Odgovori tovariša Borisa Krtdgheija na vprašanja uredništva »Naše skupnostia
Državna uprava
in pravice tamoupravnih organov
V nekaterih inozemskih časopisih so se pojavila mnenja, da pomeni novi zakon o državni apravi določeno spremembo v naši dosedanji polifiki decenlralizira-nega npravljanja in zmanjšanje pravic ljudskih odborov. Urednišlvo »Naše skapnosti« je zaprosilo člana zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, da bi kot predsednik skupne komisije o organizaciji državne uprave odgovoril na nekaj vpraianj o novem zakona in v  zvezi z njim o pravicah samaupiavnih
organov.
Boris Kraigher
Vpraša-ie: Kaj je vsebina sprememb zako-na, ki ga je iz<lolala skupna komisija.
Odgovor: Zdi se mi, da je treba najprej poudariti, da novi zakon v ničemer ne spre-minja nstnvnih načej, na katerih gradimo naš družbeni in državni red. V ničemer ne odsto-pamo od decenfraliziranega upravljanja. Novi zakoa v lučemer ne zmanjšuje pravic ljudskih
odborov. Navi zakon nima ničesar skupnega z nekakšnim obnavljanjem starih administrativ-nih metod v naŠem družbeneia življenju. Na-sprotno, ta zakon poineni pomemben korak naprej v procesu krepitve in razvijanja na.še socialistične demokracije v popolncm skladu z načeli naših ustavnih znkonov. Oglejmo si, zakaj.
V pogojih nezadostno izdelanega upravnega aparata po načelih že sprejetih ustavuih načel bi obstojala nevarnost, da se v našem drnžbe-nem sistemu začnejo v novih oblikah uveljav-ljati birokratske in antisocialistične težnje. Tovariš Kardelj je v svojem ekspozej« v skupščini poudaril zlasti, da »demokracija in samoupravljanje ne vsebujeta samo pravie, temveč tndi obveznosti organov družbenega upravljanja in državljanov do družbene skup-nosti.«
Celotni naš sistem samoupravljanja je v zadnjih letih pokazal ogromen naprcdek, ogromno življenjsko silo in že dokazuje, da pomeni glavni člen v razvijanju socialistične demokracije, v krepitvi socialističnih odnosov. Toda, treba je ugotoviti, da je istočasno po-trebno ustvarjati tudi pogoje, ki bodo omo-gočili, da bomo neposredno in pravočasno vpli-vali na to, da bodo vsi organi družbenega samoupravljanja zakonito izvrševali svoje pravice in da bodo dosledno pravočasno izpol-njevali svoje obveznosti do skupnosti. Zato je nujho, da v tej fazi usposobiino državno upra-vo, k! lahko prav v tem smislu največ prispeva k nadaljnjemn razvijanju in krepitvi politike družbenega samoupravljanja. Tako vlogo dr-žavne uprave je predvideval že ustavni zakon. Gre samo za (o, da zdaj ukrenemo vse potreb-no, da bi zagotovili, da se državna upravn za-res lahko uveljavi v svoji vlogi, ki jo ima v našem družbenem sistcmu v skladu z asiavai-mi načeli.
Da bi to dosegli, nrejuje novi zakon vpra-šanje državne uprave v glavnem v dveh sme-reh. Prvič, zakon jasno odreja vrste in kom-petence posameznih organov državne uprave, njihove medsebojne odnose, n.jiliove odnose do izvršnih organov in do ljudskih odborov. Novi
taknn prav tako nrejuje vprašanje vertikalne temveč se samo kvalitetno in sfrokovno izpo-povezanosti upravnih organov. Drugič, s kon- polnjuje.
kretno ustanovitvijo določenih upravnih orga- Kot nadaljnji važen rezultai nrejanja nov zvezc in republik prinaša zakon več jas- upravnih organov predvidevamo tudi razbre-nosti v organizacijo uprave, prizadeva si orga- menitev izvršnib. organov, ki so bili do zdaj nizirati kvalitetne slrokovne službe za vsako preobremenjeni s kopico drobnih npravnih področje državne uprave in s tem odstraniti nalog, tako da se bodo zduj lahko dejansko nejasnost, nestrokovnost in paralclizem, ki je usmerili na izvrševanje svojik upravnih funk-do zdaj slabil delo upravnih oiganov.               cij, na politieno in splošno   usmerjanje   dela
Vertikalna povezanos< npravnih orgnnov pn upravnih organov.
seveda v ničemer ne zmanjšuje neposredne od- Vprašanje: Kako nori zakon o državni govornosti npravnih organov pred pristojnimi upravi odreja položaj in pravice javnib. usluž-izvršnimi organi in ne slabi načela enotnosti bencev?
