V središču Slovenska Bistrica • Gostinski objekt že leta brez gradbenega dovoljenja O Stran 4 Ptuj, torek, 1. marca 2016 letnik LXIX • št. 17 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Podravje • Kdo je kriv, če se občani vozijo po luknjastih cestah O Strani 8 in 9 V središču Ptuj • Ljubiteljska kultura - kje je tvoje mesto? O Stran 4 Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Kronika Ormož • Živijo v strahu, kdaj bo hišo pogoltnila zemlja O Stran 24 Šport Motokros • Tim Gajser vrgel rokavico šampionom motokrosa O Stran 11 ■ Štajerski TEDNIH Ptuj, Podravje • Zavrženi ovadbi Senčarja in Bratuževe Ravnateljica vesela, župan razmišlja o obtožnici Maja lani vloženo kazensko ovadbo MO Ptuj zoper ravnateljico Vrtca. Ptuj Boženo Bratuž je sodišče, ker ni bil podan utemeljen sum, da je storila očitana ji kazniva dejanja, zavrglo. Prav tako je iz istih razlogov zavrglo tudi ovadbo Bratuževe zoper ptujskega županaMjrana Senčarja. Več na straneh 4 in _5. . ^ Nogomet • Vodstvo in igralec več dovolj le za remi O Stran 12 Atletika • Državni rekord Domjanove O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si RADIOPTUJ 89,8 »98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Lenarški župan tudi o referendumu • Aktualno • Migrante v ljubljanske Ko bivša županja, marmorne palače danes ministrica Podravje Koliko denarja občinam prinese rbni ■ ■ SlSiem Z> Strani 2 in 3 Podravje Ukinili naj bi kar sedem krajevnih uradov O Strani 6 in 7 Paviljon z razstave Expo razpisu • Ptujcani napovedali DrijaVO O giran 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 1. marca 2016 Sp. Podravje • Koliko denarja občinam prinese vodooskrbni sistem 17 občin: letno milijon evrov iz omrežni Na območju vodooskrbnega sistema Ptuj, ki ga kot koncesionar upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj, se zdajšnje cene oskrbe s pitno vodo v ptujskem vodooskrbnem sistemu nekje v zlati sredini. Komunali lani iz vo-darine 2,2 mio evrov Za območje ptujskega vodooskrbnega sistema vodarina po m3 porabljene vode znaša 72 centov, omrežnina pa 3,94 evra. Skupni prihodek, ki ga je KP Ptuj v obdobju april-december 2014 ustvarila iz naslova voda-rine (brez vodnega povračila), znaša dober milijon evrov, za celotno leto 2015 pa nekaj več kot 2,2 milijona evrov. Pretežni del vodarine predstavlja prihodek koncesionarja in je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe. V primeru KP Ptuj je ta znesek 64 centov po m3 vode. Na postavki vodarina se uporabnikom obračunava tudi vodno povračilo (osem Primerjava cen, ki smo jo takrat izvedli za približno polovico vseh slovenskih občin in 26 komunalnih podjetij, je pokazala, da mesečni strošek oskrbe s pitno vodo ob predpostavki porabe 10 m3 vode za gospodinjstva znaša od 7,5 do 18,8 evra. Cena, ki jo uporabniki plačujejo, je sestavljena iz omrežnine, vodarine in okoljske dajatve. Po podatkih, ki smo jih zbirali lani jeseni, so cene vodarine med različnimi vodooskrbnimi sistemi in med slovenskimi občinami zelo različne: od 44 do 99 centov za m3 vode. Tudi pri omrežninah, ki se izračunavajo glede na vrednost omrežja, so razlike velike. Zneski omrežnin so od 1,85 do 12 evrov. Uvodnik Konji s plašnicami Odkar sem v novinarstvu, posebej še zadnji dve leti, redno, da ne rečem vsakodnevno, srečujem in poslušam ljudi, ki kar naprej modrujejo, kako v medijih manjka dobrih zgodb. Že od nekdaj, posebej pa še zadnji čas, mi gredo takšna pametovanja, večinoma celo kot nasveti, na srečo gladko skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Čisto jasno je, da si objav lepih, »pocukranih« zgodb želijo predvsem tisti z »veliko masla na glavi«, ki pač z vsemi sredstvi poskušajo pozornost novinarjev usmeriti drugam, ne vpackarije in goljufije, kamor so vpleteni. Pa to ne pomeni, da v našem časopisu ne objavljamo tako imenovanih lepih zgodb - seveda jih. Celo veliko lažje jih je zapisati kot tiste manj lepe ali grde, kakor se označujejo članki, ki govorijo o številnih nepravilnostih v našem okolju. Žal je razmerje zaenkrat takšno, da se na eno dobro zgodbo zgodita vsaj dve ali tri slabe, ki jih ne ustvarjajo novinarji, ampak prav tisti, ki so jih najbolj polna usta lepih zgodb. Torej bi morali o teh slabih zgodbah molčati, objaviti pa le tiste lepe?! Nasveti o nujnosti objave več lepih zgodb tako dejansko temeljijo le v želji po popolnem obvladovanju in usmerjanju medijske politike čim dalj od objektivnega in raziskovalnega novinarstva. Kar sploh ni nič novega in čudnega za politične in kapitalistične akterje, ki jih dopolnjuje vedno več vedno agresivnejših piarovskih plačancev. Po njihovem konceptu naj bi bili novinarji zgolj stojala z mikrofoni, ki bi v javnost posredovali njihove (lepe) informacije, pa če so te resnične ali ne. Takšno funkcijo novinarjev celo poskušajo zaviti v celofan ideologije, da imajo mediji (tudi) nalogo vzgajati. Lepo vas prosim, spoštovani, če že res upate tako razmišljati: ali je prikrivanje in laganje res prava vzgojna metoda?! Ali je ustvarjanje medijskih vsebin zgolj iz lepih zgodb res pot iz vsesplošne krize? Ali pa gre pri vsem skupaj zgolj za poneumljanje in popolno degradacijo zdravorazumskega razmišljanja - niti ne toliko ljudi - ampak novinarjev v prvi vrsti? Kar vklopite možganske celice, tisti, ki jih še imate. Ostali pa izvolite - kot konji s plašnicami na očeh ko-pitljajte še naprej... Simona Meznarič centov po m3 porabljene vode). Vodno povračilo koncesionar mesečno nakazuje v proračun Ministrstva za kmetijstvo. V letu 2015 za 1,5 mio evrov zbrane omrežnine, od tega občinam dober milijon Postavka za omrežnino vključuje stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav (javna infrastruktura). V omrežnino so med drugim vključeni še stroški zavarovanja infrastrukture, stroški nadomestil kmetovalcem zaradi zmanjšanja prihodka na vodovarstvenih območjih ter stroški obnove in vzdrževanja priključkov. Iz naslova omre-žnin se je na ptujskem vodoo-skrbnem sistemu v letu 2014 (april-december) zbralo nekaj manj kot 1,2 in v letu 2015 1,5 milijona evrov. Največji oz. pretežni delež pobrane omrežnine pripada občinam - kot najemnina za javno infrastrukturo (2015: milijon evrov). V proračune občin se stekajo tudi sredstva okoljske dajatve za obremenjevanje okolja (skupaj v letu 2015 746.000 evrov). Za stroške zavarovanja infrastrukture za celotni sistem je koncesionar lani plačal 35.000 evrov, za odškodnine kmetom so namenili 23.000 evrov. Za nujna investicijska vlaganja v sistem si je KP Ptuj po dogovoru z občinami zadržalo del amortizacije v znesku 166.000 evrov, za vodna povračila so v državni vodni sklad vplačali 284.000 evrov. Komunalno podjetje Ptuj sme kot koncesionar po pogodbi z občinami zadržati del sredstev iz zbrane omrežnine; od aprila 2014 je bilo to deset, od 1. junija 2015 dalje pa 20 % od najemnine oz. amortizacije. Sredstva so namenjena za vzdrževalna in nujna investicijska vlaganja na sistemu. V letu 2014 se je za ta namen porabilo 40.400, lani 215.000 evrov. Specifikacijo del in njihovo vrednost navajamo v tabeli. 2014: 40.400 € Sanacija VH Podlože 7.177 € Izpusti vodovod Belski Vrh 7.728 € Hrbtobrani v vodovodnih objektih 2.377 € Dokumentacija globinski vodnjak VG-2 Skorba 2.780 € Menjava zapornih ventilov: vozlišče Gajevci 7.382 € Menjava zapornih ventilov: vozlišča Podvinci, Prešernova ulica in Rabelčja vas 12.962 € 2015: 215.000 € Čiščenje globinskega vodnjaka VG-2 Skorba 7.939 € Ureditev VH Nova vas pri Ptuju 25.541 € Ureditev VH Podlože 4.395 € Ureditev VH Ločki Vrh 9.024 € VH Gorca 5.213 € Pretokomeri in nivojske sonde na črpališču v Skorbi 10.274 € Posodobitev nadzornega sistema 45.141 € Pretokomeri in tlačne sonde 12.435 € Dve opazovalni vrtini v Skorbi za izvajanje monitoringa 27.255 € Fasada, streha in greznica na objektu črpališča Skorba 24.849 € Ureditev vodnjakov 6.253 € Čiščenje globinskega vodnjaka VG-5 Skorba 6.700 € Nivojska sonda na črpališču Lancova vas 620 € Menjava zapornih ventilov: vozlišča Slomškova in Raičeva ulica, MO Ptuj 29.357 € VH = vodohran Je omrežnina namenski vir ali ne Najemnina, ki jo občine od koncesionarja prejmejo za javno vodovodno omrežje, naj bi bila namenski vir. Občine bi ta sredstva morale potrošiti za na- Koliko sredstev občinam iz omrežnine Občina Najemnina iz omrežnine v € Vlaganja občine v € MO Ptuj 643.847 365.968 Hajdina 93.261 105.457 Kidričevo 228.255 146.126 Starše 86.021 16.339 Markovci 90.441 200.821 Dornava 60.291 Niso odgovorili Gorišnica 86.125 139.281 Zavrč 42.982 6.364 Cirkulane 81.111 15.316 Videm 136.565 306.777 Podlehnik 65.035 148.235 Majšperk 87.970 287.404 Žetale 25.457 4.148 Destrnik 57.809 15.682 Juršinci 54.109 7.217 Sv. Andraž 20.921 Niso odgovorili Trnovska vas 27.756 Niso odgovorili Skupaj 1.887.956 1.765.135 Vir: KP Ptuj in občine, podatki so zbrani za leti 2014 in 2015 V stolpcu ena v tabeli smo prikazali, koliko sredstev so bile občine v letih 2014 in 2015 deležne iz naslova najemnine za vodooskrbni sistem. V drugem stolpcu so navedeni zneski o vlaganjih vsake po-sezne občine v vodooskrbni sistem v zadnjih dveh letih. - v. 'V'"-'' Vir: KP Ptuj men, za katerega so bila pridobljena (vložiti bi jih bilo treba nazaj v omrežje). Načeloma naj bi bilo tako, a kot so nam razložili na MO Ptuj, zakon dovoljuje, da lahko sredstva, zbrana iz naslova vodooskrbe, porabijo za gradnjo katerekoli infrastrukture, ne nujno vodooskrb-ne. Omrežnino smejo uporabiti tudi za vlaganje v katerokoli stvarno premoženje občine. 43. člen Zakona o javnih financah sicer občinam daje možnost, da same z odlokom določijo, da so najemnine namenski prihodek. Vendar občine te možnosti pri sprejemanju odlokov praviloma ne uporabljajo. Kje in koliko so občine vlagale v minulih dveh letih V občinah Sp. Podravja, ki so vključene v skupni ptujski vodooskrbni sistem, smo preverili, koliko sredstev so v letih 2014 in 2015, odkar se cene obračunavajo po zdajšnji ureditvi, vložile v obnovo omrežja. Po zbranih podatkih so največ vlagali v občinah, kjer so ta čas gradili kanalizacijski sistem (nekatere občine na Ptujskem in Dravskem polju). Haloške in slovenjegoriške občine so v sis- tem pretežno vlagale le toliko sredstev, kot jih koncesionar po dogovoru obdrži za nujna investicijska dela; razen občin Majšperk in Podlehnik, ki sta gradili odseke vodovoda - s pomočjo evropskih sredstev, ki sta jih pridobili na razpisih. Res pa je tudi, da so haloške občine veliko sredstev v gradnjo vodovoda vložile že v prejšnjem desetletju, po tem, ko so se odcepile od nekdaj velike skupne občine Ptuj. V najslabši kondiciji je ta čas vodovod na tistih območjih, kjer je bil zgrajen najprej. MO Ptuj V mestni občini (MO) Ptuj so vlaganja v vodovodni sistem v minulih dveh letih znašala nekaj manj kot 366.000 evrov. Za skupno vrednost 223.000 evrov so zamenjali cevovode na Mestnem trgu in Vičavi ter v Kratki, Gomilšakovi in Ze-chnerjevi ulici. V letu 2015 so okrog 137.000 evrov vložili v vodovod Kicar, Peršonovo ulico in ulico Lackove čete. Za hi-drante so v obeh letih namenili okrog 5.900 evrov. Hajdina Občina Hajdina je v letu 2014 v vodooskrbno infrastrukturo vložila okrog 56.400 in lani 49.000 evrov. Denar so namenili za gradnjo vodovoda v Hajdošah, Zg. Hajdini in Ge-rečji vasi ter za nujna popravila na sistemu. Starše Občina Starše je v letih 2014 in 2015 v vodovodno omrežje v glavnem vlagala le v okviru skupnih vlaganj, ki jih je izvajalo KP Ptuj. Kidričevo V občini Kidričevo so v minulih dveh letih v vodooskrbni Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 1. marca 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ne in 750.000 evrov iz okoljske dajatve obračunavajo od aprila 2014. Po podatkih, ki smo jih v uredništvu Štajerskega tednika zbrali septembra 2015, je cena 4M čuna so za ta namen prispevali dobrih 148.000 evrov. Žetale V občini Žetale so v letih 2014 in 2015 v vodovodno omrežje vložili okrog 4.200 evrov, v glavnem za vzdrževanje in obnovo skupnega sistema. Destrnik V občini Destrnik so v zadnjih dveh letih v sistem vodooskrbe iz občinskega proračuna vložili 15.600 evrov, in sicer za vodovod Ločki Vrh in Drstelja, popravilo hidranta ter izvedbo izpusta. Juršinci Tudi v občini Juršinci so bila v minulih dveh letih vlaganja v vodooskrbni sis- tem bolj skromna - 7.200 evrov. Sredstva so namenili za skupna dela na omrežju. Mojca Zemljarič Tudi okoljska dajatev prihodek občin Foto: Črtomir Goznik sistem vložili 146.000 evrov; 90.500 v letu 2014 in 55.500 v letu 2015. Vodovodno omrežje so obnavljali oz. dograjevali v naseljih Njiverce, Šikole, Kidričevo in Apače. Del sredstev so namenili za skupna vlaganja v sistem, za vodenje katastra in obnovo hidrantov. Markovci V občini Markovci so v minulem dvoletnem obdobju za vzdrževanje in obnovo vodovodnega sistema zagotovili dobrih 200.000 evrov. Od tega 189.000 evrov za menjavo 1,6 km cevovoda v Stojncih in 12.000 evrov za skupna investi-cijsko-vzdrževalna dela na celotnem sistemu. Gorišnica Občina Gorišnica je lani za nujna investicijska vlaganja v vodovodno omrežje namenila 124.500 evrov (Muretinci, Formin in skupna infrastruktura) ter 14.700 evrov za hidrante. V letu 2014 investicij v sistem vodooskrbe niso imeli. Zavrč V občini Zavrč so v lani in predlani v vodovodni sistem vložili 6.300 evrov, predvsem za nujna vzdrževalna dela in za skupna vlaganja v sistem. Cirkulane V občini Cirkulane so za vlaganja v vodovodni sistem v letu 2014 namenili 1.800, lani pa 13.400 evrov - za vzdrževalna dela. Videm V letih 2014 in 2015 je občina Videm za tekoče vzdrževanje vodovodnih omrežij in hi-drantov porabila 11.600 evrov, za vodenje analitike 2.300 evrov, za zamenjavo azbestnih cevi na vodovodnem omrežju v naselju Pobrežje je bila izvedena investicija v višini 292.800 evrov. Majšperk Občina Majšperk je v letih 2014 in 2015 s pomočjo evropskih sredstev gradila vodovod Kupčinji Vrh-Jelovice. Skupna vrednost projekta je znašala 763.000 evrov, od tega je občina zagotovila 231.000 evrov. V letu 2015 so obnavljali vodovod Podlože ter Stoperce-Str-mec (še ni končano). Za prvi projekt so namenili 12.200 in za drugega 43.700 evrov. Podlehnik Tudi v občini Podlehnik so v letih 2014 in 2015 gradili vodovod s pomočjo evropskih sredstev. Iz občinskega prora- Občina Okoljska dajatev za leti 2014 in 2015 v € MO Ptuj 411.208 Hajdina 86.373 Kidričevo 117.400 Starše 63.776 Markovci 107.892 Dornava 114.124 Gorišnica 107.194 Zavrč 43.969 Cirkulane 97.698 Videm 215.448 Podlehnik 78.140 Majšperk 108.217 Žetale 16.502 Destrnik 63.415 Juršinci 83.556 Sv. Andraž 37.781 Trnovska vas 34.157 Skupaj 1.786.850 Vir: KP Ptuj Okoljska dajatev je posebna postavka pri obračunu storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Zneski okoljske dajatve, ki jih plačujejo uporabniki, so različni. Okoljska dajatev je v celoti prihodek občin. Komunalno podjetje jo na položnici obračuna, zbrana sredstva pa nato redno mesečno odvaja v proračune občin. ■" Foto: ČG Ptujski vodovodni sistem so začeli graditi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Cevovodi, ki so jih takrat zgradili in jih še niso zamenjali, so stari in v slabem stanju. Na omrežju je položenih okrog 1.150 km cevovodov, od tega 65 km azbestno-cementnih in 110 km iz PVC materiala, ki je zelo tog in za vodovodne sisteme neprimeren. »Veliko težav imamo z vodovodnimi priključki v starem mestnem jedru in v določenih strnjenih naseljih, kjer so položene litoželezne pocinkane cevi, ki so zaradi korozije začele puščati. V boljšem stanju so cevovodi na območju Haloz in na delu Slovenskih goric, kjer se je sistem gradil kasneje in je izveden iz kakovostnejših materialov. Pri vzdrževanju cevovodov imamo največ težav zaradi lomov na cevovodih iz PVC-materiala, ki zaradi togosti poči in ga je kasneje tudi težko popraviti. PVC-cevovodi so večjih premerov, zato je ob vsaki takšni okvari motena dobava vode na širšem območju. V primeru okvare pride tudi do relativno velikih vodnih izgub,« pravijo na KP Ptuj. Slovenska Bistrica • Bo morala občina vrniti 360.000 evrov? Ko bivša županja, danes ministrica, toži samo sebe kot županjo ... Slovenjebistriška občina in okoljsko ministrstvo nadaljujeta sodni spor glede 361.636 evrov neupravičeno izplačanega DDV. Na prvi stopnji je sodišče odločilo v prid ministrstva, na drugi v prid občine, nato pa je ministrstvo vložilo revizijo. »Konkretnega primera do zaključka pravdnega postopka na Vrhovnem sodišču RS ne moremo komentirati,« so bili kratki na ministrstvu. Med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, kot sofinancerjem in Občino Slovenska Bistrica kot investitorko, je bila leta 2002 sklenjena pogodba za izvedbo projekta izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Slovenski Bistrici, ki je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi še v predpristopnem obdobju. Na podlagi revizije za Evropsko komisijo je bilo ugotovljeno, da je bil izplačan tudi DDV v višini 361.636 evrov, ki pa je bil neupravičen strošek. Evropska komisija je zahtevala vračilo sredstev od Republike Slovenije decembra 2009, ki ga je država tudi takoj poravnala. Posledično pa Republika Slovenija želi sporni znesek izterjati od Občine Slovenska Bistrica, ki pa, kot so dejali na občini, spornega zneska ni niti prejela in ga zato tudi ne priznava. Kot nam je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar, se je ta postopek izterjave začel v času županskega mandata Irene Majcen. Takrat je ministrstvo od občine zah- tevalo 350.000 evrov, češ da so v okviru projekta izgradnje čistilne naprave v Slovenski Bistrici prejeli preveč denarja. Občina, ki jo je, kot omenjeno, vodila Majcnova, se s tem ni strinjala, saj da je investicijo vodilo ministrstvo, ker je bila čistilna naprava zgrajena še v okviru predpristopne pomoči, tako da je ministrstvo pripravilo navodila in pogodbe. »Mi direktno, torej na občinski račun nismo prejeli niti evra,« je še pojasnil Žnidar. Sedaj, ko je višje sodišče odločilo v prid občine, pa je ministrstvo pod vodstvom Irene Majcen vložilo še revizijo in ponovno podaljšalo sodno bitko. Mojca Vtič Foto: MV 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 1. marca 2016 Ptuj • Lokalni program kulture 2016-2019 Ljubiteljska kultura - kje je tvoje mesto? Pričakovano so ob predstavitvi predloga Lokalnega programa kulture 2016-2019 številni politiki (med njimi tudi kulturniki) imeli predloge in pomisleke. Med drugim je bilo poudarjeno, da naj bi v tem predlogu premalo pozornosti zasedla ljubiteljska kultura. Predlog sklepa o potrditvi Lokalnega programa za kulturo Mestne občine Ptuj za obdobje 2016-2019 je po pričakovanjih sprožil kopico vprašanj in pomislekov. Na ponedeljkovi seji so o njem razpravljali mestni svetniki. Predsednica delovne skupine 20 ljudi, ki so pripravljali predlog, je bila Darja Koter. Pripombo na predlog Lokalnega programa kulture za naslednja tri leta pa je imel svetnik Andrej Lazar, ki je dejal, da predlog ne sledi mestnemu proračunu oziroma obratno, s čimer so se strinjali še nekateri svetniki. „Pripravite se na to, da boste vrnili milijon," pa je bil jasen Če-lan, ki je opozoril, da v predlogu ni izpostavljeno, da je strateški cilj dominikanskega samostana, da je v njem kongresno-kulturno središče vzpostavljeno kot javno-zasebno partnerstvo. „Simona Ka-šman najbolje ve, kako zahtevna so poročila, ki jih je treba pisati, zato upoštevajte dejstvo, kako smo dobili denar za obnovo," je Darja Koter je bila predsednica delovne skupine, ki je pripravljala predlog. poudaril Čelan, ki je še predlagal, da se v predlog vključi še obnova Stare steklarske, za kar je gradbeno dovoljenje že izdano. Senčar je pri tem izpostavil, da je s predstavniki SAVA Turizma že imel sestanke, a da so ugotovili, da Dominikanski samostan tak, kot je sedaj, ni primeren za izvedbo kongresov. „Nekaj stvari Štajerski T ED NIK www.tednik.si ¡iístajerskitednik Stajerskitednik bi bilo treba spremeniti, a bo to seveda tudi nekaj stalo," je povedal župan in dodal, da bodo o tem še govorili. „V dokumentu, dolgem 74 strani, sta ljubiteljski kulturi namenjeni le dve strani," pa je izpostavila svetnica Tatjana Vaupotič, ki je na področju ljubiteljske kulture aktivna kar 30 let. Izpostavila je podatek, da na tem področju na Ptuju ustvarja več kot 1.000 ljudi, ki jim je v proračunu namenjeno vsem skupaj manj kot enemu 10-dnevnemu festivalu na Ptuju. Prepričana je, da so ljubiteljski kulturniki preveč zapostavljeni v tem dokumentu ter da je za njihovo delovanje treba nameniti več pozornosti in denarja. Senčar je obljubil, da bo v prihodnjem letu temu sledil. Je pa bila nad tem presenečena Koterjeva, ki je dejala, da so imeli prav vsi možnost podati svoje predloge, a da je bilo teh izjemno malo. „Skupina pa sedaj lahko izpade kot ne dovolj profesionalna," je skorajda užaljeno povedala Koterjeva, sicer predsednica skupine, ki je pripravljala predlog Lokalnega programa za kulturo MO Ptuj za obdobje 2016-2019. Poudarila je še, da gradivo ne more biti v vsem zelo podrobno, a da so k pripravi tega pristopili tankočutno, tudi do ljubiteljske kulture. Dženana Kmetec Ptuj • Zavrženi ovadbi očitno ne bosta Zavrženi obe Maja lani vloženo kazensko ovadbo Mestne občine Ptuj zo-nja, zavrglo. Prav tako je zavrglo tudi ovadbo Bratuževe zo-položaja, izsiljevanja izjave in žaljive obdolžitve. V sredo minuli teden je okrožno državno tožilstvo na Ptuju izdalo sklep, da se kazenska ovadba MO Ptuj zoper Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, zavrže. V sklepu namreč piše, da ni bil utemeljen sum, da je osumljena storila naznanjena kazniva dejanja. Policisti Policijske postaje Ptuj so zbrali potrebna obvestila in listine ter o svojih ugotovitvah podali poročilo, na podlagi katerega je bil sklep izdan. „Na podlagi prejetega poročila PP Ptuj in po preučitvi spisa je zaključiti, da iz dane kazenske ovadbe MO Ptuj ne izhaja utemeljen sum, da je Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, storila očitana ji kazniva dejanja. Policisti PP Ptuj so zbrali in preverili obširno dokumentacijo za vsa dejanja, ki se v kazenski ovadbi očitajo Bo- ženi Bratuž," med drugim piše v sklepu sodišča, ki nam ga je predala Bratuževa. Glede vzdrževalnih del na službenih vozilih se v obrazložitvi navaja, da je bila na PP Ptuj podana tudi anonimna prijava, a da znakov kaznivega dejanja pri tem policisti niso našli. Tudi pri nakupu 27 klimatskih naprav v juniju in juliju 2014 naj ne bi bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnosti. 