Primorski dnevnik SOBOTA, 28. MAJA 2016 št. 125 (21.665) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , trst - Na 4. strani Jezidi potrebujejo vsestransko pomoč Apel delegacije iz Kurdistana gabrje - Na 14. strani Nekdanjo vojašnico bo upravljala Občina Podpisali konvencijo s prefektom benečija - Na 18. strani Veliko bogastvo Terskih dolin Pobuda Zveze slovenskih kulturnih društev zagreb - Sedem ministrov stranke Most proti podpredsedniku vlade Karamarku (HDZ) Hrvaška na robu krize trst - Prvenec mladega avtorja Vinka Bandlja Grad in čas Predstavitev je bila v Tržaškem knjižnem središču TRST - Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel prvenec mladega avtorja Vinka Bandlja, ki nosi naslov Grad in čas. Predstavili so ga v četrtek v Tržaškem knjižnem središču. »Danes je poseben praznik za avtorja in za založništvo, še lepše pa je, ker je to prvenec mladega avtorja,« je urednica Martina Kafol izrekla dobrodošlico mlademu pisatelju. Pogovor z avtorjem sta vodila Kafolova ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, odlomke iz dela pa je prebral igralec Vladimir Jurc. Delo Grad in čas je preplet jezikovnih žanrov in skovank skozi razne zgodovinske okvire, bajke in človeške usode. Na 9. strani ZAGREB - Predsednik hrvaške koalicijske stranke Most neodvisnih list Božo Petrov je napovedal, da bo njegova stranka podprla nezaupnico podpredsedniku vlade Tomislavu Karamarku (HDZ), ki so jo predlagali socialdemokrati. »Most v saboru ne bo podprl prvega podpredsednika. Če sam ne bo odstopil, bodo Mostovi poslanci glasovali za njegovo razrešitev,« je še dejal Petrov. Kot ocenjujejo opazovalci, Hrvaško v primeru izglasovane nezaupnice Karamarku čakajo predčasne volitve. Na včerajšnji telefonski seji vlade je vseh sedem ministrov iz vrst Mosta glasovalo za razrešitev podpredsednika vlade Tomislava Karamarka. Kot je dejal zatem Petrov, v Mostu niso za nove volitve, a tudi ne morejo podpirati starih vzorcev obnašanja. Karamarko je sicer na seji vlade "preživel" glasovanje o nezaupnici. Podprlo ga je 16 ministrov HDZ, v saboru pa bo najbrž razplet zanj manj ugoden. Na 3. strani trst, ljubljana Organi pregona se ukvarjajo z zdravnikom TRST, LJUBLJANA - Slovenska ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Okrožnemu tožilstvu v Ljubljani naznanila kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja v zvezi z medijskim poročanjem o spornih kirurških posegih zdravnika Janeza Zimmermanna, ki ima zasebno ambulanto v Trstu. Koprski kriminalisti so že začeli zbirati informacije, obveščeni pa so tudi tržaški karabinjerji. Na 6. strani hirošima - S prizorišča jedrskega holokavsta Obamov poziv za svet brez jedrskega orožja gorica - Odpadno motorno olje v Že samo štirje kilogrami povzročijo ogromno škodo heH OLI liSAII <ÜH(E5UÜHUI0 (.^IIJOiaiBlfilí Dt SUBITUM I NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 kultura - Pison Evropske sanje še neuresničene TRST - »Evropa je problem. Nima središča, nima identitete (ta ne nastane prek upanja, ampak prek angažiranosti), nima še prave ustave, nima še ...« Tako se začenja razmišljanje o današnji Evropi, ki ga je za Primorski dnevnik napisal mladi tržaški režiser Igor Pison. S pomočjo svojih spominov iz otroštva ter pisanja različnih avtorjev se sprašuje, kje se je nekaj zataknilo in zakaj načrt združene Evrope še ni bil povsem udejanjen. Na 12. in 13. strani Premier Matteo Renzi danes v Trstu Na 5. strani Žalostna zgodba Milke Vrabec Na 8. strani V Novi Gorici polovica kopalcev iz Italije Na 15. strani V Štandrežu aretirali 40-letnega tatu Na 16. strani ŠD Sokol praznuje danes 50 let Na 21. strani n carpinus Predsezonsko znižanje cen do 30.06. Carpellet - _ jelovi peleti 3'60 eur Bioprofit - _ 0„ bukovi peleti 3,80 eur £Sieeleti9y-4,30 eur Prevoz brezplačen za področje Trsta in okolice za minimalno eno paleto. URNIK ponedeljek - petek: 7.00 -19.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31, Kozina 00386 5333 44 04 9771124666007 2 Sobota, 28. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji referendum Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Tehtati brez ideloških očal Predsednike vlad v Italiji pogosto menjujemo, ustavne reforme pa so redkost. Zato oktobrski referendum, zaradi katerega se je, tako med zagovorniki, kot med nasprotniki predlaganih spremem b, že sprožil tudi obširen propagandni stroj, nikakor ne more biti plebiscit o Renziju. Če si to želi sam ali če to upajo njegovi nasprotniki. Bistvo reforme tudi ni v zmanjšanju stroškov, kot namiguje premier, še manj gre za uvajanje diktature, kot trdijo njegovi kritiki, saj nas pred diktature varuje okvir Evropske unije. Če ta propade, tako in tako nobena država na celini ne bi bila več imuna pred avtoritarnim režimom. Ne gre torej za strankarsko merjenje moči, temveč preprosto za oceno o vsebini. Ustavna reforma bistveno zmanjšuje vpliv senata, zmanjšuje število senatorjev, napoveduje poenostavitev postopka sprejemanja zakonov, predvideva drugačen sistem izvolitve predsednika republike in ustavnih sodnikov, ukinja Državni svet za ekonomijo in delo, ukinja tudi pokrajine in »popravlja« reformo (leve sredine) iz leta2001, kije z dodelitvijo večjih pristojnosti Deželam ustvarila veliko kon fliktov med njimi in državo. Spreminja tudi referendumsko zakonodajo. Reforma ne posega v prvi del ustave, ki vsebuje temeljna načela, po katerih velja italijanska ustava za eno najboljših. Kot vse reforme je sad kompromisov. Slabost oktobrskega referenduma je, da je treba reformo sprejeti ali zavrniti v celoti, zato je treba tehtati ali pozitivne plati presegajo negativne ali velja nasprotno. V sedanjem politično-parlamentarnem okviru ni mogoče, da bi lahko odobrili reformo, s katero bi se strinjali vsi. Pomembno je tudi vedeti, da odobritev reforme prižiga zeleno luč volilnemu zakonu za poslansko zbornico (tako imenovani »italicum«), ki dejansko uvaja v Italiji večinski sistem. Ta naj bi omogočil sestavo homogene vlade, ne pa takšne, ki jo pogojujejo male koalicijske stranke ali celo pribežniki iz opozicije, kot se dogaja že petindvajset let. A vsebuje tudi ta zakon sporne točke, na primer glede načina izvolitve poslancev. Zato je treba pri oceni reforme upoštevati tudi ta vidik, čeprav ni neposredno predmet referenduma. Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da ustavna reforma za državljane ni prioriteta, je vsekakor dobro, da smo o njeni vsebini in njenih posledicah informirani. Brez gledanja skozi ideološka očala. japonska - Sklepna izjava z vrha voditeljev najrazvitejših držav Voditelji G7: Begunska kriza je globalni izziv Obveze glede humanitarne krize in vzrokov preseljevanja TOKIO - Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav G7 so v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega vrha na Japonskem poudarili, da je begunska kriza, ki je zajela Evropo, problem, s katerim se mora ukvarjati ves svet. Obljubili so, da bodo povečali pomoč za reševanje najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni. »G7 prepoznava trenutno množično gibanje migrantov in beguncev kot globalni izziv, ki terja globalni odgovor,« so v skupni izjavi poudarili voditelji Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, Velike Britanije in ZDA. Kot so zapisali, je zanje največja prioriteta humano in učinkovito upravljanje tega izziva, pri čemer je treba nasloviti tako humanitarne posledice kot glavne vzroke za množično preseljevanje. Poudarili so, da je končanje državljanske vojne v Siriji ključno za zaustavitev toka obupanih ljudi, ki bežijo preko meja. »G7 znova poudarja, da bo samo vzdržna politična rešitev v državah izvora, kot je Sirija, prinesla trajne rešitve za problem prisilnega preseljevanja,« piše v izjavi. Zavezali so se, da bodo povečali globalno pomoč za zadovoljitev nujnih in dolgoročnih potreb beguncev kot tudi njihovih gostiteljev. Ob tem so pozvali mednarodne finančne institucije, naj povečajo pomoč, Svetovni banki pa naložili, naj razvije mehanizme za države, ki gostijo begunce. Skupina najbogatejših držav ni razkrila, koliko dodatnih sredstev bodo namenili za begunsko krizo, so se pa odločili, da bodo letos posebno pozornost posvetili Iraku. Tej državi, iz katere proti Evropi bežijo množice ljudi, bodo zagotovili 3,6 milijarde evrov za boj proti terorizmu, odpravljanje vzrokov migracij in gospodarske reforme. Voditelji G7 so na vrhu v obmorskem kraju Ise-Shima razpravljali tudi o konfliktu na vzhodu Ukrajine, kjer Rusija podpira proruske separatiste. Odločno so vztrajali pri sankcijah proti Rusiji, njihova ukinitev pa je "jasno povezana" s polnim izvajanjem mirovnih sporazumov iz Minska. Dotaknili so se tudi pomorskih napetosti v Aziji. Izrazili so zaskrbljenost zaradi razmer v Južnokitajskem morju ter poudarili, da je treba vse spore reševati na miren način in skladno z mednarodnim pravom. Ciljali so na Kitajsko, ki si lasti večji del z naravnimi viri bogatega Južnokitajskega morja. Morsko območje, preko katerega potekajo pomembne trgovske poti, si lastijo tudi Vietnam, Filipini, Malezija in Brunej. Voditelji G7 so se po vrhu sestali s kolegi iz Bangladeša, Indonezije, Laosa, Pa-pue Nove Gvineje, Šrilanke in Vietnama, kot tudi s čadskim predsednikom Idrissom Debyjem, katerega država trenutno predseduje Afriški uniji. Francoski sindikati zaostrujejo proteste proti reformi trga dela PARIZ - Francoski sindikati so včeraj pozvali k okrepitvi protestov proti sporni reformi trga dela. Francijo je zajel val stavk, ki je ohromil promet in povzročil pomanjkanje goriva. Za zdaj nič ne kaže, da bi se merjenje moči med sindikati in nepriljubljeno vlado predsednika Francoisa Hollanda končalo. Predstavniki sindikatov so namreč pozvali svoje člane, naj zaostrijo stavke. Kot so zatrdili, odgovor vlade na stavkovni val in vztrajanje pri spornem zakonu zgolj krepita odločenost nasprotnikov reforme. Na nasprotnem bregu predsednik Hollande prav tako ne popušča. »Vztrajal bom, ker menim, da so to dobre reforme,« je izjavil za medije ob robu vrha skupine G7 na Japonskem. Dodal je, da bo njegova vlada zagotovila svobodo gibanja državljanov, ki so jih prizadele stavke železničarjev in pomanjkanje goriva. »Naša glavna naloga je narediti vse, da javnosti zagotovimo gorivo in osnovne javne storitve,« je zatrdil. Po podatkih oblasti je v četrtek na ulicah francoskih mest protestiralo 153.000 ljudi, medtem ko so sindikati poročali o 300.000 protestnikih. Sindikati reformi nasprotujejo, ker predvideva lažje odpuščanje. Vlada verjame, da bi več fleksibilnosti pomagalo znižati stopnjo brezposelnosti, sindikati in študentske organizacije pa reformo vidijo kot orodje za zniževanje delavskih pravic. hirošima - Predsednik ZDA Obama Namesto opravičila poziv za svet brez jedrskih bomb Obama je položil venec k spomeniku žrtvam jedrske bombe v Hirošimi ansa HIROŠIMA - Barack Obama se je včeraj kot prvi ameriški predsednik na zgodovinskem obisku v Hi-rošimi poklonil žrtvam prvega jedrskega napada in pozdravil ostarele preživele. Pred tem je pozval k izgradnji sveta brez jedrskega orožja, v skladu s pričakovanji pa se za atomsko bombo, ki so jo pred 71 leti na mesto odvrgle ZDA, ni opravičil. »Pred 71 leti je bomba padla z neba,« je pred spominskim obeležjem dejal Obama, potem ko je pre-denj položil venec. Ob tem je bil videti resen, sklonil je glavo in za krajši čas zaprl oči, nato pa počakal, da je venec položil tudi japonski premier Shinzo Abe. Obama je izjavil še, da je atomska bomba, ki je v Hirošimi terjala najmanj 140.000 mrtvih, pokazala, da »ima človeštvo sredstva, da se uniči«. »Zakaj smo prišli sem, v Hirošimo. Prišli smo razmisliti o grozni sili, ki je bila v ne tako oddaljeni preteklosti spuščena z vajeti. Prišlo smo žalovat za mrtvimi.« »Njihove duše nam govorijo, prosijo nas, naj pogledamo vase. Tehnološki napredek brez ustreznega napredka v človeških ustanovah nas lahko uniči. Znanstvena revolucija, ki nas je privedla do cepitve atoma, od nas terja tudi moralno revolucijo,« je še poudaril prvi ameriški predsednik, ki je še v času opravljanja položaja obiskal mesto, katerega uničenje leta 1945 je s posledično atomsko bombo nad Nagasakijem privedlo do konca druge svetovne vojne. Obama je nato pozdravil ostarele preživele jedrske katastrofe, pri čemer je starejšega moškega, ki so ga očitno preplavila čustva, objel, z njegovim 91-letnim sopotnikom pa se je rokoval. Renzi: Nobene spremembe volilnega zakona Italicum TOKIO - Z vrha G7 na Japonskem je premier Matteo Renzi včeraj zaprl vrata možnosti spremembe najbolj spornih določil novega volilnega zakona, za katere so se zavzeli Pierluigi Bersani in drugi predstavniki manjšine v Demokratski stranki. Manjšina je predlagala zmanjšanje pretirano velike volilne nagrade za zmagovito listo in zamenjavo določila, ki omogoča izvolitev velikega števila »z vrha imenovanih« poslancev, ker da to v povezavi z ustavno reformo daje vladi in premierju ab-normno oblast. V zameno je manjšina ponujala dialog in podporo ustavni reformi na jesenskem referendumu. Renzi pa je včeraj zavrnil vsako pogajanje. »Zakona Italicum se ne bomo dotikali, ker daje zmagovalcu volitev možnost, da vlada«. Prav tako Renzi izključuje popravke k ustavni reformi glede mehanizma izbire senatorjev. »Kdor želi voliti ne, ima za to vso pravico,« je izzval manjšino DS. Po novem brodolomu pogrešajo več deset ljudi RIM - Po novem brodolomu neke ribiške ladje ob libijski obali pogrešajo več deset migrantov. To je bila v Sredozemskem morju že tretja večja nesreča v zadnjih treh dneh. Obalna straža na Siciliji je ladje na pomoč poslala po klicu, v katerem so sporočili, da je v morju 350 ljudi. Italijanska mornarica pa je medtem sporočila, da so rešili 130 ljudi. V Sredozemskem morju so včeraj v skoraj dvajsetih reševalnih operacijah rešili okoli 4000 migrantov. V Braziliji več kot 30 moških posililo 16-letno dekle RIO DE JANEIRO - Brazilska policija je v Riu de Janeiru na lovu za več kot 30 osumljenci, ki naj bi posilili 16-letno dekle in posnetke dejanja dali na družbena omrežja. Napadeno dekle meni, da so jo omamili, medtem ko je bila v soboto pri svojem fantu. Ko se je zbudila, ni bila več v njegovi hiši in je bila obkrožena z moškimi, je povedala. Brazilska policija je že izdala naloge za aretacijo, tudi za njenega fanta. Nekateri od posiljevalcev so fotografije in posnetek napada objavili na Twitterju. 40-sekundni posnetek se je, še preden so račun uporabnika odstranili, hitro razširil po spletu in povzročil val ogorčenih komentarjev. Napad je šokiral Brazilijo in aktivisti-čne skupine proti posilstvom so organizirale proteste. zda - Medtem ko je Clintonova v zagati po poročilu Stata Departmenta Sanders izziva Trumpa Republikanec užalil Indijance in razhudil okoljevarstvenike z »umazano« energetsko politiko NEW YORK - Predsedniški kandidat demokratske stranke Bernie Sanders je navdušen nad tem, da je republikanski kandidat Donald Trump sprejel njegov izziv za javno soočenje v Kaliforniji, ki ga je pred dnevi odklonila njegova protikandidatka Hillary Clinton. Trump sicer soočenje pogojuje s plačilom. Clintonova je pred dnevi zavrnila televizijsko soočenje s Sandersom, ker meni, da ima nominacijo že v žepu in se posveča dvoboju s Trumpom. Objava poročila notranje preiskave State Departmenta o uporabi zasebnega strežnika elektronske pošte v času, ko je vodila zunanje ministrstvo ZDA, jo je sicer malce vrgla iz tira. Preiskava je namreč ugotovila, da ni govorila resnice, ko je zatrjevala, da ni kršila pravil o varnosti komunikacij in v četrtek je skušala vprašanja zamegliti z napadi na Trumpa. Na njeno srečo pozornosti na Trumpa ni potrebno obračati, saj za to poskrbi sam. V četrtek je užalil domorodne Indijance, ko je demokratsko senatorko Elizabeth Warren imenoval Pocahontas, ker da ima v sebi nekaj indijanske krvi daljnih prednikov. »Kdo? Pocahontas,« je na novinarsko vprašanje o kritikah War-renove na svoj račun odvrnil Trump. Ena od novinark, ki je Indi-janka, mu je dejala, da je žaljiv, Trump pa jo je odpravil z »oprosti«, nato pa ponovil Pocahontas. Gre za zgodovinsko osebnost, hčerko indijanskega poglavarja iz časov prihoda prvih angleških priseljencev na ozemlje ZDA. Še bolj pa je završalo, ko je komik Jimmy Kimmel Trumpu v svoji oddaji prebral Sandersov izziv na debato. Trump je odgovoril, da z veseljem sprejema izziv, če mu bo Sanders plačal. Potem je dodal, da bi bil denar namenjen za zdravje žensk. Kasneje je dejal, da bi se rad soočil s Sandersom, vendar ne more, ker ne bo osvojil demokratske nominacije. »Bernie na žalost ni pometel s konkurenco, kot sem jaz. Pri tem je zelo nepošteno do njega, da imajo demokrati super delegate, ki so na strani Clintonove«. Sanders je Trumpov uvodni pristanek zagrabil in ga je začel izzivati, naj ne bo strahopetec. Predlaga kar največji stadion v Kaliforniji, ki ga lahko najdeta in zagotavlja, da bo Trumpa zmlel pri vprašanjih davkov, podnebnih spremembah, plačah in žalitvah. Ameriške televizije bi debato z veseljem sponzorirale, ker bi bila gledanost velika, demokrati pa so razdeljeni. Nekateri pravijo, naj Sanders ne dela neumnosti in konča svojo kandidaturo, ker ne more zmagati drugi pa menijo, da je že skrajni čas, da nekdo Trumpa javno prime za jezik, kot ga niso zmogli njegovi republikanski nasprotniki. Trump je v četrtek predstavil svojo energetsko politiko, ki je naletela na zaskrbljenost okoljevarstvenikov. Napovedal je povečanje črpanja nafte in plina ter odpiranje rudnikov, prav tako preklic pariškega podnebnega sporazuma in konec plačevanja v sklad ZN za boj proti podnebnim spremembam.Za nameček je še obljubil, da bodo v primeru njegove zmage vsi Američani postali bogati. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 29. maja 2016 3 hrvaška - Sedem ministrov stranke Most proti podpredsedniku vlade Karamarku (HDZ) Razkol v vladni koaliciji in možnost novih volitev ZAGREB - Predsednik hrvaške koalicijske stranke Most neodvisnih list Božo Petrov je napovedal, da bo njegova stranka podprla nezaupnico podpredsedniku vlade Tomislavu Karamarku, ki so jo predlagali socialdemokrati. Petrov je dejal, da so to odločitev sprejeli v ponedeljek, v torek so to sporočili Karamarku in mu dali 48 ur za odstop. »Most v saboru ne bo podprl prvega podpredsednika. Če sam ne bo odstopil, bodo Mostovi poslanci glasovali za njegovo razrešitev,« je še dejal Petrov. Kot ocenjujejo opazovalci, Hrvaško v primeru izglasovane nezaupnice Kara-marku čakajo predčasne volitve. Prvi mož Mosta Božo Petrov je sinoči potrdil, da je na včerajšnji telefonski seji vlade vseh sedem ministrov iz vrst Mosta, vključno z njim, glasovalo za razrešitev podpredsednika vlade Tomislava Kara-marka. Kot je dejal zatem, v Mostu sicer niso za nove volitve, a tudi ne morejo podpirati starih vzorcev obnašanja. Karamar-ko je sicer na seji vlade "preživel" glasovanje o nezaupnici. Karamarka je podprlo 16 ministrov, sedem članov vlade iz Mosta pa je glasovalo za njegovo razrešitev. V HDZ zatrjujejo, da bo vlada obstala in so včeraj izrazili nasprotovanje telefonski seji vlade. Je pa premier Tihomir Ore-škovič potrdil, da telefonska seja vlade bo in da bo na njej Karamarka podprl. »Pustite institucijam, da opravljajo svoje delo,« je dejal Oreškovic. Dodal je, da je njegovo stališče drugačno od Petrovovega in da je »interes državljanov te države, da ta vlada ostane«. »Upam, da bomo našli rešitev in da bo razum prevladal,« je na kratko dejal premier. HDZ bo sicer danes imela kongres, na katerem bodo volili člane glavnih organov stranke. Takrat bo tudi jasno, ali si bo Karamarko zagotovil nedvomno podporo, potem ko je kot edini kandidat za predsednika stranke prejšnji mesec zmagal na volitvah v HDZ. Karamarko je včeraj poudaril, da ne obstaja nobena afera, zaradi katere bi bil v navzkrižju interesov in ocenil, da je opozicija v njegovem primeru »prestopila mejo« z napadi na njegove dru- Božo Petrov arhiv Tomislav Karamarko arhiv žinske člane. Glede napovedi Mosta, da ga ne bodo podprli, je dejal, da stranka »hodi po tankem ledu«, ko zahteva njegov odstop, hkrati pa »krivce za lastne napake, namesto med svojimi člani, išče pri drugih.« Politična usoda prvega podpredsednika hrvaške vlade in šefa HDZ Karamar-ka je negotova po razkritju donosnega poslovanja njegove soproge Ane Karamarko z največjim lobistom madžarskega Mola na Hrvaškem Josipom Petrovicem. Kara-marko zatrjuje, da osebno ni bil v navzkrižju interesov in ni ogrožal nacionalnih interesov. Hrvaška vlada in Mol sta sicer drug proti drugemu sprožila arbitražna postopka v Ženevi in Washingtonu zaradi spora o upravljavskih pravicah v Ini. Ka-ramarko je po prihodu na položaj podpredsednika vlade večkrat zahteval, naj Hrvaška izstopi iz arbitraže in začne nova pogajanja z Molom. Glasovanje o nezaupnici Karamar-ku zahtevajo poslanci največje opozicijske stranke SDP bivšega premierja Zorana Milanovica in poslanec HSU Silvano Hrelja, ki menijo, da prvi podpredsednik vlade zaradi povezav njegove soproge s Petrovičem ne more sprejemati objektivne in nepristranske odločitve v interesu Hrvaške in hrvaških državljanov. Sabor mora o predlogu za Karamarkovo odstavitev odločiti predvidoma najkasneje do 18. junija. pariz - Peticija proti Zlatku Hasanbegovicu Francoski in evropski kulturniki zahtevajo ministrov odstop PARIZ - Francoski dnevnik Liberation je dal pobudo za peticijo z zahtevo po odstopu hrvaškega kulturnega ministra Zlatka Hasanbe-govica. Med podpisniki je vrsta znanih in uglednih intelektualcev in umetnikov iz raznih evropskih držav, med katerimi tudi nobelov nagrajenec Dario Fo in bosanski režiser Denis Tanovic (na sliki). Liberation in podpisniki peticije očitajo hrvaškemu ministru iz vrst stranke HDZ revanšizem in istočasno zaničevanje vseh manjšin, od verskih do narodnih in spolnih. Ha-sanbegovic se je takoj po izvolitvi »proslavil« z nekaterimi hudimi izjavami o polpretekli hrvaški zgodovini. V njih minister ni skrival svojih simpatij do ustaškega režima, za kar si je prislužil tudi ostro grajo hrvaške judovske skupnosti, ki je zaradi tega bojkotirala spominsko prireditev v Jasenovcu. Hasanbegovič je na kritike odgovoril v intervjuju za pariški Le Monde. V pogovoru z novinarjem je zavrnil vse obtožbe o simpatijah do ustašev, pristavil je, da je žrtev zarote nostalgikov Titovega režima, ki ne morejo na noben način»prebaviti« njegove obsodbe vseh totalitarizmov. koper - Obisk Cerar obljubil drugi tir Slovenski premier Miro Cerar arhiv KOPER - Slovenska vlada ne bo odstopila od projekta drugega tira in bo storila vse za njegovo izgradnjo, je po včerajšnjem obisku Luke Koper poudaril predsednik Miro Cerar. Kot je navedel premier, je gradbeno dovoljenje za drugi tir postalo pravnomočno, sam pa si bo kot predsednik vlade prizadeval, da prvo lopato za drugi tir zasadijo še v tem mandatu. Cerar je po obisku koprskega pristanišča izpostavil tudi spodbudne poslovne rezultate Luke Koper, kako se družba razvija in kakšne ambicije ima. Kot je spomnil predsednik vlade, je država v modernizacijo železnic v zadnjih letih vložila 200 milijonov evrov, pri drugem tiru pa je poudaril, da gre za skupni slovenski projekt, zato od vseh deležnikov tudi v prihodnje pričakuje dialog in skupni trud pri iskanju rešitev. Poleg pravnomočnega gradbenega dovoljenja za drugi tir so po Cerarjevih besedah odstranjene tudi vse ovire za začetek gradnje izvlečnega tira. Kdaj bo moč začeti z gradnjo, bo sicer jasno čez nekaj mesecev, ko bodo dobili rezultate nove študije, s katerimi bodo lahko natančneje opredelili roke in ocenili obseg finančne obremenitve projekta. (sta) ljubljana - Podelitev reda za zasluge Ebner se je boril tudi za pravice naše manjšine • v« milan - Reportaža v tedniku Panorama Med »neuničljivimi« tudi slovenski pisatelj Boris Pahor Od desne Ivo Jevnikar, Michl Ebner, njegova sodelavka in Damijan Terpin LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je - kot smo poročali - podelil red za zasluge nekdanjemu predsedniku delegacije evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Michlu Ebnerju, in sicer za prispevek pri vzpostavljanju dobrih odnosov med institucijami Evropske unije in Slovenijo pred njenim vstopom v povezavo ter za predanost uspešnemu delovanju Slovenije znotraj EU. Ebner je v nagovoru dejal, da je počaščen spričo visokega odlikovanja, in opisal, kako se je vse od svoje izvolitve na listi SVP v italijanski parlament leta 1979 in pozneje kot poslanec v evropskem parlamentu, boril za pravice slovenske manjšine v Italiji, pa tudi v Avstriji. Slovesnosti sta se udeležila tudi odvetnik Damijan Terpin in novinar Ivo Jevnikar. MILAN - Italija je država sto-letnikov, ki so ne samo v dobri telesni in mentalni kondiciji, temveč so še ustvarjalni, piše revija Panorama. V članku z naslovom »neuničljivi« časopis opisuje vsakdanje življenje stoletnikov in stoletnic, v skupino »ancien prodige« Panorama uvršča tudi Borisa Pahorja (102 leti). Tržaški pisatelj je v družbi pisateljice in novinarke Rossane Rossande (92 let, ustanoviteljica dnevnika Il Manifesto), pisatelja Giu-seppeja Sgarbija (93), igralke France Valeri (95), športnika Giuseppe-ja Ottavianija (97) in najstarejšega v skupini Gilla Dorflesa. Tudi znani filozof, slikar in umetnostni kritik (106 let) je po rodu iz Trsta, ki ima torej dva predstavnika v let častni lestvici. Italija je glede števila stoletni-kov v povprečju s številom prebivalstva druga na svetovni lestvici po Japonski. Novinarji Panorame so obiskali vasico Acciaroli pri Salernu, kjer so odkrili številne še življenjsko zelo aktivne starejše ljudi. Med šestimi slavnimi »neuničljivimi« je tudi Boris Pahor 1 4 Sobota, 28. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Apel delegacije iz iraškega Kurdistana v Mestni hiši »Jezidi potrebujemo zdravila, hrano in psihološko pomoč« Iraške deklice in ženske iz verske skupnosti jezidov žrtve spolnega suženjstva ali prisilnih porok, več tisoč jezidskih moških ubitih, dečki pa izročeni borcem Islamske države. To je pretresljiva kalvarija ene najrevnejših iraških manjšin, ki jo je na včerajšnjem srečanju z županom Robertom Coso-linijem podrobno opisala jezidska delegacija iz iraškega Kurdistana. Šestčlansko delegacijo je na dvodnevnem obisku v Italiji vodila poslanka zveznega iraškega parlamenta in velika borka za pravice jezidske skupnosti Vian Dakhil Saeed, ki je že večkrat zaprosila mednarodno skupnost za podporo in ob tem opozorila, da je potrebna stroga obsodba zločinov Islamske države, ki izvaja etnično in versko čiščenje vsega, kar ne sodi v lastno ozko opredelitev salafističnega sunit-skega islama. Omenjena delegacija se je v četrtek mudila v Rimu, kjer je obiskala visoke predstavnike zunanjega ministrstva, včeraj pa se je ustavila v Trstu in Gorici. Naše kraje so člani delegacije obiskali na povabilo Dežele FJK, pomembno vlogo posrednika pa je odigral tržaški humanitarni zdravnik Mar-zio Babille, ki zdravi otroke v iraških je-zidskih taborih. Srečanje v Mestni hiši so člani delegacije izkoristili za apel, v katerem so želeli opozoriti širšo javnost na kritičnost situacije, obenem pa so izrazili potrebo po priznanju, da se nad jezidi izvaja genocid. Katastrofalne razmere je s številkami opisala poslanka Dakhil Saeedova: več tisoč civilistov ostaja ujetih v obroču skrajne-žev, tri tisoč žensk je še vedno v taborih Islamske države, kjer so zlorabe, mučenje, grožnje in posilstvo na dnev- Delegacijo je v Mestni hiši sprejel župan Roberto Cosolini fotodamj@n cinsko osebje, hrano ter zahodne psihologe, ki bi usposobili domače zdravnike za nudenje psihološke pomoči travmatiziranim osebam, ki jim je uspelo pobegniti skrajnežem. Na apel jezidske delegacije iz iraškega Kurdistana je z nekaterimi obljubami odgovoril župan Roberto Cosolini. Zavezal se je, da se bo zavzel za priznanje genocida nad jezidi, ponudil pa je tudi konkretno humanitarno pomoč begunskim družinam, ki bi se po pomoč zatekle v našo občino. Ob tem je tudi spomnil, da bodo še naprej podpirali zdravljenje malih bolnikov v bolnišnici Burlo Garofolo. Gostje so se županu iskreno zahvalili in ob tem dodali, da bodo le z mednarodno pomočjo in s skupnimi projekti ustavili nepopisne zločine Islamske države. Soneta Čoralič trst - Ob pomoči dobrodelnih ustanov Otroci z Bližnjega vzhoda v bolnici Burlo Garofolo V pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo zdravijo devet otrok z vojnih območij na Bližnjem vzhodu. Zanje skrbijo bolnišniško osebje in prostovoljci Fundacije Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin, Fundacije Bambini del Danubio ter drugih ustanov. Prišteti pa gre dobrotnike, ki zasebno financirajo zdravljenje teh otrok z zneski nad 100.000 evri. »Bolnišnica Burlo Garofolo ima bogato tradicijo na področju mednarodne kooperacije, prizadevanja pa v teh primerih presegajo meje zdravniškega poklica. Ustvarila se je mreža med bolnišnico, humanitarnimi delavci in institucijami,« je v tiskovnem sporočilu izjavil generalni direktor bolnišnice Gianluigi Scannapieco. Tržaški zdravnik in humanitarni delavec Marzio Babille se v iraškem Kur-distanu ukvarja z 250 otroki. V Mestni hiši je včeraj poudaril, da bi veliko otrok potrebovalo zdravstveno nego v Trstu ali drugih evropskih mestih. Madžarski podjetniki v tržaškem pristanišču Približno 60 predstavnikov madžarskih špediterskih in ladjarskih družb je včeraj obiskalo terminal za kontejnerje na 7. pomolu pristanišča, ki ga upravlja družba Trieste Marine Terminal. Še pred tem so si dopoldne ogledali naselje Por-topiccolo, nato so se na sedežu Pristaniške oblasti sestali z izrednim komisarjem Zenom DAgostinom, ki je predstavil pristanišče in njegove značilnosti. Obisk so priredili ob priložnosti začetka delovanja tretje tedenske železniške zveze med 7. pomolom in Budimpešto, ki poteka na osnovi partnerstva med družbama To Delta in Alpe Adria. V Trstu 1500 podpisov proti volilnemu zakonu Italicum Odbor za obrambo italijanske ustave iz Trsta je sporočil, da so doslej na Tržaškem zbrali že skoraj 1500 podpisov proti novemu volilnemu zakonu, poznanemu kot Italicum. Odbor je začel zbirati podpise v tržaški pokrajini v začetku aprila v okviru akcije na državni ravni. Poleg tega zbirajo podpise tudi glede referenduma za potrditev ustavne reforme, ki jo je izdelala Renzijeva vlada. Odbor je že začel kampanjo za NE. Sicer bo odbor danes zbiral podpise v Miljah od 10. do 13. ure in na prazniku češenj v Mačkoljah od 18. ure. Jutri bodo podpise zbirali v Trstu na Borznem trgu od 10. do 13. ure. Razstava o Lloydovih ladjah danes samo popoldne Razstava o Lloydovih ladjah v svetu v hi-drodinamični centrali v starem pristanišču bo zaradi obiska predsednika italijanske vlade Mattea Renzija danes odprta samo od 15.30 dalje. Na voljo bodo vsekakor vodeni obiski. Znanstveni imaginarij odprt Znanstveni imaginarij bo jutri odprt od 10. do 18. ure. Na programu so posebne delavnice za družine Family Lab, posvečene genetiki. Na voljo pa je še nekaj mest za posebno pobudo, ki bo v soboto, 4. junija. Otroci od 7. do 11. leta starosti bodo lahko takrat spoznavali faraone. trst - Tržaško knjižno središče O odnosu z drugim v štirih knjigah Na sredini predstavitvi so se predstavili slovenski avtorji, ki so odprli nove teme s področja humanistike Poslanka Vian Dakhil Saeed fotodamj@n nem redu, 400 tisoč ljudi je razseljenih, dva tisoč študentov pa nima nobenih možnosti za študij. »Namen našega obiska ni samo ozaveščati o dramatični situaciji, ampak tudi pozvati pristojne, naj posredujejo. V prvi fazi bi potrebovali pomoč pri vzpostavitvi miru v naši državi in zgraditvi vasi, nato pa priznanje mednarodne skupnosti, da smo žrtev genocida,« je na srečanju opozorila vodja jezidske delegacije. Dogajanje je za humanitarno katastrofo označil Sawood Msto Najim, direktor begunskega taborišča v provinci Sharia, kjer se nahaja 17 taborišč, od katerih je 14 namenjenih jezidski manjšini. Direktor je opozoril, da potrebujejo predvsem zdravila in medi- Begunci, Romi in druge skupine di-skriminiranih so bili v žarišču sredinega srečanja v Tržaškem knjižnem središču, kjer so se predstavili štirje slovenski avtorji, ki so v zadnjem obdobju odprli nove teme s področja humanistike. Pogovor o konceptu Drugega nekoč je povezovala Marta Verginella, profesorica zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je uvodoma opozorila, kako pomembna je predstavitev slovenske humanistične produkcije tudi v Trstu, še posebej tiste, ki govori o odnosu z drugim, o temi torej, ki je ponovno aktualna. Vse štiri predstavljene knjige, čeprav obravnavajo različna polja, odpirajo problematiko sprejemanja drugih. O podobi in statusu Ciganov v knjigi Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov vprete-klosti piše Andrej Studen, ki na osnovi arhivskih in časopisnih virov pokaže, kako se je oblikoval odnos do ciganov v vsakdanu. Na srečanju je avtor razložil, kdaj in zakaj se je oblikoval odnos do »neprilagojenih in nevarnih Romov«, za katere so najprej domnevali, da izvirajo iz Afrike, ko pa so ugotovili, da je njihov jezik indo-evropskega izvora, pa so jih začeli primerjati z najnižjo indijsko kasto. O »genski« obliki diskriminacije je spregovorila Ana Cergol Paradiž, ki v monografiji Evgenika na Slovenskem obravnava zgodovino slovenskega primera evgenike, vede o metodah za doseganje »dobrega« potomstva, ki je v nekaterih državah motivirala uvedbo prisilnih sterilizacij t.i. manjvrednih ljudi. Avtorica je na srečanju osvetlila diskriminacijske obravnave nekaterih družbenih skupin (alkoholikov, slaboumnih, manj premožnih, emancipirank, prostitutk) in naštela nekatere ugledne jugoslovanske zdravnike, ki so bili naklonjeni tej vedi. Pomemben prispevek pri razumevanju pojma rasizem pa je podala Mojca Pajnik, ki je uredila zbornik Rasizem: razrezani svet, v katerem različni avtorji med drugim opozarjajo tudi na vzpon desnice v evropskem kontekstu. Kot je povedala Pajnikova, jih je v zborniku zanimalo tudi, kako in zakaj se je z vzponom neoliberalne politike začel proces kulturalizacije rasizma. »Rasistov v 70. in Pogovor z avtorji je vodila prof. Marta Verginella fotodamj@n 80. letih ne zanima več rasa, ampak jih začnejo motiti religija, spolna usmerjenost, življenjski slog«, je povedala urednica zbornika. O filozofiji prava na ravni odnosa mišljenja in biti pa je na sredinem srečanju spregovoril Rok Svetlič, ki je avtor knjige Prenašati bit sveta. Humanistično srečanje, ki ga je TKS priredilo skupaj z Javno agencijo za knjigo, je obiskal tudi minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc, ki se je želel na lastne oči prepričati, kaj se dogaja v novi slovenski knjigarni in na kakšnih vsebinah bi središče lahko gradili v prihodnje. (sč) / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 28. maja 2016 5 trst - Županska kandidata na obisku Cosolini pri ZSŠDI in na sedežu SDGZ, Furlanič pri SKGZ Deželno vodstvo Zveze slovenskih športnih društev s predsednikom Ivanom Peterlinom na čelu se je sestalo s tržaškim županom in županskim kandidatom leve sredine Robertom Cosolinijem. Srečanja v prostorih TPK Sirena so se udeležili tudi deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar ter kandidata za tržaški občinski svet Martina Repini in Matej Iscra. Občino Trst je zastopal tudi občinski odbornik Edi Kraus. Peterlin je predstavil nekaj tem, ki so tesno povezane z delovanjem športnih društev. Govoril je o slovenskih športnih društvih in o specifičnih problemih, s katerimi se soočajo, od najema občinskih vadbenih prostorov do upravnih vidikov vodenja društev. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da je Cosolini v volilnem programu izpostavil vprašanje vrnitve Narodnega doma slovenski zamejski skupnosti. Na sestanku je bil govor tudi o potrebah TPK Sirena, ki ga je zastopal predsednik Peter Sterni. Cosolini je do vprašanj slovenskega športa pokazal izrazito tenkočutnost in se zavzel za rešitev vseh obravnavanih vprašanj. Cosolini se je v spremstvu Valentine Repini, Mateja Iscre in kandidata SSk na listi DS Igorja Švaba pred dnevi sestal tudi z vodstvom Slovenskega deželnega go- Tomaž Ban in Iztok Furlanič fotodamj@n spodarskega združenja. Župan je seznanil prisotne z možnostmi razvoja Trsta in Krasa in predvsem izpostavil izziv novega in starega pristanišča. Nekateri še nerešeni problemi pa so bili v ospredju na srečanju med županskim kandidatom Združene levice Iztokom Furlaničem in pokrajinskim vodstvom SKGZ na čelu s pokrajinskim predsednikom Tomažem Banom, deželnim tajnikom Marinom Marsičem in članico pokrajinskega odbora Martino Jazbec. Govor je bil o različnih temah, v prvi vrsti o stopnji zaščite manjšine v izvoljenih organih. Kljub nekaterim korakom naprej je sedanji upravi zmanjkalo nekaj hrabrosti za dodaten korak, zlasti kar se tiče vidne dvo-jezičnosti na območju, kjer se ne izvaja v celoti zaščitni zakon. Furlanič je obžaloval, da se v iztekajočem mandatu zaradi različnih razlogov ni uspelo spremeniti poslovnika z uvedbo uporabe slovenščine. SKGZ bo od vseh izvoljenih predstavnikov zahtevala posebno pozornost glede Stadiona 1. maja, ki nujno potrebuje korenito prenovo, pomoč Dežele pa ne rešuje dokončno problema. Odprto ostaja tudi vprašanje učenja slovenščine na italijanskih šolah, kar je nujen korak k dodatnemu približevanju obeh skupnosti. Volitve 2016 Fabiana Martini in Veronese drevi v Križu Demokratska stranka vabi danes ob 18.30 v Ljudski dom v Križu na srečanje s tržaško podžupanjo Fabiano Martini in njenim devinsko-nabrežinskim kolegom Massimo Verone-sejem. Beseda bo tekla o sodelovanju med občinskima upravama v luči dejstva, da je Križ ozemeljsko razdeljen na tri občine: tržaško, devinsko-nabrežinsko in zgoniško. Ta razdelitev ustvarja nemalo težav domačinom, ki pogrešajo boljše sodelovanje treh občinskih uprav. Maria Teresa Bassa Poropat in Mirta Čok danes v Prosvetnem domu na Opčinah Kandidatki občanske liste Insieme per Trieste-Cosolini sin-daco za občinski svet Maria Teresa Bassa Poropat ter za vzhod-nokraški in zahodnokraški rajonski sosvet Mirta Čok se bosta srečali z občani danes ob 11. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Govorili bosta o razvojnih perspektivah Krasa. Kandidati SSK na Opčinah in v Križu Kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke za tržaški občinski svet Maurizio Vidali in kandidata za vzhodnokraški rajonski svet Marta Fabris in Marko De Luisa se bodo srečali z občani na Opčinah danes med 11. in 13. uro nasproti bara Tabor. Vidali in kandidat SSk na listi DS za zahodnokraški rajonski svet Paolo Vidoni pa bosta danes popoldne obiskala Križane od vrat do vrat. V Podlonjerju Rdeči praznik s kandidati V Ljudskem domu Giorgio Canciani v Podlonjerju bo še danes potekal Rdeči praznik, ki ga prireja Združena levica. Kioske bodo odprli ob 18. uri, pol ure kasneje bo razprava o an-tifašizmu. Ob 20. uri bo glasba s skupino Chirike. Praznika se bodo udležili kandidati Združene levice za tržaški občinski svet in za rajonske svete. trst - Danes Matteo Renzi v starem • • v v pnstarnsču Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi bo danes popoldne v Trstu. V skladišču št. 26 bo ob 14. uri podpisal pomemben sporazum za razvoj in rast starega pristanišča. Dogovor je med drugim vezan na 50 milijonov evrov, ki jih je medmini-strski odbor Cipe namenil za staro luko. Podpis sporazuma je pomemben še zlasti zaradi tega, ker bodo o prihodnosti stare luke odslej skupaj odločali Rim, Dežela FJK, tržaška Pristaniška oblast in Občina Trst, vsak s svojimi pristojnostmi. Skratka, Renzi bo postavil pečat palače Chigi na staro pristanišče. KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Ezio Stancich (Združena levica) Star sem 58 let, živim in delam na Opčinah in v Trstu. Po poklicu sem trgovinski izvedenec. V glavnem sem delal v zunanjetrgovinskih podjetjih na področju Srednje Evrope in Balkana, tudi v okviru družbenega gospodarstva. Govorim šest jezikov. Pridobljene izkušnje mi lahko pridejo prav tudi na področju javne uprave, menedžmenta in tkanja vezi med ljudmi in oblastjo. Kdor me pozna, ve, da sem kar se da komunikativen in imam rad družbo ter klepet. Vrednote, ki jih zagovarjam, so jasno opredeljene. Sem levičar, borim se za socialno pravično družbo, kjer ni diskriminacij in kjer prevladujeta medčloveška vzajemnost in pomoč šibkejšim. Trdno stojim na načelih protifašizma in se borim proti vsakemu potvarjanju naše preteklosti, četudi prihaja iz tako imenovanih demokratskih ali re-formističnih vrst. To vsi dolgujemo našim padlim, ki jih vsako leto občuteno častimo od Bazovice in Opčin do Škednja, brez fige v žepu. Kot kandidat Združene levice se obvezujem, da bom te vrednote branil povsod, kamor me bodo poslali volivci. Ravno tako se bom boril proti vsaki obliki ksenofobije in rasizma, za enakopravnost med tu živečimi narodnostnimi skupnostmi in še posebej za pravice slovenske manjšine. Prav slednjo tržaška občinska uprava priznava zgolj mačehovsko in skopo. Mislim namreč, da bi morala slovenščina vendar dobiti uradni javni prostor tudi v predmestnih četrtih, kot so Katinara, Rov-te, Kolonkovec, Škedenj, Barkovlje in Rojan. Kandidat Ezio Stancich podpira županskega kandidata Združene levice Iztoka F urlaniča Igor Švab (Slovenska skupnost) Stranka Slovenske skupnosti mi je ponovno zaupala kandidaturo za tržaški občinski svet. Ko je pred petimi leti zmagala levosredinska koalicija in izvolila za župana Roberta Cosolinija, se je za naše mesto res začelo novo obdobje. Mirno lahko potrdim, da je Trst kljub težkim časom krize doživel velike spremembe in postal spet tisto središče in stičišče ljudi in narodov različnih kultur, jezikov in verstev, ki so pravo in neprecenljivo bogastvo, pri čemer lahko tudi potrdim, da se je uspelo ovrednotiti zgodovinsko prisotnost slovenske narodne skupnosti. Uprava je - to lahko potrdim tudi kot predsednik finančne komisije - delovala z največjo tran-sparentnostjo. Trst je po 18 letih dobil nov prostorski načrt in odobren je bil tudi nov prometni načrt. Znatno se je znižal javni dolg za kar 28 odstotkov, socialna pomoč za občane v stiski se je povečala za 14%, evropska sredstva so se povečala za 6,2 milijona evrov; v javna dela je bilo vloženih 60 milijonov. Občina je utrdila kulturno sodelovanje s Slovenijo in Avstrijo in je mesto postalo še bolj odprto in privlačno za turiste. Po mojih prizadevanjih je uprava podelila visoka priznanja uglednim predstavnikom slovenskega kulturnega in verskega življenja: pisateljema Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli, pokojnemu duhovniku Dušanu Jakominu in Zvezi cerkvenih pevskih zborov ob 50. obletnici neprekinjenega delovanja. Pred nami so še veliki izzivi, da zagotovimo boljšo prihodnost, še posebno za mlade: razvoj pristanišča in starega pristanišča, posodobitev infrastrukture in pospešitev mednarodnega železniškega prometa, razvoj trgovine na drobno, obrtništva in kmetijstva, utrditev medobčinskega sodelovanja tudi v vidiku medobčinske unije, okrepitev medobčinske socialne službe, vzdrževanje občinskih šolskih poslopij in odprtje dodatnega oddelka slovenskih jasli. Kandidat Igor Švab podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Cosolinija Loredana Tensi (Združeni za Trst) Sem kraška domačinka, stara sem 41 let, mati 4 otrok in zaposlena bolničarka z univerzitetno specializacijo v psihiatričnem zdravstvu. Kandidiram za mesto občinske svetnice na listi Združeni za Trst - Uni-ti per Trieste, ker sem prepričana, da z novimi idejami in dobro voljo lahko izboljšamo življenjske pogoje tržaških prebivalcev, tako na ekonomski kot na socialni ravni. Z razširitvijo prostocarinskih con na celotno tržaško območje, vključno na Kras, lahko takoj izvedemo celo vrsto izrednih ekonomskih ukrepov za celotno ozemlje in prebivalstvo. Še posebej so nam pri srcu mladi sodržavljani, ki so pri-morani iz zaposlitvenih razlogov iskati srečo v tujini. Zanje predlagamo gospodarski in turistični razvoj preko uporabe davčnih olajšav in prostocarinskega območja. Občina bo imela na razpolago več sredstev za izboljšanje sociale, šolstva, zdravstvenih ponudb ter varnosti državljanov. Ostali važnejši točki za slovensko prebivalstvo sta dosledna uporaba slovenskega jezika v občinskih uradih ter dokončna ureditev slovenskih jasli na Krasu. Poleg tega naša lista cilja na preureditev toplega predela v tržaški železarni v veliki pristaniški terminal in produktivno uporabo severnega (starega) pristanišča. Občina pa mora neposredno upravljati vsa podjetja, ki opravljajo javne službe. Ob vsem tem nameravamo zaščititi in ovrednotiti vso tržaško kulturno in umetniško dediščino ter podpirati proces tržaške avtonomije. Le združeni za Trst lahko naredimo razliko. Kandidatka Loredana Tensi podpira županskega kandidata liste Združeni za Trst Nico-lo Sponzo Sergio Ukmar (Združeni za Trst) Delavni program, ki ga predlagamo, predvideva epohalno preobrazbo območja, daljnosežne in nujno potrebne spremembe za gospodarsko rast mesta in za dobro počutje mladih in starejših generacij. Sergij Ukmar kandidat za teritorialno upravo, uslužbenec 39 let plačanih delavnih prispevkov izko-riščevalski Državi Italiji!!!! Trst se zaradi gospodarske in civilne krize hitro bliža nepovratni točki neizbežnega propada: dejstva so zapisana na koži 9000 brezposelnih prebivalcev ter vsakdanji kroniki neustavljivega propada številnih podjetij (samo 380 zadnjih 5 let gnusnega upravljanja). Ta razlog mi je dal željo, da se pridružim in kandidiram na listi Združeni za Trst, ki jo sestavljajo strokovnjaki, mladi diplomiranci, delavci in upokojenci. Sit te nesramne sedanje uprave sem pripravljen se borit za teritorialno prosto cono, ponovno uporabo starega pristanišča, ki bi zagotovila številna dostojanstvena delovna mesta za vse prebivalce tržaške pokrajine, preoblikovanje toplega predela železarne (zaposleni bodo sodelovali pri sanaciji, zagotavljanje in podvojitev delovnih mest), za gospodarsko pomoč državljanom, za nadzorovanje nad zdravstvenim varstvom in za varnejše mesto. Razumel sem, da ozemlje je naša stvar, last naših prebivalcev; da se moramo mi v prvi osebi zavzemati za dobro in uspešno upravljanje našega ozemlja in skupne bodočnosti. Kandidat Sergio Ukmar podpira županskega kandidata liste Združeni za Trst Nicolo Sponzo 6 Nedelja, 29. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst, ljubljana - Primer kirurga Janeza Zimmermanna Ministrica ovadila zdravnika, italijanski organi obveščeni Slovenska ministrica za zdravje Miloj-ka Kolar Celarc je po poročanju medijev o domnevno spornih kirurških posegih zdravnika Janeza Zimmermanna, ki je dejaven tudi v Trstu, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanila kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti, so sporočili z ministrstva. Zimmermann naj bi množično opravljal operacije krčnih žil, pri čemer naj ne bi obstajale indikacije zanje, pa tudi posegi naj bi bili opravljeni v neustreznih prostorih in nestrokovno. Na slovenskem ministrstvu so navedli, da je »iz do sedaj zbranih podatkov mogoče sklepati, da je zaradi domnevno malomarnega zdravljenja prišlo do občutnega poslabšanja zdravja več bolnikov.« Ob tem je ministrica prosila tožilstvo, da o tem obvesti tudi pristojne organe pregona v Italiji. Slovensko prošnjo za pregon so v četrtek zvečer prejeli na tržaškem pokrajinskem poveljstvu ka-rabinjerjev, z morebitno preiskavo pa se bo v takem primeru ukvarjal posebni oddelek za zdravstveni kriminal NAS iz Vidma. Medtem pa so z zbiranjem informacij včeraj po poročanju TV Slovenija (TVS) že začeli koprski kriminalisti, saj je zdravnik dejaven tako v Trstu kot na Obali. Dopoldne so kriminalisti obiskali tudi koprsko redakcijo TVS. Po slovenskem kazenskem zakoniku je zdravniku, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke ter tako povzroči poslabšanje zdravja, zagrožen zapor do treh let, piše Slovenska tiskovna agencija. Na tržaški zdravniški zbornici s primerom včeraj niso bili seznanjeni. Na vprašanje, kakšna pravila mora spoštovati zdravnik iz druge države članice Evropske unije, če hoče delati v Italiji, so na zbornici odgovorili, da sta postopka različna glede na to, ali gre za enkraten poseg, občasno ali redno dejavnost. Za posamezne posege mora zdravnik prejeti dovoljenje italijanskega ministrstva za zdravje, ki obvesti pristojno krajevno zbornico. Za redno zdravniško dejav- Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc nost na italijanskem ozemlju pa mora biti zdravnik včlanjen v zdravniško zbornico. Iz javno dostopnih podatkov na spletu izhaja, da je Janez Zimmermann član tržaške zdravniške zbornice, in sicer kot kirurg. Janez Zimmermann Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je slovenskim bolnikom, ki so se zdravili v Zimmermannovi ambulanti v Ulici Roma v Trstu, lani in letos do 20. maja v skladu z določili povrnil 388.376 trst - Študija otroške bolnišnice Burlo Garofolo Rdeči noski pomirjajo Prisotnost klovnov zdravnikov zmanjšuje tesnobo pri malih pacientih ribiško naselje - Županov ukaz Odstranitev zgrešenih samo italijanskih tabel Župan Kukanja je izdal ukaz o odstranitvi enojezične table Cestne table s samo italijanskim imenom zaselka Ribiško naselje - Villaggio del Pescatore - je treba odstraniti. Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je izdal ukaz občinskemu tehničnemu uradu, naj odstrani vse štiri tovrstne table: dve ob vhodih in prav toliko ob izhodih iz zaselka. Ker pa ob vhodih v vsako vas mora stati tabla z njenim imenom, bodo na mesto odstranjenih tabel namestile stare, modre table, tiste s samo italijanskim imenom. Odstranitev »zgrešenih« tabel je bila potrebna, da bi jih »popravili« z dvojezičnim napisom, je pojasnil župan Kukanja, ki je tudi omenil, da se preiskava o iskanju odgovornega za napako nadaljuje. (mk) trst - Danes v Tržaškem knjižnem središču Empatični pristop do slovenskega jezika V Tržaškem knjižnem središču bo danes ob 11. uri srečanje, katerega cilj je empatični pristop do slovenskega jezika in kulture. Gre za zamisel profesorice nemškega jezika in književnosti na srednjih šolah Elene Cerkvenič, ki želi s tem nuditi spodbude za obujanje zanimanja in radovednosti za slovenski jezik in kulturo zlasti v Trstu. Zainteresiranim bodo predlagali empatičen in interaktiven pristop, katerega izhodišče bo v radovednosti, željah in potrebah udeležencev. Na srečanju, ki bo potekalo v italijanščini, bodo udeleženci spoznavali nekatere izraze in komunikacijske položaje v slovenskem jeziku. Vstop je prost, za informacije sta na voljo številka mobilnega telefona 329-0224074 in naslov elektronske pošte elenacerkvenic@gmail.com. CGIL obsoja vandalsko akcijo proti Domu Kultur Pokrajinski sindikat Cgil je odločno obsodil mazaško-vandalsko akcijo nad zunanjostjo strukture v Ul. Orlandini, kjer se nahaja Dom kultur. Neznanci so se v noči na četrtek pritihotapili pred pročelje in popackali tamkajšnje grafite s celo vrsto kljukastih križev in runskih znakov. Dogodek je nesprejemljiv in zaskrbljujoč, poudarja CGIL, in je le zadnji iz vrste znakov nestrpnosti, navadno vezanih na fašistično in nacistično ideologijo, do katerih je prišlo v zadnjem času v Trstu, še zlasti v zvezi z vprašanjem migrantov. Parovelova odprta klet v Boljuncu V okviru manifestacije Odprte kleti bodo jutri v kleti podjetja Parovel v Boljuncu 624 potekali vodeni ogledi ter pokušnja vin in olj. Ob 11.30 in 16. uri bo skupaj z le-te-mi mogoče pokusiti tudi morske jedi v sodelovanju s podjetjem Pescaturismo iz Ribiškega naselja, sladoledarna Della Negra iz Mortegliana v Furlaniji pa bo ponudila sorbet s Parovelovim oljčnim likerjem E2P. Za urnike in informacije sta na voljo spletna stran www.parovel.com in številka mobilnega telefona 346-7590953. Zaradi stavke okrnjena služba za zbiranje odpadkov Podjetje AcegasAps sporoča, da bo zaradi stavke na državni ravni v ponedeljek, 30. maja, morebiti okrnjena služba za zbiranje odpadkov in za čiščenje cest. trst - Slovo Odšel je režiser in urednik Piero Panizon evrov. Zdravniku so italijanski organi izdali dovoljenje za delo v Trstu januarja 2015. Na ZZZS zbirajo informacije glede na dejstvo, da od zavarovanih oseb niso prejeli pritožb ali obremenjujočih informacij zoper tega zdravnika; prejeli pa so pet pozitivnih odzivov. Televizija Slovenija je v sredo poročala, da Zimmermann k operaciji nagovori tudi zdrave ljudi (to so preverili tudi s skritim mikrofonom na pacientki, ki je k njemu šla na posvet) ter da jih zavaja, da jim bo pozdravil žilne zaklopke. Po navedbah televizije operira v neprimernih prostorih, med zapleti po njegovih operacijah pa sta tudi sep-sa in amputacija noge. Aljoša Fonda Prisotnost t.i. »rdečih noskov« oz. klovnov zdravnikov na oddelkih za ur-genco, bodisi v čakalnici kot tudi v ambulanti, precej pomirjevalno vpliva na otroške paciente. Tako trdi študija, ki so jo v letu 2015 opravili v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo, kjer so v raziskavo vključili štirideset malih pacientov: polovico le-teh so obravnavali na podlagi običajnih postopkov, polovica pa je bila deležna prisotnosti klovnov zdravnikov oz. prostovoljcev Skupine za humanitarno akcijo (GAU), ki delujejo v bolnišnici Burlo Garofo-lo. Izkazalo se je, da so otroci omenjene skupine sicer še vedno čutili bolečine, vendar je bila tesnoba med čakanjem in izvajanjem bolečih posegov občutno manjša, izkušnja pa na koncu manj travmatična. V starosti 69 let je včeraj umrl režiser in programski urednik RAI Piero Panizon. Rojen je bil v Terniju, a se je z družino že v zelo mladih letih preselil v Trst. Na tukajšnji univerzi je diplomiral iz zgodovine (njegov mentor je bil Ezio Collotti). Deset let je bil pokrajinski svetnik KPI, od februarja 1977 do septembra 1978 tudi odbornik v "rdeči" pokrajinski upravi predsednika Lucia Ghersija. Kot odbornik se je ukvarjal s psihiatrijo in z psihiatrično reformo, ki jo je izvajal Franco Basaglia. Pokojni Panizon je leta 1978 zmagal na natečaju RAI. Naprej je bil kot urednik zaposlen na tukajšnjem deželnem sedežu, nato se je preselil v Rim, kjer se je uveljavil kot odličen televizijski režiser. Med drugim je sodeloval z Michelejem Santorom pri znani oddaji Samarcanda in z Aldom Biscardijem pri Processo del lu-nedi. V Rimu je posnel tudi dokumentarec o umoru Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi. Po vrnitvi v Trst se je znova aktivno vključil v tukajšnje družbeno in politično življenje. Bil je kandidat na listi SEL za junijske občinske volitve v podporo Robertu Cosoliniju. trst - Smrtna kosa Umrl je Michele Lacalamita V bolnišnici je v starosti 92 let umrl Michele Lacalamita, ki je bil v obdobju županovanja Riccarda Illyja med letoma 1995 in 1999 prvi predsednik tržaške Pristaniške oblasti. Leta 1924 v Bariju rojeni Lacalamita je veljal za velikega izvedenca pomorstva in ladjarstva, do leta 1984 je bil pooblaščeni upravitelj družbe Finmare, leta 1991 pa je prevzel vodenje Tržaškega Lloyda, štiri leta zatem pa je po prizadevanju takratnega župana Illyja postal prvi predsednik no-vonastale Pristaniške oblasti. Z njegovim imenom je povezana privatizacija Sedmega pomola, katerega upravljanje je takrat prevzela nizozemska družba ECT. / Primorski TRŽAŠKA Sobota, 28. maja 2016 7 opčine, nabrežina, barkovlje - Sedem srečanj Bralne značke Književniki nagradili mlade knjižne molje Gostje Janja Vidmar, Nataša Konc Lorenzutti, Slavko Pregl in Aksinja Kermauner Knjiga naj bo v veselje in užitek, tako da mladi branja ne bodo opustili, tudi ko bodo odrasli, učenci pa naj se, ko jim bo tečno v šoli, spomnijo, da je po svetu mnogo otrok, ki bi sicer radi hodili v šolo, a tega ne morejo, ker morajo že zgodaj služiti denar za preživljanje družine. Tudi take misli je bilo slišati na včerajšnjih kar sedmih zaključnih srečanjih Bralne značke na Opčinah, v Barkovljah in Nabrežini, kjer so nagradili mlade knjižne molje in izbirali tudi naj knjigo ob prisotnosti uglednih slovenskih književnikov oz. književnic, pa tudi direktorice Društva Bralna značka Slovenije Mance Perko in višje pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreje Duhovnik Antoni. Projekt Bralne značke na naših šolah namreč ne bi mogel potekati brez ključne udeležbe Društva Bralna značka Slovenije in ZRSŠ, majska zaključna srečanja pa predstavljajo