in samoupravnosti tako Ijudskih odborov ka- Odgovor: O iem vprašanju pripravljamo v kor Ijndskih republik. Smoter te veilikalne skupni koinisjjj nov zakon o javniL uslužben-povezanosh je v prvi vrsti strokoviu dvig na- cih Ta zakon -e seveda neposredno povezan sih npravmh organov, zagotovitev njihovega , prob]einoin nrejanja državne uprave. Ena zakonitega delovanja, razvijanje občutka od- glavnih misU glede na ^^žbence je bila ob govornosti za izvrsevanje vseh obveznosti, za- nrejanju državne nprave ta, da jim je treba gotovitev potrebne ev.dence in moznosti, da s" dal; potrebno sanu,stojnoSt in neodvisnost. To ugotov,  problematika  h.  vseh  področjd.  na- bo odv;sno   predv8em   ^   sposobnosti   samih
M* r "!i tn-Sa ,21vljeBJa '" Th.- organoT uslužbencev, da bodo opravljali svojo dolžnost oblast, od obcine do zveze. Gre zlast, zasprs- strokovno in v skla,ln z uveljavljanjem sociali-merabo m.selnost. celotnega kadra, k. de a v stičnih odnosov. Gre „ to> da ngo{ovimo in Bas, uprav,, kot je to poudar.l tov. Kardelj. ;zdelamo način ;n metodo M s;stematično stro-Ta vert.kana povezanos« namrec ne pomeni, kovno usposabljanje javnih lislužbencev. Za-da bomo s tem dah v.sj.m organom uprave ne- radi tega je treba oleg odp;ranja nstreznih kaksne nove prav.ce, da b, lahko d.kt.ra , ,n go, {n l^ datiPnslHžbenCein v pravnem zahtevah od nizj.h npravn.h organov  taksne          tu  tu{,.  nstrezni družbeni      ,ožaj.   Eden
ali dmgacne nkrepe, temvec nalaga v.sj.m or-    ^v;h         jey a to         .    T&yUQ ^-    neod.
ganom oblast, predvsem,  da skrbe za strokovno  visnost uslnžbencev. in  orgamzacijsko  usposabljanje  mzjih   orga-        _T               .       .. .    . ,            ...
nov aprave s pomočjo posvetovanj, da nepo- V *yfz\ s tem ^. *otel opozonti na vecji sredno pomagajo pri nsposabljanjn n;žjega napredek m na vecje nspehe, ki smo jih do-aparata, da dajejo pomoč pri odkrivanju sla- se«h v z™nJlli le"h v sodstvu. Dosegh pa amo bosti in napak in predlagajo ukrepe za odstra- iih zato' ker smo v, mehanizmu sociahsticne nilev teh slabosti in napak. Skratka, glavno je države zagotovili sodsfva samostojno, neodvis-dati npravi vei samostojnosli in neposredne no lunkcijo, kakor tud^ zaradi tega, ker imajo odgovornosti za »trokovno in pravilno izvrše- soflnlkl nstrezajoči drnžbeni polozaj v n^ em Tanje nalog.                                                      javnem življenjn. Vse to smo dosegli s pomoč-
Tega seveda ne bomo mogli doseži samo s i° poK«*nih organizacij in celotne naše jav-formalnim izrojanjem novega zakona, temveč nosti Pn krepitvi m razvijanju sodstva. bodo morale lo delo pravilno usmerjati tudi Nekaj podobnega je treba ukreniti tndi > naše poliiične organizacije, ki imajo kot sub- zvezi z »ašimi npravnimi organi. V (em smisla jektivni činitelj nalogo, da politično pravilno lr\ v tem okviru je treba zlasti nrediti vpraša-določijo vlogo nprave y našem drnžbenem si« nie uslužbencev v npravnem aparatn. Zakon stemu, da ji nstvarijo pravilno aUoriteto in predvideva posebno disciplinsko odgovornost vlogo v našem družbcnem življenjn in da ji uslužbencev v npravnem aparatu in predvi-pomagajo, da ae osvobodi stare birokratske fleva možnosi, da lahko tndi vodja višjega miselnosti in da poživi svojo vlogo pri krepitvi npravnega organa sproži disciplinski j.ostopek socialističnih odnosov na tem področju družbe- znrndi nezakonitega delovanja nshižbencev Bega življenja.                                                 nižjega npravnega organa. Nekateri so io tol-
S konkretno organizacijo posameznih orga- mačili koi c -lejevanje samostojnosti in samo-bov državne nprave zlasti v okvirn zveze in upravnosti ljndskih »Jhorov ter pristojnib iz-repnblike kakor tudi z nekaterimi manjšimi vršnih organov naše Ijudske oblasti. Dejansko spremembami y npravnih organih Ijiidskih Pa ne «re za omejevanje samonpravnosti, tem-odborov mnramo zlasti doseči jasnost v celotni v«č je to eden važnih nkrepov za krepitev sa-organizaciji nprave. Tako jasnost, ki bo našim mostojnosti in neodvisnosti npravnih organov družbenim organizacijam in ustanovam kakor kakor tudi zaščite njihovih uslužbencev pred tadi državljanom omogočila, da bodo svoje samovoljo lokalnfh činiteljev. Samoupravnost probleme reševali ekspeditivno, po jasno do- Ili v ničemer piizadeta, l;er je disciplinski po-ločenih nstreznih državnih organib. Zaradi stopek mogoče začeti samo pri pristojnem dis-tega odsiranjnjemo riasti v gospodarskem ciplinskem sodišču, ki ga postavlja nstrczni področjn nejasnost, ki se je kazala v tem, da samoupravni orgac Tudi (em disciplinskim so takorekoč rsi npravni posli tega podcočja sodiščem je treba dati v njihovem poslovanjn spadali v okvir državnlh sekretariatov za go- Polno samostojnost Jn neodvisnost. Tako bomo spodarstvo. To Bam je sicer v preteklosti omo- dosegl«; da bo vsuk^ uslnžbenec, ki zakonito gočalo radikalen prehod ˇ novi gospodarski opravlja svoje funkcije, ki izkorišča svoje pra-sistem, v sistem samonpravljanja in avtoma- v'ce in izpolnjuje dolžnosti, zaščiten pred ka-tizma na gospodarskem področju, v zadnjem kršno koli samovoljo. S tem dobiva nslužbenec časn pa jc že začelo ovirati nadaljnji normalni v glavnem samostojen injneodvisen položaj v razvoj zlasti na gospodarskem področjn. Zato našcm družbenem življenjn. S tem pa ima tudi smo na tem področju nstanovili nova državna celotna uprava pri izvrševanje svoje posebne sekretariata eb finance in za blagovni proroet, \loge, ki jo ima v celotuem mehanizmu socia-ki imata jasno določene funkcije, ter vrsto Hstične države, večjo samostojnost in neod-sekretariatov pri izvršnih svetih, ki imajo prav visnost.