21 naprav je bilo nameščenih, šest pa ne, kar je bil razlog, da se je Bratuževi očitala storitev kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj da je bilo nabavljenih več klimatskih naprav, kot so jih potrebovali. „V času zbiranja obvestil in dejstev pa je bilo ugotovljeno, da je bilo v letu 2015 nekaj klimatskih naprav nameščenih v zgradbi nove uprave Vrtca Ptuj, na naslovu Puhova 6 na Ptuju, saj se navedene klimatske naprave niso mogle namestiti na fasado objekta v enoti Narcisa, ker bi za izvedbo potrebovali dvigalo. Nesporno pa je, da bi bile klimatske naprave nameščene, če jim MO Ptuj ne bi 6. februarja 2015 prekinila nameščanja klimatskih naprav," med drugim piše v sklepu sodišča. Pregledana je bila tudi dokumentacija v zvezi z nabavo hrane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je Vrtec Ptuj ravnal v skladu s 3. odstavkom 6. člena Okvirnega sporazuma, ki dopušča, da naročnik hrano odkloni zaradi neustrezne kakovosti. Tudi očitek, da se Vrtec Ptuj izogiba konkurenčnim ponudbam, je po obrazložitvi odločitve sodišča neutemeljen. Kar se tiče beljenja in obnove parketa, naj bi bil izbran najugodnejši ponudnik, dela pa, kot izhaja iz obrazložitve, niso bila končana zato, ker da jih je 4. 2. 2015 prekinil župan MO Ptuj Miran Senčar. Na podlagi vsega navedenega je višji državni tožilec Zdravko Limavšek zaključil, da osumljeni Boženi Bratuž ni mogoče dokazati očitanih ovadb, zato je sodišče ovadbo MO Ptuj zoper Bratuževo zavrglo. Foto: CG Slovenska Bistrica • Iz omare je padel nov okostnjak Gostinski objekt brez gradbenega dovoljenja Ob centru borilnih veščin v Slovenski Bistrici je že več let postavljen gostinski obrat za pripravo hitre hrane. Ta je v začetku leta pogorel, lastnik pa je nemudoma pristopil k prenovi, a kot se je izkazalo, lastnik lokala za postavitev potrebuje gradbeno dovoljenje, s tem pa tudi lastništvo nad občinsko zemljo ali pridobljeno stavbno pravico. Na občino in na svetniške skupine je prispela anonimka, ki nagovarja župana Ivana Žagarja, in pravi: »Pomislite, kaj bi vam rekli Spodnjepolskavčani, če bi jim na športnem objektu zazidali vsa okna, kot se zdaj dogaja na telovadnici v Slovenski Bistrici. Zgradba je v občinski lasti in je namenjena športni vzgoji in razvoju Bistričanov. Garderobe, sanitarije, kopalnice, pisarne so zdaj brez dnevne svetlobe in zračenja. Naša telovadnica je bila s požarom ob njej resno ogrožena. Požar je škodo povzročil na fasadi in v notranjosti objekta. Zdaj pa je nekdo dovolil, da zasebni interesi prevladujejo nad javnim dobrim. Ne da bi saniral povzročeno škodo na fasadi objekta, lahko lastnik obrata širi svojo dejavnost.« Slovenjebistriški župan je pojasnil, da je lastnika objekta med obnovo obiskala gradbena inšpektorica in mu naložila, da mora pridobiti gradbeno dovoljenje. »Ker je občina lastnik zemljišč, je bila na nas naslovljena vloga za pridobitev soglasja. V pogovoru z upravno enoto smo ugotovili, da mu ne moremo dati soglasja za najem, saj da to ne zadostuje za gradbeno dovoljenje. Tako mora lastnik dobiti stavbno pravico ali pa mora postati lastnik. Absolutno sem proti, da se mu proda zemljišče, ne moti pa me gostinska ponudba. Ima pa gostinec podpisano najemno pogodbo z Zavodom za šport Slovenska Bistrica do leta 2034, ta pa je bila sklenjena na podlagi soglasja, ki ga je podpisala moja predhodnica. Tako da še ne vemo, kako bomo ta klobčič razpletli. Bomo pa to temo obravnavali na občinskem svetu.« Ob tem anonimka župana tudi obtožuje koruptivnih dejanj. »Gostinec je že prej imel objekt, Foto: Edi Grobler Okrepčevalnica pred požarom. Foto: Mojca Vtič Gostinec je razširil svojo dejavnost in bil deležen obiska gradbene inšpektorice, ki zahteva od njega pridobitev gradbenega dovoljenja. kije bil manjši in za katerega ni potreboval gradbenega dovoljenja. Lahko pa zagotovim, da nisem dobil nobenega denarja. Naj pa se taki frajerji pod tovrstne obtožbe v prihodnje podpišejo. That's it. (To je to.)« Tudi direktor javnega Zavoda za šport Slovenska Bistrica Marjan Štimec nam je potrdil, da je bila pogodba podpisana na željo gostinca in s soglasjem občine. »Občina je soglašala, da lahko Zavod za šport, razen športnih objektov, daje v najem druge površine (zelenice itd.) v sklopu športnega parka. Pogodba je bila podpisana za 80 m2 zemljišča, o katerem sedaj teče debata na občinskem svetu. Ta kvadratura ni vredna razprave, ki je sedaj aktualna. Letna najemnina za zemljišče je 4.800 evrov, to je 60 evrov na leto za m2 zemljišča, ki v prodaji verjetno doseže malo višjo ceno.« Mojca Vtič torek • 1. marca 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 n spravili" župana in ravnateljice ovadbi: Bratuževe in Senčarja per ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž je sodišče, ker ni bil podan utemeljen sum, da je storila očitana ji kazniva deja-per ptujskega župana Mirana Senčarja, ki ga je Bratuževa ovadila zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega Foto: Črtomir Gozni k Božena Bratuž: »Vesela sem, da se je ta del agonije končal!« « »V sklepu je navedeno vse to, kar sem morala vztrajno predstavljati in zagovarjati celo leto, odkar sem izvedela za vse obtožbe, da sem kriminalno vodila vrtec, da svoje delo opravljam neodgovorno in malomarno. Vesela sem, da se je vsaj ta del celoletne agonije zaključil. Ne glede na breme hudih očitkov in obtožb smo se v Vrtcu Ptuj celo leto trudili, da smo izpolnili vsa pričakovanja našega okolja in s tem realizirali vse zastavljene cilje,« je sklepa sodišča komentirala Bratuževa. Miran Senčar: »Mojega zaupanja zaradi vseh nepravilnosti si ne zasluži več! < »Nadzorni odbor MO Ptuj je v svojem poročilu o delovanju Vrtca Ptuj odkril številne velike nepravilnosti in nekatere od njih so, po mnenju pravnikov, nakazovale na sum storitve kaznivega dejanja. Kot zakoniti zastopnik ustanoviteljice tega javnega zavoda sem bil tako dolžan pri organih pregona v imenu MO Ptuj podati prijavo suma storitve kaznivega dejanja. Kljub temu da tožilec ni ugotovil znakov kaznivih dejanj, pa ostaja dejstvo, da je NO MO Ptuj pri delu zavoda odkril večje nepravilnosti pri poslovanju zavoda, nespremenjeno. Če to povežem s trenutnim stanjem, predvsem v upravi Vrtca Ptuj, ko je tudi nekaj zaposlenih vložilo tožbe zaradi različnih domnevnih nepravilnosti, šikaniranja in mobinga, potem moje mnenje ostaja isto kot do sedaj. Ravnateljica je pred sedmimi leti izpolnila pogoje za upokojitev, njen mandat je bil podaljšan brez razumljivega razloga in potrebe, zato bi bilo prav, da v najkrajšem času svoje delo preda mlajšim, ki bodo odpravili ugotovljene nepravilnosti, uredili poslovanje zavoda ter v Vrtec Ptuj ponovno uvedli normalne delovne razmere za vse zaposlene. Mojega zaupanja, kot zakonitega zastopnika ustanoviteljice, zaradi naštetega ravnateljica prav gotovo ne uživa več. Do konca roka za vložitev neposredne obtožnice bo naša pravna služba preučila sklep in šele takrat se bomo odločili o nadaljevanju ali koncu tega postopka. Zaradi posledično previsokih stroškov poslovanja Vrtca Ptuj, ki izhajajo iz ugotovljenih nepravilnosti, tudi naši občani plačujejo previsoko ceno. Tega pa ne smemo dovoliti,« je za naš časopis povedal Senčar. Foto: Črtomir Goznik Tudi ovadba Bratuževe zoper ptujskega župana je bila zavržena Zdravko Limavšek, tožilec, ki je izdal sklep v zadevi zoper Bratuže-vo, pa je na isti dan zavrgel tudi njeno ovadbo zoper župana MO Ptuj Mirana Senčarja. To je ravnateljica Vrtca Ptuj oz. v njenem imenu odvetniška pisarna Ulčar in partnerji podala zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, izsiljevanja izjave in žaljive obdolžitve. V sklepu sodišča je navedeno, da ni bil podan utemeljen sum, da je osumljeni storil naznanjena kazniva dejanja. Kriminalisti so namreč od junija do decembra lani zbirali obvestila in o ugotovitvah podali poročilo. V tem piše, da so si kriminalisti na občini pridobili vso potrebno dokumentacijo, a niso potrdili navedb iz kazenske ovadbe. V obsežnem predkazenskem postopku (tako izhaja iz sklepa sodišča) ni bilo zbranih dovolj dejstev in dokazov za utemeljen sum, da je Senčar izpolnil objektivne in subjektivne zahtevane zakonske znake očitanih mu kaznivih dejanj. Dženana Kmetec Slovenija • Paviljon z razstave Expo Milano 2015 na javni razpis Ptujčani napovedali prijavo Slovenski paviljon s svetovne razstave Expo Milano 2015 je v pomurski in podravski regiji dvignil kar nekaj prahu. Nekaj tednov po tem, ko je murskosoboški župan Aleksander Jevšek naznanil, da imajo ustno zagotovilo vlade, da bo paviljon dobila njihova občina, so se karte nekoliko pomešale in je sedaj odločanje postavljeno na drugačne pozicije. Murska Sobota je takrat čakala samo še sklep vlade. A vlada in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije (MGRT) sta si premislila. Paviljona Murski Soboti ne bodo neposredno dodelili s sklepom vlade, temveč ga bodo v upravljanje oddali po javnem razpisu. Poziv za upravljavca je v četrtek objavila javna agencija Spirit. Nanj se lahko prijavijo državni organi, občine ter druge osebe javnega prava, ki so pristojne za ravnanje s stvarnim premoženjem države. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo prijavi priložiti projekt za postavitev paviljona, iz katerega bodo razvidni namen objekta, program aktivnosti, predvideni učinki postavitve objekta v neko okolje, terminski načrt izvedbe projekta in finančni načrt z opredeljenimi viri financiranja. Prednost pri izboru bodo imeli prijavitelji, ki že imajo zagotovljena finančna sredstva oz. znano finančno konstrukcijo z viri financiranja za realizacijo celotnega projekta in ki bodo najboljše utemeljili širši učinek upravljanja paviljona na okolje in regijo, kamor bo postavljen. Pomemben kriterij za izbor upravljavca bo tudi terminski plan postavitve. MGRT želi, da bi se objekt postavil čim prej (začetek postavitve že v tem letu). Upravljavec bo paviljon prevzel v stanju, kakršen bo pripeljan iz Milana, vse nadaljnje stroške z montažnim objektom, kot so skladiščenje, postavitev, montaža, nato nosi upravljavec. Rok za oddajo ponudb na javni poziv je 20 dni. Prijave bo pregledala komisija, ki jo bo imenovala agencija Spirit. Izbrani predlog bo komisija predložila v potrditev vladi. Komisija si pridržuje pravico, da ne bo izbrala nobenega izmed prijavljenih interesentov. Ptuj bi paviljon postavil pri termah, vanj bi umestili arheološko zbirko Na mestno občino (MO) Ptuj smo naslovili vprašanje, ali se nameravajo prijaviti na razpis za upravljavca, kakšno vsebino bi umestili v paviljon in kje bi ga postavili. Iz kabineta župana Mi- Foto: CG in MZ rana Senčarja so odgovorili, da se bo lokalna skupnost na poziv prijavila, v paviljon bi umestili arheološko razstavišče. »Novo in moderno zasnovano arheološko razstavišče bi nam omogočalo na zelo atraktiven način predstaviti neprecenljivo dediščino, ki presega lokalni in nacionalni nivo. Ker je dediščina pogosto obravnavana kot cokla gospodarskega razvoja, jo je treba privzgojiti tudi našim najmlajšim ter jih izobraziti o pomenu dediščine, če jo želimo ohraniti za naslednje rodove. Predlagana rešitev bi elegantno povezala oba bregova reke Drave z uvedbo krožne turistične poti po Ptuju. Verjetno se vsi strinjamo, da je lahko takšna pridobitev, kot je paviljon Expo 2015, generator novih turističnih in drugih gospodarskih produktov oz. storitev,« so povedali na MO Ptuj ter dodali, da bi paviljon postavili na desnem bregu reke Drave - na zemljišču med termami in nekdanjim Agisom. Vodstvo ptujske občine smo zaprosili za komentar nad odločitvijo vlade oz. MGRT, da bo paviljon oddan po javnem razpisu. »Podpiramo takšno odločitev. Naj zmaga vsebina in ne strankarsko dogovarjanje,« so za naš časopis še povedali v uradu župana MO Ptuj. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 1. marca 2016 Lenart • Župan Kramberger napovedal tudi možnost referenduma Migrante v ljubljanske marmorne pal V petek je približno 300 ljudi z zastavami, harmoniko in transparenti, uperjenimi proti vladi, na osrednjem trgu v Lenartu izrazilo bi jih morebitni center v Črnem lesu lahko prinesel, so še zahtevali, da se na Slovenskem spoštujejo slovenski običaji, navade in Na protestnem shodu v Lenartu, ki je ob zvokih domače pesmi in himne potekal dobro uro, se je zbralo kakih 300 pro-testnikov. Shoda se niso udeležili samo domačini, videli smo lahko organizirano skupino iz Ptuja in okolice, protestnike iz Šenčurja, nekaj jih je bilo celo iz sosednje Avstrije. Trg so preplavile številne slovenske zastave ter transparenti: Ljudstvo se prebuja, ne morete nas utišati; Moja kultura, moja družina, moj dom; pa Šefic, nisi sončni kralj in Cmerar, kdaj bodo sedeli lopovi slovenskih bank itd. Po kakih 30 minutah slovenske pesmi, plapolanja zastav in žvižgov ter sporočili predse- dniku vlade Miru Cerarju, državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu in ministrici za notranje zadeve Vesni Gyorkos Žni-dar, da so »gotovi«, je kot prvi zbrane nagovoril poslanec iz vrst SDS Andrej Čuš: »Drage Slovenke, dragi Slovenci, hvala lepa, da ste se udeležili današnjega mirnega zborovanja in s tem pokazali, da vam je za prihodnost naše države mar! Rad bi povedal, da nas mnogi ljudje, ki se ne strinjajo z nami, označujejo za fašiste, rasiste ..., jaz pa menim, da smo zgolj domoljubi, ki govorimo resnico.« Čuš je še izrazil prepričanje, da na naša tla ne spada niti en sam migrantski center. m m REST ħ stmvcija kaP&'NA FJGOTOF JE! * 11111.5 WELLNESS ODPRTO OPEN »Kdor želi biti del našega okolja, mora upoštevati naša pravila« V nadaljevanju je spregovoril tudi Rok Jarc, član face-book strani Slovenija, moja domovina, ki je med drugim dejal: »Veste, kaj najbolje kaže, da bodo stvari mnogo hujše, kot jih prikazujejo? To, da mi-grantov ne naseljujejo pri sebi, v najlepšem mestu na svetu, ampak so fronte njihovih norih ideologij Šenčur, Kranj, Kidričevo, Lenart. Begunce naj namestijo v marmornate palače v Ljubljano, na Metelkovo, v tovarno Rog, v Murglje ali pa naj si jih k sebi domov namesti kar Violeta Tomič,« je 1 ^ ^ 1 f 1 > dB 1 1 A/ Podlehnik • Osma redna seja občinskega sveta Proračun občine letos skromen Občinski svet je prejšnji teden obravnaval predlog proračuna za letošnje leto ter sprejel sklep, da se daje v javno obravnavo. Predlog občinskega proračuna za leto 2016 predvideva 1.945.211 evrov prihodkov (lani 2,5-krat toliko) in 2.050.038 evrov odhodkov (lani skoraj trikrat toliko). Župan Marko Maučič pojasnjuje: "Proračun je seveda veliko skromnejši kot v preteklem letu, saj ni nobenega konkretnega evropskega razpisa, na katerega bi se lahko prijavili. Izjema je le meddržavni projekt za ureditev kolesarskega parka Halo, si za bike." Ocenjuje, da bi v občini nujno morali urediti vsaj še 15 kilometrov cest, kar pa bo s takim proračunom zelo težko: "Če pri možnostih prijave tovrstnih projektov ne bo sprememb, bo ta projekt z lastnimi sredstvi zelo dolgotrajen." V načrt razvojnih programov so zapisali izgradnjo dela javne razsvetljave, postavitev zaščitnih ograj ob lokalnih cestah in javnih poteh, nakup zemljišča pri križišču Žurmanov vrt ter objekta kulturne dediščine Bezjakova domačija. Med večje naložbene stroške sodijo predvsem izgradnja kanalizacijskega omrežja (132.699 evrov, od tega lastnih sredstev 61.539), nakup opreme in dodatna ureditev večnamenskega kulturnega centra Podlehnik (61.750 evrov), sanacija zemeljskih plazov (59.000 evrov) ter sofinanciranje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka (52.000 evrov proračunskih virov). Nekaj denarja bodo porabili tudi za načrte, projektno dokumentacijo in oglaševanje čez-mejnih projektov. Podlehnik sodeluje tudi v konzorciju vseh haloških občin za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Eva Milošič PRORAČUN 2013 PRORAČUN 2014 PRORAČUN 2015 OSNUTEK 2016 Vir: Občina Podlehnik Spodnje Podravje • Čakajo na »žegen« ministrstva Ukinili naj bi kar sedem Upravna enota Ptuj je na podlagi analize o upravičenosti delovanja krajevnih uradov - to so Hajdina, Dornava, Markovci, Destrnik, Vitomarci, Zavrč in Žetale. Sedaj Kot smo pred časom že poročali, so na območju ptujske upravne enote z novim letom zaradi kadrovskih in drugih težav število krajevnih uradov začasno prepolovili. Kot kaže, pa bodo vrata teh sedmih uradov najverjetneje ostala zaprta za vedno. Namreč vodja oddelka za upravno notranje zadeve UE Ptuj Boris Mioči-novic je pojasnil, da upravna enota od decembra lani delu- je le še s tremi matičarkami na krajevnih uradih, ki pa lahko pokrivajo le osem krajevnih uradov, zaradi česar je treba preostale urade zapreti. Kako naj bi se v prihodnje krajevni uradi združili Da bi ugotovili, kateri uradi upravičujejo svoj obstoj, V letu 2015 bilo na vseh 15 krajevnih uradih skupaj opravljenih 15.643 postopkov. Daleč največ postopkov, 4.635, so opravili na krajevnem uradu Kidričevo, sledijo: Gorišnica (1.708), Videm (1.658), Majšperk (1.199), Markovci (1.064), Destrnik (911), Juršinci (797), Dornava (784), Cirkulane (576), Hajdina (541), Podlehnik (433), Zavrč (414), Trnovska vas (368), Vitomarci (267) ter Žetale (201). Medtem ko je bilo v preteklem letu na sedežu upravnega organa opravljenih za 280 % več postopkov, in sicer 44.096, kar pomeni, da je bil uradnik v povprečju obremenjen s 13.537 postopki. je delovna skupina opravila analizo delovanja in prišla do naslednjih ugotovitev, da se ukinejo krajevni uradi Hajdina, Dornava, Markovci, Destrnik, Vitomarci, Zavrč in Žetale. Ob tem bi se KU (krajevni urad) Hajdina priključil matičnemu uradu Ptuj, KU Vitomarci in KU Destrnik bi se priključila KU Trnovska vas, KU Zavrč bi se priključil KU Cirkulane, KU Žetale bi se priključil KU Podlehnik, KU Dornava in KU Markovci bi se priključila matičnemu uradu Ptuj. »Poudarjamo, da je končna določitev krajevnih uradov, ki naj bi jih zaprli, temeljila na posameznih kriterijih, pomembnih za vrednotenje dela krajevnega urada. Predlog komisije, ki je analizirala delo in pripravila predlog o nadaljnjem delovanju osmih krajevnih uradov na območju UE Ptuj, pa ima za posledico, da bodo torek • 1. marca 2016 Kronika ŠtajenkiTEDNUK 7 ače, na Metelkovo, v tovarno Rog ... nasprotovanje, da bi se v njihovo okolje umestil center za tujce. Na mirnem shodu, kjer so sicer opozarjali tudi na nevarnosti, ki zakoni ... še pozval. Slišati je bilo glasen aplavz protestnikov. Slednjega je požel tudi Franc Donko iz sosednje občine Sveta Trojica, ki je izpostavil: »Kdor želi biti del evropskega okolja, mora upoštevati tradicijo in pravila ki v tem okolju veljajo. Kadar se | nekdo ni pripravljen prilagodi- | ti okolju, v katerega je prišel, in f ni pripravljen upoštevati pravil a tega okolja, preprosto ne more £ biti del te skupine.