le sklepno dejanje manifestacije, ki se je pričela 17. septembra lani. Skozi šolsko leto so se osnovnošolci in niž-ješolci posvetili branju izbranih oz. predlaganih knjig, na voljo je bilo tudi sodelovanje v Mega kvizu Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, medtem ko je Javna agencija za knjigo RS v okviru projekta Rastem s knjigo podarila knjige tudi slovenskim nižješolcem v Italiji. Poleg tega so se učitelji in profesorji naših šol lahko tudi udeležili lanskega novembrskega simpozi- nju odlomkov iz knjig Društvo starejših bratov ter Krilate in kosmate basni učence tudi spodbudila k igranju prizorčkov ter odgovarjala na njihova vprašanja, predvsem pa jih pozvala, naj se ne igrajo preveč s telefoni in naj raje vzamejo v roke knjige. Slavko Pregl pa je nabrežinskim niž-ješolcem med drugim zaupal, da najraje piše knjige, ki še niso napisane, zamisli zanje pa najde v resničnem življenju. Knjige, kot so Genij v kratkih hlačah, Genij v dolgih hlačah, Genij brez hlač, Odprava zelenega V smeri urinega kazalca: Janja Vidmar v openskem Prosvetnem domu, Slavko Pregl z nabrežinskimi nižješolci in Nataša Konc Lorenzutti z osnovnošolci nabrežinske večstopenjske šole fotodamj@n Srečanje z Aksinjo Kermauner v Barkovljah fotodamj@n zmaja, Priročnik za klatenje, Smrka in njegovi, Spričevalo in druge pa so spodbudile vprašanja dijakov, npr. tudi o tem, ali se s pisanjem lahko služi. Da, a ne preveč dobro, je bil odgovor. Tudi slepi lahko berejo Prav Slavko Pregl je nekoč dejal, da kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. V duhu te misli je potekalo včerajšnje zaključno srečanje Bralne značke za osnovnošolce Večstopenjske šole Vladimirja Bartola od Sv. Ivana. Pisana druščina šolarčkov se je zbrala v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje, kjer je male knjižne molje nagovorila pisateljica in pesnica Aksinja Kermauner. Gostja je otroke popeljala v svet sprejemanja drugačnosti. Poslušalci, med katerimi so bili tudi malčki zadnjih letnikov barkovljanskega in lonjerskega vrtca, so spoznali svet slepih in slabovidnih. Ker-maunerjeva, ki je zelo angažirana pisateljica knjig za slepe in slabovidne otroke, je otrokom razložila, od kod izvira njena ljubezen za pisanje tipnih slikanic in knjigic za slepe. Da ji je všeč delo z invalidnimi osebami, se je zavedala, ko je na nekem zavodu za invalidno mladino nadomeščala odsotno učiteljico. Kot je povedala pisateljica, je vso energijo, ki jo je vložila v poučevanje invalidov, dvakratno dobila nazaj. In takrat je tudi začutila, da je delo z otroki s posebnimi potrebami njen poklic. Posebno mesto v njenem srcu imajo že od nekdaj slepi in slabovidni, ki jim je namenila kar lepo število knjig. Včerajšnjim poslušalcem je pisateljica prebrala izredno uspešno knjigo Snežna roža, ki je bila tudi v tujini lepo sprejeta. Otroci so izvedeli, da lahko slepi in slabovidni ilustracije v knjigi otipajo (hrapav material se enači s toplim, gladek material pa s hladnim), tekst pa je prilagojen: slepi berejo brajico, slabovidni pa veliko večje črke, kot se običajno pojavljajo v knjigah. Med pripovedovanjem so otroci lepo sodelovali in dokazali, da vedo, da je pisava slepih sestavljena iz pikic. Prisluhnili so tudi zanimivi tipan-ki Žiga špaget gre v širni svet in zgodbici Konjiška legenda. Na koncu pa so šolarč-ki prejeli še priznanja: krono na trud, ki so ga v branje vložili med šolskim letom. Sanela Čoralič Ivan Žerjal »Zlati bralci« letos prvič v Ljubljano Karavana Bralne značke se bliža koncu. V ponedeljek bosta namreč na svetoivanskem sedežu in katinarski podružnici Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda še zadnji srečanji, kjer bo gostja pisateljica Desa Muck. Z omenjenima srečanjema pa ne bo še konec pobud: le-ta bo dan kasneje, v torek, ko bodo »zlati bralci«, se pravi dijaki tretjega letnika nižje srednje šole, prvič deležni enodnevnega izleta v Ljubljano. V slovensko prestolnico se bo podalo 64 izbranih dijakov z desetimi profesorji spremljevalci s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter pedagoško svetovalko Andrejo Duhovnik Antoni. V Cankarjevem domu se bodo udeležili srečanja za »zlate bralce«, ki ga prireja Društvo Bralna značka Slovenije, poleg tega bodo opravili literarni sprehod po Ljubljani, obenem pa bodo tudi uživali med vožnjo po Ljubljanici. ja Društva Bralne značke Slovenije, mentorji pa letošnjega marčevskega Kulturnega bazarja v Ljubljani ter aprilskega knjižnega sejma v Bologni. Raje knjigo kot telefon Če se povrnemo k včerajšnjim srečanjem, so na njih nastopili štirje slovenski književniki oz. književnice. Če začnemo z Večstopenjsko šolo Opčine, so se njeni osnovnošolci v openskem Prosvetnem domu v dveh izmenah srečali z mladinsko pisateljico Janjo Vidmar, ki jim je z besedo in sliko prikazala, kako živijo nekateri otroci v Mehiki, kjer določene stvari in ugodnosti, na katere smo tukaj navajeni, niso samoumevne. To je opisala tudi v knjigi Otroci sveta, ki jo je napisala skupaj s svetovno popotnico in motoristko Benko Pulko. Knjigo je Vidmarjeva predstavila v Prosvetnem domu skupaj s slikanicama Prijatelja in V puščavi. Kar tri zaključna srečanja pa so potekala v Nabrežini. Dve sta bili na Osnovni šoli Virgila Ščeka, kjer se je pisateljica, pesnica in igralka Nataša Konc Lorenzut-ti srečala z osnovnošolci Večstopenjske šole Nabrežina, v bližnjem Kulturnem domu Igo Gruden pa je bil protagonist srečanja z dijaki Nižje srednje šole Iga Grudna pisatelj Slavko Pregl. Lorenzuttijeva je ob bra- gorenje pri zrečah - Izlet otroških jasli Dijaškega doma Srečko Kosovel Prijetne pomladanske počitnice Malčki in starši preživeli zabaven konec tedna v kraju, ki že tradicionalno gosti otroke iz tržaškega dijaškega doma Zadnja dva dneva v aprilu in prav na 1. maj smo se starši in malčki naših jasli iz Dijaškega doma Srečko Kosovel odpravili proti Zrečam, da bi skupaj preživeli tridnevne počitnice. Ko smo se približevali cilju, nam je postajalo vse bolj jasno, zakaj se vzgojiteljice že nekaj let vračajo v Gorenje pri Zrečah: pokrajina je slikovita, lepo urejena in posejana z domačijami, za njimi pa se dvigajo še zasnežena pobočja. Dom, ki nas je te dni gostil, je zelo udoben, pred njim pa gostilna, ki je kmalu postala zabavno prizorišče za starše. Takoj po namestitvi v domu smo se družine z otroki in vzgojiteljicami odpravili v bazen bližnjih toplic. Veliko skupnega plavanja v velikem in malem bazenu, pa še veliko zabave na toboganu v čofotalniku. Po večerji nas je v domu čakalo praznovanje rojstnega dne male Iris. Zapeli smo, zapihali in zaploskali ter se vsi skupaj posladkali. Nato pa vsi hitro poslušat pravljico. Naslednji dan je bil kar naporen: otro- Skupinska slika družinic na izletu v Gorenju pri Zrečah ci in starši smo dopoldan preživeli ločeno. Po jutranji sprostitvi smo bili spet vsi skupaj - otroci, starši in vzgojiteljice, pripravljeni na nove dogodivščine. Kmetija nas je čaka- la z velikimi in manjšimi živalmi, od krav do zajčkov, koz, rac, prašičkov in puranov, pa še traktor, ki je predstavljal pravo zanimivost - predvsem za pogumne dečke. To pa ni navadna kmetija: že ob prihodu občutiš, da živi tu zelo gostoljubna družina, ki vsako leto rada sprejme nove goste. Poveselili smo se ob obilni pogostitvi, zvokih harmonike in prijetnem petju. Prišel je čas večerje, predvsem pa večernega programa, pri katerem smo starši aktivno sodelovali. Razdelili smo se v dve skupini: eni so se pripravljali na upodabljanje pravljice, drugi pa so se ukvarjali z ročnim delom. Navdušeno smo si ogledali igrico, v kateri so nastopali mamice in očki, oblečeni v miško, ježka, žabo, zajčka, drevo ... Za zaključek nas je čakal še prvomajski kres s spremljavo harmonike. In že je bila tu nedelja. Še nekaj prostih ur pred odhodom proti domu. Imeli smo se prav lepo. Otroci so se zabavali med sabo, s starši, predvsem pa z vzgojiteljicami, ki niso bile samo to, ampak veliko več. Zares upamo, da se bomo prihodnje leto še vrnili. Navdušena mamica 8 Sobota, 28. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski zgodovina - Danes poteka 80 let od njenega rojstva Spomin na Milko Vrabec, ki jo je pri 11 letih pokosila strojnica Njen umor 13. septembra 1947je v Trstu povzročil veliko ogorčenje Danes, 28. maja 2016, bi dopolnila 80 let Milka Vrabec, veliki večini bralcev domala neznano ime. O njej ve le peščica, pa še to na ozki lokalni ravni. Pa vendar so o njej, ko je še kot deklica izgubila življenje, in še potem, zelo obširno poročali, tako da je za njen primer tedaj vedela celotna tržaška javnost. Večini Tržačanov je bila sicer bolj znana kot Emilia Passerini, ker so pač izvirni priimek njene družine poitali-jančili, vendar v slovenski javnosti, po njeni tragični smrti, so vseskozi uporabljali slovensko inačico imena in priimka. Njeno ime je zaokrožilo v javnosti prav v dneh, ko je stopil v veljavo mirovni sporazum v Parizu (15. september 1947), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). To je bil čas, ko je - kljub nastanku nove tvorbe - še vedno potekal zelo oster boj med zagovorniki priključitve Trsta in zaledja k Jugoslaviji in tistimi, ki so želeli povratek Italije, oz. boj med različnimi ideološkimi opcijami. Tržaško vprašanje je, kot vemo, dolgo razvnemalo ne samo krajevno prebivalstvo, ampak tudi mednarodno skupnost in to še po nastanku STO. Dva dni pred uveljavitvijo sporazuma, bila je sobota, je slovenski kulturni krožek na Škorklji priredil na društvenem vrtu večerno zabavo s plesom. Ta je pritegnila pozornost tudi enajstletne Milke, ki je bivala na isti ulici, kjer je imel krožek sedež, na Vicolo Ospe-dale Militare, nedaleč torej od vojaške bolnišnice. Po podatkih, ki jih je zbrala njena nečakinja Vivien, ji je mama sicer odsvetovala, da gre na zabaviščni prostor, saj je že padel mrak; sama ob tisti uri sploh ne bi smela nikamor. Vendar deklica se ni dala pregovoriti. Preveč jo je mamila misel, da bi od blizu opazovala plesoče pare ob živi glasbi. To pa je bilo bržkone povezano s tisto pristno željo, tako značilno za dekletca njene starosti, da bi se nekega dne tudi sama predala zvokom in ritmom ter elegantno zaplesala, tako kot odrasli. Obrnila se je na sosedo, Vando Jerman, že odraslo dekle, ki je prebivalo na istem naslovu in jo zaprosila, naj jo pospremi do zabaviščnega kraja. Ker je bila verjetno Vanda prepričana, da so deklici starši privolili, da gre na zabavo, sta tja naposled tudi odšli. Na odru je igral orkester, na plesišču pa so se vrteli pari. Zdravo ljudsko razposajenost je okrog enajste zvečer iznenada prekinilo regljanje strojnice. Z griča, ki je bil po zračni liniji oddaljen le kakih sto metrov, so streljali naravnost na zabaviščno mesto. Izstreljenih je bilo več deset nabojev, nakar - kot so kasneje ugotovili - se je orožje zataknilo. Na zabaviščnem prostoru je nastal seveda preplah, že takoj pa je bilo jasno, da so bile posledice hude. Naključje je hotelo, da sta bili ranjeni prav Vanda in Milka, ki sta bili tedaj skupaj pod odrom. Prva ni utrpela hujših posledic, drugo pa je naboj zadel naravnost v prsni koš. Obležala je v mlaki krvi. Na lice mesta je razmeroma kmalu prišel rešilec in obe odpeljal v bolnico, kjer pa je mala Milka, zaradi močne krvavitve, že pred polnočjo izdihnila. Zabaviščni prostor je takoj po krvavem dogodku obiskala policija. Po poročanju italijanskega časnika La Voce Libera je nek policist na Škorklji, skupaj z neko drugo osebo, celo prišel na sled skupinici mladih, ki je bežala z območja napada, vendar je ni dohitel, ker so proti njemu začeli streljati. Kot kaže, so v bližini kmalu našli tudi orožje, s katerim je bil izveden napad na slovenski krožek, in nekaj šaržerjev. Dogodek je seveda vzbudil val ogorčenja. Čeprav so bili politično obračunavanje, sploh pa nasilna dejanja tisti čas na dnevnem redu, je bil tokrat gnev še večji, saj je pod streli obležalo nedolžno dekletce. Primorski dnevnik je že naslednji dan, 14. septembra, objavil na prvi strani prispevek, ki ni puščal dvomov o storilcih: »Fašistični razbojniki s strojnico ubili 11-letno to variš ico Milko Vrabec«. V njem je poudarjal, da so CiVjA J" ^ V 1 ^ Zgoraj: Milka Vrabec (28.5.193613.9.1947), Milka z bratci in starši; desno: pogrebni sprevod v središču Trsta arhiv družine vrabec-passerini v Vej«* t^^-vVf- V: v ; . rji* ^ S »fašistični banditi hoteli pozdraviti rojstvo STO-ja z ogabnim zločinom«. Tržaško delavstvo je s splošno enour-no stavko 15. septembra protestiralo proti napadu na Škorklji, solidarni so mačkolje - Projekt Vžgano v spominih: v sredo odprtje razstave Kdo se še spominja, kako so v naših krajih gorele vasi V sredo, 1. junija, ob 19.30 bodo v Srenjski hiši v Mačkoljah slavnostno odprli potujočo razstavo o požganih vaseh med drugo svetovno vojno na območju Goriške, Krasa, slovenske in hrvaške Istre, Čičarije in tržaškega zaledja. Gre za eno od aktivnosti mednarodnega projekta Vžgano v spominih, ki inovativno pristopa k skoraj prezrti tematiki požigov vasi v multietni-čnem obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Razstavo v Mačkoljah organizirajo Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem (ZRS UP), Občina Dolina, Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, Slovensko kulturno društvo Primorsko Mačkolje in partnerji projekta Vžgano v spominih. Na Primorskem beležimo v zadnjih sto letih številne spremembe meja in političnih režimov. »Četudi je bila ta regija od leta 1920 uradno del Italije, je slovensko in hrvaško prebivalstvo razvilo uporniška gibanja proti režimu in agitiralo za priključitev k »do- movini« - Jugoslaviji - ali v nekaterih primerih za avtonomijo Julijske krajine. Med drugo svetovno vojno pa so nacistične in fašistične okupacijske sile na tem območju požgale več kot dvesto vasi. Požgane vasi nosijo simbolizem krajev, ki jih je okupator poskušal izbrisati,« piše v tiskovnem sporočilu Občine Dolina. Namen projekta Vžgano v spominih je preko različnih aktivnosti predvsem med mlajšimi generacijami povečati ozaveščenost, da je spomin na vojna uničenja pomemben del njihove lokalne identitete, v duhu med-generacijskega spoštovanja preseči nacionalne in medkulturne konflikte, kolektivno krivdo in nestrpnosti ter prispevati k povezovanju obmejnih evropskih regij. Fotografska razstava vključuje arhivske posnetke požganih vasi z območja nekdanje Julijske krajine med drugo svetovno vojno, nad katerimi so svoje vojaške operacije »čiščenja terena« izvedli nacisti in fašisti. • •• V sredo bodo goste pozdravili predstavniki SPD Mačkolje, SKD Primorsko, Občine Dolina in ZRS UP, sledil bo nastop Mešanega pevskega zbora Mačkolje (vodi Matej Lazar). Potujoča fotografska razstava bo v Mačko-ljah na ogled med 1. in 15. junijem (po-nedeljek-petek od 18. do 20. ure, sobota in nedelja od 10. do 12. in od 18. do 20. ure), zatem pa še v Šmarjah pri Kopru, v Lipi in Žminju na Hrvaškem. Razstavo so izvedli v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje, Slovenskim kulturnim društvom Primorsko Mačkolje, Združenjem protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper (Krajevna organizacija Šmarje), Krajevno skupnostjo Šmarje pri Kopru, Memorijal-nim centrom Lipa pamti in Osnovno šolo Vladimira Gortana Žminj. V okviru projekta bodo pripravili tudi kratek dokumentarni film, organizirali okroglo mizo v obliki spletnega seminarja, v izbranih požganih vaseh pa postavili spominska obeležja. bili tudi delavci nekaterih tovarn v Istri. V Kopru se je na zborovanju zbrala množica. Glede avtorstva napada je bil bolj zadržan list Demokracija: »Ne vemo, kdo je dejansko izvršil to grozodejstvo, vemo pa, da so za ta zločin soodgovorni politični činitelji, ki ščuvajo duhove iz dneva v dan, namesto da bi jih mirili«. Goriški tednik je obtožil levico, zlasti komuniste, da izkorišča dogodek za svoje politične namene. So pa ti dogodki, skupaj z dejstvom, da je prav takrat stopil v veljavo Pariški sporazum, dodobra podžgali strasti v mestu. Prišlo je do hudih pouličnih izgredov in bombnih napadov, med katerimi sta izgubila življenje 19-letni Alino Conestabo (dvajset let po smrti mu je Lega nazionale postavila spominsko ploščo) in delavec Carlo Ca-stagna. To je bil vrh obračunavanj med antagonističnima taboroma v mestu, zaradi katerih je vse od konca vojne umrlo še več drugih oseb. Šlo je za čas, ko se je zvrstilo nepregledno število fizičnih napadov in bombnih atentatov, tako proti udeležencem demonstracij, kot proti sedežem političnih strank, sindikalnih organizacij, uredništvom časnikov, pa tudi proti trgovinam in gostilnam oz. posameznikom. Pogreb male Milke je bil v torek, 16. septembra. Sprevod je krenil od stanovanja Vrabčevih proti mestnemu središču, kjer je Milko pospremila več-tisočglava množica. Zelo veliko je bilo žensk in deklet, tik pred krsto pa je - po poročanju Primorskega dnevnika - 17 belo oblečenih deklic nosilo v naročju cvetje. Veliko je bilo mož, tudi v delovnih oblekah. Na Trgu Stare mitnice so bili na vrsti govori, nakar so deklico pokopali pri Sveti Ani. Medtem je stekla nabirka za družino nesrečne deklice. Pravzaprav jih je bilo več, saj so denar zbirali Slovensko-italijanska anti-fašistična unija, razni časopisi, idr. Nekaj tednov kasneje so časniki objavili novico, da je policija aretirala štiri, večinoma mladoletne, osebe, ki so bile obtožene umora. Pri rekonstrukciji primera je zgodovinarka Claudia Cer-nigoi v študiji Le violenze per l'italianita di Trieste (2015) zapisala, da so pripadali desničarskim krogom in da so pri enemu od teh, ob aretaciji, našli člansko izkaznico neke fašistične organizacije. Sledil je proces, ki pa - kljub obsodbi na zaporne kazni - ni razkril imen tistih, ki so dejansko stali za napadom. Izkazalo se je namreč, da so bili obsojenci navadni ničvredneži; psihično labilnost nekaterih od teh je obramba skušala seveda izkoristiti. Tragični dogodek je imel odmev v gledališkem delu Tullia Kezicha I ra-gazzi di Trieste iz leta 2004. Milka Vrabec je bila rojena leta 1936 staršema Karlu, čevljarju, in Mariji. Imela je še tri brate; najstarejši je bil rojen v Pliskovici, očetovemu izvornemu kraju, od koder se je družina, kmalu po rojstvu prvorojenca (1927), preselila v Nabrežino. Zaradi krize, ki je zajela to kamnarsko središče, je družina l. 1938 sklenila, da odide v Trst, kjer je ostala tudi vse medvojno obdobje. Svojci se Milke spominjajo kot radožive deklice. Takoj po vojni so jo starši poslali v zavod šolskih sester v Tomaj, prav tiste usodne dni pa se je pripravljala, da se spet povrne v šolske klopi. Ivan Vogrič / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 28. maja 2016 9 trst - Predstavitev prvenca openskega pisatelja Grad in čas Vinka Bandlja Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel prvenec mladega avtorja