnim naslovom Podravska Slo­ venija s Pom urjem prevzeli mariborski geografi (PFU v M ariboru), Spodnjeposav- sko Slovenijo s Savinjskim Geografski inštitut A. Melika, Visoko dinarsko in pri­ m orsko Slovenijo Geografski inštitut univerze E. K. v Ljubljani in Severozahodno Slovenijo O ddelek za geografijo FF. Te knjige bodo vključevale tudi del Zamejske Slovenije, ki je onstran meje prevzete makroregije. Obveza, da bi v tekočem srednjeročnem razdobju pripravili za objavo novo geografsko monografijo Slovenije, pomeni izpit slovenske geografije. Položiti ga bo­ mo mogli le, če se bodo za delo zavzeli vsi najboljši geografi, ki bodo preko mono­ grafije svojo stroko jn sebe lahko mnogo boljše uveljavili v javnosti kot preko mno­ žice razdrobljenih specialističnih člankov. Naloga ni lahka, saj naj monografija odra­ ža polstoletni razvoj slovenske geografije. Toda če jo je lahko pred četrt stoletja z uspehom opravil en človek, zakaj je ne bi zdaj zmogla četa geografov—raziskoval­ cev? Še zlasti, če ji to delo obeta, da bo marsikomu regionalnogeografski princip in sodelovanje povrnil zavest o skupnih ciljih stroke, o potrebi po skupinskem delu in o pripadnosti skupni stroki. Ivan Gams