« Župan napovedal tudi možnost referenduma V imenu vseh Lenartčanov pa je spregovoril župan Janez Kramberger, ki je med drugim znova izpostavil slabo komunikacijo med občino in državo ter še dejal: »Ne želimo biti postavljeni pred politiko izvršenih dejstev, in dokler bom jaz župan, ne bom dovolil, da bi bila kakršna koli odločitev o vzpostavitvi begunskega centra sprejeta brez soglasja lokalne skupnosti«. Kot je še povedal, preden se bo sprejela kakršna koli dokončna odločitev glede namestitve migran-tov v njihovo okolje, jo bo moral potrditi občinski svet, če bo potrebno pa tudi občani na referendumu. Na shodu je zbrane nagovoril še poslanec SDS Franc Breznik, ki je bil kritičen do države in Evropske unije v zvezi z reševanjem begunske krize. Monika Levanič Brglez: »Bruselj ponižni sluga Berlina« Kako uro pred napovedanim protestnim shodom je na pobudo Lokalnega odbora stranke SMC Lenart krajane Lenarta obiskal predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je pozval k dialogu: »Treba se je o vsem pogovarjati. Seveda so tudi protesti legitimna oblika izražanja, ampak to predvsem za vzbujanje pozornosti. Potem pa je treba sesti in ugotoviti, kako zadevo rešiti. Nad drugi strani pa je res, da država vsekakor ne sme kar tako posiije-vati rešitev, ampak je treba priti do rešitev po neki konsenzuaini poti.« Kot je povedal, se z begunsko krizo ne sooča le Slovenija, ampak celotna Evropa, ki pa skupnih rešitev nima: »Dokler Evropa nima skupnih rešitev, mora vsaka država iskati tiste, ki so maksimalne glede na ustavni red, kot ga poznamo pri nas. Vsekakor pa je najpomembnejše, da zavarujemo naše državljane in hkrati zagotovimo tiste pravice, ki prosilcem za azil gredo. Seveda pa je treba razlikovati med tistimi, ki so upravičeni do tistega statusa, in tistimi, ki so ekonomski migranti.« Brglez je na okrogli mizi dejal tudi, da je strah prebivalcev upravičen, saj ne vedo, kaj jih čaka v prihodnosti, a da v tem trenutku ni potreben. Pri tem pa je tudi jasno dal vedeti, da je pritisk Nemčije v celotni begunski problematiki zelo velik in da je »Bruselj le ponižni sluga Berlina.« Sicer pa se Milan Brglez protesta, ki je sledil, ni udeležil, saj kot je povedal, »nanj ni bil povabljen«. krajevnih uradov Ministrstvu za javno upravo posredovala predlog o ukinitvi sedmih krajevnih uradov čakajo le še na odločitve ministrstva. posamezni krajevni uradi, ki nadaljujejo delo, in službe na sedežu UE prevzele matično arhivsko gradivo tistih krajevnih uradov, ki naj bi se zaprli. Odločitev o tem, kateri krajevni urad bo nadaljeval delo in gradivo katerega(ih) krajevnega urada(ov) bo prevzel, pa je morala upoštevati tudi prostorske zmogljivosti posameznih krajevnih uradov - torej velikost pisarn, ki morajo biti dovolj velike, da lahko sprejmejo dodatno gradivo (arhivske omare, kartotečne omare, navadne omare). Na podlagi tega je bil oblikovan predlog o tem, kateri krajevni uradi bodo nadaljevali delo,« je pojasnil Miočinovic. / Tako oblikovan predlog je ptujska upravna enota že posredovala Ministrstvu za javno upravo skupaj z analizo delovanja krajevnih uradov in poročilom o poslovanju upravne enote za leto 2015. Sedaj čakajo na njihov žegen: »Ministrstvo bo na podlagi posredovanih podatkov oblikovalo mnenje, katere krajevne urade lahko upravna enota zapre. Trenutno odločitve še ni.« Čez štiri leta upravna enota ob matično službo? Vodja oddelka pa pri tem še izpostavlja, da bi tudi takšna organizacija poslovanja krajevnih uradov lahko vzdržala le do prve upokojitve, ki bo čez približno dve leti: »Potem bosta tudi preostali dve matičarki šli v pokoj v roku 6 mesecev. Nato pa lahko odmislimo krajevne urade, oziroma dostopnost upravnih storitev izven sedeža upravne enote v celoti. Vendar pa je sedanji razpored poslovanja naravnan idealno glede na dane kadrovske okoliščine. To pa pomeni, da se v celoti uresničuje le pod pogojem, da nobena matičarka ni odsotna zaradi dopusta, bolniškega dopusta ali službene odsotnosti. V nasprotnem je število ura- Vudlerjeva: »Ukinjanja uradov ste se lotili nekorektno« Ukinitvi Krajevnega urada Vito-marci pa odločno nasprotuje Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Kot je v dopisu, naslovljenem na Upravno enoto Ptuj, zapisala županja Darja Vudler, je v občini 260 oseb starejših od 60 let, kar predstavlja dobrih 21 % prebivalcev občine, ki težje koristijo storitve izven svojega kraja zaradi prevoza (zelo redekjavni prevoz), starosti, bolezni in podobno. Občina se je skupaj z Društvom upokojencev Sv. Andraž lotila zbiranja podpisov s peticijo proti ukinitvi krajevnih uradov. Doslej so jih zbrali čez 190: Vsekakor sem mnenja, da ste se ukinjanja krajevnih uradov lotili nekorektno do prebivalcev območja upravne enote Ptuj, najprej z začasnim zapiranjem, za katerega smo vsi vedeli, kam pelje. Razumeli bi, če bi se uradi ukinjali po letu 2020 ali kasneje, ko bodo vsi imeli možnost dostopa do širokopasovnega omrežja in s tem možnost elektronskega poslovanja in urejanja upravnih zadev, sedaj pa veliko občanov iz območja nima niti dostopa do interneta. S takšnim načinom poslovanja prav tako postavljate prebivalce na območju upravne enote Ptuj v neenakopravni položaj, saj bodo sedaj nekateri imeli možnost urejanja zadev na krajevnih uradih v svoji občini, drugi ne.« dnih ur oziroma dostopnost takoj še manjša.« Če pa bi se sedanje varčevanje v javni upravi nadaljevalo, še posebej na kadrovskem področju, bo najpozneje čez štiri leta Upravna enota Ptuj praktično ob matično službo, še opozarja Miočinovic: »Takrat pa bodo morali občani Spo- dnjega Podravja pogosto poiskati matične storitve (prijava rojstva in smrti, sklenitve zakonske zveze, sestave smrtov-nic, spremembe priimka, sprejema v državljanstvo, ugotovitve državljanstva in odpusta iz državljanstva itd.) na Upravni enoti Maribor.« Monika Levanič Foto: CG 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 1. marca 2016 Slovenija, Podravje • Občine ostale brez denarja za investicije » Če se občani vozijo po luknjastih Računsko sodišče je že ugotovilo, da povprečnina odstopa od stroškov, ki jih imajo občine, sodni mlini ustavnega in povprečnina v višini 522 evrov ne pokrije niti tekočih stroškov, opozarja slovenjebistriški župan in predsednik Skupnosti In medtem ko sindikati navadno svoje nezadovoljstvo s pogoji dela ali financiranjem jasno in glasno izrazijo s protesti, občine krojače državnega proračuna na nespoštovanje zakona o financiranju občin opozarjajo po pravnih poteh. Glede na vladne (ne)ukrepe, vsaj za zdaj, neuspešno. »Občine zastopamo največ, dva milijona prebivalcev, torej bi se morali tudi naši občani zbuditi. Namreč če se peljejo po luknjah, morajo razumeti, da za slabe ceste niso odgovorne občine, temveč država, ki občine ne financira v zadostni meri. Razkorak med povprečnino, ki je predpisana v skladu z zakonom, in dejansko izplačano je 130 evrov, kar za našo občino pomeni na letni ravni 3,5 milijona evrov manj. To glede na obveznosti občin, plačevanje šolskih prevozov, izplačila plač zaposlenim v javnih zavodih in v občinski upravi ter drugih transferjev, pomeni, da od države ne dobimo niti dovolj za pokritje tekočih nalog.« Država bi bila socialna, a denarja za to ne bi namenila Država tako želi ohraniti lastnost socialna, na drugi strani pa sredstev za socialne trans- 2010 2011 2012 Slovenska Bistrica • Skupnost občin Slovenije o reformi urejanja prostora in graditve objektov »Uradniki potrebujejo koordinatorja, ki odredi rok« Z namenom ureditve razdrobljene gradbene in prostorske zakonodaje je ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k spremembi zakonodaje na področju prostora in gradnje. Ob tem pa je ministrstvo predlagalo tudi nekaj novosti, med njimi je tudi ta, da naj bi inšpekcijski nadzor nad črnograditelji zastaral po 20 letih. »Večina zgradb se je legalizirala že skozi občinske načrte, sicer pa je sedaj mogoče dobiti dovoljenje za legalizacijo za objekte izpred leta 1968. Z zakonom sedaj predlagamo 20-letno zastaranje inšpekcijskega pregona. Seveda to ne pomeni legalizacije vsepov-prek, torej ne bo mogel nekdo legalizirati objekta, ki je na vodovarstvenem zajetju. Prav tako predlagamo, da bi se dopustila določena odstopanja med gradnjo, ne da so do centimetra natančno predpisani gabariti. Namreč po nekaterih ocenah kar 99 % zgradb odstopa od gradbenih dovoljenj. Saj veste, kako je bilo včasih, med gradnjo so graditelji dali še dve šari zraven,« je bil neposreden Luka Ivanič s službe za sistem okolja in prostora na Ministrstvu za okolje in prostor. Ivanič se je dotaknil tudi rokov, povezanih s prostorskim urejanjem ter dejal, da ne pomaga, če nekdo z zakonom skrajša rok s 30 dni na 15 dni. »Treba je imeti usposobljene ljudi in koordinatorja, tako kot je v Avstriji, kjer ta ne moleduje, da nekdo nekaj naredi, temveč odredi. In njihovi roki so mnogo daljši, vendar ko se rok izteče, je tudi primer rešen, ne zgodi se dopis, da mora nekdo dopolniti vlogo. Namreč tudi Avstrijci imajo razpršeno zakonodajo, imajo pa način delovanja, ki je ciljno fokusiran, ko se odločijo, da se nekaj izvede, vsa uradniška vojska zasleduje izpolnitev tega cilja, pri nas je obilo lastnih vrtičkov, ki jih okopavamo.« O soudeležencih pri gradnji pa je dejal, da se s prenovo zakonodaje ureja porazdelitev odgovornosti in pristojnosti: »Trenutno imamo precej udeležencev pri gradnji, ko nastopijo neki problemi, pa nihče ni odgovoren, ko na primer govorimo o onkoloških inštitutih.« Foto: Mojca Vtič Članom Skupnosti občin Slovenije (SOS) so bile predstavljene spremembe zakonov o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Nova gradbena zakonodaja med drugim ureja tudi postopek legalizacije črnih gradenj, samograditeljstvo pod določenimi pogoji ostaja. Občine za poenostavljene in bolj življenjske postopke Ne glede na to, da osnutki zakonov z rešitvami sledijo mnogim izhodiščem za novo prostorsko zakonodajo, je Skupnost občin Slovenije podala nekatere pripombe. Med drugim so dejali, da je nesprejemljivo, da inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem posegov v prostor, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, izvajajo občinski inšpektorati, saj da za takšne postopke niso ustrezno usposobljeni. Poleg tega so na SOS prepričani, da to pomeni prenos 60 % dela z državne gradbene inšpekcije na občinske inšpekcijske službe. Občine so tudi odločno zavrnile, da bi graditelj komunalni prispevek poravnal šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Po prepričanju SOS bi takšna ureditev povzročila le birokratske ovire zaradi odlaganja plačila komunalnega prispevka oz. morebitne zaplete v zvezi z izterjavo plačila. Predsednik SOS Ivan Žagar pa je še dodal: »Postopki se morajo bistveno poenostaviti, morajo biti bolj življenjski. Načeloma pa se občine bojimo vsakršnega spreminjanja zakonodaje, saj to navadno pomeni zahtevnejše postopke in dodatne obremenitve za občine.« Mojca Vtič ■ Visi na povprečnine glede na ZFO Dejanski izplačana povprečnina ferje in financiranje socialne države ne zagotavlja. »Socialnih transferjev občine ne moremo ukinjati, saj so zakonsko določeni, tako manj denarja za občine pomeni varčevanje na področju cestne in komunalne infrastrukture, vzdrževanju objektov, financiranju programov kulture, financiranju društev. Ob tem se pod vprašaj postavlja tudi smiselnost obstoja občin. Če poenostavljeno povem, center za socialno delo piše odločbe, ki jih občina mora poravnati, razvojnih projektov pa tako ni. Vir: Občina Slovenska Bistrica Potem lahko te naloge opravlja tudi država, občine pa ukine. In če se temu reče jamranje, potem je to pač jamranje.« Varčevalni ukrepi, ki so sami sebi namen Ministrstvo za javno upravo je medtem vzpostavilo portal, na katerem je približno 30 ukrepov, ki naj bi občinam zagotovi- Fotografija NI simbolična ... Sveti Andraž v Slovenskih goricah • S13. redne seje Občina tudi v čezmejni Svet občine Sveti Andraž v Slov. goricah se je minuli četrtek sestal na 13. redni seji, dnevnega reda opravil v pičlih 45 minutah. Osrednja točka seje, ki je sicer minila brez pripomb, je bila obravnava čezmejnega projekta s Hrvaško, imenovanega Podeželsko razstrupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine - Detox v vrednosti 910.000 evrov. Projekt poleg občine Sveti Andraž povezuje še dve slovenjegoriški občini (občina Lenart kot vodilni partner in Sveta Ana), Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor (ZVKSD Maribor) in Univerzo v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) ter štiri hrvaške partnerje. V sklopu projekta načrtujejo razvoj storitev trajnostnega turizma z vidika kulturne dediščine, v okviru katerega bo pripravljen pregled zgodovinske, etnografske in kulturne dediščine čezmejnega območja. Preko sodelovanja z lokalnimi ponudniki, društvi, turističnimi organizacijami bo izdelana baza podatkov lokalnih pridelovalcev tradicionalne hrane, obrtnikov ter SME-jev, ki opravljajo tradicionalne dejavnosti. Uredili bodo Hrgovo domačijo Pri Svetem Andražu v okviru projekta načrtujejo obnovo Hrgove domačije (ureditev električne napeljave, razsvetljave, vodovodnega omrežja, kuhinjske niše, sanitarij, črne kuhinje, slamnate strehe, dovoza, nakup opreme itd.), označitev enot nepremične kulturne dediščine in vzpostavitev TIC v občinski stavbi (nakup opreme, ureditev parkirišča, namestitev smerokazov itd.). Delež občine znaša okrog 166.000 evrov, od tega lastna sredstva 24.900 evrov. Projekt, ki naj bi potekal od septembra 2016 do septembra 2018, se v višini 85 % financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na vrsti tudi vodovod Vitomarci Občinski svet je v nadaljevanju med drugim potrdil tudi novelirano investicijsko dokumentacijo (DIIP) za projekt vodovodni cevovod v naselju Vitomarci. Kot je pojasnil direk- Nabavili prenosne računalnike Kot smo še lahko videli, pa so po novem svetniki občine Sveti Andraž namesto s kupom papirologije opremljeni s prenosnimi računalniki. »Nabavili smo sedem prenosnih računalnikov Asus. Za nakup enega smo plačali okrog 250 evrov. Kot smo izračunali, bo investicija v višini 1.800 evrov povrnjena v približno dveh letih,« je pojasnila županja Darja Vudler. Svetniki so po novem opremljeni s torek • 1. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 cestah, za to niso krive občine « okrožnega sodišča glede višine povprečnine še meljejo, medtem pa se občine soočajo z likvidnostnimi težavami, saj občin Slovenije Ivan Žagar. li prihranek. A kot pravi Žagar, občine zahtevajo, da se prihranki nanašajo na vse občine. »Lani smo pristali na znižanje povprečnine s 536 evrov na 525 ob pogoju, da se občinam tudi znižajo stroški. Ob polovici leta smo ugotovili, da prihrankov z ukrepi, ki jih je pripravilo ministrstvo, ni bilo. Za letošnje leto smo zahtevali, da se povpreč-nina izplača v višini 536 evrov, saj so se sprostila napredovanja javnih uslužbencev, kar za našo občino pomeni tudi do 400.000 evrov višje stroške plač.« Vlada občinam ni prisluhnila, še več, povprečnino je znižala na 522 evrov. »Občine nismo avtonomne« Žagar sicer ostaja optimist, da bo vlada spregledala in zagotovila občinam dostop do evropskih sredstev, ob tem pa jim tudi znižala stroške, ne pa še kakšnega dodala, kot se je nazadnje dogodilo z uvedbo davčnih blagajn. »Naš zavod za kulturo je na Osankarici na leto pobral približno za 1.500 evrov vstopnin, sedaj smo ugotovili, da je strošek davčnih blagajn takšen, da nima smisla pobirati vstopnine. Zato pozivam vlado, naj pregleda naloge in obveznosti občin in naj na podlagi teh občinam dodeli denar, s katerim bodo nato avtonomno upravljale. Namreč nezadovoljstvo ali zadovoljstvo z delom županov in predsednikov krajevnih skupnosti se preveri na volitvah. Sedaj pa te avtonomije občin ni. Saj če ne zaslužim toliko, da lahko plačam račune in da mi še nekaj ostane za razvoj, temveč prejmem toliko, da niti za račune nimam, potem ne moremo govoriti o avtonomiji.« Mojca Vtič Milijoni za izgubljene tožbe in migrante, za ■ v» ■ v občine pa nie Ivan Žagar med drugim opozarja, da se je med prvim in drugim branjem državnega proračuna našlo 25 milijonov evrov za begunsko krizo, 40 milijonov evrov za izgubljeno tožbo proti Hrvaški za nedobavo električne energije in devet milijonov evrov za Tovarno sladkorja Ormož. »Vlada pa ne najde 30 milijonov evrov za dva milijona prebivalcev Slovenije,« je izpostavil Žagar. Podoba letošnjih občinskih proračunov pa je še toliko bolj klavrna, saj so občine odrezane še od evropskih sredstev. V prejšnjem obdobju so občine dobile 600 milijonov evrov, ki so bili razdeljeni glede na indeks razvojne ogroženosti. »Tako je tudi Podravje prejelo precej sredstev in marsikaj seje tudi naredilo, ne samo drogi ulične razsvetljave, kot pravijo na vladi. Če samo pogledamo našo občino, gradili so se kanalizacija, vodovod, dom upokojencev, pa seveda tudi cestna infrastruktura, ki je temelj turizma in gospodarstva. V novi finančni perspektivi pa se je vlada odločila, da ne bo investirala v zidove in asfalt, tako se bodo pisale študije in strategije.« Foto: Črtomir Goznik projekt kjer je z devetimi točkami tor občinske uprave Miran Čeh, je do sprememb prišlo v časov-nici, kajti projekt je bil planiran že v lanskem letu. Spremenili pa so se tudi viri financiranja. Investicijo v vrednosti nekaj manj kot 40.000 evrov po novem nameravajo financirati iz 23. člena zakona o financiranju občin v višini 19.300 evrov. Preostalih, slabih 21.000 evrov pa bo zagotovila občina. Investicijo, v okviru katere načrtujejo novogradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja v dolžini okrog 300 metrov, vključno z izvedbo hišnih priključkov ter postavitvijo treh nadzemnih hidrantov, nameravajo končati avgusta letos. Pri tem pa je Čeh še izpostavil, da je sicer z novim vodom pokrita glavnina občine. Monika Levanič prenosnimi računalniki. Cirkulane • Deseta seja občinskega sveta Asfaltirali bodo Kruhekov breg Občina Cirkulane je letos za investicije po 23. členu Zakona o financiranju občin dobila 71.514 evrov nepovratnih sredstev in možnost brezobrestnega posojila v višini 107.271 evrov. Kredit ima enoletni moratorij in dobo odplačevanja devet let, lahko pa se ga odplača tudi predčasno. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je pojasnila še, da so občine omenjeni sporni zakonski člen dale v ustavno presojo: »Če bo Ustavno sodišče pritožbi ugodilo, pa se bodo povratna sredstva spremenila v nepovratna.« Župan Janez Jurgec je predlagal, da ugodno priložnost izkoristijo in porabijo tudi povratna sredstva. Občinski svet je soglasno potrdil, da bodo s tem denarjem asfaltirali približno 1.600 metrov ceste na Kruhekovem bregu (Brezo-vec). Investicijo ocenjujejo na 180.000 evrov (z vključenim DDV, ki pa bo po novem upravičen strošek). Ivan Hemetek je dodal: "Tega brega smo se doslej izogibali kot vrag križa. To je najdaljši odsek v občini, ki še ni asfaltiran, vsako leto pa plačujemo njegovo gramo-ziranje." Investicijo so do 28. februarja že morali prijaviti. Na razpise bodo prijavili dva projekta Sicer pa se je občina prijavila tudi na evropski razpis za kolesarske steze "Halo, si za bike". Šest slovenskih in pet hrvaških občin na območju Haloz in Zagorja bo uredilo kolesarski park, ki bo povezoval kulturne in naravne znamenitosti. V cirkulanski občini bo pot tekla od transformatorja na Borlu do vrtca v Cirkulanah, kjer se bo pot razcepila: ena bo vodila proti Pristavi, druga pa proti Gradiščam. Uredili bodo tudi pot do cerkve sv. Katarine. Kolesarnico so sprva nameravali postaviti na Borlu, vendar tam ni potrebne infrastrukture. Zato jo bodo postavili pri vrtcu, ob njej pa bo tudi zemljevid celotnega območja z označenimi znamenitostmi. Kupili bodo dve električni kolesi in osem navadnih, poskrbeli pa bodo tudi za sanitarije, pitno vodo in možnost polnjenja mobilnih telefonov. Razpis je za občine zelo ugoden, saj bodo prispevale samo 15 % vrednosti investicije, pa tudi DDV bo upravičen strošek. Vrednost celotnega projekta je približno 2,5 milijona evrov, cirkulanskega dela pa 600.000 evrov. Na rezultate razpisa bo verjetno treba počakati do konca leta. Drugi projekt pa je izgradnja širokopasovnega interne-tnega omrežja, ki ga pripravlja konzorcij vseh sedmih halo-ških in kidričevske občine. Ta bo moral najprej izdelati strategijo in določiti t. i. bele lise. Zupan prepovedal komentar Petrovičeve Mira Petrovič je želela komentirati nakup prostorov pod občino v vrednosti približno 50.000 evrov. Župan razprave ni dovolil, saj je bil rebalans občinskega proračuna z večino glasov potrjen, prostore pa že urejajo. Svetniki so opozorili še na nekaj težav, predvsem s cestami, pa tudi javno razsvetljavo, ki pa jih občina zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne more rešiti. To so tista območja, na katerih zaradi zahtevnega terena ali razpršene gradnje komercialnega interesa za polaganje optičnega kabla ni. Projekt bodo prijavili na jesenski razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v okviru Programa razvoja podeželja), naslednje leto pa bo podoben razpis objavilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Nekaj ponudnikov se za javno-zaseb-no partnerstvo že zanima. Pri tem projektu bo omrežje po izgradnji ostalo v lasti občin. Gre za bistveno razliko od konzorcijev občin, ki bodo gradile s pomočjo Junckerjevega sklada. Tam bo namreč omrežje ostalo v zasebni lasti, kar pa pomeni veliko tveganje glede kasnejšega določanja omrežnine. Eva Milošič / Skupna občinska uprava razpada Župan je predstavil potek postopka podelitve koncesije o ravnanju z odpadki, ki traja že poltretje leto. Do dogajanja je kritičen: »Občine med sabo ne znamo sodelovati, kar pa ne bo dobro za nikogar. Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja, ki je bila vzor in primer dobre prakse v celotni Sloveniji, zdaj razpada. Skupno upravo je namreč nesmiselno imeti, če vsak dela po svoje.« Foto: EM Foto: ML 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 1. marca 2016 Podravje • Po kakšnem ključu izbrati šolo? Izobraževanje v domačem kraju ima številne prednosti Pred šolarji bo kmalu pomembna odločitev: katero šolo in kje izbrati. Nasvet ene izmed ravnateljic, Darje Harb, je enostaven: „Če vedo, kaj bi radi počeli, naj ta program tudi izberejo, čeprav se morda zdi, da ne bodo dobili službe. Kajti najboljše dijake in delavce bodo delodajalci znali prepoznati, znali bodo ceniti njihovo znanje in tudi različne veščine in spretnosti, ki so jih pridobili, ne samo skozi izobraževalni proces, temveč tudi v izvenšolskih dejavnostih.« Interdisciplinarni programi, ki mlade učijo raznolika in uporabna znanja, so po mnenju ravnateljice Ekonomske šole ŠC Ptuj Darje Harb tisti, ki si zaslužijo največ pozornosti. Harbova poudarja, da je prihodnost negotova, a da morajo mlade voditi njihove lastne želje in ambicije. „Danes je nek poklic morda zanimiv, vendar nihče ne ve, kaj bo čez deset let, ko se bodo osnovnošolci vključevali na trg dela. Napovedi za prihodnost govorijo o tem, da je za današnjo generacijo mladih zelo pomembno, da se iz- obražujejo v programih, ki so interdisciplinarni. Medtem ko smo danes navajeni, da opravljamo en poklic celo življenje, se moramo zavedati, da bodo prihodnje generacije menjale pet ali šest poklicev in je zato izredno pomembno, da dobijo širino v svoji osnovni izobrazbi," poudarja Harbova. Pri izbiri programa je sicer Harbova jasna, naj vsak izbere tistega, ki ga veseli. A je prepričana, da je z vidika varčevanja na vseh področjih velika prednost Ptuja, da imamo pestro paleto programov, ki omogo- čajo šolanje v domačem kraju. „Zagotovo družina prihrani denar za mesečne vozovnice. Pomembnejši od denarja pa je vsekakor čas. Namesto da dijak vsak dan več ur preživi na avtobusu na poti v šolo in nazaj, ga lahko koristno izrabi za svoje športne in kulturne aktivnosti, za učenje in druženje z družino ter prijatelji. Zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da lahko dijak že pri praktičnem izobraževanju v domačem okolju spozna podjetja, podjetniki pa njega, kar mu koristi pri kasnejšem iskanju zaposlitve," pojasnjuje Harbova in poudarja, da ima Šolski center Ptuj dolgoletno tradicijo in izkušnje ter pestro izbiro izobraževanja za aktualne poklice v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju, ter višješolske dvoletne strokovne programe. Seveda pa kot ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj izpostavlja prednost njihovih programov, ki da bodo v prihodnjih letih še bolj iskani in bodo nudili še večje možnosti za zaposlovanje. Dženana Kmetec Foto: arhiv Darja Harb je prepričana, da je treba pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem šolanju upoštevati v prvi vrsti želje posameznika, in če se le da, izbrati program, ki je v domačem kraju. Streha in fasada dvorane, ki so ju Apačani s pomočjo samoprispevkov uredili pred več kot 40 leti, sta bili pred desetletjem že obnovljeni. Lani pa so krajani začeli obnovo dvorane. »Za začetek smo podrli del odra ter naredili prehod med dvorano in sejno sobo. S prenovo električne napeljave smo omogočili večje obremenitve, olajšali smo rokovanje z lučmi in z ozvočenjem. Obnovili smo tudi klubske prostore ter na novo položili elektriko v kuhinji. Za vsa zgoraj našteta dela smo porabili nekaj več kot 10.000 evrov, kot je bilo dogovorjeno tudi z Občino Kidričevo.« Letos želijo zamenjati še stole in mize ter kuhinjo. »Za ta dela nam je občina letos namenila dodatnih 10.000 evrov in upravičeno verjamemo, da bomo spet zmogli za ta znesek speljati vse predvidene posodobitve.« Predsednik krajevnega odbora je še poudaril, da je lahko sodelovanje z občino vzgled vsem drugim primerom obnov. Od občine, ki je lastnik objekta, so dobili sredstva za nabavo materiala za obnovo, za delo pa so se angažirali vašča-ni ter opravili več kot 600 ur prostovoljnega dela. Širovnik je prepričan, da bi se lahko na tak način obnovili tudi drugi objekti v občini. »Vendar je za to potreben posluh tako občine kakor tudi občanov. Za relativno majhne vložke, kar se denarja tiče, lahko olepšamo našo okolico ter dvignemo našo kakovost življenja. Zato želimo z občino Kidričevo tudi v prihodnje sodelovanje na tak način in verjamem, da bo še kdo našel v tej zgodbi motiv in novo priložnost,« je povedal Širovnik in se zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje. Mojca Vtič vi. Pred skulpturami, ki predstavljajo „trupla" in „okostja" čolnov; krila angelov - otrok, ki so že poleteli v nebo, ker se je med potovanjem njihovo kratko življenje predčasno končalo. Tema, ki jo je izbral umetnik Plavec, je zelo močna in izlušči po eni strani vsa človeška pričakovanja, po drugi pa kruto realnost, ki je ne moremo niti upravičiti niti razumeti." Mlad umetnik Tomaž Plavec pa je ob odprtju razstave, ki jo je okronalo izjemno veliko število ljubiteljev umetnosti iz Ptuja in okolice, z nasmehom na obrazu poudaril, da je za njim 15 let slikarskega dela, tokrat pa se prvič v celoti predstavlja še kot kipar: "Za mano sta dve leti intenzivnega kipar-jenja, v glavnem gre za dela iz aluminija in lesa, ki sta po Talu-movih Šumarjih ostala moja velika ljubezen. S to razstavo sem svoje kiparsko delo poskušal nekako nadgraditi, upam da mi je uspelo; sicer pa tukaj vidite le četrtino vsega, kar sem v zadnjih dveh letih ustvarjal." Razstavo skulptur All Aboard, ki bo na ogled do 19. marca, je odprl župan MO Ptuj Miran Senčar. Za izjemna dela je mlademu umetniku čestital, vso zahvalo pa je namenil tudi družini Forbici, ki že več let pridno skrbi, "da se v Strnišču vedno dogaja kaj zanimivega in resnično vrednega ogleda." M. Ozmec Foto: David Širovnik Strnišče pri Kidričevem • V Galeriji FO.Vi razstavlja Tomaž Plavec Tokrat kiparske skulpture All Aboard V galeriji FO.VI so minuli torek odprli prvo samostojno kiparsko razstavo akademskega slikarja in kiparja Tomaža Plavca iz Ptuja, ki se tokrat predstavlja s ciklom skulptur iz litega aluminija in lesa pod naslovom All Aboard. Tomaž Plavec je bil rojen 22. februarja 1972 na Ptuju. Po srednji veterinarski šoli je študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ga leta 1999 končal pri prof. Metki Krašovec ter Bojanu Gorencu. S kiparstvom se intenzivneje ukvarja od leta 2014. Kot je v razstavni zloženki zapisala likovna kritičarka Mari-ka Vicari, so vojne, diktature, geopolitične in podnebne spremembe le nekateri od dejavnikov, ki že nekaj let poganjajo preseljevanje narodov vzdolž sredozemskih poti: "In medtem ko so naše misli še vedno polne medijskih podob rek ljudi, Foto: m. ozmec ki se vlečejo po kopnem in morju, da bi si Skulpture Tomaža Plavca (drugi z leve) iz cika All Aboard je predstavil Vladimir Forbici, zgradili novo življenje in prihodnost zase kustos galerije FO.VI. in za svoje otroke, se znajdemo na razsta- Kidričevo • Apačani s prostovoljnim delom obnovili Dom krajanov Apače Širovnik: »Živimo v okolju delovnih ljudi« Krajani Apač so s sodelovanjem in prostovoljstvom obnovili notranjost Doma krajanov Apače na Dravskem polju. »Dvorano smo prenovili in uredili tako, da je uporabna, lepša, modernizirana in še vedno takšnega videza, kot so ga naši vaščani vajeni,« je povedal predsednik krajevnega odbora David Širovnik. Prva predstava bo v novi dvorani 20. marca. Majšperk • Regijsko srečanje tambu-raških in mandolinskih skupin Slovenije Zaigraj, tamburica Prejšnjo soboto se je v majšperškem kulturno-poslov-nem centru predstavilo sedem tamburaških skupin. V raznolikih zasedbah so zaigrale vse generacije, pester pa je bil tudi repertoar. Slišali smo ljudsko, klasično in popularno glasbo ter celo operno petje. Muziciranje je ocenjeval strokovni spremljevalec na področju igranja na tamburice Damir Zajec. Zlato priznanje sta dobila Tamburaška orkestra PD Ruda Severja Gorišnica (dirigent Damir Mumlek) in KUD Majšperk (dirigent Drago Klein), srebrnega Tamburaški orkester PD Cirkovce (dirigent Drago Klein), Tamburaši iz Cirkulan KD Cirkulane (umetniški vodja Boštjan Polajžer), Tamburaška skupina KUD Hoče (umetniški vodja Boštjan Lorbek) in Tamburaška skupina KUD Šmartno na Pohorju (umetniški vodja Martina Motaln), bronastega pa Tamburaški orkester KUD Zvonke Antoličič Miklavž na Dravskem polju (dirigentka Petra Beršnjak). Eva Milošič Nogomet Vodstvo in igralec več dovolj le za remi Strani 12 Rokomet Gladka zmaga Vinarjev Stran 12 Atletika Veronikin disk je letel, letel, letel... Stran 13 Rokomet Drava boljša od Herza, končno zmaga Gorišnice Stran 13 Strelstvo Slovenci brez dodatnih olimpijskih kvot Stran 14 Smučarski skoki Peter Prevc: »To prvič delam...« Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Svetovno prvenstvo 2015 Gajser vrgel rokavico šampionom motokrosa Nova sezona svetovnega prvenstva v motokrosu se je začela tako, kot smo si lahko slovenski ljubitelji motokrosa predstavljali le v najlepših sanjah. Za to je poskrbel mladenič iz Pečk pri Makolah, ki je po lanskem zmagoslavju v razredu MX2 (do 250 ccm) prestopil v elitni razred GP (do 450 ccm) in že na uvodni dirki v Katarju ugnal vso svetovno konkurenco in tako pred vse šampione motokros športa vrgel rokavico, češ, ne delajte računov brez mene! Govorimo o Timu Gajserju, ki je z 19. leti daleč najmlajši član v razredu MXGP, na uvodu pa je odpeljal dirko »iz učbenikov«. Začelo se je že v kvalifikacijah, kjer je osvojil 2. mesto, zaostal je le za Rusom Bobriševim. Pri tem je v boju za 2. mesto z vratolomnim manevrom pustil za sabo svetovnega prvaka Fabvreja in nakazal, da bo kot novinec povsem konkurenčen v boju za vrh. »Velika zahvala gre mojemu moštvu Honda Gari- Vrstni red dirke v Katarju: 1. Tim Gajser 2. Romain Febvre 3. Evgenij Bobrišev 4. Jeremy Van Horebeek 5. Antonio Cairoli boldi, ki je odlično pripravilo motor,« je dejal simpatični voditeljici Lisi Leyland, ki poskrbi za uradne izjave pred dirko in po njej. »Vse najboljše za rojstni dan mama,« pa je dodal v svojem slugu in si s preprostostjo in spontanostjo v trenutku pridobil simpatije gledalcev. Njegovi navijači v Makolah in drugod po Sloveniji so že bili na svojih položajih, po dirki v Katarju pa se bo »Timomanija« zagotovo še precej razširila ... Slovenija Honda 25 25 50 Francija Yamaha 20 22 42 Rusija Honda 22 20 42 Belgija Yamaha 1B 16 34 Italija KTM 15 1B 33 Izjemno Prvo dirko je Tim začel izjemno in se takoj ustalil pri vrhu, tik za vodilnim Bobriše-vim. Pri tem je brez posebnih težav odbijal napade tretjeu- vrščenega Fabvreja (branilca naslova svetovnega prvaka), nato pa se je lotil lova za vodilnim Rusom. Ko se mu je v drugi polovici dirke z najboljšimi rezultati krogov začel približevati, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo napadel. Ko se je odločil za napad, je to storil tako samozavestno in natančno, kot bi imel za sabo vsaj 15 let izkušenj. Te sicer ima, a ne v najmočnejšem svetovnem razredu ... Švignil je na vodilni položaj in se suvereno odpeljal proti prvi zmagi v MXGP. Na drugo ni bilo treba dolgo čakati, le kakšni dve uri, kolikor traja premor med dirkama. Tudi tokrat se je Tim odločno podal s starta in si po nekaj ovinkih že pridobil vodilni položaj. Njegovi tekmeci Tim Gajser je sanjsko začel sezono v najmočnejšem motokrosističnem razredu - na najvišji stopnički. niso mogli slediti tempu njegove Honde, tudi Fabvre je po treh četrtinah dirke obupal in Timova prednost je naraščala iz kroga v krog. V ozadju je bilo nekaj napetosti, predvsem v boju za 3. mesto med Bobriševim in Cairolijem, daljšo pa je potegnil ruski voznik. K Timu so takoj po dirki pristopili tekmeci in mu čestitali za sanjski uvod. V boksih je v ekipi Honda Gariboldi vladalo prešerno vzdušje, tudi solze sreče smo lahko videli na licih. V prostor za zma- Tim Gajser: »Neverjetno, čudovito, res ne morem verjeti ... V prvi vožnji sem se moral bolj potruditi, da sem prišel na prvo mesto, a mi je hitro uspelo, v drugi sem le nadzoroval potek dirke. Res se moram zahvaliti vsem, ki me spremljajo in podpirajo. Hvala ekipi, ki je poskrbela, da je bil motor izjemen celoten vikend, hvala moji družini, navijačem, tudi doma v Sloveniji.« govalce pa je Tim pripeljal svojega očeta kar na svojem motorju . Prvič letos smo lahko po koncu dirke elitnega razreda spremljali slovensko himno, skorajda prepričani pa smo lahko (če seveda ne bo kakšne poškodbe), da ni bilo zadnjič . Gajser je na uvodu vknjižil maksimalnih 50 točk, prednost pred tekmeci pa bo poskušal ubraniti na naslednji dirki, ki bo konec tedna na Tajskem. Jože Mohorič Tenis Na ruleti tie-breakov Blaž Rola je v tednu pred nastopom za Slovenijo v Da-visovem pokalu igral v Sao Paulu in zabeležil najboljši letošnji izid. Uspešno je namreč prestal dva dvoboja kvalifikacij ter 1. krog glavnega turnirja, četrto zaporedno zmago mu je preprečil Španec Inigo Cervantes. Leto starejši Španec je prvi prišel do prednosti (1:4), Blažu je znova preostalo »lovljenje« (vmes je tekmo prekinil dež). Pri izidu 4:5 je Cervantes serviral za zmago, a je Blaž ubranil tudi to in set popeljal v podaljšano igro. Tokrat mu ni uspelo unovčiti psihološke prednosti in je klonil 4:7. Drugi niz se je začel z močnim pritiskom našega igralca, ki si je v prvih dveh servisnih igrah Španca priigral kar osem break priložnosti, a je tekmec vse ubranil. Pri rezultatu 1:2 je sledila prekinitev zaradi dežja. Dvoboj sta igralca nadaljevala naslednji dan. Izenačeno je bilo vse do 5:5, nato pa je Rola izvedel break in serviral za izenačenje v nizih. Tokrat je Španec odgovoril z rebrea-kom, nato je suvereno osvojil še podaljšano igro. Za Blaža je brazilska izkušnja vseeno izjemno pomembna za večjo samozavest, ki jo nujno potrebuje za uspešno nadaljevanje sezone. ITF-turnir Sao Paulo, 25.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek - Stephanie Vogt (Lihtenštajn, 7.) 6:3, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Nadia Po-doroska (Argentina) 6:4, 6:1; četrtfinale: Zidanšek - Ana Bogdan (Romunija, 3.) 6:4, 6:7(2), 4:6. Dve zaključni žogici V Sao Paulu je bil na sporedu tudi ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na njem je 18-letna Tamara Zidanšek (277. na WTA) v 1. krogu suvereno ugnala 7. nosilko Stephanie Vogt (197.). 26-letnica iz Liechtensteina je sicer v svoji karieri osvojila že ducat turnirjev, tudi takšne z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Sledila je hitra zmaga proti 19-letni Nadii Podoroski (302.) in na to dvoboj proti 3. nosilki. To je predstavljala 23-letna Ana Bogdan (156.). Veliko izkušenejša Romunka je bila na robu prepada, saj je Tamara vodila 6:4, 4:1. Bogdanova je uspela izenačiti na 4:4, pri 6:5 pa je imela Tamara na servis Romunke že dve zaključni žogi za končno zmago. A je Romunka ubranila tudi to ter kasneje še podaljšano igro. Dvoboj na visoki vročini (34 stopinj Celzija) je bil izenačen tudi v odločilnem nizu. Članica TK Terme Ptuj je prva prišla do breaka (3:2), Bogdanova pa je takoj odgovorila z enako mero. Pri izidu 4:5 je Romunka na servis Tamare napadla in izkoristila četrto zaključno žogico za preboj v polfinale. »To je bil eden najtežjih dvobojev v njeni karieri, takšni pa dajejo dvojne izkušnje,« je iz Brazilije zapisal Zoran Krajnc. Dvoboj je trajal 2 uri in 48 minut, razmerje v točkah je bilo 116:119 v korist Bogda- nove. Obe sta izkoristili pet break priložnosti, Tamara jih je imela celo več (17, Ana 13). Ta teden se bo ekipa v sestavi Tamara Zidanšek, Pia Čuk in trener Zoran Krajnc mudila na 25.000 dolarskem turnirju v približno 100 km oddaljenem Campinasu. ITF-turnir Sao Paulo, 25.000 dolarjev: 1. krog: Zidanšek - Stephanie Vogt (Lihtenštajn, 7.) 6:3, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Nadia Po-doroska (Argentina) 6:4, 6:1; četrtfinale: Zidanšek - Ana Bogdan (Romunija, 3.) 6:4, 6:7(2), 4:6. Tretji finale za Nino Potočnik Nina Potočnik (721.) je v turški Antalyji zapored odigrala dva ITF-turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Na prvem je izgubila v 2. krogu, na drugem pa je nanizala štiri zaporedne zmage in se prebila vse do finala. Posebej pomembna je bila zmaga v četrtfinalu, ko se je merila s 1. nosilko, Viktorijo Tomovo (472.). 