Vinka Bandlja, ki nosi naslov Grad in čas. Predstavili so ga v sredo v Tržaškem knjižnem središču. »Danes je poseben praznik za avtorja in za založništvo, še lepše pa je, ker je to prvenec mladega avtorja,« je urednica Martina Kafol izrekla dobrodošlico mlademu pisatelju. Pogovor z avtorjem sta vodila Kafolova ter odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, odlomke iz dela pa je prebral igralec Vladimir Jurc. Vinko Bandelj je doma z Opčin. Po končani klasični maturi je študiral znanosti o okolju, iz katerih je tudi doktoriral. Zaposlen je kot raziskovalec na področju preučevanja morja, oceanografi-je in morske ekologije, ima pa še vrsto zanimanj in konjičkov. Delo Grad in čas je preplet jezikovnih žanrov in jezikovnih skovank skozi razne zgodovinske okvire, bajke in človeške usode. Protagonista zgodbe, postavljene v časovni okvir od prazgodovine do srednjega veka in dlje, sta grad in čas, ki čez celotno dogajanje tekmujeta med sabo. »Sta metafora minevanja časa: po eni strani časa človeške civilizacije, po drugi pa kozmičnega časa, ki ga merimo v milijonih let. Hkrati pride tu do kontrasta med našo usodo in višjim razumevanjem minevanja časa. Čas in grad igrata karte, med igro si grad ustvari utvaro, da bi lahko zmagal, čas ga nekajkrat ogoljufa, vendar je jasno, da mora na koncu čas zmagati,« je povedal avtor. Ob branju se zamislimo o minljivosti vsega, kar človek ustvari in zgradi -lahko so to tudi mogočne piramide ali gradovi. Vendar bo vse minilo. »Želel sem doseči učinek, da je čas res noter v zgodbi. To zato ni knjiga, ki jo prebereš na hitro,« je razložil Bandelj. Avtor je spregovoril tudi o svojem odnosu do slovenskega jezika. »Za svoj je- trst - Danes Po poteh Danice Tomažič in Stanka Vuka V okviru spremnih dogodkov letošnjega Foruma Tomizza prireja Gruppo/Skupina 85 sprehod po Trstu na temo romana Fulvia Tomizze Mladoporočenca iz Ulice Rossetti. Danes ob 17.30 bodo sprehajalci krenili s Trga Oberdan (zbiranje pred deželno palačo) po poteh žalostne zgodbe Danice Tomažič in Stanka Vuka do Ul. Porta. Udeležba je brezplačna, sprehod traja približno dve uri, vodeni ogled je v italijanskem jeziku. Vinko Bandelj, ob njem Aleksander Koren in Martina Kafol zik je vsak odgovoren zase. Sredstva, da ga uporabljamo, imamo. Če si potem kdo raje kupi italijansko knjigo, to ni zgrešeno, a na račun tega bo nastradala njegova slovenščina. Ta oseba naj potem ne kritizira ljudi iz osrednje Slovenije, češ, da niti oni ne znajo govoriti slovensko. Jezikov je več, eden je za literaturo, drugi pogovorni, tretji narečje, vsi imajo pravico obstajati in se razvijati. Naš pogovorni jezik je različen od tistega v Ljubljani ali Mariboru, to je jasno, ne smemo pa na tem graditi nekih psevdoidentitet o zamejcih. Zame zamejstva ni več, slovenski prostor je celovit in enoten.« Aleksander Koren je avtorja predstavil v drugačni luči, saj ima Vinko Ban-delj poleg ljubezni do proznega pisanja in poezije tudi celo vrst zanimanj z različnih področij. V najstniških letih se je posvečal karateju, ki ga je sicer opustil, trenutno pa se ukvarja z japonskimi borilnimi veščinami. »Niso šport, borilne veščine te pripravijo, da boš v težki situaciji pripravljen odreagirati na intuitiven način, ka- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 28. maja 2016 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 0.53 in zatone ob 11.31. Jutri, NEDELJA, 29. maja 2016 MAGDALENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C. mí Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Ben-venuti... ma non troppo«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Tangerines«; 18.00 »Wilde Salome«; 21.45 »Microbo e Gasolina«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 18.00, 21.45 »Era d'estate«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Julieta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Colonia«. KOPER - PLANET TUS - 15.45, 19.00 »Alica izza ogledala«; 18.00, 20.15, 54. Praznik češenj v Mačkoljah od 27. do 30. maja 2016 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 5: 15.45 »Il regno di Wuba«; 17.40, 20.10, 22.10 »La pazza gioia«. ¿j Čestitke V hribih se dela dan, v hribih žari, ker FRANC jih danes 60 slavi. Nazdravimo mu zdaj vsi mi iz srca in za-želimo še »taužent« takih dni. KDP Dragi Franc! Vse najboljše za ta dan, ko praznuješ 60. rojstni dan. Naj te zdravje in smeh spremljata po vseh poteh. To ti voščimo vsi domači fotodamj@n ko ravnati, ko se moraš z nekom spopasti.« Poleg tega se ob prostem času uči japonsko, je oboževalec skupine Laibach in rock glasbe. Zanima se tudi za indijansko kulturo in filme ter obožuje igralca Johna Wayna, ki je po njegovem največji igralec, kar jih je kdaj bilo, saj je lik iz filma prenesel v svoje življenje. Občasno piše tudi za Primorski dnevnik: sodelovanje se je začelo po naključju, ko je nekdaj zmagal na neki nagradni igri in imel možnost intervjuvati legendarnega smučarja In-gemarja Stenmarka, kar je predlagal prav Aleksandru Korenu, ki je takrat urejal športno prilogo. Slovenci v Italiji se lahko ponašamo z novim prvencem mladega avtorja, hkrati pa naj bo ta tudi spodbuda za mlajše generacije, naj razvijajo svoj jezik in kulturo, saj so v našem prostoru pisatelji in pesniki mlajše generacije bolj izjema kot pravilo. Vinko Bandelj pa ima za bregom že nekaj novega: zaenkrat je razkril le, da se tokrat ne posveča prozi. Barbara Ferluga S Poslovni oglasi NUDIM 24-URNO POMOČ NA DOMU. Imam večletne izkušnje s področja osebne nege, gospodinjstva, spremstvo v banko in trgovino. Kontakt: +38640583645 (SLO) Mito Tušar. 22.30 »Alica izza ogledala 3D«; 14.40, 17.00 »Angry Birds (sinhr.); 13.30, 15.30 »Angry Birds 3D« (sinhr.); 16.30 »Houston, imamo problem«; 20.40 »Možje X: Apokalipsa«; 17.45 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 18.20, 21.15 »Prava fanta«; 13.50, 15.50, 20.30, 22.35 »Sosedi 2«; 15.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 13.40 »Top maček: Na začetku«; 14.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.45 »Warcraft«. NAZIONALE - 18.00, 20.00 »Alice at-traverso lo specchio«; 16.15, 22.00 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.30, 18.20, 20.15. 22.10 »Pele'«; 16.15, 18.45, 21.30 »X-Men: Apoca-lisse«; 18.10, 21.00 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Somnia«; 16.30, 20.15 »Da Monet a Matisse«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 21.20 »Whiskey Tango Foxtrot«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.00, 17.20, 18.20, 19.40, 22.00 »Alice attraverso lo specchio«; 15.15, 18.20, 21.15 »Cap-tain America: Civil War«; 15.30, 17.50 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 15.40, 18.35, 20.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Pele'«; 20.10, 22.15 »Somnia«; 16.10 »Tini - La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Alice attraverso lo specchio«; Dvorana 2: 15.00, 17.45, 20.30 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 3: 15.20, 17.15, 20.15, 22.10 »Julieta«; Dvorana 4: 16.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.00, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE, lepo opremljeno, s parkirnim mestom v garaži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 3289699156. NA OPČINAH prodajamo samostojno hišo z vrtom, v mirni lokaciji, primerno za 4/5-člansko družino. Interesenti lahko pokličejo na tel. št.: 3481334085. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom, dostop z avtom, 4000 kv metrov, prodam za 18.500 evrov. Tel. št. 380-3017723. PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 3398160558. PRODAM fiat grande punto 1.4 cc, 16 ventiljev, 95 konjev, letnik 2007, pla-ve barve. Info na tel. št. 340-5694084. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA išče delo: likanje, čiščenje, kuhanje ali nego bolnika. Pokličite na tel. št.: 342-7438392. ZARADI SELITVE nujno prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Dodatne info na: 388-9261105. M Izleti OMPZ F. BARAGA vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v Zagorje ob Savi v vas Kisovec, kjer bo kip Matere Božje iz Fatime. (Izlet v Zagreb je premeščen na poznejši datum). Info in vpis do četrtka, 2. junija, na tel. št.: 347-9322123. MoPZ Fantje izpod Grmade vabi na JUBILEJNI KONCERT OB 50-LETNICI DELOVANJA v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na devinskem gradu V primeru slabega vremena bo koncert v kongresni dvorani na gradu. SPDT se bo udeležilo 45. Srečanja obmejnih planinskih društev v organizaciji Planinske družine iz Benečije v nedeljo, 12. junija. V Špeter se bomo odpeljali z avtobusom. Vpisovanje do vključno petka, 3. junija. Vpis in info na tel. št. 040-413025 (Marinka). KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izletv Padovo z obiskom groba bi. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM LUPINC - Praprot je odprt v petek, soboto in nedeljo z vodenim ogledom parka Škaljunk. Tel. 040-200848. Id Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Toplo vabljeni! Tel št.: 040-232223. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špjln) je odprl osmico v Nabrežini št. 10. Vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038. V PRAPROTU je odprta osmica pri Bo-botu in Frančkotu Briščak. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. ) Klimatska naprava Inverter 9LLC PODALJŠANA GARANCIJA 8 LET NA VSEH NADOMESTNIH DELIH model RSG09LLC Inverter hladno-toplo 9.000 btu Energetski razred hladno A++ toplo A+ - 22dB Nehrupna notranja enota -zračni pretok 720 mc/h; notranja enota s tehnologijo ALL DC (enosmerni tok brez elektromagnetnih polj). Podaljšana garancija 8 let na vseh nadomestnih delih, vključno s postnimi stroški, če opravite redne dvoletne preglede (plačane). (*) Zneski za osnovno vgradnjo max 3 metre 1.200 EUR+DDV10 % = 1.320 EUR vključno z DDV. Vključno z davčno olajšavo 50%vl0 letih (vkolikorje predvidena) = 660 EUR. Jh koncni strosek ^ppi ) Klimatska naprava Inverter Dual 2x 7LM PODALJŠANA GARANCIJA 8 LET NA VSEH NADOMESTNIH DELIH U.E. R0G14L + 2 U.l. RSG07LM Dual Inverter toplo-hladno 2 x 7.000 btu Energetski razred hladno A++ toplo A+ - 21dB Nehrupna notranja enota - pretok zraka 560 mc/h; notranja enota s tehnologijo ALL DC (enosmerni tok brez elektromagnetnih polj). Podaljšana garancija 8 let na vseh nadomestnih delih, vključno s poštnimi stroški, če opravite redne dvoletne preglede (plačane). efa89 * (*) Zneskiza osnovno vgradnjo max 3 metre 1.980 EUR + DDV10 %=2.178 EUR vključno z DDV. Vključno z davčno olajšavo 50%vl0 letih (vkolikorje predvidena) = 1.089 EUR. končni strosek MÍ) Kondenzacijski kotel Riello Residence Oondens 25 KIS Homologacija 4 zvezde (****) s takojšnjo proizvodnjo tople vode. Visoka tehnologija, maksimalno udobje, energetska varčnost in spoštovanje okolja. Nizki onesnazevalni izpusti, izmenjevalec iz aluminija brez zvarov (maksimalna odpornost na korozijo), premlksiran gorilnik, kontrolna plošča z digitalnim LED zaslonom, vidni kazalnik tlaka, funkcija za presegrevanje sanitarne vode, cirkulacijska črpalka s 3 hitrostmi. ^ ^ Vzdrževanje gospodinjskega I To pa Se ni vse! kotla Vključno zDDV brez analize hlapov. Dol20EU/)vMj»čno zDDVzanafizofifapov. a Zefenaznačka,predaja r | dokumentacijeorganaza Tj preverjanje. | «85 Vključuje: pregled dokumentacije, odstranitevpokrova, odstranitevin čiščenje komore zaizgorevanje/gonlnika, ' preverjanje delovanja, i izpolnitevprilogeG, ' pregled ekspanzijskega voda, pregleatlačnega stikala/pretoka, v kolikorjepredvideno tudi analiza izkoristkainizgorevanja €786 ■OH ZA MU*®*111 j Dmri 1*1 Ï nam rïïfltfMTW (*) Zneski za vgradnjo s koaksialno izpušno cevjo na ^^ ■ ^J fasadi 2.041 EUR + DDV 10 %=2.245 EUR z DDV. Vključno z davčno olajšavo 65% v 10 letih (v kolikor je predvidena)=786 EUR. končni Strošek M vključno s knjižico naprave, analizo izgorevanja, prvim vžigom, odprt/em garancije. Povabi k nam prijatelja! Obema bomo priznali pQPUSt pri vzdrževanju v višini 20 lEUiti ... in Ce je prijateljev vec, vam zagotovimo več združljivih popustov! * (*) Sonje veljaven samo za prvo leto vzdrževanja. GGENERftL Fujitsu General Limited ♦ ^DAIKIN TATA MITSUBISHI HEAVY INDUSTRIES. LTD. ^'JUNKERS l l/aillant BAXI VIESMANN »ime 2j? 1 VEDNO Z VAMI, OD LETA 1SS6 www.vectasrl.it Od leta 1996 VECTA S.r.l. ponuja svojo strokovnost in zanesljivost na celotnem območju Tržaške pokrajine. Dela izvajamo z lastnimi zaposlenimi, ki zagotavljajo brezskrbnost družinam in podjetjem. Obiščite nas od ponedeljka do petka (08:15 - 12:45 /15:00 -18:30) in ob sobotah (9:00 -12:30) TRST - ulica Coroneo 39/A email: vectasrl@gmail.com «JMD.63B.006 / Primorshi Skd Tabor Prosvetni dom - Opčine KRO2EK KLEKLJANJA KRAŠKE ORHIDEJE vabi na ogled razstave (do 2. junija 2016) V ČIPKAH SKRIVAJO SE SANJE z nami razstavlja Alda Sosič predstavitev Alenka Križmančič otvoritev danes, 28. maja, ob 17. uri p| glasbena Mil matica - šola »Marij Kogoj« Trst DRUGA ZAKLJUČNA AKADEMIJIA KITARA, VIOLINA, KLAVIR, HARMONIKA PODELITEV PRIZNANJ danes, ob 20.30, bazilika Sv. Silvestra v Trstu Vljudno vabljeni! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB a Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. [13 Lekarne Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) ali 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Rotonda del Boschetto 3 - 040 576197. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. I!1 Obvestila JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo danes, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. SKD SLOVENEC vabi člane in vaščane danes, 28. maja, od 14. ure dalje v Park Hribenca v Zabrežcu na pripravljalna dela za 46. Praznik vina, ki bo od 2. do 5. junija. SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj do ponedeljka, 30. maja, v Mač-koljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. Danes, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 29. maja, v sklopu pobude »Mač-kolje - vas češenj«, od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Kla-pa z Brega. Odprtje kioskov: danes, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00. Prisrčno vabljeni! ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA sporoča, da bo danes, 28. maja, ob 15.30 v lu-doteki v Boljuncu predstavitev poletnega centra »Poletni čas«. Zabavali nas bodo Mali kitaristi iz Brega. Vpisovanja so že v teku. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KONTO-VEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Proseški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Ko-memoracija bo ob vsakem vremenu. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu v Do-berdobski ulici 20/3 v torek, 31. maja, ob 20.00. REVIJA GALEB vabi na predstavitev spletne strani, ki bo v torek, 31. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na infor-mativno-predstavitveni večer tečaja slovenščine za začetnike, ki bo v sredo, 1. junija, ob 20.00 v društvenih prostorih v Saležu. Tečaj bo potekal v juniju/juliju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. ZTT, založba Mladika in TS360 vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 1. junija, ob 10. uri, na kateri se bo v sliki in besedi predstavilo mesto Pula skozi pogovor z Mladenko Batalic in direktorico Turistične skupnosti Sanjo Cin-kopan Korotaj. 52. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: četrtek, 2. junija, ob 18.00 v vinoteki uradno odprtje 52. Razstave vin in razstave »Poskusi s Krasa« skupine »Vile in vampi«, ob 19.00 - ljudsko ocenjevanje vin (v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda); v petek, 3. junija, ob 18.00 v prostorih osnovne šole »1.maj 1945« odprtje razstave »Stoji učilna zidana«, ob 19.00 - v občinski sejni dvorani 3D predstavitev gradišča nad Repničem, ob 20.00 - ples z ansamblom Venera. TRŽAŠKA SKD SLOVENEC prireja od 2., do 5. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu, 46. Praznik vina. Vsak dan bo razstava vin, delovali bodo enogastronomski kioski s specialitetami na žaru in ples z ansambli Klapa iz Brega, Karburo Band in Casablanca. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija, ob 15. uri dan odprtih vrat s predstavitvijo poletnih jadralnih tečajev. Vabljeni! OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v soboto, 4. junija, večerni brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«: »Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Večerni izlet s krožno potjo, ki se vije po različnih okoljih na Kokoši, najvišjemu vrhu v tržaški pokrajini. Turistična pot, primerna za vse, s približno 200 metri višinske razlike. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let. Zbirališče ob 18.30 pri cerkvici na Pesku. Trajanje 3 ure. Potrebna je prijava na tel. št.: 0408329237 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it KLAPA '36 iz Dolinske občine pozor! Pripravljamo veliko fešto, da skupno obeležimo našo okroglo obletnico. Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, v parku v Pre-benegu od 16. ure dalje. Če želiš se nam pridružiti prosimo, da nam čim prej javiš. Tel.: 040-228896 ali 040-228254. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 328-6238108 (Zulejka). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 13. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. AŠD SPORT CLUB organizira Nogometni kamp, namenjen dečkom in deklicam od 6 do 14 let, pod pokroviteljstvom Zadružne Kraške Banke, AŠD Si-stiana in ŠD Vesna. Kamp bo potekal od 4. do 15. julija, na Športnem igrišču v Vižovljah. Kamp bosta vodila Alen Carli in Riccardo Carola. Info in prijave na tel. št. 339-5813355 (Alen), 3474458945 (Riccardo) ali na spletni strani www.asdsportclub.wordpress.com POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580. SS Prireditve GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« Trst vabi na zaključno akademijo danes, 28. maja, (nastop učencev in podelitev priznanj), ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu. GLASBENA MATICA sporoča, da je v Tržaškem knjižnem središču TS360 na ogled razstava dokumentov iz Deželnega arhiva Glasbene matice v Furla-niji Julijski krajini do danes, 28. maja. KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev danes, 28. maja, ob 17. uri. LJUDSKI DOM G. Canciani v Podlo-njerju vabi danes, 28. maja, na Rdeči praznik. Ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava »Aktualnost antifašiz-ma«, ob 20.00 glasba s skupino Chirike. SKD VESNA prireja danes, 28. maja, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Glas mladosti. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci iz Križa ter otroški pevski zbori iz Rupe-Peč, Šempolaja in So-vodenj. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na Devinskem gradu. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) DSI vabi v ponedeljek, 30. maja, v Peter-linovo dvorano na Donizettijevi ulici 3, na večer s Pinom Rudežem in njegovimi filmi z naslovom »Filmski razgledi od daleč in blizu«. Začetek ob 20.30. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Nastopajo vsi društveni odseki in razni gosti. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na kulturni večer ob zaključku šolskega leta 2015-2016. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na ogled razstave. Urnik: ponedeljek, 30. maja: od 8.00 do 16.00, torek, 31. maja: od 8.00 do 15.30. CERKVENI PEVSKI ZBOR Sv. Jernej in župnija Sv. Jerneja apostola z Opčin vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v torek, 31. maja, po šmarnični večerni sv. maši (pribl. ob 19.45). Sodelovali bodo Ml.DPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MoKZ Stane Malič in MCPZ Sveti Jernej pod vodstvom Janka Bana, gost večera pa bo Mešani Sobota, 28. maja 2016 531 cerkveni pevski zbor Frančišek Bor-gija Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Priložnostna misel: Neva Husu. Vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja! OBČINA ZGONIK vabi v sredo, 1. junija, ob 16.00 na županstvo na odprtje razstave Roberta Kozmana. Predstavitev Jasna Merku'. Razstava bo odprta do 30. junija, med uradnimi urami. SKD PRIMORSKO, SPD MAČKOLJE, Občina Dolina, Znanstveno-razisko-valno središče Univerze na Primorskem in partnerji projekta »Vžgano v spominih« organizirajo slavnostno otvoritev potujoče razstave o požga-nih vaseh med 2. svetovno vojno na območju Goriške, Krasa, slovenske in hrvaške Istre, Čičarije in tržaškega zaledja. Otvoritev bo v sredo, 1. junija, v Srenjski hiši v Mačkoljah ob 19.30. Nastopal bo MePZ Mačkolje. Potujoča fotografska razstava bo v Mač-koljah na ogled med 1. in 15. junijem (ponedeljek-petek: 18.00-20.00 ter sobota-nedelja: 10.00-12.00 in 18.0020.00). KD SKALA, SLOVAN IN ANAKROU- SIS vabijo na zaključni pevski koncert v četrtek, 2. junija, v Zadružni dom Skala v Gropadi št. 82. Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, MlVS Ana-krousis in kot častni gost PZ Arhivox iz Ljubljane. Pričetek koncerta ob 19.00. Toplo vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice organizira sklop pobud »Pesem na m'zarju. Petek, 3. junija, v Bazovskem domu ob 20.30 otvoritev razstave Eringyum16 Gabrijele Osbich Pison in Sonje Osbich. Nedelja, 5. junija, v dvorani GZB ob 18.30 klavirski recital gojencev šole Glasbene matice iz Trsta iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Sobota, 11. junija, na M'zarju ob 21. uri predstavitev knjige S. Renčlja Bazovica v objemu naravne in kulturne dediščine, ki jo je izdala Agrarna skupnost Bazovica in zaključni koncert OPZ Slomšek, MePZ Lipa in harmo-nikarskega orkestra Sinthesys 4. BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Končno produkcijo Glasbene šole, ki bo v ponedeljek, 6. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. PEVSKA SKUPINA VOKALART, pod okriljem SOMPD Vesela pomlad vabi na koncert »Čej so tiste stezice«, ki bo v sredo, 8. junija, ob sončnem zatonu v Praprotu, v Grižnici, dolini pod naravnim obokom, območje Škljunk. Ob 19.00 se bomo zbrali pred Kmetijo (Praprot 11) in odšli na kraj koncerta. Priporočamo primerno obutev (15 minut hoje). Toplo vabljeni! Prispevki Ob priliki 50-letnice delovanja daruje Damiana Mervic 50,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. Ob četrti obletnici smrti inž. Petra Mer-kuja daruje žena Mirella 50,00 evrov za Dom, 50,00 evrov za Mladiko, 50,00 evrov za Primorski dnevnik ter 100,00 evrov za Novi glas. V spomin na dragega svaka in strica Mira Lovriho darujejo Pavla, Sergij in Divna 50,00 evrov za Prosvetno društvo F. Prešeren. Namesto cvetja na grob soseda Toneta Kobala darujejo Marija, Livio in Irena 50,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob moje bivše dolgoletne sosede Alme Regent vd. Pertot daruje Lucia Podgornik vd. Baša 30,00 evrov za Glasbeno kambrco -Barkovlje. Ob 35. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Annamaria 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na gospo Almo Regent vd. Pertot daruje Mara Puntar 50,00 evrov za Glasbeno kambrco. V spomin na Stankota Budina darujeta Stano in Anica 40,00 evrov za AŠK Kras. 12 Sobota, 28. maja 2016 KULTURA Primorski ki y izola - Največji festival ljudske oziroma folk glasbe pri nas Znova MediteranFest Po sinočnjem koncertu Olfamoža danes vrsta koncertov, delavnic in debat IZOLA - Sinoči se je v Izoli začel bržkone največji festival ljudske oziroma folk glasbe pri nas, na katerem se bo predstavilo šestnajst glasbenih skupin, s skupno preko šestdesetimi glasbeniki. MediteranFest se na ulice starega mestnega jedra vrača po domala desetletni odsotnosti. Vrača se na podlagi pobude ljudskih godcev, pevcev in skupin, članov Kulturnega etnomuzikološkega društva Folk Slovenija ob njihovi dvajsetletnici delovanja. Folk Slovenija so namreč leta 1996 v Piranu ustanovili poustvarjalci in raziskovalci ljudske glasbe na Slovenskem, pozornost pa posveča ljudski glasbi Slovencev in pripadnikov drugih skupnosti, ki živijo na Slovenskem. Med člani društva so številna znana imena preporoda ljudske glasbe: Bogdan Herman, Ljob Jenče, Emil Zonta, Marino Kranjac, vokalna skupina Cintare, Katice, Kerl-ci, La Porporella in Pella, Jožkova banda, Kurja koža, Lasanthi, Marko banda, Na Frišnem Luftu, Tolovaj Mataj, Tru-tamora Slovenica, Volk Folk in Vruja. V Izoli bodo pripravili dogodek, ki po zatrjevanju organizatorja naj ne bi zaostajal za podobnimi tovrstnimi festivali po Evropi. »MediteranFest je nedvomno največji tovrstni festival v Sloveniji. Je pa bolj festival folk kot ljudske glasbe, saj se na tem dogodku predstavljajo tudi izvajalci novih tekstov in glasbe, ki so delane na star način. Slišati bo mogoče vse, od zborovskega petja do igranja na žago,« o pestrem festivalskem programu obujenega Medite-ranFesta pove idejni vodja in (so)organizator Drago Mislej Mef. Dvodnevni dogodek se je pričel s sinočnjim večernim koncertom skupine Olfamož v palači Man-zioli na istoimenskem trgu. Olfamož je sežanski ekscentrik multiinstru-mentalist Andrej Fon, aktualni ali bivši član zasedb, kot so Kraški solisti, Samo Gromofon, Barka tone in bele plombe, Strahuljarji in Horda Grdih. V Izoli je predstavil zadnji album, ki nosi naslov Hupam, da ste dobro. Dodati še velja, da Olfamož na zadnji plošči ne hupa več solo, saj ob Fonu godejo in zvočijo še Ana Kravanja, Marko Je-nič in Samo Kutin, tolčeta Jaka Berger - Brgs in Vid Drašler, strune pa drgnejo še Jošt Drašler, Ivo Podržaj in Vitja Balžalorsky, na saksofonu se predstavi Cene Resnik, z vokali in smehom pa se mu pridružita še Vesna Godler in Irena Tomažin. Otvoritvenemu nastopu bo sledilo pestro današnje dogajanje, ki bo med 14. in 22. uro potekalo po različnih lokacijah starega mestnega jedra in se bo praviloma odvijalo v znamenju praznovanja dveh desetletij delovanja društva Folk Slovenija. Poleg številnih posamičnih krajših polurnih koncertnih nastopov in celovečernega skupnega koncerta (ob 20.30 v Manziolijevi palači), organizatorji pripravljajo še pevske, godčevske in plesne delavnice, promocijo zgoščenke ter okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali vodilni slovenski etnomuzikologi, kulturni antropologi glasbeni pedagogi in preporodni-ški glasbeniki. »Naj posebej izpostavim, da bo z glasbenega vidika na festivalu mogoče prisluhniti večglasnemu petju, tako moškemu kot ženskemu in to od vsepovsod, od Makedonije in Srbije, do Slovenije, kot tudi glasbenicam in glasbenikom iz Šri Lanke, Argentine in Skandinavije,« pa predstavitev pestrega programa letošnjega obujenega Medite-ranfesta sklene Drago Mislej Mef. (roša) TOMIZZEV DUH Ko zvezda utrne piše Milan Rakovac Se domišljan kako smo gledali našu slavinsku zvizdu danicu zgor Učke, i kako uona pomalo bli-di, a crleno sunce se ustaje gori: Ko zvezda utrne se, prihaja zarja, in šo-tovoče zakantamo Budi se Istok i Zapad, budi se Sjever i Jug ... Skupina najuglednejših pripadnikov svetovne akademske sfere na čelu z nobelovcem Dariom Fojem in filozofom Alainom Fin-kelkrautom je v francoskem dnevniku Libération objavila zahtevo po odstopu skrajno desnega hrvaškega kuturnega ministra Zlatka Ha-sanbegovic. Bo to zaustavilo desni zasuk hrvaške desnice? Ne bo. Ji bo uspelo refašizirati Hrvaško? Ne bo. Minuli teden so žlahtni predstavniki apeninsko-balkansko-alpsko-panonske intelektualne skupnosti na Forumu Tomizza izrekali jasne in nedvoumne besede odpora, ki jih tule, dragi in potrpežljivi bralci Primorskega, povzemam v telegrafskem slogu svobodoljubnega antifašističnega pojmovnika: »Sottoproletariato, limite pro-gresso, tomizzianismo, confine dell scandalo, umetnost je resnica sveta, skozi zid ne vidimo, imamo novi srednji vek, pesniki kot Jerihon-ske trobente, antimuralità, dočakali smo konec sveta, umetnost je zadnja vera nas, ki smo ostali brez vere, ostala je samo duša kot končna obramba, žica ne bo zaustavila selitve narodov, toleranca pomeni zgolj prenašanje, Belfast-Bejrut-Kosovska Mitrovica-Mostar, Istra skuša doseči novo raven zavesti, utopična liga, kontrakultura - an- titalenti premagujejo talente, grande cadenza del mondo occidentale, civiltà imbestialita, liberalismo si è venduto al populismo, l'Europa è Ararat, oblast je postala nepopravljivo neumna, dekonstrukcija zgodovine, kultura je kastrirana, včeraj je Vzhod sezidal berlinski zid, da ljudje ne bi odšli na Zahod. Danes Zahod postavlja zid, da ljudje ne bi bi prišli na Zahod, balkanske reke so postale Stiks, Schengen pa samega sebe spreminja v taborišče ...« V Petroviji, kraju iz knjige La ragazza di Petrovia, mi Tomizzev prijatelj, Italijan iz Umaga, na uho pripeva pesem, ki so jo po drugi vojni prepevali po Bujščini: »...mentre Tito combateva, De Gasperi dormiva, va la, va la, va la Tito in Istria resterà...«. Nam je Narodnoosvobodilna borba prinesla svobodo? Star partizan Piere iz Črvarja mi je nekoč dejal: »Aj ta prokleta narododnosolodilačka buorba..., ma sin muoj mili, valje krvi bimo za nju bili dali, kako ča i smo«. Ko za mizo takole modrujemo, pisatelj Mile Stojic, Hrvat iz Hercegovine opozarja, kako so iz južnoslovanskih stvarnosti povsem izbrisali pojme NOB, NOV, osvoboditev ... Njegova soproga Hasi-ja Boric, Bošnjakinja, prvakinja sarajevskega gledališča, pa z žametnim altom Tomizzijancem (Italijanom, Slovencem, Hrvatom, Bosancem, Palestinki, Madžaru in Ju-dinji) zapoje Bilečanko, tisto, ki so je zložil Milan Apih: »Vzeli materi so sina, ženi so moža/Lačna je doma družina, do- sti je gorja./Že v Sibirijo gonili, brate so nekdaj/Pa je prišel konec sili, kje si zdaj tiran./Čuje se odmev korakov po kamenju hercegovskem, hejhajhoj .../Skoz pregnanstvo in trpljenje, skozi ječe mrak/Prišlo novo bo življenje, čujte mu korak«. In nemudoma nadaljuje s pretresljivo slovensko partizansko kanti-leno: »Le šivaj si deklica zvezdo,/in zraven veselo zapoj,/saj črnim fašistom, gestapu prisegli krvavi smo boj«, pa »Jutri gremo v napad. Glej, kako globoko je nebo!/Sneg naš beli brat, razlij se v temo, te-mo!/Veter potepuh, podaj nam ro-ko!/Mesec lenuh, hitreje za na-mi!/Mi gremo, gremo s puško na ra-mi!/V napad za svobodo, za kruh!« .... In tisto najlepšo: »Ko drugo leto borbe mine,/prejela draga pi-semce,/da partizanu vrh planine/prebila krogla je srce./Počiva jezero v tihoti/in listje rahlo mi šumi, /na dnu samotnega jezera/dekle nesrečno mirno spi« . V boju za dragoceno evropsko demokracijo je v imenu svobode, svobode mišljenja, govora in gibanja, nujno obnoviti temeljne pojme in jasno ponoviti dejstva na katerih sodobna Evropa stoji: narodnoosvobodilni boj in zmaga nad silami nacifašistične teme. Le potem, ko je gradivo usvojeno in utrjeno, lahko odprtega srca z Marlene Dietrich pojemo tudi žalostinke za mrtvimi vojskami in vojaki: »V ritmu nad grobovi, ki hlipa za vse nas/ sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas./ In ko bo svet meglo pregnal, bom spet tam pod laterno stal/ s teboj Lili Marlene, s teboj Lili Marlene«. razmišljanje o evropi - Tržaški režiser Kam je izginil tisti _ ki smo ga včeraj š< Igor Pison Evropa je problem. Nima središča, nima identitete (ta ne nastane prek upanja, ampak prek angažiranosti), nima še prave ustave, nima še ... Ko začenjam definirati problem prek vsega tega česar ni, ali kar mu manjka, bi lahko še dodal, da Evropa nima koles, ni užitna, ni podobna moji skodelici čaja in ne vrača žogice kot moja psička. Še globlje brskam v sebi in se zasačim v stanju nelagodja: še zdaj ne vem, kaj je to Evropa ali Evropska unija. Če mi Cankar dovoli, mu za hip ukradem odličen stavek, ker bi prosil oko svojega spomina, naj seže daleč nazaj, in sicer do tiste noči, ko sem z očetom dvignil na bančnem avtomatu prvorojene evre. In vem, vem, da sem takrat vedel, kaj je Evropa. Evri so mi dali neko oprijemljivo možnost, da si predstavljam novi čas, ko res ni več mej, ko se bodo tokovi idej in ljudi združevali in spoznavali. Takrat sem živel med vrsticami Lennono-ve Imagine in zdelo se mi je, da ni samo možnost, ampak, da je mirno sožitje resničnost. Kam je izginil tisti jutri, ki smo ga včeraj še sanjali? (Tudi ta stavek ni moj, je od Heinerja Mullerja). Kam je izginila moja gotovost? Da sem bil zaslepljen z neko lažno idejo? Če filmček svojega spomina zavrtim še bolj nazaj, okrog leta 1994, ko Italija ni zmagala svetovnega prvenstva, ko je prva republika šla v drugo(razredno) varianto, ko je srečno novo leto vsem Italijanom voščil Scalfaro ... No, takrat sem v neki televizijski oddaji za otroke videl avto bodočnosti. Leteči prototip VW. Ker smo v devetdesetih letih vsi verjeli, da bodo napredek, tehnologija in ekonomija samo naraščali, je bilo verjetno, da bodo avti bodočnosti lahko leteli. Čeprav sem pred meseci nameraval parkirati svoj avtek na streho drugega vozila, ker okrog Slovenskega stalnega gledališča res ni parkirišč, priznam, da ni to ideja letečega avta, ki sem jo sanjal vsa svoja najstniška leta. Na podoben način je tudi ideja Evrope padla na zemljo z vso grobostjo in kot sem prejle opozoril, žal nima niti koles. Ko gledam svojo idejo Evrope -lahko bi bila podobna pozabljeni žogi iz lepih, sproščenih časov, ampak zdaj leži na moji strehi, brez zraka in polna gubic in razpokic zaradi sonca - priznam, da sem zanemarjal nego tiste ideje. Verjel sem, nisem se kritično spopadel z njo. Se z njo igral, ne pa ukvarjal. Sprejel sem floskule, ki so prodajale tisto idejo Evrope, da bi jo vsi lahko kupili. Zdaj je prišel čas, da se poravnajo računi - gotovina ali kartica? Zakaj si nisem vzel dovolj časa, da bi sploh premislil, pomislil in prerešetal ta pojem? To, kar gledam na svoji strehi, ni velika ideja Evrope, to je bila slepeča marketinška poteza. Zaradi nekega občutka votlosti, gluposti in nezmožnosti da bi sprejel razvoj tega časa, sem od tiste evforične noči novega časa do danes nabral na svojih policah veliko knjig, ki naj bi mislile zame, kaj je to Evropa. Vsak avtor ima neko vizijo, neko predstavo tega, kar bi lahko bilo. Za vse pa velja, da to, kjer živimo, ni uspela formula Evrope. Zato sem si sestavil šahovnico dobrih misli, ki me nekaj let spremljajo in so sad pametnih glav, ki so si vzele čas, da bi motrili pojem Unije, njene politične in ekonomske krize. 1. Pojem kriza. Čeprav nisem grecist, lahko pokukam po spletu in vidim, da je starogrški pomen besede kriza precej različen od današnje rabe. Pravilneje bi bilo vse to poimenovati aporia, ker je stanje brezizhodno. Da je »kriza« brez konca, je vsem znano, pred kakim tednom je v časopisu Sole24Ore pisalo, kako je shema padanja in naraščanja trgov prešla model dvojnega v-ja (hitro naraščanje in hitro padanje) in je že v fazi trojnega v-ja, morda še več . Začnimo ponovno zahtevati od sebe, da mislimo o tem, kje smo, kaj smo in kam lahko gremo. Zahtevajmo kvalitetnejše politike. Zahtevajmo. 2. Morda rabimo nov sistem. Matematik Kurt Gödel je leta 1931 dokazal, da so pravilni sistemi nepopolni. Obstajajo nekatere izjave, ki so v določenem sistemu točne, ne moremo jih pa dokazati s pripomočki tistega sistema, v katerem se nahajajo. Eva Ruhnau v članku revije Tumult iz leta 2011 spodbuja ekonomiste, sociologe in tudi humaniste, naj problemov ne argumentirajo zgolj v okvirjih njim poznanega sistema. Krožno argumentiranje se kmalu spreobrne v opravičevanje in ščitenje lastnega vrtička. Začeti misliti, na primer, da družba kapitala ni edina možna, bi lahko že bil dober korak naprej. 3. Kaj naj zdaj s tovrstno idejo Evrope? »Hitreje umri, Evropa!« je vzklik in začetek razmišljanja, ki ga je napisal Heiner Müller leta 1989. »Evropa, o kateri danes di-skutiramo, je sad ekonomske kampanje.« Veliki pesnik nadaljuje, da si bo taka dru- / jutri, / Primorski TRŽAŠKA Sobota, 28. maja 2016 13 5 sanjali? žba želela več luksuza, a luksuz zahteva svoje sužnje. »Osebno sem slab primer Evropejca,« pravi Müller, »ker se lahko z ostalimi pogovarjam samo po angleško.« Zato postajamo kolonija Združenih držav Amerike in njihovega gledanja na svet. Prevzela nas bo vročica po novem, žal bo tak napredek povzročil samo več smeti, ki jih bomo najverjetneje odlagali nekam v Afriko. (Ja, to je pisal leta 1989). Če pa bi Evropa črpala iz sebe in ne posnemala drugih modelov, bi lahko postala arena pogovorov in ubesedovanja problemov sveta. 4. Kaj pomeni, »če bi Evropa črpala iz sebe«? To pomeni iz svoje tradicije in zgodovine. Zato ne morem mimo knjige Druga ideja Evrope Georgeja Steinerja, največjega živečega misleca in literata, ki idejo Evrope spremlja prek koncepta kavarniške družbe. Čeprav Anglija ne slovi po tovrstnih kavarnah, lahko trdimo, da je ostali del evropske celine zelo bogat s to tradicijo. V Kafkovem času so v Pragi vsi vedeli, v kateri kavarni sedi Franz Werfel in kje lista časopise Max Brod. Enako je veljalo za dunajske kavarne, kjer so Robert Musil, Karl Kraus in celo Freud imeli svoj stammtisch (stalno mesto). Steiner izpostavi tudi, da se je zadnje srečanje med Dantonom in Robespierrjem odvijalo v Café Procope, da je Lenin zapisal svoj traktat v ženevski kavarni in igral šah s Trockijem. »Dokler bodo obstajali takšni lokali,« opomni Steiner, »bo imela ideja Evrope svojo vsebino.« 5. Srž Evrope torej ni v naglici pohlepa in bolnega konkuriranja. Geografsko gledano je Evropa država, ki jo lahko prehodiš peš, je večkrat izjavil Peter Handke. Človek je mera za doseganje druge države, človek, ki s svojim ritmom hoje in teka in skakanja, postavi koordinate tudi za merjenje metruma, kot ga poznamo še iz starogrške tradicije. Naj bo dimenzija Evrope človek, ne pa kontejner (ali zabojnik, če želite). Slavni jutranji Fussgang Immanuela Kanta, potepanja Kirkegaarda po Kopenhagnu, pa cela serija nemških avtorjev, ki so prepešačili predel gričevja in gozda Harz in romali do Goetheja. Heine je zapisal cel roman o svojem popotovanju po Harzu. Pa še pomen Wanderer-ja, ki ga najdemo celo v glasbi od Schu-berta do Mahlerja. Ali ne poznate besede iz tržaškega dialekta sdrondolarse? 