tato jasno določene funkcije na posameznih To pa nikakor ne pomeni, da od tako po-gospodarskih področjih. Razen tega pa so jas- stavljenega upravnega aparata lahko prižako-no določeni tudi ostali npravni organi, komi- Jemo, da bo zagotovil realizacijo enotnosti dr-teji, nprave, komisije, sirokovni sveti itd. zla- žavne politike brez Ijudskih odhorov kot neod-sti na gospodarskem področjn. Treba je po- visen in samosiojen činhelj. Njegova funkcija udariti, da se upravni aparut s teti ne veča, ses>toji v tein pogledu predvsem v temt da osvo-
baja ljudske odbore navlake re.ševanja vpra-šanj, za kaiera je potrebna določena strokov-nost. S tem, da bo služil ljndskim odborom kot samostojen in odgovoren strokovni svet, bo npravni apnrat predstavljal dodatni raehani-zem, ki naj predstavniškira organom y vsoh stopnjah zagotovi izvajanje enotne državne politike. Enotnost tcga aparata naj se pokaže predvsem tudi v tem, da se s pomočjo višjih organov nprave zagotovi zadostaa strokovna sposobnost nižjih organov in da se na podlagi predpisov ter OTganizacijskih smernic višjih organov zagotovi organizaeija upravnega apa-rata v vseh stopnjah po enotnem sistemu. S • tem torej Ijudskim odborom ni odvzeta nika-kršna samostojnost, iemveč se jim samo po-maga po enotnem sistemn organizirati v vsaki stroki posebej nstrezajoči npravni aparat, ki naj Ijudskim odborom lajša pruvilno reševanje raznih vprašanj njihove prisiojnosti.
Vprašanje: Kako se bodo odražale spre-membe v drža\mi np.rL.vi na delu svetov? Kaj bo njihova vsebina dela?
Odgovor: Sveti imajo danes v ljudskem od-boru izvršno in upravno funkcijo. S spremem-bami v organizaciji uprave bi jlh bilo treba kot izvršne organe v federaciji in republiki osvoboditi preveč velikega bremena upravnih poslov in jim omogočiti, da se bolj usmerijo *; fnnkcijaiu političnega vodstva upravljanja na posameznih področjih. ire za to, da tudi oni postanejo bolj organi drožbenega upravljanja, manj pa direktivni organi. S tem bodo sveti do-bili večjo drnžbeno politično funkcijo in večji družbeno politični pomen. To pa ne pomeni, da jih lahko osvobodimo vseh upravnih poslov. Verjetno je, da bo vse fo zahtevalo neke spre-membe v sestavi svetov, ki morajo biti taki, da čim laže spremljajo problematiko posameznih družbenih orgnnov, posameznih organov druž-benega upravljanja na njihovem področju (na primer skib in pomoč pri delu in nveljavlja-nju posameznih šolskih odborov, kar bi morala biti eua glavnih funkcij nstrezajočih šolskih svetov v okrajneni, oziroma občinskem ljud-skem odboru).
Vprašanje: Kako bo nova organizacija dr-žavne uprave vplivala na delo predstavniškik orgaoov v ljudskih odijorih?
Odgovor: V doscdanji praksi so bili ne le sveti ljudskih odborov, temveč tudi sami ljud-ski odbori preobremenjeni z reševanjem vpra-šanj, ki bi jih lahko reševali sveti, včasih pa tudi npravni aparal ljudskega odbora. Zaradi tega niso mogli posvctiti dovolj pozornosti svo-jim družbeno-političnim nalogam, oziroma skrbi za splošni razvoj na posameznih področ-jih družbcne dejavnosti in skrbi za krepite* socialističnih odnosov na teh področjih. Novo organizacija jim bo prav v tej smeri dala nove možnosti za širšo dejavnost.