21-letna Bolgarka je doslej osvojila že osem podobnih turnirjev, tudi proti Nini je začela suvereno (1:6, 0:2). Od tega trenutka dalje je bilo vse na strani Potočnikove, ki je do konca osvojila 12, Tomova pa le še štiri igre. Na krilih te zmage je naša 19-le-tnica slavila tudi v polfinalu, kjer se je merila s 24-letno Moldavko Perperjevo (641.). Sledil je finalni dvoboj letnic 1997, kjer se je članica TK Galtena merila s 3. nosilko Eleno Gabrielo Ruse (499.). Romunka je dobila prvi niz 5:7 po številnih breakih na Nina Potočnik (Galtena) obeh straneh. V drugem nizu je imela Nina pobudo (4:1, 5:2), Romunka se je približala na 4:5, takrat pa je Nini uspel še en break za izenačenje v nizih. Tretji niz je bil negotov do rezultata 2:2, nato pa je Rusejeva dobila štiri zaporedne igre in po dobrih dveh urah odločila srečanje v svojo korist. Za Romunko je to drugi zaporedni osvojeni turnir v Antalyji, najboljša je bila tudi pred tednom. Nina Potočnik se je še tretjič uvrstila v finale ITF-turnirja, prvi naslov pa še čaka. Zagotovo bo kmalu prišel tudi ta ... ITF-turnir Antalya, 10.000 dolarjev: 1. krog: Potočnik (8.) - Elyse Lavender (ZDA) 6:1, 6:0; 2. krog: Potočnik (8.) - Andre-ea Prisacariu (Romunija) 6:3, 2:6, 6:3; četrtfinale: Potočnik (8.) - Vik-toriya Tomova (Bolgarija, 1.) 1:6, 6:4, 6:2; polfinale: Potočnik (8.) -Alexandra Perper (Moldavija, 6.) 6:2, 7:5; finale: Potočnik (8.) - Elena Gabriela Ruse (3.) 5:7, 6:4, 2:6. Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek m 1. marca 2016 Nogomet m 1. SNL PRVALiGA TelekomSIovenije Vodstvo in igralec več dovolj za remi Gorica - Zavrč 2:2 (1:2) STRELCI: 1:0 Osuji (19.), 1:1 Batrovic (22.), 1:2 Batrovic (37., iz 11-m), 2:2 Nunic (76.). GORICA: Sorčan, Celcer, Ška-rabot, Gregorič, Burgic (od 69. Nunic), Osuji, Humar, Jogan, N. Mevlja, Martinovic (od 74. Kapic), Johnson. Trener: Miran Sre-brnič. ZAVRČ: Ranilovič, Antic, Fi-lipovič, Mužek, Rogač, Pihler, Kokorovic, Agboyi, Tišma (od 62. Dodlek), Tahiraj, Batrovic. Trener: Ivica Solomun. RDEČI KARTON: Celcer (45.). Nogometaši Zavrča so imeli pred potjo v Novi Gorico le en sam cilj: zmago. Te v dosedanjih desetih dvobojih z Gorico namreč še niso vpisali, še slabša je statistika tekem v Novi Gorici - pet tekem, pet porazov brez doseženega zadetka. Vsaj ti tradiciji so prekinili, obžalujejo pa lahko zapravljeno priložnost za prvo zmago ... Ekipi si v prvih 15 minutah nista priigrali kakšne izrazitejše priložnosti, gostje so prvič resneje zagrozili v 18. minuti, ko je s prostega strela poskusil Sebastijan Antic (Sorčan brani). Le minuto kasneje so domačini povedli: Foto: Črtomir Goznik Veljko Batrovic zanesljivo postaja prva strelska violina završkega prvoligaša. odlično akcijo Matije Škara-bota in Mirana Burgica je z bližine zaključil Bede Ama-rachi Osuji - 1:0. Odgovor Zavrčanov pa je bil hiter: Josip Filipovic je prejel žogo na strani, zavrnil jo je na rob 16-metrskega prostora, kjer jo je Veljko Batrovic brez oklevanja natančno poslal v spodnji kot gola - 1:1. Četrt ure kasneje je bilo že 1:2. Odbito žogo je eden izmed gostov poslal proti vratom, Burgič jo je z roko preusmeril v kot in sodnik Vojko Goričan je pokazal na najstrožjo kazen. To je zanesljivo - s strelom po sredini gola - realiziral Batrovic - 1:2. Naslednjo razburjenje na srečanju se je zgodilo v 43. minuti, ko sta se prerivala Batrovic in Cel-cer. Oba sta prejela rumeni karton, za goriškega branilca je bil to drugi in posledično rdeči. Zaradi protestov je moral na tribuno tudi domači Rokomet m 1. NLB Leasing liga (m) Gladka zmaga Ormožanov Jeruzalem - Slovan 34:26 (21:13) JERUZALEM: Balent (4 obrambe), Šutalo (9 obramb); Kavčič 4, Grizolt, Voljč 1, Horvat 6 (2), Bo-gadi 3, Radujkovic 2, Grabovac, Žuran 8, Kosi 5 (3), Ozmec 2, Mesaric 1, Petrovič, Rajšp, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik. SLOVAN: Mlakar, Škorc (6 obramb), Župič (2 obrambi); Montanari Knez 3, Kikanovič, Marinček 1, Marojevič 2, Stojnič 2, Erak 1, Krivic 7, Topolovec 3 (2), Planinc 3 (3), Gavranič, San-kovič 4. Trener: Gregor Cvijič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 9/6; Slovan 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Slovan 14 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem). Ormožani so na Hardeku pred 250 gledalci lažje od pričakovanega ugnali Slovan. Gostje so se Jeruzalemu upirali do izida 4:4 v 8. minuti. Štiri minute kasneje je Rok Žuran s svojim že petim zadetkom povedel svojo ekipo v vodstvo s +4 (8:4). Od 14. do 18. minute je Jeruzalem mrežo Slovana zatresel kar petkrat zapored in vodstvo povečal na +9 (15:6). Obramba domačih je zgledala brezhibno, gostujoča luknjičasto, kar nazorno dokazuje tudi kar 21 prejetih zadetkov v 1. polčasu. Najvišja prednost domačih v prvem delu je dvakrat že znašala +10 (17:7, 18:8). Tako je bil zmagovalec odločen že do odmora. V nadaljevanju so Ormožani rutinirano držali prednost sedmih (22:15) do enajstih zadetkov (29:18). Trener Saša Foto: Črtomir Goznik Rok Zuran (Jeruzalem Ormož) - najboljši igralec tekme s Slovanom Dominik Ozmec, Jeruzalem Ormož: »Preskok iz kadetske v člansko konkurenco je bil na začetku sezone zares težak. Tu so dosti bolj izkušeni igralci, fizično močnejši. Z marljivim delom na treningih smo napredovali in zdaj nam je že nekoliko lažje. Treningi in tekme so prinesli svoje. Na začetku smo proti Slovanu dobro odigrali v obrambi, tudi v napadu nam je dobro šlo in se veselimo zaslužene zmage. Pred sezono niti slučajno nisem pričakoval takšne minutaže. Skupaj z ekipo še vedno verjamemo v uvrstitev med šest najboljših ekip v državi.« trener Miran Srebrnič. V drugem polčasu je v 65. minuti po prostem strelu pred vrati Gorice poskusil kapetan Aleks Pihler, a je bil nenatančen. Enajst minut pozneje pa so v vse močnejšem nalivu gostitelji prišli do izenačenja. Po kotu je z glavo zadel rezervist Marko Nunic - 2:2. Največji motiv ima ta nekdanji igralec Aluminija in Zavrča prav proti Haložanom ... Ed Kevin Kokorovic je Prapotnik je dal priložnost mladim rokometašem, med katerimi je svoj prvi zadetek v članski konkurenci dosegel levoroki Luka Voljč (letnik 1999). Odsotnost Bojana Čudiča in Jureta Kocbeka se tokrat ni opazila, je pa res, da Ljubljančani tokrat niso bili dorasli tekmec Ormožu, kot bosta zagotovo Škofja Loka in Ribnica, ki sta naslednja nasprotnika Jeruzalema. Pohvaliti velja mlado gardo letnikov 1998, kjer je Marin Šutalo zbral 9 obramb (43 % uspešnost), Gašper Horvat je dosegel 6, Tilen Kosi 5, Miha Kavčič 4 in Dominik Ozmec 2 zadetka. Vsi našteti igralci so tudi člani slovenske in hrvaške kadetske reprezentance. Uroš Krstič 1. NLB leasing liga REZULTATI 19. KROGA: Gore- nje Velenje - Celje Pivovarna La- ško 24:24 (16:12), Riko Ribnica - Koper 2013 32:30 (15:14), Krka - Slovenj Gradec 2G11 S6:29 (18:13), Jeruzalem Ormož - Slo- van 34:26 (21:13), Istrabenz Pli- ni Izola - Maribor Branik 21:26 (14:1S), Dobova - Urbanscape Loka 26:22 (11:12), Sevnica - Trimo Trebnje 21:33 (11:17). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 17 1 1 S5 2. GORENJE VELENJE 19 17 1 1 S5 3. KOPER 2013 19 12 1 6 25 4. MARIBOR BRANIK 19 12 1 6 25 5.URBANSCAPELOKA19 11 2 6 24 6. KRKA 19 11 1 7 2S 7. JERUZALEM ORMOŽ19 11 G B 22 8. RIKO RIBNICA 19 1G 1 B 21 9. TRIMO TREBNJE 19 B 2 9 1B 10. DOBOVA 19 6 2 11 14 11. ISTRABENZ IZOLA 19 S 2 14 B 12. SLOVENJ GRADEC 19 2 S 1S 7 13. SLOVAN (-1) 19 S 1 15 4 14. SEVNICA 19 2 G 17 4 Presenetljiv slab štart Maribora Uvodni krog spomladanskega dela je s sabo prinesel precej presenečenj. Največje so pripravili Celjani, ki so slavili v Ljudskem vrtu, čeprav so velik del drugega polčasa odigrali z igralcem manj. Podobna je bila zgodba tekme v Velenju, kjer so Krčani nakazali, da se bodo enakovredno borili za obstanek v ligi. Presenetljiv je tudi poraz Domažal v Novem mestu, kar še dodatno zapleta situacijo na dnu lestvice. Tam sedaj ekipe od 6. do 10. mesta ločijo le pičle štiri točke - zadnje tri ekipe imajo celo vse enako število točk - 22. Koper je v Ljubljani s popolnoma spremenjeno ekipo pokazal dobro predstavo, ni pa je uspel kronati z zadetki. Olimpija je to izkoristila in si z zmago znova zagotovila bolj varno prednost pred Mariborčani. Najboljši slovenski ekipi čaka v soboto »večni derbi« v Ljudskem vrtu. Psihološka prednost je sedaj na strani Olimpije, a na drugi strani namučil Sor-čana, ki pa je žogo izbil v kot. Tudi žoga po strelu France-sca Tahiraja v 84. minuti je postala Sorčanov plen, prav tako pa tudi v drugi minuti sodniškega dodatka, tako da sta ekipi dvoboj končali brez adute ima v svojih vrstah nedvomno tudi Maribor. Zmaga vijoličastih bi bila dobrodošla, remi bi puščal odprte možnosti, poraz pa znak za alarm ... REZULTATI 23. KROGA: Gorica - Zavrč 2:2 (1:2); Rudar - Krško 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Volarič (63.); rdeči karton: Štefanac 57./Krško; Maribor - Celje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Spremo (92.); rdeči karton: Pajač 57./Celje; Krka - Domžale 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Kostanjšek (17.), 2:0 Fuček (66., z 11 m), 3:0 Fuček (75.), 3:1 Jarovic (80.); Olimpija - Luka Koper 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Zajc (34.), 2:0 Radovic (70.). 1. OLIMPIJA 23 15 4 4 55:18 49 2. MARIBOR 23 12 7 4 55:24 43 3. DOMŽALE 23 10 8 5 33:17 38 4. GORICA 23 11 3 9 36:35 36 5. ZAVRČ 23 8 7 8 27:28 31 6. CELJE 23 6 8 9 19:36 26 7. KRKA 23 6 7 10 20:32 25 8. KOPER 23 6 4 13 25:39 22 9. RUDAR VELENJE 23 5 7 11 18:34 22 10. KRŠKO 23 5 7 11 12:37 22 zmagovalca. V dresu domačinov je z odličnimi obrambami izstopal vratar Grega Sor-čan, pri gostih pa z dvema zadetkoma Veljko Batrovic. Zavrč se bo v soboto v go-steh pomeril s Celjani. JM, sta Ivica Solomun, trener Zavrča: »Želeli smo zmagati in zmanjšati razliko petih točk do Gorice. Bili smo na dobri poti, a nam ni uspelo ohraniti priborjene prednosti. Če bi dosegli tretji zadetek, bi skoraj gotovo zmagali. Škoda je, ker smo že pred tekmo vedeli, da je Gorica nevarna iz prekinitev, tako so tudi izenačili. Škoda ...« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Bili smo že v izgubljenem položaju, a so fantje uspeli pokazati pravi karakter in so uspeli osvojiti točko. V ekipi smo tokrat imeli pravo energijo, česar nismo pokazali na nobeni prijateljski tekmi v pripravah.« Nogomet • Prijateljski tekmi Slabša prva in boljša druga polčasa LUŠT BELTINCI - DRAVA PTUJ 2:5 (0:1) STRELCI ZA DRAVO: Rešek, N. Čeh 2, Krajnc 2. DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Petek, Lonzarič, Perger, A. Čeh, Romih, Majer, Rešek, N. Čeh, Zorko. Igrali so še: Krajnc, Kidrič, Pauko, Bračko, Furjan, Kukovec, Vindiš, Zdovc, Belšak. Trener: Damjan Vogrinec. Po seriji tekem na igrišču z umetno travo so igralci Drave v Beltincih končno igrali na naravni travnati površini, in sicer proti vodilni ekipi 3. lige vzhod - Lušt Beltinci. Ptujčani so se prvih dvajset minut še prilagajali na igralno površino, nato pa so zaigrali bolj povezano in so si ustvarili nekaj izrazitih priložnosti. Edini zadetek je po izigrani situaciji dosegel Rešek. V nadaljevanju je bila Drava še odločnejša in učinkovitejša. Iz najstrožje kazni je najprej zadel Nastja Čeh, isti igralec je dodal še en zadetek iz hitro odigrane akcije. Prav tako dva zadetka je v nadaljevanju dosegel Krajnc, oba sta bila plod dobro izpeljanih akcij. Na drugi strani so bili Bel-tinčani soliden tekmec, ki ni velikokrat ogrozil vrat Musi-ča. Kljub temu so zadeli dvakrat, prvič iz izigrane akcije, drugič pa iz enajstmetrovke. David Breznik KALCER RADOMLJE -ALUMINIJ 3:2 (1:0) STRELCA ZA ALUMINIJ: Rogi-na, Križan ALUMINIJ: Janžekovič, Kajtna, Čeh, Ahec, Topolovec, Krljanovic, Vrbanec, Rogina, Škoflek, Ku-rež, Bizjak. Igrali so še: Turkalj, Križan, Petrovič, Fratea, Ploj, Kompan, Vezjak. Trener: Bojan Špehonja. Naslednjo v nizu prijateljskih srečanj so Kidričani pod vodstvom trenerja Bojana Špehonja odigrali proti vodilni ekipi 2. lige Kalcerju. »Prvi polčas je bil z naše strani slab, na srečo je nekajkrat odlično posredoval vratar Janžekovič, ki je domačinom preprečil še višje vodstvo. V 2. polčasu smo opravili določene menjave in korekcije v igri, kar se je poznalo tudi na rezultatu. Najprej je Rogina izenačil na 1:1, kasneje še Križan na 2:2. Tretji gol so domačini dosegli v samem zaključku tekme, kljub temu pa sem z delom zadovoljen,« je po tekmi povedal Bojan Špehonja. Zadnjo pripravljalno tekmo bodo Kidričani odigrali v soboto proti Ivančni Gorici. JM torek • 1. marca 2016 Šport Štajerski 13 Atletika • DP v metih Veronikin disk je letel, letel, letel ... Krivulja napredka Veronike Domjan je še naprej strmo usmerjena navzgor. To kaže tudi njen nastop v metu diska na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji na Ptuju. Domači Mestni stadiona je bil v zadnjih letih za Veroniko prednost, ki jo je zmeraj unovčila z državnim rekordom. Tega je lani še dodatno popravila na evropskem prvenstvu za starejše mladince na Švedskem, kjer je njen najdaljši met meril 56,63 metra. Pred nastopom na državnem prvenstvu, ki ga je vzorno pripravil AK Ptuj, je bila Domjanova s trenerjem Go-razdom Rajherjem na kraj šili pripravah v Medulinu. Zadnji treningi so očitno odlično uspeli in njena izjemna pripravljenost se je pokazala tudi na tekmovanju. Tega je domača metalka diska odprla z metom 53,61 metra, že v drugi seriji pa je prvič popravila državni rekord, saj je orodje poletelo do znamke 58,35 metra. Svojo kon-stantnost je dokazala tudi v tretji seriji, ko je disk vrgla 56,37 metra in je dala slutiti, da lahko pričakujemo še kakšen daljši met. Napetost se je pred nastopi Domjanove stopnjevala in enako je bilo Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj) je na domačem tekmovališču postavila državni članski rekord v metu diska, ki sedaj znaša 59,51 metra. tudi z njenimi dosežki. V četrti seriji je drugič na tekmi izboljšala državni rekord, potem ko je disk poletel kar 59,50 metra. V peti seriji je naredila prestop, v zadnjem poizkusu pa je spet vrgla zelo daleč in uradni merilci so izmerili nov državni rekord, ki sedaj znaša 59,51 metra. S tem fantastičnim rezultatom si je Veronika Domjan z naskokom zagotovila državni članski naslov, obenem pa je izpolnila normo za nastop na evropskem članskem prvenstvu, ki bo v začetku julija v Amsterdamu. Ob tem je članica AK Ptuj nakazala tudi pot do drugega velikega cilja te sezone, saj bo na prihodnjih tekmovanjih napadala še eno normo, olimpijsko. Ta v ženskem metu diska znaša 61 metrov, po izjemnih metih na Ptuju pa je Domjanova na pravi poti do tega velikega cilja. Čeh in Korpič Lesjak izpolnila normo Na DP je tekmovanje potekalo v metanju diska, kopja in kladiva, ptujski klub je pripravil še miting v suvanju krogle. V metanju diska sta se pri mlajših mladincih iz ptujskega kluba izkazala Kristjan Čeh in Jurček Korpič Lesjak, ki sta 1,5 kilograma težko orodje vrgla do njunih osebnih rekordov, hkrati pa sta osvojila prvi dve mesti. Zmagal je Čeh, ki je najdlje vrgel 54,85 metra in je s to znamko izpolnil normo za nastop na mlajše mladinskem evropskem prvenstvu, medtem ko je Korpič Lesjak disk vrgel 50,49 metra. Slednji je v njemu ljubši disciplini - metu kladiva - zmagal z izidom 64,95 metra in si je s tem med mlajšimi mladinci priboril zmago ter je hkrati izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu v tej starostni kategoriji (to tekmovanje bo v sredini julija v Tbilisiju, op. a.). Čeh je bil v metu kladiva drugi z rezultatom 34,88 metra. Na doma- Veronika Domjan, AK Ptuj: »Začela sem malce slabše, a sem se hitro zbrala in sem nato pokazala, kar znam. S svojimi meti sem zelo zadovoljna, saj sem že na prvi tekmi sezone naredila rezultatski napredek glede na lansko sezono. Vesela sem novega državnega rekorda, zame je vsak dodaten meter ali centimeter zares super. Vedno rada tekmujem doma, saj mi krog leži, vzdušje je dobro, saj me pridejo spodbujat tudi domači. Svoj nastop bi ocenila kot čisto desetko.« Gorazd Rajher, vodja tekmovanja in trener Veronike Domjan: »Tudi vreme je bilo med tekmovanjem na naši strani, sicer pa smo delavci kluba kot organizatorji vložili veliko truda v izvedbo prvenstva, ki bi ga z organizacijskega vidika ocenil zelo pozitivno. Kar se tiče Veronike, pa njen državni rekord pomeni nek napredek in približevanje cilju letošnje sezone. Ta dosežek je odraz njene volje do dela, njenega odločnega ja športu in samo to jo bo vodilo v prihodnosti do še boljših rezultatov. Mislim, da sva z Veroniko na pravi poti, saj nama vsi, ki se spoznajo na mete, dajejo pozitivno oceno, da delava dobro. Samo temu dobremu delu bova sledila še naprej na poti do novih uspehov.« čem državnem prvenstvu so se izkazali tudi drugi ptujski atleti in atletinje: Sara Ser-dinšek je bila s svojim osebnim rekordom 34,32 metra v metu kopja med mlajšimi mladinkami druga. Tik za dobitnicami medalj je bila v metu kladiva med članicami Tjaša Žgavc - z osebnim rekordom 42,22 metra - četrta, v metanju kopja sta med člani nastopila dva domačina, in sicer je bil Boštjan Nahber- ger peti z metom 43,95 metra, medtem ko je bil njegov klubski sotekmovalec Aljaž Brlek z metom 39,97 metra šesti. Državno prvenstvo v metih na Ptuju zaradi številnih odličnih dosežkov domačih atletov in predvsem zaradi izjemnega državnega rekorda Veronike Domjan pomeni nov zgodovinski dan za ptujsko atletiko. David Breznik Na Ptuju so na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih pri članih postali državni prvaki: v metu diska Damjan Sitar (Asb) 48,75 metra, v metu kladiva Nejc Pleško (Oli) 69,37 metra in v metu kopja Blaž Marn (Kra) 68,69 metra. V ženski konkurenci so članske državne prvakinje postale: v metu diska Veronika Domjan (Ptu) 59,51 metra, v metu kladiva Barbara Špiler (Bre) 67,54 metra in v metu kopja Kristina Udovč (Dom) 36,27 metra. Rokomet • 1. B SRL (m) Ptujčani boljši od vodilnega Herza, končno tudi zmaga Gorišnice imvm ■ v ■ Drava Ptuj - Herz Šmartno 36:32 (17:18) DRAVA PTUJ: Cvetko 4, Jan-žekovič 1, Verdenik, Jensterle 2, Reisman, Bračič, Maroh 4, Lazič, Sabo, Hrupič 5, Bedeti, Jerenec 11, Lesjak 5, Šalamun 2, Žuran 2, Belec. Trener: Ivan Hrupič. Tekma med Dravo in Her-zem je popolnoma upravičila naziv derbi, saj so gledalci v športni dvorani Ljudski vrt lahko spremljali zelo zanimivo tekmo vseh šestdeset minut. Uvodne minute so pripadle igralcem iz Šmartnega, in to predvsem zaradi strelsko razpoloženega Šmejca. Na drugi strani so Ptujčani najprej začeli z obrambno postavitvijo 3-2-1, ki so jo hitro spremenili v 6-0, kasneje so zelo razpoloženemu organizatorju igre Šmejcu dodelili »flaster«. Re-zultatsko prednost gostov so z uspešnimi napadi domačini hitro izničili, strelsko sta izstopala Hrupič in Jerenec. V sredinskem delu prvega polčasa sta bila osrednja akterja na igrišču oba vratarja, Belec in Muratovič, ki sta nanizala nekaj vrhunskih obramb. Dinamika tekme je v prvem polčasu kljub izredni borbenosti obeh ekip v obrambi prinesla številne zadetke. V samem zaključku je Jerenec že po izteku igralnega časa zadel s strelom iz devetih metrov in postavil rezultat polčasa 17:18. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so doslej vodilno ekipo lige ugnali z izjemno kolektivno igro. Drugi del je bolje začela do tega kroga vodilna ekipa lige: zelo je zgostila svojo obrambo 6-0 in z mini serijo 3-0 povedla 19:22. Ekipa trenerja Hrupiča je še bolj stopila skupaj in se je izkazala kot zelo kompakten ter nepopustljiv kolektiv. V obrambi so prešli na različico 4-2 in s tem popolnoma presenetili rokometaše Her-za. Ti niso našli pravih rešitev v napadu, medtem ko je na drugi strani Ptujčanom to uspevalo. Najprej so s serijo 5-0 prešli v vodstvo s 24:22, nato pa so z še drugo serijo 5-0 v 49. minuti povedli že 31:24. V dvanajstih minutah so pokazali vrhunsko igro v obrambi, kjer so si vsi zelo pomagali, svoj delež je dodal vratar Belec, razpoloženi so bili tudi v napadu, kjer je največ zadetkov prispeval Je-renec. Kljub zaostanku -7 se igralci iz Šmartnega do konca niso predali in so se celo vrnili v igro - v 56. minuti je bilo le še - 2 /34:32). V tem trenutku je trener Hrupič zaustavil gostujoči nalet in umiril svoje v glavnem mlade rokometaše. Ti so v končnici še dvakrat zadeli in prišli do zaslužene zmage s 36:32. Na tej tekmi so igralci Drave od prve do zadnje minute delovali kot kompaktna ekipa in s tem ekipnim duhom premagali tudi ekipi Herza. To je bila v letu 2016 njihova četrta zaporedna zmaga! Na poti povratka proti prvi ligi si ptujski igralci zaslužijo še več podpore s tribun, saj igrajo borben, atraktiven, moderen in kolektiven rokomet. David Breznik 1. B SRL (m) REZULTATI 17. KROGA: Dra- va Ptuj - Herz Šmartno 36:32, Škofljica Pekarna Pečjak - Dol Tki Hrastnik 25:33,Črnomelj - Krim 28:24, Brežice - Grosu- plje 33:27, Sviš Ivančna Gorica - Krško 34:28, Moškanjci Gori- šnica - Alples Železniki 32:29, Mokerc Ig - Radeče Mik Celje 26:24. 1. DOL TKI HRASTNIK 17 14 1 2 29 2. HERZ ŠMARTNO 17 13 1 3 27 3. DRAVA PTUJ 17 12 2 3 26 4. KRIM OLIMPIJA 17 12 1 4 25 5. BREŽICE 17 11 2 4 24 6. ČRNOMELJ 17 9 2 6 20 7. KRŠKO 17 9 1 7 19 8. SVIŠ IVANČNA G. 17 8 3 6 19 9. MOKERC - IG 17 7 1 9 15 10. RADEČE CELJE 17 6 1 10 13 11. MOŠKANJCI - GOR.17 3 2 12 8 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 17 4 0 13 8 13. ALPLES ŽELEZNIKI 17 1 1 15 3 14. GROSUPLJE 17 0 2 15 2 Moškanjci-Gorišni-ca - Alples Železniki 32:29 (18:15) RD MOŠKANJCI GORIŠNI- CA: Bratuša, Kovač 2, Bedrač 3, Valenko 7, N. Bedrač, Balas 3, Lozinšek 1, Ozmec, Ranfl, Tement, Žuran, Preac, Stopar 3, Koštomaj 13, Geč. Trener. Boštjan Strašek. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so naposled le dočakali to, po čemer so hrepeneli kar nekaj krogov. Zmago, ki je bila povrh vsega še prepričljiva, čeprav morda končni izid ne prikazuje tega. Varovanci Boštjana Straška so bili proti Železnikom absolutni gospodarji dogajanja na parketu in so zasluženo Foto: Črtomir Goznik Koštomaj je proti ekipi iz Železnikov dosegel kar 13 zadetkov. vknjižili prepomembni dve točki, ki glede na dogajanje v ligi verjetno že pomenita obstanek. Razbremenjeni lahko sedaj rumeno-črni posežejo še višje na lestvici. Gostje so začeli z zanimivo obrambo 4-2, kar pa domačinom ni predstavljalo prevelikega problema. »Odrezati« so skušali Valenka in M. Be-drača, kar pa je bila odlična priložnost za Koštomaja, ki so mu take situacije pisane na kožo. Tako je mladi Celjan v vrstah Gorišnice zabijal kot za šalo, na koncu pa se je ustavil pri kar 13 zadetkih. Tako so domačini vseskozi vodili, izenačeno je bilo le v 14. minuti (9:9). Sledila je domača serija 5:0, ki je bila temelj končne zmage. Dokaj izenačen je bil tudi uvod nadaljevanja, nato pa so domačini v obdobju od 39. do 45. minute s serijo 6:0 praktično odločili tekmo. Igra je bila v teh trenutkih odlična, ekipa Železnikov je bila povsem nemočna. V končnici tekme je Gorenjcem poraz uspelo ublažiti. Pri Štajercih velja za trud pohvaliti prav vse igralce, poleg prvega strelca tekem Ko-štomaja še predvsem vratarja Bratuša, ki je moral nase prevzeti levji delež, saj se je na ogrevanju poškodoval prvi vratar Žuran. Konec tedna jih čaka zelo močna ekipa Kri-ma-Olimpije v gosteh, takoj zatem pa domač obračun z zadnjim Grosupljem. tp 14 Štajerski Šport torek m 1. marca 2016 Strelstvo • EP z zračnim orožjem 10 m - Gyor Slovenci brez dodatnih olimpijskih kvot Madžarsko mesto Gyor z Audi Areno, ki je športnim navdušencem znano kot rokometno domovanje ene izmed najboljših ženskih ekip v Evropi, je bilo med 22. in 28. februarjem prizorišče EP v streljanju z zračnim orožjem na 10 m, zadnjega kvalifikacijskega tekmovanja za olimpijske igre v Riu de Janeiru. V atraktivni strelski kulisi, ki so jo pripravili gostoljubni domačini, je nastopilo 47 državnih reprezentanc s 664 udeleženci, med njimi tudi 19-član-ska slovenska odprava, v kateri sta se predstavila Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak ter Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharic. Kevin Venta in Sašo Stojak s 569 in 568 krogi Kvalifikacije članov s pištolo so nam ponudile zanimivo tekmo, v kateri je najboljši rezultat dosegel španski ostrostrelec Pablo Carrera s 587 krogi, ki je po finalu osvojil srebrno odličje, mejo za vstop v finale pa je s 579 krogi postavil Turk Dikec Yusuf, ki je nato slavil naslov evropskega prvaka. Med Slovenci je najboljšo uvrstitev dosegel Ormožan Kevin Venta, ki je s 569 krogi (95, 97, 92, 97, 94, 94) osvojil 46. mesto in tako za 10 krogov zaostal za svojim olimpijskim ciljem. Ptujčan Sašo Stojak je po treh mladinskih nastopih na EP tokrat uspešno presedlal v člansko vrsto in se s 568 krogi (95, 94, 98, 95, 94, 92) vse do zadnje serije boril za najboljši slovenski rezultat, nato pa popustil in zdrsnil na 49. mesto. Raušlova od Ria oddaljena sedem krogov Evropski vrh deklet z zračno pištolo so krojile najboljše strelke na svetu po ISSf svetovni rang lestvici, najboljši rezultat kvalifikacij in drugi zaporedni naslov evropske prvakinje pa je slavila ukrajinska olimpijska prvakinja Olena Kostevich (388). Meja za vstop v finale je bila postavljena pri 380 krogih. Najboljši Slovenki sta bili Katja Vodeb in Majda Rau-šl, obe s 372 krogi na 39 .in 40. mestu. Ptujčanka, ki je za olimpijsko kvoto zaostala za 7 krogov, je tekmo odlično za- čela s serijo 96 krogov, pri čemer je zadnji, 10. strel končal v nesrečni osmici. Z dobrim streljanjem je nadaljevala tudi v drugi seriji s 93 krogi, kjer pa ji športna sreča ni bila naklonjena, saj so kar štirje streli ostali na robu do višje vrednosti, kar je pomenilo 4 kroge manj od optimalnega. To je pustilo posledice in v naslednjih serijah je dosegla izida 90 in 93. Uvodna osmi-ca je predstavljala prevelik spodrsljaj za višjo uvrstitev in uresničitev olimpijskih sanj. Petra Dobravec je s 359 krogi končala na skromnem 64. mestu v konkurenci 75 strelk. V ekipni konkurenci so Slovenke s 1103 krogi osvojile 9. mesto in za odli-čjem zaostale za 31 krogov. Živa Dvoršak četrtič zapored v finalu EP, toda brez kvote Slovenci smo imeli po zaslugi odlične Žive Dvoršak finalistko med dekleti s puško, ki pa je nesrečno in s solzami v očeh, kot edina od štirih strelk v finalu, ki še niso imele kvote, ostala brez nje na 8. mestu. Rezultati: Zračna pištola članice: 1. Olena Kostevič, UKR 200,9 (388) 2. Antoaneta Boneva, BUL 199,0 (385) 3. Zorana Arunovic, SRB 177,8 (381) 39. Katja Vodeb, SLO 372 40. Majda Raušl, SLO 372 64. Petra Dobravec, SLO 359 Zračna pištola člani: 1. Dikec Yusuf, TUR 198,5 (579) 2. Pablo Carrera, ESP 197,6 (587) 3. Pavlo Korostylov, UKR 178,4 (583) 5. Miklos Tatrai, HUN 138,7 (579) 46. Kevin Venta, SLO 569 49. Sašo Stojak, SLO 568 54. Blaž Kunšek, SLO 567 Zračna puška članice: 1. Andrea Arsovic, SRB 207,7 (416,3) 2. Malin Westerheim, NOR 206,6 (417,5) 3. Petra Lustenberger, SUI 185,5 (416,5) 8. Živa Dvoršak, SLO 79,9 (416,6) 77. Urška Kuharič, SLO 406,0 78. Nina Juvan, SLO 405,9 Zračna puška člani: 1. Sergey Kamensky, RUS 207,2 (627,8) 2. Illia Charheika, BLR 206,4 (627,1) 3. Petar Gorša, CRO 180,1 (627,3) 47. Željko Moičevic, SLO 617,9 59. Benjamin Jodl, SLO 614,9 64. Rajmond Debevec, SLO 613,2 Mlada ormoška strelka Urška Kuharič, ki je lani debi-tirala v članski konkurenci na EP na Nizozemskem (409.9), se tokrat ni znašla najbolje, saj je s 406,0 krogi pristala na zanjo skromnem 77. mestu. Kuharičeva je tekmo dobro začela s serijama 102,0 in 102,8 kroga, nato pa močno popustila in padla v ozadje uvrščenih s 100,5 in 100,7 kroga. V ekipni konkurenci so Slovenke s 1228,5 kroga osvojile 16. mesto med 25 ekipami in za odličjem zaostale za 14 krogov. Brez OI tudi Raj-mond Debevec Visoke cilje so imeli tudi preostali naši člani, vendar so z rezultati in uvrstitvami zaostali za želenim ciljem, svoje olimpijske ambicije pa bodo poskušali uresničiti s kvalificiranjem na naslednje OI v Tokiu 2020. Brez rekordnih devetih iger ostaja tudi zlati slovenski olimpionik Rajmond Debevec ... Simeon Gonc igralka na poziciji centra Radivojeva, njen odhod z igrišča pa se je zelo poznal. Igra domače ekipe je bistveno padla, kar so Šoštanjčan-ke izkoristile in s pogumno igro preobrnile izid ter najprej izenačile na 1:1 v nizih, nato pa so celo povedle 1:2. V četrtem nizu se je nivo igre domače ekipe zvišal in v odločilnih trenutkih so zaigrale dovolj zbrano, da so izenačile na 2:2. Odločilni niz so podobno kot četrtega vzele ptujske igralke zelo zares in so s sila borbeno predstavo ter predvsem odličnimi bloki brez težav zmagale 15:9. To je bila sedma zaporedna zmaga ptujskih odbojkaric, s katero so se prebile na 3. mesto prvenstvene lestvice. David Breznik Novost uradnega spored EP mešani pari - Air 50 Letošnja novost EP sta bili novi uradni disciplini mešanih parov, poimenovanih kot Air 50. Gre za dobrodošlo novost na strelski sceni in tip tekmovanja, ki bo olimpijsko uveljavitev v podobni različici dočakal že za OI Tokio 2020, in sicer z malokalibrsko puško in pištolo. V pištol-skem tekmovanju članov sta Kevin Venta in Katja Vo-deb v 50 strelih s 465 krogi osvojila 19. mesto in se nista uvrstila v polfinale osem najbolje uvrščenih ekip, za kar bi potrebovala za 10 krogov boljši rezultat. Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Do zmage težje od pričakovanj REZULTATI 15. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Kajuh Šoštanj 3:2, Nova KBM Branik II - Kostmann Slovenj Gradec 3:0, Benedikt - Prevalje 0:3, ŽOK Ljutomer - ŽOK Mislinja 1:3, Mozirje - Swatycomet Zreče 1:3. 1 40:10 38 3 38:14 36 3 38:16 34 .1 4 36:19 33 8 6 27:25 22 7 8 28:27 22 5 10 21:33 15 3 12 15:40 9 1 14 13:42 7 2 13 9:41 6 1. ZOK MISLINJA 14 13 2. NOVA KBM BRANIK II 15 12 3. GM MOBIL PTUJ 15 12 4. SLOVENJ GRADEC 15 11 5. SWATYCOMET ZREČE 14 8 6. ŽOK LJUTOMER 15 7 7. PREVALJE 15 8. MOZIRJE 15 9. KAJUH ŠOŠTANJ 15 10. BENEDIKT 15 ŽOK GM mobil Ptuj - Kajuh Šoštanj 3:2 (15, -22, -22, 21,9) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Horvat, Čabrijan, Emeršič, Merc A., Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. Pogled na lestvico je dajal vtis, da bodo ptujske odbojka-rice brez težav vpisale novo gladko zmago, saj so igrale proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Šoštanja. A v športu so mogoča presenečenja in igralke Kajuha so v športni dvorani Gimnazije Ptuj pozitivno presenetile in so domačinkam »ukradle« dva niza. Domači trener Zimič sicer ni imel na voljo popolne prve postave (Gričnikova je manjkala zaradi bolezni), zaradi česar so več časa na igrišču preživeli mlade domače odbojkarice Emeršičeva, Čabrijanova in Merčeva, ki so se trudile odigrati po najboljših močeh. Prvi niz so domačinke dobile rutinirano, tudi do izida 17:13 v drugem so imele dogajanje na igrišču pod kontrolo. Takrat si je zvila gleženj Smučarski skoki To prvič delam ... Peter Prevc je v daljnem v Kazahstanu, na novem prizorišču svetovnega pokala v smučarskih skokih v Almatyju, spisal del svetovne zgodovine svojega športa. Šest tekem pred koncem sezone, ki se bo sklenila marca v Planici, je že osvojil veliki kristalni globus, ki se mu je lani za las izmuznil prav v dolini pod Poncami. Skupno zmago je dosegel s 13. zmago v sezoni, s čimer je izenačil rekord Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja iz sezone 2008/09. Avstrijec je tedaj zbral 2083 točk, kot prvi v tem športu, ki je presegel magično dvatisočico. Prevc je šest tekem pred koncem sezone blizu temu cilju, saj ima že 1898 točk in je drugi vseh časov. Prevc je kot drugi Slovenec končal sezono z velikim kristalnim globusom v skokih. Pred njim je to uspelo Primožu Peterki v letih 1997 in 1998. Poleg 23-letnega Petra Prevca je v svetovnem pokalu uspešen tudi njegov 16-letni brat Domen Prevc Družino očeta Božidarja in mame Julijane zaokrožujejo še dve hčerki Nika (10 let) in Ema (6) ter trije sinovi, poleg Petra in Domna še Cene (20). Razen najmlajše so bili vsi že državni prvaki v smučarskih skokih v svojih kategorijah, Peter in Domen pa sta kot prva brata osvojila prvo in drugo mesto v svetovnem pokalu (Engelberg, 19. decembra 2015). »Skušam strniti misli, ki so prisotne sedaj in pred tem. Z zmago je prišlo do velikega olajšanja, pomiritve vseh živcev. Nobene evforije nisem čutil, le umirjenost. O skupnem seštevku tako ne bom prav veliko več razmišljal, o tem bo tudi manj vprašanj in vsem bo bolje in lažje. Upam, da bom lahko šel umirjeno naprej. To prvič delam, zame je vse prvič, drugo me ne zanima. Skušam biti čim bolj izpopolnjen kot skakalec, ne le z lovorikami, ampak s samimi tekmami ... So trenutki, ko se vračajo lanski spomini iz Planice. To je sedaj zadaj, čez tri tedne se bo končala še ena sezona, mogoče se nam na finalu prav tako obeta boj, kot se je lani,« je malo podoživel tudi lansko zimo, ko je v Planici na finalu zbral enako število točk kot Severin Freund, vendar je Nemcu zaradi večjega števila zmag pripadel veliki globus. sta Rokomet 19 zapravljenih »zicerjev«?!? so jasne, iz Trbovelj si želijo priti neporaženi. UR Štiri ob polčasu in na koncu: Ptuj - Nazarje 26:30 (12:16) ŽRK PTUJ: Pušnik, Ambrož, Ivančič 7, Majcen 1, B. Selinšek 13, Kolednik 4, Rozman, Zorec, Hergula 1, Rodi, Otič, Kopold-Metličar. Trener: Sašo Petek. Po krajšem premoru so minuli konec tedna na parket stopile tudi ptujske rokome-tašice in v 17. krogu gostile ekipo iz Nazarij. Pravzaprav le dve rokometašici prihajata iz tega kraja, preostalo ekipo tvorijo mlade rokome-tašice Žalca, ki v slovenski ženski mladinski ligi kotirajo izjemno visoko. Domačinke so ponovno nastopile precej oslabljene, toda glede na to, kolikokrat se je s tem srečeval strateg Sašo Petek, to več niti ni udarna novica. Gostje so imele od vsega začetka tekmo pod nadzorom, v končnici prvega dela so z dvema zaporednima zadetkoma na odmor odšle z lepo prednostjo (12:16). Ptujčan-ke so z nekaj lahkimi zadetki tekmo znova naredile odprto (17:19), toda sledilo je nekaj napak domače vrste. Gostje so znova ušle na štiri zadetke razlike (18:22), mlada domača vrsta pa tudi tokrat ni obupala in je še enkrat ujela priključek (21:22). V končnici je prišla do izraza »kratka klop«, kar je »druga ekipa« Zal-ca izkoristila in kljub kar nekaj težavam tekmo na koncu tudi zasluženo dobila. 2. SRL (m): Velika Nedelja - Radovljica 31:24 (15:13) RK VELIKA NEDELJA: Preac 2 obrambi, D. Zorec 7 obramb, P. Zorec 7, Kociper 1, Bombek 6, Topolovec 1, Bezjak, Hržič, Kolmančič 10, Lukman, Lo-renčič 2, Praprotnik 1, Bokša, Vukan 1, Gašič 1, Marin 1. Trener: Matjaž Hanželič. Tekma je bila na željo gostov prestavljena za 14 dni. Kot se je pokazalo na tekmi, dolg odmor ni dobro vplival na igro domačih. V prvem polčasu so na začetku povedli domači, vendar so borbeni gostje s tremi zaporednimi zadetki preobrnili rezultat. Vodstvo ni dolgo trajalo, saj so domačini v 18. minuti že imeli štiri gole prednosti. Do konca polčasa so zapravili številne čiste strele oziroma jih je obranil odlični gostujoči vratar Marko Kous, tako da so na odmor odšli s prednostjo dveh zadetkov. V nadaljevanju je bil potek igre zelo podoben prvemu polčasu. Domačini so kljub zapravljenim številnim strelom ohranjali vodstvo štirih zadetkov do 50. minute. Štirje zaporedni zadetki domačih so vodstvo povečali na +8 in odločili končnega zmagovalca. V zadnjih 15 minutah so domači ob številnih zastrelja-nih strelih iz igre zaporedoma zapravili še tri sedemmetrov-ke. Veselje po tekmi je bilo upravičeno, vendar so bile že takoj zatem misli usmerjene proti naslednji tekmi, ko bodo Velikonedeljčani gostovali pri vodilni ekipi lige. Njihove želje torek • 1. marca 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 15 Ptuj • Dan redkih bolezni Rdečih balonov je zmanjkalo Na pobudo Evropskega združenja za redke bolezni so (redek) 29. februar določili za dan redkih bolezni, v neprestopnih letih pa ga obeležujejo zadnji dan v februarju. Letos se je številnim srečanjem in dogodkom po vsej Evropi prvič pridružil tudi Ptuj. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli do pet ljudi na 10.000 prebivalcev. Doslej so jih našteli že več kot 6.000. Oboleli za redkimi boleznimi, predvsem otroci, imajo težave že pri diagnosticiranju bolezni, njihova kakovost življenja pa je velikokrat slabša. Na to so lani opozorili s prvim pohodom z rdečimi baloni v Mariboru, ki ga je pripravil Zavod 13. Zavod je ustanovila Petra Greiner, mama deklice Sofie s hudo ge- netsko okvaro trisomio 13. Letos so se Mariboru pridružila še mesta Celje, Koper, Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Ptuj. Zbralo se je toliko ljudi (več kot 200 smo jih našteli!), da je rdečih balonov zmanjkalo. Prišli so tudi varovanci Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnar-ja iz Dornave. Devetletna harmonikarja Tevž Levstik in Svit Pivec sta množico popeljala na polurni pohod s Prešerno- ve ulice in čez mesto do Vrazovega trga. Ptujski dogodek so organizirale Stanka Krajnc Letonja, Aleksandra Pivec in Vesna Verlak. Podprli so ga tudi Baloni Avgustino, Muzi-Kafe, Nore torte, restavracija Pan in Talum. Soroptimistke Ptuj so pripravile pecivo, otroci pa so na počitniških delavnicah v Centru interesnih dejavnosti zapisali spodbudne misli za bolno Sofio. Eva Milošič Kidričevo • Obnova nekdanjega zdravstvenega doma bo končana še letos V poletnih mesecih do novih socialnih stanovanj V Kidričevem poteka obnova nekdanjega zdravstvenega doma. V več kot 60 let stari stavbi namerava občina urediti 18 manjših socialnih stanovanj. Obnova naj bi stala približno 800.000 evrov, v celoti jo financira občina. »V večini gre za manjša stanovanja od 20 do 45 kvadratnih metrov. Razpis zanje bo objavljen predvidoma marca, vseljiva pa naj bi bila poleti,« je povedal kidričevski župan Anton Leskovar. Zraven gradijo še dnevni center za starejše, zaživel naj bi septembra. Program dnevnega centra bo vodila oseba, ki jo bo občina zaposlila preko javnih del. »Če bo odziv starejših dober, bomo skušali dnevni center urediti še v Lovrencu in Cirkovcah, kajti veliko je ljudi, ki so dopoldan sami, želimo pa jim tudi v jeseni življenja omogočiti druženje,« je dejal Leskovar. Ob tem občina namerava starejšim omogočiti, da bi se ti lahko naročili na kosila OŠ Kidričevo, za tiste, ki ne bodo mogli poravnati zneska kosila, pa razmišljajo o subvencioniranju. Namreč stiska v Kidričevem je velika, ugotavlja župan. »Še posebej je ta prišla do izraza, ko so paketi Rdečega križa zamujali.« Mojca Vtič ti P02°R - GRADBIŠČE' f'. "STOP NEZAPOSLENIM PD„,T ZDRAVSTVENEGA DDm KIDRIČEVO kjt*.» MiSi-Sl« «1* riffiTffltrUUKifitoilH .