6. Napredek in pospešek spravita človeka v panično stanje, da si želi priplavati na površje in zato smo v strahu vsi površinski. Iz strahu, da bomo nekaj zamudili. Teorije pospešene družbe (Virillio, Z leve proti desni: Marc Auge, Bertolt Brecht, Umberto Eco, Peter Handke, Heiner Müller, Ivan Cankar, Srečko Kosovel in George Steiner Rosa, Byung-Chul) slikajo današnji svet kot točo informacij, nakopičenje možnosti in hitrih odločitev. Situacije, v katerih živimo, odvzemajo človeku možnost, da bi hodil, in ga prisilijo v beg. Evropo pa lahko prehodimo. Ravno tako nekatere misli in odločitve potrebujejo svoj čas. Dobro je, če se sreča več glav, da jih iz vseh zornih kotov analizira. Ne iz strasti: »jaz imam prav, ti pa ne!«, ali »bodimo si vsi všeč in kimajmo!«, marveč zato, ker je ideja, o kateri govorimo, vredna svojega časa in debate. 7. Torej, komunikacija ne iz samozadovoljevanja, da komuniciramo, ampak, da nekaj premislimo. Bodimo vsaj v tem Ko prebiram Spenglerja, ko se s težavo prebijem skozi Habermasa, mi postane jasno, da je Evropa lahko več kot problem ukrivljenosti kumarce. odrasli in se odvadimo delegirati drugim vsako zahtevnejšo ali kompleksnejšo misel. Raje delimo idejo s sosedom. Za tovrstno komuniciranje, je seveda njuno poznavanje več jezikov. (Hm... Tul-lio De Mauro se sicer sprašuje v knjigi In Europa son già 103, kako naj sobiva-jo vsi naši jeziki pod eno streho ... ) Knjiga Umberta Eca V iskanju idealnega jezika v evropski kulturi iz leta 1993 sodi v serijo večjezičnih knjižnih izdaj o konceptu »narediti Evropo«, ki si ga je zamislil Jacques LeGoff. Da razumemo, kam lahko gremo, je dobro črpati iz zgodovine. Utopija idealnega jezika je bila v Evropi večkrat poudarjena. Eco, podobno kot Steiner, zaključuje svojo študijo tako, da zagovarja dobro poznanje več jezikov. Sicer ne zahteva od posameznika aktivnega sporazumevanja v desetih jezikih, njegova ideja se nanaša na pasivno znanje le-teh. Kar pomeni, da lahko govorim v kavarni s svojim prijateljem slovensko in da mi on odgovarja v svojem jeziku. S tem ohranjamo visok nivo argumentiranja, ker znamo v svojem jeziku bolje poimenovati stvarnost. Pa se končno znebimo prepričanja, da je tuj jezik dober le zato, da lahko naročimo kosilo in kozarec vina v Parizu. 8. Ko prebiram Spenglerja, ko se s težavo prebijem skozi Habermasa, mi postane jasno, da je Evropa lahko več kot problem ukrivljenosti kumarce. Žal smo razprodali kavarniško družbo za bistroje, ki jih je Marc Augé v svoji zadnji knjigi ljubeznivo opisal kot kraljestvo površinskega srečanja. Evropa, v kateri živim, ni moja. Zdi se mi tuja, od zunaj določena in prisiljena uprava, bolj podobna absurdnim Kafkovim sodiščem, kjer se pravila prilagajajo birokratski ozkogled-nosti. Veseli se nekega notranjega, celinskega miru, podpira pa vojne po svetu. Sama sebe izžira na ekonomski ravni. Prosim, prebirajmo Kosovela, in bomo videli, kako je Evropa umirala že od nekdaj. Začnimo ponovno zahtevati od sebe, da mislimo o tem, kje smo, kaj smo in kam lahko gremo. Zahtevajmo kvalitetnejše politike. Zahtevajmo. Brecht je zapisal, da se jutro boljšega časa ne zgodi kot običajno jutro, torej po prespani noči . Evropa, v kateri živim, nima središča, nima identitete (ta ne nastane prek upanja, ampak prek angažiranosti), nima še prave ustave, nima še ekonomske usmeritve. In ko začenjam definirati neki problem prek vsega tega česar ni, lahko trdim, da Evrope še ni. In zato je Evropa nerešen problem. knjiga - Za ljubitelje zgodovine, arhitekture in gradbeništva Rudarsko mesto Raša TRST - V torek zvečer so v tržaškem hotelu Vis a Vis predstavili lično raziskovalno delo, ki bo razveselilo ljubitelje zanimivosti Istre in vsakršne preučevalce gradbeništva, arhitekture in zgodovine nasploh. Združenje Marevivo je namreč v sklopu srečanj Jadransko morje - zgodovina pisana na vodi, ki jih prireja v sodelovanju z Gruppo/Skupino 85, predstavilo javnosti italijansko-hrvaško knjigo Arsia, un'opera d'arte d'edilizia moderna -Raša, remek-djelo graditeljstva Moderne, ki jo je napisal v Raši rojeni tržaški geometer Rinaldo Racovaz. Kot znano so mestece blizu Labina zgradili v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja za delovno silo, ki so jo zaposlili v tamkajšnjem rudniku, v katerem so kopali premog. Odločitev je fašistični režim sprejel v letih avtarhije. Mesto, v katerem je na začetku živelo 4 tisoč prebivalcev, so svečano predali namenu konec leta 1937. V rudniku je prišlo na začetku druge svetovne vojne (28. februarja 1940) do hude nesreče, v kateri je izgubilo življenje 186 rudarjev. Tragedija ni prisotna v italijanskem kolektivnem spominu. Ob avtorju so na srečanju govorili kulturni delavec Marino Vocci, arhitekt Francesco Krecic, docentka za Platnica knjige in prizor s predstavitve v Trstu fotodamj@n italijanistiko na reški univerzi Iva Persic, nekdanji direktor Mestnega muzeja v Labinu Tullio Vorano in predsednik krožka Istria Livio Dori-go. Publikacija, ki je opremljena s številnimi črno-belimi fotografijami, na poljuden način opisuje melioracijska in gradbena dela, arhitekturne rešitve, napeljavo vodovoda, elektrike in druge zanimivosti iz gradbišča, na katerem je bilo takrat zaposlenih osemsto oseb. Posebno pozornost namenja avtor v delu, ki šteje več kot tristo strani, podjetju za črpanje premoga, načrtovalcem projekta, gradbenim pod- trst - Chamber Music v Verdiju Mlada energija z Mozartovo glasbo TRST - Zadnji koncert iz niza Komorni salon, ki ga v dvorani Victor de Sa-bata gledališča Verdi prireja društvo Chamber Music, je privabil polnoštevil-no občinstvo, kakor se praviloma dogaja, kadar poleg solistov nastopa tudi orkester: tokrat je izbira padla na mlad ansambel, ki se je rodil leta 2013 v okviru mednarodnega klavirskega festivala Brescia-Bergamo. Običajno orkester spremlja pianiste, tokrat pa sta bili solistki flavtistka Sonia Formenti in harfistka Anna Loro, obe že mednarodno uveljavljeni umetnici, ki sta svoje sile združili v Mozartovem Koncertu zaflavto in harfo v C-Duru KV299. Partitura je lep primer ustvarjalnega veselja, s katerim je skladatelj ugodil želji francoskega vojvode Bonnieres de Souastre, amaterskega flavtista, in njegove hčerke harfistke. Prosojna partitura, v kateri se teme pretakajo naravno in lahkotno, je takoj osvetlila talent flavtistke, ki se je izkazala s plemenitim zvokom in muzikalnim fraziranjem, žal pa je zvok harfe večkrat prekrila orkestralna masa, zato smo umetnost Anne Loro lahko uživali le v kratkih trenutkih, večinoma v ka-dencah, kjer orkester obmolkne. Za zvočne neskladnosti je bil morda delno kriv tudi dirigent Pier Carlo Orizio, ki je v svoje kretnje vlival kar preveč energije, zato jetjem in njihovim voditeljem, uporabljenim materialom, zunanjosti in notranjosti stanovanjskih objektov ter drugih poslopij. Raša je bila pravi cvet v gumb-nici takratne urbanistike. V mestecu so za potrebe prebivalstva, ki se je tja priselilo iz drugih krajev Italije, zgradili cerkev, kinodvorano, bolnico, šolo, športno igrišče z bazenom, pošto in druga javna poslopja. Hiše so bile grajene na osnovi poklica, ki ga je opravljal družinski glavar: delavci, uradniki in inženirji so torej živeli ločeno skupaj. Gradivo za pisanje knjige je Ra-covaz črpal iz italijanskih in hrvaških arhivov. Njegov založniški podvig sledi fotografski razstavi o rudarskem mestu, ki je februarja potekala v prostorih Deželnega sveta FJK. Na voljo je tudi knjiga Arsia - la bianca citta del carbone, v kateri arh. Krecic pripoveduje o arhitekturi mesteca. Danes živi v Raši, kjer ne obratuje več rudnik, 1900 ljudi, od katerih je večina bosanskega rodu; nekaj družin je tam še italijansko govorečih. Knjiga naj bi pripomogla k ovrednotenju in gospodarsko-turističnemu razvoju istrskega mesteca. Organizatorji srečanja razmišljajo tudi o tem, da bi se v Raši postavil mednarodni spomenik, ki bi bil posvečen preminulim delavcem. (mch) je bilo muziciranje orkestra bolj ognjevito, kot bi zahteval klasicistični slog. Solistki sta kljub temu navezali dialog, ki je bil vseskozi lepo ubran in blagozveneč ter navdušili občinstvo, ki je z dolgimi aplavzi priklicalo res lep dodatek, očarljivo sa-njavi Entr'acte iz Bizetove Carmen. Serenada za godala v C-Duru op. 48, ki jo je Peter Iljič Čajkovskij idealno posvetil Mozartu, je bila vezna nit med prvim in drugim delom koncerta. Razlike med skladateljema so ogromne, saj je bil ruski mojster globoko prepojen z nabreklostjo pozne romantike, bil pa je tudi tankočuten umetnik, ki je svoja čustva izlival v blagih melodijah. Večkrat je svoj navdih našel v ljudskem melosu, ki ga je znal odeti v zelo dopadljive oblike, kot v primeru Serenade. Festivalski orkester iz Brescie in Bergama se je skladbe lotil z velikim zagonom, takim, ki je pogosto prekipeval in tudi prekoračil uglajenost, to pa je bila posledica dirigentovega hotenja, ki je predvsem v prvem in zadnjem stavku izvabljalo skoraj prehrupno muziciranje. Ansambel se je sicer dobro izkazal, občasne intonančne nečistosti niso zasenčile splošnega vtisa, ki je bil vsekakor pozitiven. Izobilje energije je bilo občinstvu zelo všeč, kot so dokazali dolgi aplavzi, ki so priklicali ponovitev elegantnega valčka. (kk) arheologija Na Dolenjskem grobovi iz bronaste dobe NOVO MESTO - Na Kapiteljski njivi v Novem mestu, kjer že dobra tri desetletja zavarovalno raziskujejo mednarodno uveljavljeno prazgodovinsko grobišče, od torka nadaljujejo izkopavanja. Ta bodo potekala do srede julija, arheološka ekipa Dolenjskega muzeja bo letos nadaljevala z raziskavami jugozahodnega pobočja tega obsežnega grobišča. Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je za STA povedal, da bodo letos, podobno kot lani, raziskali približno 400 kvadratnih metrov omenjenega grobišča z rodovnimi starejše železnodobnimi gomilami in vmesnimi starejšimi, pozno bro-nastodobnimi žganimi grobovi. Lani so tam odkrili več sledov prazgodovinskih grobov. Med temi tudi pozno bronastodobni žar-ni grob tako imenovane kulture žarne grobišč iz 9. stoletja pred našim štetjem s keramično posodo, v katero je bila poleg žganih ostankov pokojnice položena tudi krhka bronasta verižica. Vrh žare pa je v številnih stoletjih kmetijskega obdelovanja Kapiteljske njive odrezalo oranje. 1 4 Sobota, 28. maja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gabrje - Podpis konvencije s prefekturo glede središča za prosilce za azil Nekdanjo vojašnico bo upravljala občina Sovodenjska občina je prevzela upravljanje nekdanje karabinjerske vojašnice v Gabrjah, ki od lanskega septembra gosti prosilce za azil. Stavbo, ki je v državni lasti, je občini brezplačno odstopila prefek-tura, s katero je županja Alenka Florenin podpisala konvencijo. Središče za prosilce za azil bo občina upravljala prek druge ustanove, ki ima izkušnje na tem področju in izpolnjuje vrsto pogojev, stroške upravljanja in vzdrževanja pa bo - kot doslej -v celoti krila država. »Za prevzem vojašnice smo se odločili, ker želimo ohraniti raven oskrbe prosilcev za azil, ki jo je doslej zagotavljal italijanski solidarnostni konzorcij ICS, in »Cilj prevzema vojašnice je ohranitev dosedanje ravni oskrbe prosilcev za azil in javnega reda, saj posebnih težav v teh devetih mesecih ni bilo in si želimo, da bi tako tudi ostalo« hkrati javni red, saj posebnih težav zaradi navzočnosti beguncev v teh devetih mesecih ni bilo in si želimo, da bi tako tudi ostalo,« pravi sovodenjska županja in nadaljuje: »Pred nekaj meseci je prefektura sporočila, da bo morala za upravljanje središča za begunce v Gabrjah objaviti nov razpis, ker to predvidevajo nove ministrske smernice. Prefektura pa določenih pogojev, ki so po naši oceni nujno potrebni, v razpis ne bi mogla vključiti; zato smo sklenili, da sami prevzamemo upravljanje stavbe in objavimo razpis za novega upravitelja, ki bo odgovarjal našim zahtevam. S tem bomo imeli možnost izvajati dodatni nadzor,« pravi sovodenjska županja. V gabrski vojašnici bodo kot doslej gostili največ 18 prosilcev za azil. Občina in prefektura sta sklenili enoletni sporazum, ki ga bo mogoče tudi podaljšati. Država bo preko prefekture za vsakega prosilca za azil dodelila 33 evrov dnevno, ta denar pa bo občina preprosto obrnila ustanovi, ki bo zmagala na razpisu, kar pomeni, da občina ne bo imela drugih stroškov na ta račun, če seveda izvzamemo dragoceno delo občinskega osebja, ki bo sledilo postopku. »Da konvencija zaživi, moramo prej sprejeti občinski proračun za letošnje leto, nato bomo konzorciju ICS podaljšali pogodbo za nekaj mesecev, čemur bo sledil razpis,« je pojasnila Floreninova. »Gabrski« prosilci za azil so v zadnjih mesecih sodelovali pri projektu družbeno koristnih del, v okviru katerega so čistili ceste in druge javne površine, opravili pa so tudi varnostni tečaj in obiskovali nogometne treninge v jutranjih urah, za kar ima zaslugo zlasti športno društvo So-vodnje. »V kratkem se bo začel drugi projekt družbeno koristnih del. Prvi del, ki je bolj teoretičen, bo namenjen novim prosilcem za azil - večina članov prve skupine je namreč po pridobitvi statusa azilan-ta odšla drugam -, drugi del projekta pa bo posvečen urejanju gredic. Udeleženci bodo tako spoznali osnove vrtnarjenja, občinske zelene površine pa bodo lepše in bolj urejene. Poleti se bodo prosilci za azil pridružili tudi našim delavcem, ki bodo poskrbeli za manjša popravila v šolskih stavbah,« je zaključila Alenka Florenin. (ale) Nekdanja karabinjerska vojašnica v Gabrjah gosti prosilce za azil že od lanskega septembra bumbaca sovodnje-rupa-peč - Družba Irisacqua sprožila postopek Gradili bodo kanalizacijo Dela bodo potekala tudi na nekaterih zemljiščih v zasebni lasti - Občani si lahko načrt ogledajo do 27. junija Družba Irisacqua načrtuje gradnjo kanalizacijskega omrežja za zbiranje odpadnih voda v nižinskih predelih sovo-denjske občine. Kanalizacijo, piše v obvestilu, ki je objavljeno na spletni strani Občine Sovodnje, bodo gradili v Sovod-njah, na Peči in v Rupi. »Gre za del širšega projekta posodobitve in razširitve grezničnega omrežja v goriški pokrajini, ki je predviden že nekaj let. Nekatere ukrepe je družba Irisacqua v naši občini pravzaprav že izvedla, in sicer na območjih, kjer smo nato gradili nasipe; tam torej ne bo treba še enkrat kopati,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin. Dela, ki jih predvideva območni načrt goriške konzulte za optimalno teritorialno načrtovanje (le-to sestavljajo vse občine Pokrajine Gorica), bodo potekala tudi na nekaterih zemljiščih v zasebni lasti, zato je potrebna javna razgrnitev projekta nove kanalizacije. Dokumentacijo je družba Irisacqua že posredovala tehničnemu uradu Občine So-vodnje, kjer si bodo občani lahko ogledali načrt do 27. junija in vložili more- bitne pripombe. Urad je odprt javnosti ob ponedeljkih med 12. in 13. uro, ob sredah med 16. in 17.30 ter ob petkih med 12. in 13. uro. V širši načrt družne Irisacqua je vključena tudi izgradnja nove kanalizacijske cevi med Gorico in Štarancanom, v katero se bodo iztekale odpadne vode iz raznih občin, ki jih bo prečiščevala ena sama večja čistilna naprava. To bo Sočo končno rešilo goriških odplak ter omogočilo učinkovitejše upravljanje kanalizacijskega omrežja goriške pokrajine. gorica-trzič Desna sredina proti reformi zdravstva Predstavniki vseh desnosre-dinskih strank in občanskih list v goriški pokrajini odločno nasprotujejo reformi zdravstvenega sistema, ki jo je sprejela in začela izvajati deželna uprava. Zato so na novinarski konferenci skupno napovedali, da nameravajo podpreti razveljavitveni referendum, za katerega je referendumski odbor, ki ga sestavljajo občani iz raznih občin FJK, že zbral 2500 podpisov. O dopustnosti referenduma se bo moral izreči predsedniški urad deželnega sveta, desna sredina pa se medtem že pripravlja na referendumsko kampanjo. Kritike so letele na račun reorganizacije nujne medicinske pomoči, pomanjkanja zdravnikov in bolničarjev, čakalnih list in nižanja ravni zdravstvene oskrbe. »Ta reforma zdravstva sploh ni sistemska. Gre le za izvajanje finančnih rezov, ki so prizadeli zlasti Goriško,« je poudaril goriški župan Et-tore Romoli in spomnil, da je dežela zaprla porodnišnico v Gorici, še preden je reforma stopila v veljavo. »Gre za politično, ne pa tehnična odločitev,« je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, ki so se ga udeležili tudi deželni svetniki Lu-ca Ciriani (Fratelli d'Italia), Barbara Zilli (Severna liga) in Rodolfo Zi-berna (Forza Italia), katerim so predstavniki goriške in tržiške desne sredine izročili predlog resolucije, s katero zahtevajo zamrznitev reforme, okrepitev storitev na teritoriju ter reorganizacijo bol-nišniških storitev. Ziberna je ocenil, da dežela namenoma ustvarja delitve med Gorico in Tržičem, vodstvo zdravstvenega podjetja pa »laže, ko trdi, da ni že sprejelo odločitve o izmeničnem dežurstvu na kardioloških oddelkih«. »Ta odločitev je že padla, nato pa so naredili korak nazaj,« je dejal Ziberna, Zillijeva pa je ocenila, da reforma ustvarja »občane A in B kategorije«, saj so zdravstvene storitve, do katerih imajo dostop, odvisne od kraja, kjer živijo«. trzič-ronke-štarancan - Predsednica Dežele FJK o spojitvi treh občin »Združiti moramo moči« Serracchianijeva: »Nastala bo močnejša občina s 50.000 prebivalci, ki bo eno izmed najpomembnejših središč v deželi« »Spojitvam med občinami sem naklonjena, saj vodijo v pravo smer, tako kot medobčinske unije. Menim, da je združitev med Tržičem, Ronka-mi in Štarancanom možno izpeljati; iz tega bo nastala močnejša občina s 50.000 prebivalci, ki bo eno izmed najpomembnejših središč v deželi,« pravi predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, ki se je v četrtek udeležila srečanja v priredbi tržiškega krožka Demokratske stranke v občinski galeriji na Trgu Cavour. Šlo je za enega izmed treh dogodkov, za katere se je krožek zavzel v sodelovanju z odboroma De-mocratici per la citta nuova di Ronchi in Demo-cratici per il SI' iz Štarancana, ki se ogrevajo za uspeh junijskega referenduma in združitev med tremi občinami. Po predstavitvi izkušnje občine Valsamoggia v Pokrajini Bologna, ki je nastala iz spojitve občin Crespellano, Bazzano, Monteveglio, Castello di Serravalle in Savigno, je številno publiko nagovorila Serracchianijeva in pojasnila, zakaj tudi sama podpira združitev Tržiča, Ronk in Štarancana. »Postati moramo bolj fleksibilni, da bomo lahko kos Srečanje v Tržiču bonaventura novim izzivom. Občine, ki