^HHtrtM «¡«¿m , S3£T£ . „IBflt«**« Foto: Mojca Vtič Občina Kidričevo namerava v stavbi nekdanjega zdravstvenega doma urediti 18 socialnih stanovanj. Ljutomer • Bivalna enota Doma Lukavci Novo prostori za 17 stanovalcev Dom Lukavci, ki leži v občini Križevci, je drugi največji posebni socialno-varstveni zavod v Sloveniji. Okoli 200 zaposlenih, ki delajo v tem zavodu, skrbi za več kot 300 stanovalcev, od tega jih 50 živi v šestih dislociranih bivalnih enotah. Do konca leta 2015 so imeli dve dislocirani bivalni enoti v Lukav-cih, po eno pa v Ljutomeru in Križevcih, od letošnjega leta pa imajo še dodatno enoto v Babincih v občini Ljutomer, kjer so stanovanjsko hišo preuredili v dve dislocirani enoti. V prenovljeni hiši, ki je razdeljena v dve bivalni enoti, skupno prebiva 17 stanovalcev. V načrtu so imeli dve dislocirani bivalni enoti v Veržeju in Križevcih. V Veržeju so bili postopki v teku, do realizacije pa ni prišlo. Zasebni investitor, ki je imel namero zgraditi dislocirano bivalno enoto za 24 ljudi, je zaradi ekonomike projekta in zaostrenih razmer na finančnem trgu nepreklicno odstopil od svoje namere. Prav tako je Dom Lukavci želel najeti še eno enoto v Križevcih. Vendar investitor ni imel idejne zasnove in projekta, narejenega z zahtevami resornega ministrstva, zato je vodstvo Doma Lukavci odstopilo od ideje o najemu. MŠ m Foto: MS Foto: CG 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 1. marca 2016 Ptuj • Dobrodelno omizje starih jedi Omizje starih jedi vse bolj priljubljeno Jedila iz 18. in 19. stoletja, zapisana v starih kuharskih knjigah (jedilnik je sestavil lastnik restavracije Gastro Marjan Skok, pripravila pa jih je kuharska ekipa pod vodstvom vodje kuhinje v restavraciji Gastro Nataše Gabrovec), so tokrat poskušali člani SMC s Ptujskega oz. s Ptuja, Cirkulan, Hajdine in Kidričevega. Februarski jedilnik so sestavljali: mandljeva juha, modro kuhane postrvi, kuhan krompir z naribanimi zemljami, kaprina omaka za ribe in črna kruhova torta iz čokolade. Vsaka izmed naštetih starih jedi je s svojimi značilnimi okusi lahko dobrodošla popestritev vsakdanjega jedilnika, ki je (pre)pogosto sestavljen iz hitro pripravljenih jedi in brez vseh potrebnih sestavin, ki naj bi jih vsebovala zdrava prehrana. V ? m. :¿Jf? 4 _' J20. o w .2 N « o ® -Ûo -2 ® n o œ_O o ° nn iif| o 3-8 •WO-. =§o 8 •—Ot— rc co co c^çç o o'ro « CO-fc . O 03 .S. c-a-i E >o °o> rcrc i- œ ns?! g o—'c > ro^o - -o< ^ * ca 19,60 € S cvetočo pomladjo se približujeta tudi dva lepa praznika - dan žena in materinski dan. Ob tej priložnosti izkažite ljubezen in hvaležnost osebam, ki vam veliko pomenijo. Obiščite pošto in pošljite dišečo voščilnico ali izberite drobno pozornost. Info: Prodajni katalog, www.posta.si ali na pošti Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 1. marca 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zima se le počasi poslavlja Čeprav je bilo nekaj dni že povsem pomladnih in je mnoge že zvabilo na vrt, se zima še ni povsem poslovila. Zemljo je zdaj namočilo, zato bodo zdaj dela na prostem odpadla. Lahko pospravite suho listje s trajnic, na novo potresete zastirke na okrasne gredice, kakšnega okopavanja, rahljanja tal, čeprav bi bilo nujno, pa ne moremo narediti, saj je premokro. Delo v rastlinjaku V rastlinjaku pa je seveda že veliko dela. To je eden izmed razlogov, zakaj je rastlinjak na vrtu tako dobrodošel. Ne zaradi zdravega paradižnika, ampak zato, ker je v njem vedno treba kaj narediti in tudi vedno kaj pobrati. Zdaj sejemo že veliko vrtnin. Za kasnejše pridelovanje na prostem sejemo: papriko, paradižnik, listnati peteršilj, zeleno, por, solato, nadzemno kolerabico, broko-li, cvetačo, zgodnje zelje, okro, andsko jagodo, priljubljena trajna in enoletna zelišča in številne cvetlice enoletnice. Naj vas spomnim samo na astre in cinije. Veliko prej in lepše bodo cvetele, če boste vzgojili sadike. Vzamemo lončke premera 5 cm in v vsako posejemo 3-5 se-menk ali pa potem, po vzniku, preredčimo. Med vrtninami pa bi posebej opozorila na listnato (stebelno) zeleno. Stebelna oz. listnata zelena naredi veliko večje liste, ki so krhki, stebla so sladkasta in res primerna za uživanje. Lahko jih grizljamo kar tako, na vrtu, za žejo, ali pa doma ob televiziji ob jogurtu. Seveda pa so listi odlična in skoraj nujno potrebna začimba v juhah in pravi dodatek različnim presnim sokovom. Ni ista zadeva kakor gomoljna zelena, tudi njen okus ni niti približno enak. Je pa zdrava, saj vemo, da zelena čisti telo, odvaja vodo, poleti hladi in pomaga prenašati vročino. Lahko jo sadite izmenično s porom, pa bo v jeseni tudi težav s porovo zavr-talko manj. Nakaljevanje krompirja na svetlem, a ne na zelo toplem. Foto: Miša Pušenjak Tudi v rastlinjakih je potreben kolobar in čim večja pestrost vrtnin. Ni samo paradižnik kralj poletnega rastlinjaka. Še vedno sejemo za sadike vrtnine, ki bodo tudi kasneje rasle v rastlinjaku: paradižnik, papriko, jajčevec, solato, kumare, bučke, listnati peteršilj in blitvo. Zdaj je tudi čas za setev zelišč: majaron, kamilice, koper, koriander. Še enkrat vas opozarjam, vsa omenjena zelišča so svetlokalilke. To pomeni, da jih po setvi ne prekrivamo z zemljo. Med cvetlicami enoletnicami bi poleg aster in cinij toplo priporočala tudi suhe rože. Rukola, špinača, motovilec, mesečna redkvica, solata, grah in bob so vrtnine, ki jih lahko že sejemo. Prav tako lahko posejete tudi prvi peteršilj in celo zgodnji korenček. Vendar morate imeti kakovostno, najbolje domače seme. Če imate MAREC SUSEC 2016 že vzgojene ali se mogoče že dajo kje kupiti, a ne verjamem, bi lahko sadili tudi sadike zgodnjih kapusnic: cvetačo, bro-koli, nadzemno kolerabico, zgodnje zelje ... Prav tako je v rastlinjaku ob srednji poti zelo uporabno imeti posajenih nekaj sadik jagod. Mednje pa posadite sadike drobnjaka in/ ali ognjiča. Zgodnji krompir Zdaj je tudi čas, da začnemo nakaljevati gomolje krompirja. Krompir nakaljujemo v neo-grevanem a svetlem prostoru. Zaželene temperature so med 10 in 15 °C in nič več. Biti pa mora svetlo. Če je pretoplo, dobimo tanke in krhke poganjke, ki jih je težko saditi. Če pa ni svetlobe, so poganjki beli, dolgi in lomljivi. Mnogi se sprašujejo, ali lahko gomolje krompirja prereže-jo. Ja, lahko. Veliko bolj rodni so namreč kalčki na velikih gomoljih kakor na majhnih. Zato je bolje večje gomolje prerezati kakor saditi majhne gomoljč-ke. Režemo dan pred sajenjem, saj je dobro, da se rane nekoliko zasušijo. Nekateri me že sprašujejo, ali lahko sadijo krompir v rastlinjak. Odločitev je vaša. A vedeti morate naslednje. Krompir je sorodnik paradižnika. V rastlinjaku je tako zaradi želje po veliko paradižnika poleti težko vzpostaviti dovolj pester in širok kolobar. Če pa zdaj vanj sadimo še krompir, si lahko povzročimo dodatne težave. Zelo pomembno je tudi, da ima zemlja ob sajenju nakaljenih gomoljev vsaj 8 °C. Zdaj jih v rastlinjakih zagotovo ima. Vedeti pa morate, da je v neogrevanih rastlinjakih posebej teh manjših na vrtovih, proti jutru povsem enako nizka temperatura kakor zunaj na prostem. Krompir pomrzne že pri temperaturah malo nad ničlo. Torej, če še nimate naka-ljenih gomoljev, jih ne sadite še v rastlinjak. Nakaljene pa lahko posadite, a jih pokrijte z dvojno plastjo agrokoprene, saj smo šele na začetku marca in so nizke nočne temperature še kako možne. Sobne rastline Daljši dnevi so prebudili tudi škodljivce. Ti so se začeli ponovno razmnoževati in zdaj jih morate ustaviti. Med pogostejšimi škodljivci na orhidejah in tudi drugih sobnih rastlinah je kapar. Zaradi dolge in tople jeseni se je, kot kaže, močneje naselil tudi na citrusih. Najpogosteje ga ne opazimo pravočasno. Zelo hitro pa lahko opazimo rezultate njegovega sesanja - mastne, svetleče pege na listih. Če jih opazite, takoj natančno preglejte spodnje strani listov. Kaparji so majhne, dva do tri mm velike lise oranžne do rjave barve, ki so najpogosteje na listnih žilah. Najdemo jih tudi na mladih poganjkih in vejicah. Kapar s sesanjem sokov izčrpava rastlino, najprej pričnejo brez vzroka odpadati spodnji listi, kasneje se rastlina seveda posuši. Tisti z boljšimi živci se ga lahko lotijo tako, da ga s prsti fizično odstranijo; vsako mesto, kjer so žival odluščili, pa z vato, namočeno v močni alkohol, obrišejo. Ostali pa smo prisiljeni uporabiti insekticide, ki nam jih lahko ponudijo v trgovinah. Z njimi je treba rastline dobro omočiti, če je kapar na listih, potem tudi po spodnji strani listov in seveda po steblih ali vejah. Ne smemo pa škropiti po cvetovih, ker ti lahko ovenijo. Vedno je treba tretiranje ponoviti še dvakrat. Razmak med tretiranji naj bo 7 dni. Poleg sobnih rastlin se kapar izredno rad pojavi tudi na oleandrih in na vseh citrusih, ki jih imamo v posodah. V zadnjih letih se je izkazalo, da tudi pripravek iz sode bikarbone pomaga, a z njim je treba tretirati vsaj trikrat, bolje pa je petkrat. Vendar je treba recept dosledno upoštevati. Recept za pripravek iz sode bikarbone Premešamo veliko 1 žlico sode bikarbone z 2,5 žlice rastlinskega olja (lahko je navadno belo olje, lahko pa tudi olivno olje, ki bo rastlino celo nahranilo). Potem pa počasi vmešamo to maso v 4 l tople vode in počasi mešamo tako dolgo, da dobimo enotno su-spenzijo. Na koncu dodamo še kapljico detergenta za pomivanje posode. Ta mešanica pomaga tudi kot fungicid, ostrani tudi prve kolonije uši spomladi. Seveda pa jo je treba delati vedno sproti. Ne uporabljamo je, ko po rastlinah sveti sonce. Pred nami je čas, ko se boste vsi vrtičkarji ponovno vadili v potrpežljivosti. Prehitevanje se le redko izplača. Če sejemo ali sadimo rastline takrat, ko je za njih najbolj ugodno, dobimo odporne odrasle vrtnine. Če pa jih prisiljujemo k rasti v zanje neugodnih pogojih, bo tveganje za večje okužbe z boleznimi veliko višje. KGZ Ptuj obvešča Kampanja elektronskega izpolnjevanja vlog za leto 2016 Obdobje za vlaganje subvencijskih vlog bo trajalo od 29. februarja do 6. maja 2016. Pogoji so opredeljeni v Uredbi o shemah neposrednih plačil. Vstopni prag za vnos vloge je vsaj 1 ha upravičenih kmetijskih površin. Za kmetije, vključene v program KOPOP, pri izvajanju operacij še naprej veljajo pogoji in obveznosti, ki so bile predstavljene na uradnih izobraževanjih, pri čemer želimo poudariti ažurno vodenje predpisanih evidenc o delovnih opravilih, uporabi gnojil (mineralnih in organskih), uporabi FFS s pravilno izkazanimi bilancami v zbirnikih znotraj predpisanih evidenc. Z računi je treba izkazovati nakup, porabo in zalogo teh sredstev, evidence pa ob najavi kontrolne službe dati na vpogled kontrolorjem. Odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za vsa KMG iz lanske kampanje pričakujemo kmalu, promet s plačilnimi pravicami pa bo letos potekal med kampanjo. Priporočamo, da pred prihodom na izpolnjevanje na Upravni enoti uredite svoje stanje GERK-ov, vključno s prenosi le-teh, za morebitni prenos plačilnih pravic z zemljiščem. V nasprotnem primeru bo treba ponovno priti na izpolnjevanje vloge in temu se želimo v največji možni meri izogniti. Stanje v registru lahko na spletu preverite na naslovu (http://rkg.gov.si/GERK/). Nosilci, ki še niso nikoli prejeli plačilnih pravic, lahko zaprosijo za dodelitev iz Nacionalne rezerve, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje za mlade kmete, začenjajo na novo opravljati kmetijsko dejavnost, da jim bodo ugodene pritožbe na število ali vrednost plačilnih pravic ali v letu 2015 zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin niso vložili zahtevka za dodelitev plačilnih pravic v predpisanem roku. Izplačilo plačilnih pravic se izvede le z aktiviranjem le-teh. Zeleno komponento tudi letos opredeljujejo diverzi-fikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja in zagotavljanje površin z ekološkim pomenom. Proizvodno vezane podpore v letu 2016 imajo naslednje zneske: Proizvodno vezana podpora Okvirna višina podpore na ha oz. žival za leto 2015 (€) Podpora za strna žita 123 Podpora za mleko v gorskih območjih 130 Podpora za rejo govedi 29 Podpora za zelenjadnice 1.954 Podpora za beljakovinske rastline 321 Foto: Miša Pušenjak Ammobium allatum oz. krilata suha roža navdušuje s svojimi številnimi majhnimi belimi cvetovi, zelo primernimi za zimske dekoracije ali umirjene poletne šopke. Vir: Zelena dežela, št132, februar2016 Stranke bomo na Kmetijski svetovalni službi tudi letos na izpolnjevanje pozivali z vabili. Ker gre za zelo pomembno zadevo za vaše kmetijsko gospodarstvo, prosimo, da se navedenega termina za vašo vlogo zanesljivo držite! Jože Murko, mag. kmet. Vir: KZ Ptuj torek • 1. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 Zasedba Pop design je pred dnevi izdala novo skladbo z naslovom Vprašaj me (kako živim). Za lepo balado je besedilo tudi tokrat, kot za večino njihov skladb, prispeval Miran Rudan. Glasbo je napisal Matjaž Vlašič, ki se je skupini pridružil pred dobrimi tremi leti ob veliki uspešnici Reci, da si moja, ki ji je sledila še Nisem ti verjel. Aranžma za pesem je ustvaril Martin Štiber-nik. Videospot je bil posnet na gradu Fala v Rušah v produkciji Pratnemer pod režisersko taktirko Andreja Pratne- merja in Dona Bianchija. >>> Pred nami je že tretji singel z novega albuma naše znane punk skupine Niet. Skladba z naslovom V bližini ljudi je naslovna skladba in hkrati tretji singel z novega albuma Nietov, ki je v septembru izšel pri Založbi RTV Slovenija. Besedilo pesmi, skupaj sta ga prispevala pevec Borut Marolt in kitarist Igor Dernovšek, dojema svet in človeštvo kot grožnjo, še bolj aktualno pa je postalo ob izbruhu begunske krize. Glasbo za omenjeno pesem je prispeval Igor Dernovšek, aranžma pa je delo celotne zasedbe ob sodelovanju producenta Žareta Paka. Slovenska punk skupina Niet je bila ustanovljena konec leta 1983. Zelo hitro se je uveljavila kot ena najboljših zasedb tedaj zelo močne ljubljanske hard-core scene, pri čemer je v nasprotju z ostalimi skupinami kmalu ubrala samosvojo pot. Aprila leta 1984 so Nieti v studiu svojega stalnega producenta Boruta Činča (ex-Buldožer) posneli svoj prvi hit Depresija, ki sta mu poleti sledili še dve uspešnici, Perspektive in Ritem človeštva. Po zmagovitem nastopu na tedaj največjem slovenskem rock festivalu Novi Rock so se Neiti prebili med glavna imena slovenske glasbene scene. >>> Prekmurski alternativci Werefox v svet pošiljajo videospot za novo skladbo Triads. Skladbo seveda najdemo tudi na njihovem novem studijskem albumu Das Liedder Maschinen, ki je izšel 4. februarja letos pri neodvisni založbi Moonle Records. Werefox so se odločili, da tokrat vzamejo stvari v svo- Ko se ubijajo pozitivisti in njihove pobude Potem ko je padlo ocvetličenje mesta v kamnitih koritih, je mesto izgubilo sloves enega najbolj ocvetličenih mest oz. starih mestnih jeder. To je bil tudi eden izmed adutov, ki so mestu prinesli slovenska in tuja priznanja v preteklih 25 letih in več. To pa ni bil samo „rop" v urejenosti mesta, izgubili so tudi anonimni prostovoljci tega mesta, zbrani v TD Ptuj, ki so se in se še vedno trudijo, da bi bilo mesto privlačno tako za stanovalce kot njegove obiskovalce. Desetletja so se trudili, da so med prebivalce, podjetja in tudi zavode brezplačno razdelili tisoč, pogosto tudi dva tisoč cvetlic in več ob začetku turistične sezone, da so obilneje zacvetela tudi okna, balkoni oz. pročelja hiš v starem mestnem jedru. Tudi na tem področju jim je odvzeta pobuda, s tem pa tudi vsem cvetličarjem (vrtnarjem), ki so jih pri tem podpirali. Če bi mesto dalo kaj na tradicijo in vrednote, znalo ceniti prizadevanja pozitivcev, ki ne hlastajo za priznanji in mastnimi honorarji, ampak jih vodita predvsem ljubezen in skrb za mesto, potem takšnih dejanj ne bi smelo dovoliti. Še več, moralo bi iskati rešitve in dogovore s tistimi, ki so se na nekaterih področjih že izkazali, in ki so se v tem prostoru vedno izkazali s projekti, sicer majhnimi, a pomembnimi, ki jih doslej v mestu ni bilo. Če kaj, so jih vedno vodile lastne ideje in pobude. Verjetno ga ni človeka v mestu, ki ne bi bil vesel oznanila nove iniciative za bolj urejeno mesto, da je njihov cilj, da bo celotno staro mestno jedro po posameznih ulicah v nekaj letih dobilo nove fasade, da bodo prazne izložbe dihale v urejeni mestni podobi, namesto da si želijo prisvojiti projekte, ki v tem mestu živijo že desetletja, in katerih znanilci so bili že drugi. Najlažje je na fasado obesiti napis: „Omet odpada", ljudi pa s pločnikov pregnati na ulice. Tudi projekt pleskanja vrat v mestnem jedru, ki ga je leta 1992 začelo TD Ptuj, „nepoznavalci" mestnega dogajanja pripisujejo drugim, kot še marsikateri drugi projekt turističnega očaka. Ko si brez idej, je tako dobrodošla tudi „posvojena". S takimi in podobnimi dejanji, žal, mesto ne bo napredovalo. Majda Goznik Večer slovenske glasbe ♦ Glasbeni gost ♦ Nagrade * LUKA in PEPI svetujeta in modrujeta je roke in sami poskrbijo za video podobo novega singla. Kontrolo je prevzel basist Manuel Hahn, ki je v navezavi s priznanim nemškim 3D-animatorjem Martinom Ernstom poskrbel za pravo vizualno atrakcijo. Člani skupine so izdelali 3D-preslikave svojih obrazov, ki jih je Martin umestil v animirani del spota. Werefox so alter rock kvartet iz Prekmurja, ki mu ne manjka glasbenih referenc (Psycho-Path, Manul, Klee-mar, Sphericube, Lollobrigida), nase pa so opozorili že s prvencem I Am Memory (God BlessThisMess, 2013). Za skupino, ki ji kritiki pravijo, da postavlja mejnike v alternativnem rocku, bi lahko poetično rekli, da se napaja iz različnih žil rocka in brez konkurence servira glasbo na seksi ubijalski način. >>> Potem ko je Aleksander Novak z nekoliko beatlovsko obarvano pesmijo Drugačna sva napovedal album Do dna, se je pri drugem singlu odločil povsem razgaliti. Izbral je tako glasbeno kot sporočilno izredno močno pe-semDo dna, kajti »da bi lahko človek zares nekaj pričel na novo, mora izgubiti vse. Za trenutek tudi sebe,« je misel, s katero je album pospremil k življenju. Aleksander Novak živi in ustvarja v Kopru. Prvič smo ga lahko opazili že leta 1994 na prvencu svojega brata Iztoka Novaka Easyja (Galeb), malo zatem pa je še kot najstnik nastopil na treh festivalih Melodij morja in sonca - Nova scena. V tem obdobju je sodeloval s producentom Andreo Effejem in še z nekaj znanimi obalnimi glasbeniki, kot so: Rudi Bučar, Roki Petkovič, Tomaž Klepač, Lara B, Easy ipd. Debi-tantski album z naslovom Želel želela, za produkcijo katerega je poskrbel Bor Zuljan, je izdal leta 2012. Janko Bezjak Filmoljub C i n e p l exx in Kolosej Maribor ■ V V V Zariscu Vsebina: Skupina novinarjev časopisa Boston Globe se loti pereče težave v svojem mestu, o kateri pa nihče ne govori. O zlorabah otrok s strani duhovnikov. Cerkev za to ve, vendar ne ukrepa. Maloštevilne pritožbe z drobižem za žrtve odpravi mimo vseh sodnih procesov, sporne duhovnike pa zgolj prestavi v drugo faro. To traja desetletja in desetletja in mesto se je tega navadilo do te mere, da v igri zatiskanja oči igrajo vsi. Če otroka vzgaja celotna vas, potem je tudi za njegovo zlorabo potrebna celotna vas ... Film V žarišču je v trenutku pisanja nominiran za štiri oskarje. Čeprav je tehnično podhranjen, pa nas nemirno opominja, kaj je med drugim lahko film. Sredstvo odpiranja oči, hrana za razmišljanje in nekaj, kar se te dotakne. Ta film ima veliko sporočil in eno izmed njih je tudi spoznanje, kako zelo smo se dovolili oviti v sladko peno holivudskih Foto: splet franšiz in skoraj že pozabili, kako pomembni (in dobri) so lahko filmi. Za številne je film V žarišču nekakšna kopija ali celo predelava filma Vsi predsednikovi možje. Čeprav se na prvi pogled morda res zdi tako, razlike ne bi mogle biti večje. Ja, oba filma sta zgodbi o pomembnosti preiskovalnega novinarstva kot zadnjim in edinim branikom izkoriščane in zmanipulirane večine pred peščico bogatih in vplivnih. Toda Vsi predsednikovi možje so konec koncev le vaja iz žanra, samo razburljiva detektivska zgodba, ki pa se sploh ne dotika človekovega čustvovanja in doživljanja. Ukvarja se samo s politiko, medtem ko se žarišče ukvarja s posledicami raznih tihih politik, posledicami, ki so grozljive. Do te mere, da junaki filma, ki so vsi katoliki, ne morejo več zatiskati oči pred početjem Cerkve, ki je, tako pravi film, postala nov Stasi, nov KGB, nova Udba, pač organizacija, ki vse vidi in vse ve, in ki odloča o vašem življenju. Film se, tako kot njegovi junaki, nevarno sprehaja po robu, in čeprav na koncu junaki zmagajo, se na srečo ne spremeni v diznijevsko bombastično slavje o zmagi posameznikov proti sistemu. Ne, kajti tisto, za kar so se borili, je preveč resno in žalostno in kruto, da bi zmaga lahko prinesla kakršnokoli veselje ali zadoščenje. Še več, film ostaja na realnih tleh tudi po zmagi, kajti med slikicami veje občutek, da se ne glede na zmago stvari dolgoročno ne bodo spremenile. Tematsko je film V žarišču tako globok in pomemben, da bi si moral prislužiti oskarja za najboljši film, pa četudi bi to bil edini, ki bi ga prejel. Kljub izvrstni igralski zasedbi, sijajnemu scenariju in klinični, oddaljeni režiji, ki poleg neprijetne vsebine oddaja tudi krik po preživetju preiskovalnega novinarstva, še enega dinozavra iz analognih časov, ki v digitalni naglici in hipni pozornosti nima več česa iskati. In s tem bo/je skriti zgornji sloj družbe zmagal. Matej Frece Spotlight Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slattery, Brian D'Arcy James, Stanley Tucci, Elena Wohl, Gene Amoroso, Doug Murray, Sharon McFarlane, Jamey Sheridan Režija: Tom McCarthy Scenarij: Josh Singer in Tom McCarthy Žanr: biografska drama Dolžina: 128 minut Leto: 2015 Država: ZDA Les t v i NAJ ARS - LUKAS GRAHAM 2. SAX - FLEUR EAST 3. TRY EVERYTHING - SHAKIRA 4. PILLOWTALK - ZAYN 5. FAST CAR - JONAS BLUE & DAKOTA 6. SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING 7. IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAMES BAY 8. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FT. JASON DERULO 9. STITCHES - SHAWN MENDES 10. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 11. WASN'T EXPECTING THAT - JAMIE LAV r Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8e98,20 104^3 bo Janko Bezjak Priporočamo v branje... Ben Elton: Na smrt slavni Ste prepričani, da je dogajanje, ki ga prikazujejo resničnostni šovi, resnično? Po branju te kriminalke o tem ne boste več prepričani. Če vas bodo tovrstni šovi sploh še zamikali. Na smrt slavni so udeleženci šova Hausarest, ki bi radi bili slavni. Organizatorji šova pa imajo en sam cilj: zaslužek. Pa čeprav preko trupel. Dobesedno ... In tako se smrt in slava povežeta. Nič ni tako, kot je videti. Do zadnje strani. Ocena: 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 1. marca 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK pasulj s prekajenim juha, makaroni z segedin golaž, ocvrt ribji file, juha, pleskavice juha, ocvrt dunajski čufti v paradižnikovi mesom, orehovo mesom, solata, jabolčna pita dušena mešana na žaru, mešana zrezek, ajdova kaša omaki, pire krompir, pecivo z jabolki kompot zelenjava, krompir zelenjava, sadna s porom, radič, sladica v kosih rezina sladica Orehovo pecivo z jabolki Sestavine: 1,5 jogurtove skodelice naribanih jabolk ,1 skodelica zdroba, 1 skodelica mletih orehov, 1 skodelica sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega praška, 1 vanilijin sladkor, 1 jajce, 2 dl hladnega mleka, 1 kavna skodelica olja; za preliv: 1 žlica mleka, 1 žlica vode, 1 žlica sladkorja, 1 kavna žlička margarine, 100 g zdrobljene jedilne čokolade. Zmešamo jabolka, zdrob, orehe, sladkor, pecilni prašek in vanilijin sladkor. Dodamo jajce, mleko in nazadnje olje. Vlijemo v pekač (40 x 25 cm) in pečemo pri 200 stopinjah Celzija 15 minut v prej ogreti pečici. Za preliv združimo vse naštete sestavine in jih ob mešanju segrevamo, da se vse raztali in raztopi. S prelivom prelijemo ohlajeno pecivo. Razrežemo na 5 x 5 cm velike koščke. ZPS • Označevanje porekla oziroma izvora živil Ajdova kaša s porom * ïiÎAXïlfc F* Sestavine: 2 dl ajdove kaše, pol stebla pora, sol, poper in majaron po okusu; olje. Por narežemo na kolobarčke in operemo. Segrejemo olje in por nekoliko popražimo, nato dodamo oprano ajdovo kašo, še malo prepražimo, dodamo ščepec ali dva majarona, solimo in popramo ter za-lijemo z vodo. Jedi lahko za polnejši okus dodamo jušno kocko ali pa naredimo mesno varianto: preden podušimo por, popražimo na olju mleto mešano meso, mleto piščančje meso ali svinjino. Za barvno popestritev lahko poleg pora naribamo še kak korenček. Navedba porekla je pomembna Trgovci in proizvajalci so že ugotovili, da je navedba porekla pomembna, zato vneto nagovarjajo potrošnike z različnimi navedbami o poreklu ali izvoru, in sicer z obvestili na živilu, v trgovini in s trditvami v oglasnih sporočilih. Na ZPS so pregledali nekatere navedbe, ki sporočajo potrošnikom, da je izdelek slovenski, da bi ugotovili, ali so verodostojne. Kaj pravi zakonodaja Zakonodaja, ki ureja označevanje porekla živil, je zapletena in nedorečena, zato ni čudno, da je temu primerno nejasno tudi označevanje in oglaševanje živil oziroma obveščanje potrošnikov o njihovem poreklu oziroma izvoru. Veljavna zakonodaja za nekatera živila natančno določa način označevanja porekla ali izvora in zanje je označevanje tudi obvezno. Za vsa druga živila pa je v zakonodaji predvideno zgolj prostovoljno označevanje, pri čemer je določeno le, da označevanje, predstavitev, oglaševanje in drugi načini obveščanja ne smejo zavajati potrošnikov o resničnem izvoru oziroma poreklu živila. Obvezno označevanje porekla velja za: sveže, nepredelano sadje in zelenjavo - označena mora biti država pridelave; olivno olje - označiti je treba državo, v kateri je bilo olje pakirano; sveže ribe -obvezna je navedba imena ali številke za dele morij, kjer je bila riba ulovljena, za sladkovodne ribe pa je obvezna oznaka porečja; sveže in zamrznjeno ter mleto goveje in svinjsko meso - imeti mora označeno državo rojstva in reje živali, pa tudi državo, kjer je bil opravljen zakol in razsek. Za svežo in zamrznjeno perutnino, ki ni iz držav članic EU, velja, da mora biti označeno, da perutnina ne izvira iz EU; vino - označena mora biti regija države, od koder je vino; med - obvezna je označba države pridelave, jajca - na da**1 v usta! ^ svežo hrano ° „ &*oje bližine M > ¡4 ^ . I \rritT (HriWATfŽMl m MATKIUflSKKM DNE V L ŠPORTNA DVORANA JURŠINCI Nedelja, 13. marec 2016, ob 16.00 Cena vstopnice: 10 € Dame in gospodje, Z glasbo do srca in odličnimi glasbenimi gosti bomo počastili dan žena in materinski dan. Vabljeni na koncert v nedeljo, 13. marca 2016, ob 16.00 v Športno dvorano Juršinci. Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo v Športni dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 34 10. Šta/erefcTEDMIK VELIKO IA RADIOPTUJ 89.8 98,2 104,3 PRESENEČENJE torek • 1. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:20 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Srečanje tamburaSkih skupin v MajSperku 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:00 Stoperce - Ob Valentinoven SIP 22:50 Polka in Majolka 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Kronika iz občine Hajdina 09:15 Ptujska kronika 10:00 (Oddaja iz občine Starce 11:00 Gostilna pri Francet 12:00 Video strani 18:00 StarSe, ob dnevu žena 2015 20:00 Predavanje - Raki rodil 21:10 Kftonika izobčine Hajdina 22:00 Polka in Majolka OS:00 Kulturni praznik na OŠ Domava 0K:4i) Ljudski pevci se predstavijo 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz pretek losi i 20:00 Koncert vokalne skupine Toti Štirje 21:20 Kulturni praznik na OŠ Dornava 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Dodatni termini oddaj! Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 I^M Od 7. do 12. marca 2016, v prostori! Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, Ptuj. Ponedeljek, 7. marec, ob 18. uri Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu pastor Jelena Ostojič Jovič Glasbeni večer s pevkami Ljudskih pesmi KD Jezero in KD Osluševci Torek, 8. marec, ob 18. uri Osebna sprememba: Bog je naredil žensko' predavateljica Mila Saftič Sreda, 9. marec, ob 18. uri Osebna sprememba: Ženska se dotakne Boga predavateljica Mila Saftič Četrtek, 10. marec, ob 18. uri Vidne spremembe - okrogla miza Sodelujejo: Maja Ahac, direktorica Humanitarnegl društva Adra Slovenija, Črtomir Rosič, urednik in ustanovitelj spletnih portalov MojSvet.Info in Discover Ptuj, Jelena Ostojič Jovič, pastor Krščanske adventistične cerkve Petek, 11. marec, ob 18. uri Nepredstavljive spremembe: Slovenska vas v Burundiju Grega Česnik, humanitarec Sobota, 12. marec, dopoldne ob 10. uri Dejanska sprememba: Priložnost za zaupanje! Grega Česnik, humanitarec MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ __DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. its/erefa'TOMIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Čas beži, hiti, a vedno med nami si. SPOMIN Konrad Kostanjevec IZ BUKOVCEV 7 26. 2. 2016 so minila tri leta, odkar si nas zapustil. Vsi tvoji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu po kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ernest Kupcic IZ APAČ 2, LOVRENC NA DR. POLJU Od njega se bomo poslovili v sredo, 2. marca 2016, ob 15. uri na pokopališču Lovrenc na Dr. polju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama In pojdem jaz počivat, mi zvonček sladko poj, po smrti srečno uživat mir večni in pokoj. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil življenjski sopotnik, oče in dedek Edo Krajnc Z GRAJENŠČAKA Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili bolečino ob njegovem poslednjem slovesu. Hvala za pomoč, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Pogrešamo te - vsi tvoji Mali oglasi NA PTUJU, na Volkmerjevi cesti, oddamo v najem za dobo do enega leta delno opremljeno garsonjero. 031 503 142. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. DOM-STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (internet, kabelska). Tel. 041 428 673. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije Mislovic IZ GRUŠKOVCA 36, CIRKULANE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, podarili sveče in cvetje, stiske rok, izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Francu Korenjaku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Še enkrat hvala vsem in tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali in ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. Žalujoči: sestra Kristina in nečak Rudi z Justino Vsi ptički na nebu naj tebi pojo, vse rožice na polju naj zate cveto, rožice bo vzela zima in mraz, ti ostal boš vedno del nas ... ZAHVALA ob boleči izgubi dedka in pradedka moža, tasta, Franca Strelca, st. IZ PRVENCEV 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Stanislavu Kitaku, ge. Otiliji Kitak za molitev, zastavonošema in podjetju Mir. Vsi njegovi ENOSOBNO stanovanje, na Ptuju, obnovljeno in na novo opremljeno, oddam v najem. Tel. 051 356 346. IŠČEMO pomoč na domu, pri vsakodnevnih opravilih, pri starejši gospe - Ptuj. 031 260 102._ ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80. ZAPOSLIM voznika C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80. KMETIJSTVO KUPIM klinaste brane, motor Tomos APN6 in tračni obračalnik SIP od prvega lastnika. 041 261 676._ PRODAM pet brejih telic, pašne, breje od 8 do 9 mesecev. Tel. 041 288 063. KUPIM traktor - lahko je Zetor, Deutz, IMT, Ursus ali podobno in priključke. 031 851 485. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. RAZNO PRODAM brune - ladijski pod in osebni avto Seat Cordoba 1.4., solidno ohranjen, letnik 1998, cena 450 €. Telefon 051 890 761._ INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. 041 517 900. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja ne-snic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. AMD» PONUDBA W MdMM ÄÄ c JUNECJA OBRANA REBRA TER TELEČJE IN JUNECJE MESNATE KOSTI SAMO 1,96 €/KG! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 J Vičanci, Ormož • Nekdanji rudniški jaški se ugrezajo Živijo v strahu, da bo hiso pogoltnila zemlja V vasi Vičanci v občini Ormož, v delu, ki ga domačini poznajo kot Vičanski vrh, življenje že dolgo poteka v senci strahu, kaj se skriva pod njihovimi domovi. Nekoč je namreč tam deloval rudnik. Ta je v skladu s takrat veljavno zakonodajo prenehal delovati leta 1958. Skrbi vaSčanov so se pričele leta 2013, ko so se sredi noči rudniSki jaSki udrli in v globino odnesli tudi najmogočnejSa drevesa. Od takrat se zemlja nenehno udira, s seboj je potegnila precejšen del gozda in bližnjih vinogradov, zdaj pa se je udor že nevarno približal stavbam in lokalni cesti na vrhu hriba. Najbolj ogrožena je hiša Jasne Vlašič, saj je jama - po ocenah domačinov zdaj meri v dolžino okoli 300 ter v širino dobrih 60 metrov - od njene hiše oddaljena le še trideset metrov. Ko smo jo obiskali na njenem domu, se je takole spomnila tiste noči pred tremi leti, ko se je zemlja prvič udrla: ''Slišali smo pokanje, drevesa so padala in se obračala. Ker se je to dogajalo ponoči, smo mislili, da kdo nalaga drevesa. Ko smo zjutraj šli pogledat, pa nas je pričakal prizor, ki ga skoraj ni mogoče opisati. Bilo je grozljivo,'' pojasni. Nihče ni pristojen za nič V prvem šoku je poklicala številko za klic v sili, kjer so jo napotili na občino, saj naj bi šlo za naravno nesrečo. Situacijo so si ogledali predstavniki občine. Po pismih, ki jih je sogovornica poslala na različne naslove, so na teren prišli tudi rudarski inšpektor in predstavniki Civilne zaščite, vendar je bil odgovor vedno enak - da niso pristojni za to problematiko. ''Želim samo, da nam nekdo pove resnico. Na lastno pest sem šla raziskovat v Zgodovinski arhiv Ptuj in pridobila načrte rudnikov. Želim, da nekdo, ki se v tovrstne dokumente spozna, te razbere in nam pove, ali je tukaj še varno živeti ali ne,'' pojasni Jasna Vlašič. Potreben bo sklep vlade, toda kdaj bo?! Ker Jasna Vlašič kljub številnim dopisom in vprašanjem pri nobeni instituciji ni prejela zadovoljivega odgovora, se je « Kako si je najlažje »oprati roke Na Inšpektoratu za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo so na naše novinarsko vprašanje o aktivnostih glede omenjenih rudniških jaškov med drugim pojasnili, da je 16. junija 2014 pristojni rudarski inšpektor izvedel ogled arhivske dokumentacije o okrajnih premogovnikih Ptuj v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. ''Iz pregleda dokumentacije v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ni mogel ugotoviti, ali je plaz posledica odkopavanja premoga iz preteklosti. V pregledani dokumentaciji ni grafičnih podlog, na katerih bi bili vrisani jamski objekti in kataster nad jamskimi objekti. Vse jamske karte, ki so v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, so izdelane tako, da so vrisani le jamski objekti brez katastra, zato tudi ni možno določiti, kje natančno so bili ti jamski objekti,'' so zapisali. obrnila na medije, nakar se je zgodba vendarle začela premikati. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je namreč 18. februarja sklical koordinacijski sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Ministrstva za okolje, Ministrstva za infrastrukturo ter inšpektoratov in na katerem so se dogovorili, da je treba na terenu čim prej izvesti geološke in geomehanske raziskave. ''Na podlagi teh meritev bi se prepričali, ali so bližnji objekti ogroženi ali ne. Ministrici za okolje in ministru za infrastrukturo bom predlagal, da bi problem rešili s sklepom vlade, saj trenutno v zakonodaji takšnih situacij nimamo ustrezno rešenih. Vlada bi tako s sklepom enemu od ministr- stev naložila, da opravi potrebne meritve in ugotovi, ali je na tem terenu še varno živeti. Če bodo meritve pokazale ogroženost, je treba zelo hitro začeti izvajati sanacijski program,'' je pojasnil Šestan. Ob tem je izrazil upanje, da bosta oba ministra spoznala, da je situacija nujna in hitro ukrepala, izbrani izvajalec pa nemudoma opravil meritve. Poleg tega bodo predlagali, da se ustanovi delovna skupina, ki bo preučila zakonodajo, ki pokriva to področje. Ta bo določila protokol, kako ukrepati v primerih, kot je ta v Vičancih, in če bo potrebno, predlagala spremembe zakonodaje, da bo ukrepanje v takšnih primerih hitro in učinkovito. Udori zemlje se kar vrstijo Na nastalo situacijo se je odzval tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je povedal, da bodo družini Vlašič, če bo potrebna selitev, seveda pomagali: ''Razpolagamo z nepremičnino, ki bi jo z nekaj obnovitvenimi deli lahko usposobili za bivanje in vanjo v nujnem primeru namestili ogroženo družino,'' je pojasnil. Jasna Vlašič pa kljub temu, da so pristojne službe začele ukrepati, ne more mirno spati. Udori zemlje se vrstijo drug za drugim in ob našem obisku je pokazala mesto, kjer so prejšnji teden še lahko normalno hodili, danes pa je tam že jama. Na nevarnem terenu Se izdajajo gradbena dovoljenja ... ''Skrbi me predvsem to, da mlade družine tudi v tem času, ko se zemlja že ugreza, na tem terenu še zmeraj dobivajo gradbena dovoljenja. Življenje je stresno, ne vemo, ali se bomo zjutraj zbudili ali ne. Gre za moje in hčerkino življenje. Parcelo sem podedovala in tukaj rada živim, a če se bo izkazalo, da življenje v hiši, ki sem jo zgradila sama in bom zanjo še deset let odplačevala kredit, ni varno, se bova s hčerko seveda morali preseliti,'' pove s solzami v očeh. Natalija Škrlec Osebna kronika Rojstva: Karmen Toplak, Bukovci 119, Markovci - deček Bor; Karmen Verdenik, Ulica Hermana Potočnika 39, Ljubljana - deček Vid; Sabina Majcen, Polenci 19, Polenšak - deklica Zala; Mojca Ogrizek, Ceste 97, Rogatec - deklica Neli; Ines Mla-ker, Tlake 54 a, Rogatec - deklica Maja; Anja Auer, Kovača vas 127, Slovenska Bistrica - deček Lan; Špela Vodušek, Rogaška cesta 67, Ptuj - deček Leon; Tamara Berger, Tomšičeva cesta 1, Velenje - deklica Ema; Doroteja Arbeiter, Cirkulane 11 a, Cirkula-ne - deček. Umrli so: Stanislav Breg, Ptuj, Orešje 137, roj. 1927 -umrl 17. februarja 2016; Vincenc Pečuh, Bratislavci 24, roj. 1953 - umrl 14. februarja 2016; Milan Bedenik, Žetale 15 a, roj. 1967 - umrl 18. februarja 2016; Manfred Munda, Ptuj, Meglova pot 1, roj. 1931 - umrl 19. februarja 2016; Štefanija Ambrož, roj. Pod-hostnik, Mala vas 4, roj. 1929 - umrla 19. februarja 2016; Matilda Jerenko, roj. Šimenko, Popovci 26, roj. 1926 - umrla 20. februarja 2016; Ana Galinec, roj. Vidovič, Tržec 54, roj. 1929 -umrla 21. februarja 2016; Jožef Galun, Hajdoše 73, roj. 1941 -umel 22. februarja 2016; Marija Vindiš, roj. Lobenwein, Kungota pri Ptuju 25, roj. 1932 - umrla 22. februarja 2016; Feliks Ber-var, Sodnice 2, roj. 1936 - umrl 21. februarja 2016; Marija Petrovič, Turški Vrh 20, roj. 1944 - umrla 19. februarja 2016; Marija Jus, roj. Butolen, roj. 1922 - umrla 22. februarja 2016; Marjeta Forštnarič, roj. Horvat, Zagojiči 12 B, roj. 1935 - umrla 23. februarja 2016; Cecilija Narat, roj. Kolar, Kupčinji Vrh 4, roj. 1936 - umrla 23. februarja 2016; Franc Vaupotič, Maribor, Keleminova ul. 7, roj. 1925 -umrl 22. februarja 2016; Anton Intihar, Kungota pri Ptuju 116, roj. 1935 - umrl 24. februarja 2016; Ema Rošker, roj. Lah, Mo-škanjci 29, roj. 1951 - umrla 24. februarja 2016; Marjan Veselič, Pestike 4 C, roj. 1960 - umrl 24. februarja 2016; Jožef Erlač, Ptuj, Slovenski trg 1, roj. 1922 -umrl 16. februarja 2016; Konrad Majar, Bukovci 24 b, roj. 1936 -umrl 24. februarja 2016. Poroki - Ptuj: David Neger in Polona Furek, Nemčija, Loiching, Pischelsdorf 7; Isaac Leandro Palma, Argentina, in Patricija Br-mež, Spodnji Velovlek 32 b. Napoved vremena za Slovenijo w Ce breskve pred Gregorjem (12.) cveto, trije eno pojedo. 2/10 Najbolj ogrožena je hiša Jasne Vlašič, saj je jama - po ocenah domačinov zdaj meri v dolžino okoli 300 ter v širino dobrih 60 metrov - od njene hiše oddaljena le še trideset metrov. Dopoldne bo večinoma oblačno, predvsem v južni Sloveniji bo občasno deževalo. Čez dan bo v vzhodni polovici države pihal šibak veter severnih smeri, na Primorskem šibka burja. Popoldne se bo od severa pričelo jasniti. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem do okoli 13 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in brez padavin. Proti večeru se bo oblačnost povečala, pojavljati se bodo začele rahle padavine. V noči na četrtek in v četrtek dopoldne bo ob prehodu hladne fronte deževalo, popoldne pa se bo delno zjasnilo. Foto: NS Foto: NS