so nastale pred sto leti, so takrat imele svoj smisel, danes pa so okoliščine drugačne in nanje ne moremo odgovarjati z zastarelimi sredstvi. Ko so izzivi veliki, denarnih sredstev pa je vse manj, se moramo ravnati, kot bi ravnala vsaka družina: združiti moramo moči. To je koncept, na katerem slonijo tudi medobčinske zveze,« poudarja predsednica dežele. Po njenih be- sedah je odnos med deželo in občinami v Furla-niji-Julijski krajini zelo močan, gospodarska kriza pa je bila spodbuda za uresničitev nekaterih reform, ki bi jih bilo treba izpeljati že v preteklosti. »V tej deželi imamo najnižji odstotek združevanja med občinami, saj je doslej denar vedno zagotavljala dežela. V trenutku, ko se finančna sredstva zmanjšajo in se posledično zniža tudi raven storitev, pa je treba začeti razmišljati drugače,« meni Serracchianijeva. Po njenih besedah je reforma nekdanjega deželnega odbornika Iacopa, ki je spodbujala prostovoljno združevanje med občinami, stala 80 milijonov evrov, naslednja deželna uprava pa je zakon ukinila. »Če bi do tega ne prišlo, bi morda danes ne bilo treba uvajati Pa-nontinovega zakona o medobčinskih zvezah,« pravi Serracchianijeva, po kateri so spojitve med občinami kulturno, a hkrati tudi finančno vprašanje. Kaj pa odbori, ki nasprotujejo združitvi? »Tu se ne moremo deliti na dobre in slabe, vendar ni sprejemljivo, da nekateri napovedujejo absurdne stvari, kot na primer to, da bo prišlo do ukinitve prostovoljnih združenj,« zaključuje Serracchianijeva. / Primorshi GORIŠKA Sobota, 28. maja 2016 15 nova gorica - Jutri se začenja kopalna sezona na mestnem kopališču Cene rahlo dvignili Z odprtjem letnega bazena so v Novi Gorici letos nekoliko pohiteli: za kopalce ga odpirajo že jutri ob 9. uri, kar je približno dva tedna prej kot lani oziroma najbolj zgodaj doslej. »Ta konec tedna se napoveduje lepo vreme, z zgodnejšim odprtjem pa obenem podaljšamo kopalno sezono in tako damo več priložnosti za vadbo domačemu vaterpolo klubu,« razloge za letošnje zgodnje odpiranje pojasnjuje Uroš Jug, direktor novogori-škega športnega zavoda. Prvi dan kopalne sezone bodo vse obiskovalce kopališča, ki bodo plačali vstopnino, nagradili z brezplačno vstopnico. Po nekaj letih se z letošnjo sezono spreminjajo cene vstopnic. Najmlajši otroci imajo še vedno brezplačen vstop, za starostno skupino od 3 do 7 let pa cena ostaja enaka lanski: 2,5 evra. Za 50 centov pa so dvignili cene vstopnic za naslednje starostne skupine: mladina do 18. leta bo po novem za kopanje odštela 3,5, odrasli pa 5 evrov. Za popoldansko kopanje bo treba plačati tri evre in pol. »Kljub povišanju cen smo še vedno med najcenejšimi v Sloveniji,« zagotavlja Jug in dodaja, da cen vstopnine niso spreminjali že nekaj let, v tem času pa se je dvignil DDV, strošek dela, komunalnih storitev ... »Skratka, sledili smo stroškom,« pojasnjuje direktor. Kopališče bo med 29. majem in 24. junijem od ponedeljka do petka odprto med 13. in 18. uro, na nočno kopanje pa bodo obiskovalce sprejeli med 20. in 22. uro. Ob vikendih bo kopališče odprto od 9. do 19. ure. 25. junija bo kopališče zaprto zaradi 9. tradicionalnega plavalnega mitinga Pokal Goriške 2016. V času šolskih počitnic, med 26. junijem in 1. septembrom pa bo kopališče za obiskovalce med tednom odprto od 10. do 18. ure, ob vikendih pa od 9. do 19. ure. Urnik nočnega kopanja ostaja enak. Bazen je od 15. junija do konca julija v jutranjih in popoldanskih urah, ko je za obiskovalce zaprt, že zaseden z domačimi in tujimi športnimi ekipami, ki v Novo Gorico rade prihajajo na treninge. »K nam jih pritegnejo ugodna klima, ugodna cena in čista voda. Med plavalci naš bazen velja za hitrega, se pravi, da se v njem lahko dosega dobre rezultate... Nekatere ekipe so pri nas termine rezervirale že lani,«pravi Jug. Razen vsakoletnih vzdrževalnih del, letos novih investicij v bazenskem pieris - Včeraj so ga predali namenu Večja varnost z novim krožiščem V Pierisu so včeraj uradno predali namenu novo krožišče, ki so ga zgradili med pokrajinsko cesto št. 12 in Ulico Oberdan, hkrati je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta podpisal sklep, ki petim tamkajšnjim družinam omogoča, da ohranijo dosedanji vhod v svoje hiše, pred katerimi so zgradili kolesarsko stezo. Med stanovalci ene izmed omenjenih hiš je tudi Monica Toncich, ki je slepa, zaradi česar je zanjo še toliko bolj pomembno, da je izhod iz stanovanj a toliko bližji poslopju. »Ko storimo napako, jo skušamo popraviti. O krožišču lahko rečem, da bo nedvomno prispevalo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu,« je na odprtju poudaril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo je izrazil tudi župan občine San Pier Claudio Bignolin. Za načrt in gradnjo krožišča Predaja namenu novega krožišča bonaventura je poskrbela pokrajina; naložba je vredna 350.000 evrov, 300.000 evrov je pokrajinskih sredstev, ostali del zneska je dala na razpolago občina San Pier. »Na pokrajinskih cestah smo v bistvu zgradili vsa krožišča, ki so bila potrebna, da bi zagotovili večjo varnost. Zadnje krožišče bomo zgradili med Redipuljo in novim avtocestnim odsekom v Ronkah, nared bo pred koncem poletja,« pravi Enrico Gherghetta, ki namerava speljati do konca še nekaj načrtov, preden bo pokrajina ukinjena. 26. junija bodo predali namenu nov odsek kolesarske steze pri Gradežu, 600.000 evrov bo šlo za krožišče pri nekdanji tovarni Detroit v Ronkah, 400.000 evrov bodo vložili v postavitev fotovol-taičnih panelov na strehe štaran-canskega zavoda Einaudi, goriškega zavoda Galilei in gradeške hotelirske šole. Dvojezično obvestilo (levo); bazen (desno) foto k. m. kompleksu ne bo. Sprememba bo le v tem, da so letos namestili koše za ločeno zbiranje odpadkov. Tudi letos bo organizirana možnost izposoje knjig. Obiskovalcem je v prosto uporabo na voljo okoli 30 senčnikov, sicer pa se lahko pred soncem umaknejo pod platnene tende, naravne sence pa na novogoriškem bazenu ni. Na novogoriškem kopališču so lani zabeležili rekorden obisk: 37.000 kopalcev. Po besedah direktorja 50 odstotkov kopalcev prihaja iz Italije, zato so že lani nekaj navodil izobesili tudi v italijanščini. Katja Munih Mednarodni Brda cup Jutri bo na Dobrovem v Goriških Brdih potekal 3. Brda cup turnir. Ta mednarodni športni praznik pomeni uvod v pestro dogajanje tudi za prihodnji konec tedna, ko se bo odvijalo več spremljevalnih prireditev letošnjega jubilejnega 50. praznika češenj v Goriških Brdih. Danes bo na Dobrovem torej ves dan potekal malonogometni turnir, organizatorji pričakujejo udeležence iz Slovenije in Italije. Ob poldan bo na vrsti košarkarski turnir, zvečer pa bo občinstvo bržkone pritegnila dobrodelna tekma zvezd. Nastopili bosta ekipi Gušto (Ena žlahtna štorija) & friends proti ekipi Franc Mužič (briški župan & friends). Sledil bo malonogometni turnir. Organizatorji obljubljajo še predvajanje finala lige prvakov ter koncert glasbene skupine Kriza 'n' tema in nastop DJ Torte. (km) Vinarji odpirajo kleti Po celi deželi bodo danes in jutri številni vinarji odprli svoje kleti obiskovalcem v okviru prireditve »Cantine aperte«. Na Goriškem sodelujejo gostilni Koršič v Števerja-nu in Pri Mirkotu v Grojni ter vinarska podjetja Villa Russiz v Ko-privnem, Terra & Vini v Bračanu, Crastin, Sgubin in SanfHelena v Dolenjah, Borgo Conventi in Te-nuta Villanova v Fari, Fiegl na Oslavju, Baroni Codelli v Mošu, Puiatti v Romansu, Blasig v Ronkah, Castelvecchio v Zagraju, I feudi di Romans v Škocjanu, Alessio Kom-janc na Jazbinah ter Draga - Miklus, Granuar, Humar, Ivan Vogrič in Muzic v Števerjanu. Danes je kleti mogoče obiskati le z rezervacijo, jutri pa so odprte med 10. in 18. uro. štandrež - Praznik špargljev se nadaljuje danes in jutri Še dvakrat praznično Prejšnji teden so odprli razstavo in prisluhnili pevskim zborom - Jutri folklora in gledališče Zbor osnovne šole Fran Erjavec med nastopom (zgoraj); razstava del Ede Miklus (levo); poleg špargljev so na voljo tudi jedi na žaru (desno) bumbaca, s.b. V Štandrežu bo še danes in jutri Praznik špargljev, ki ga prireja domače prosvetno društvo s pokroviteljstvom ZSKP. Prejšnji konec tedna so v župnijski dvorani odprli razstavo umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus, po sobotnem otroškem ex-temporeju so nedeljski program oblikovali štandreški župnijski otroški zbor, mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe in zbor osnovne šole Fran Erjavec. Danes ob 20.30 bo ples z ansamblom Souvenir; jutri ob 19. uri bo nastopila folklorna skupina Santa Gorizia, sledilo bo ex-tem-poreja. Zatem bodo člani dramske skupine prosvetnega društva Štandrež uprizorili komedijo Trim steza. Praznik se bo sklenil s plesom ob zvokih ansambla Hram. 1 6 Sobota, 28. maja 2016 GORIŠKA Primorski gorica - Lani so ga v goriški pokrajini zbrali 365 ton Odpadno motorno olje oddajmo zbirnim centrom Ovadila obrekovalce ki Ji Nadia Fantini, hčerka pokojnega partizanskega poveljnika Maria Fantinija - Sassa, je ovadila zaradi obrekovanja odgovorne za medijsko linčanje, ki ga je bil v zadnjih mesecih deležen njen oče. Mariu Fantiniju so pripisali odgovornost za domnevne pokole in fojbe, vendar brez pravih dokazov. Fan-tinijeva napoveduje, da bo ovadila vse tiste, ki bodo vztrajali pri obrekovanju. Knjižna novost »Če doma zamenjamo motorno olje svojemu avtomobilu, ga moramo nato oddati zbirnim centrom in ekološkim otokom, kjer imajo za to namenjene posode. Nikakor ga ne smemo iz-liti v naravno okolje, saj štirje kilogrami odpadnega motornega olja onesnažijo vodno površino, veliko kot nogometno igrišče.« Tako poudarja Alberto Hermanin, ki je včeraj obiskal Gorico v okviru potujoče informativne kampanje za reciklažo odpadnega motornega olja CircOLIamo. Med postankom v spominskem parku sta skupaj s Hermaninom o pravilnem recikliranju motornega olja spregovorila pokrajinska podpredsednica Mara Čer-nic in občinski odbornik Francesco Del Sordi. V goriški pokrajini so lani namenili recikliranju 365 ton motornega olja, v celi Furlaniji Julijski krajini se ga je nabralo 3995 ton. »V goriški pokrajini smo dosegli zelo dober rezultat, ki ga je treba uokviriti v prizadevanja za zvišanje količine odpadkov, namenjenih recikliranju; sedaj smo pri 65 odstotkih,« je poudarila Černičeva. Da si tudi občina prizadeva za dvig okoljske zavesti svojih občanov, je pristavil Del Sordi. »Goriški občani lahko svoje motorno olje nosijo v zbirni center za odpadke v Gregorčičevi ulici. V centru za zbiranje odpadkov lahko pustijo tudi posodo, v kateri je bilo olje; če je plastična, naj jo vržejo med indiferencirane odpadke, če je kovinska, pa med železnino. Leta 2014 smo na občinski ravni zbrali 3350 kilogramov motornega olja, lani smo se približali 3500 kilogramov,« je pojasnil občinski odbornik. Konzorcij za odpadno olje COOU koordinira delovanje 73 zasebnih podjetij in štirih tovarn, v katerih reciklirajo olje, tako da je zatem spet uporabno. Lani so v celi Italiji skupno zbrali 167.000 ton motornega olja, kar predstavlja skoraj 100 odstotkov razpoložljivega odpadnega olja. »Z opravljenim delom smo zadovoljni, čeprav ciljamo na 100-odstotno kritje. Zaradi tega smo se odločili za informativno kampanjo, med katero bomo obiskali vsa glavna mesta italijanskih pokrajin,« pravi Her-manin in poudarja, da pri zbiranju odpadnega motornega olja potrebujejo pomoč krajevnih uprav, ki so pristojne za odpiranje in upravljanje zbirnih centrov. Konzorcij COOU so ustanovili leta 1984. Doslej je zbral 2,3 milijarde kubičnih metrov motornega olja. V tridesetih letih so preprečili porabo 6,4 ton Štirje kilogrami odpadnega motornega olja onesnažijo vodno površino, kije velika kot nogometno igrišče novega motornega olja, po njihovi zaslugi ni šlo v ozračje 1,1 milijona ton plina CO2. Konzorcij ima tudi svojo zeleno številko 800-863-048 in spletno stran www.coou.it, kjer so na voljo informacije o pravilnem recikliranju motornega olja, ki povzroči izredno škodo, če ga izlijemo v naravno okolje. (dr) Pokrajinska podpredsednica Mara Černic in občinski odbornik Francesco Del Sordi označujeta na zemljevidu, da so člani konzorcija za odpadno olje obiskali tudi Gorico foto l.f. štandrež - Pri nekdanjem mejnem prehodu Aretirali 40-letnega tatu Mejni policisti so tudi s pomočjo prstnih odtisov ugotovili njegovo identiteto - Obsojen je bil na triletno zaporno kazen Policisti med preverjanjem dokumentov foto g.k. Policisti goriške mejne policije so aretirali 40-letnega romunskega državljana, za katerega so rimske in beneške sodne oblasti lani izdale zaporni nalog. C.F. se je v četrtek peljal iz Gorice proti Sloveniji, pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu pa so avtomobil z bolgarsko registracijo, v katerem sta ob njem sedela še dva sodržavljana, ustavili policisti. Po pregledu dokumentov in naknadnem preverjanju - tudi s pomočjo prstnih odtisov -, so policisti ugotovili, da je bil C.F. obsojen na tri leta in enajst dni zaporne kazni zaradi številnih kaznivih dejanj - od tatvin in ropov do uporabe lažne identitete -, ki jih je zakrivil v različnih mestih severne in srednje Italije. Moškega so policisti odpeljali v goriški zapor. V knjigarni Ubik na Drevoredu San Marco v Tržiču bo danes ob 20.30 predstavitev knjige »Da domani mi muovo«, ki sta jo napisala Roberto Travan in Annalisa Dorbolo. Navzoči bodo tudi tržiška županja Silvia Altran, občinska odbornica Pao-la Benes, zdravnik Michele Luise in deželni predsednik CONI Giorgio Brandolin. Voden ogled in koncert Na Gradini bo danes ob 19. uri koncert glasbene skupine I Salici. Že ob 17.30 bo brezplačen voden ogled rezervata Do-berdobskega in Prelosnega jezera. Sprehod po Krasu Združenje Curiosi per natura prireja jutri med 9.30 in 13.30 sprehod med Martin-ščino in Debelo grižo. Start bo na trgu z vodometom v Martinščini, obvezna je rezervacija na telefonski številki 340-5569374. Obuti maček se vrača V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 20. uri ponovitev muzikla »Obuti maček«. Nastopila bo gledališka skupina O'Klapa. «VV • IV Čiščenje plaze V Fossalonu bodo danes čistili plažo; udeleženci se lahko prijavijo na telefonski številki 328-3648063. Jutri pa bo na vrsti čiščenje morskega dna pred Gradežem, ki je namenjeno potapljačem. Zaščita izliva Soče Izliv reke Soče je bil vključen na seznam zaščitenih območij RAMSAR. Danes od 9.30 bo na otoku Cona posvet, govorili bodo o zaščiti mokrišč. Pater Pino Puglisi V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.45 gledališka predstava Marije Rosari-je De Vitis Piemonti »Padre Pino Puglisi« v priredbi goriške skupine Attori senza confini. Večer prireja ustanova Pro Loco iz Gorice. gorica - Na festivalu eStoria je bilo eno izmed srečanj posvečeno glasbi Rock še zdaleč ni mrtev Glasbene zvrsti so odraz družbenih sprememb - V sedemdesetih letih so se glasbeniki izrekali proti vojni Zgodovini rock glasbe je bilo posvečeno eno izmed srečanj, ki so jih prejšnji konec tedna priredili v sklopu goriškega zgodovinskega festivala eStoria. Na njem so našteli okrog 450 udeležencev, med katerimi je prevladovala višješolska mladina, saj je soorganizator srečanja bila dijaška pokrajinska konzulta. Rokovsko dopoldne v Herodotovem šotoru je bilo posvečeno »zasužnjenim« z glasbo. Poldrugo uro dolgo predavanje je vodil poznavalec glasbenih tokov in tudi sam glasbenik Gabriele Medeot iz Tržiča. Na predstavitveni zgibanki predavanja je bilo zapisano, da gre za potovanje skozi čas med miti in legendami rocka, za spoznavanje dogodkov, ki so vplivali na zgodovinske, družbene in kulturne spremembe v obdobju tridesetih let. Predvsem je bilo poudarjeno, kako je glasba odigrala vlogo ogledala v vseh družbenih spremembah. Na dopadljiv in na zanimiv način se je predavatelj sprehodil skozi obdobje od začetka sedemdesetih pa do konca devetdesetih let, ko se je na svetu dogajalo marsikaj prijetnega in neprijetnega. Sedemdeseta leta so zaznamovala vojna v Vietnamu, vojna med Izraelom in arabskimi državami, kriza nafte, spopadi na Severnem Irskem... Glasbeni tokovi so vsemu temu sledili, tako da so se v rock glasbi pojavljali znaki upora proti vojni, proti nasilju, proti netilcem spopadov. Predavatelj se je podrobneje pomudil pri ansamblih tistega časa, kot so bili Black Sabbath, Ac/Dc, Pink Floyd, Queen, Sex Pistols... Pri tem je na velikem ekranu predvajal tudi nekaj utrinkov takratnih rock koncertov. Tudi osemdeseta leta so bila bogata z dogodki. Leta 1982 je izbruhnila kratka vojna za Falklande, kasneje je prišlo do Černobilske jedrske katastrofe, nato trg Tienanmen v kitaj -skem Pekingu, pa padec berlinskega zidu. Bila so to leta, ko je rock glasba suvereno vstopila v namenske TV programe, pa tudi tehnologija je mo- čno posegla v produkcijo glasbe. V tistem času so na glasbeni sceni prevladovali Dire Straits, Metallica, Iron Maiden, Bon Jovi, Spandau Ballet. Glasba je vedno odraz družbe. To je predavatelj poudaril tudi med predstavitvijo svetovne rock scene v devetdesetih let. Tudi tisto desetletje je bilo prežeto s hudimi vojnimi tragedijami. Krvavo je razpadala Jugoslavija, zgodila se je iraška zasedba Kuvajta, ameriški posegi v Panami in v Iraku, pa spopadi med ruskimi četami in uporniki v Čečeniji. V glasbi je nastopilo rahlo zatišje, kar ne pomeni, da so usahnile rokovske zvrsti. Ansamblov in pevcev je bilo še vedno dosti, vendar nihče med njimi ni posebno izstopal. Tisti čas je vseeno rodil kar vidne predstavnike rocka, kot so bili Nirvana, Guns'N'Roses, REM, Take That, Spice Girls in še kaj. Skratka, rock in druge glasbene zvrsti so vedno spremljale svetovna dogajanja in so nase tako ali drugače vezale sleherno generacijo. (vip) Srečanje o rock glasbi bumbaca / Primorshi GORIŠKA Sobota, 28. maja 2016 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCA-NU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Razstave Gledališče NA GRADU KROMBERK bo do 15. septembra na ogled razstava »Mednarodna Mail Art nagrada« na temo smeti. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled umetniška instalacija »A ta-vola con Balla - La sala da pranzo di Giacomo Balla«; do 31. decembra, ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00. V MIRNU: občina Miren - Kostanjevica, KS Miren, Čevljarsko društvo Miren, KD Stanko Vuk Miren - Oreho-vlje prirejajo razstavo o zadružništvu v spomin na mirenske begunce v Zgornji Savinjski dolini 1915-1919 »Pozdravljeno zlato jutranje solnce!«, ki je odprta vsako soboto in nedeljo v maju 10.00-12.00, 15.00-19.00. Možen je tudi ogled Čevljarskega muzeja. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino so na ogled novi vsebinski sklopi z naslovom »Herbarij v muzeju«, »Mare nostrum«, »Ptice in ribe«, »Dvoživke in plazilci«, »Minerali in kamnine«, »Entomologija« in »Projekt Kalvarij«. Organizira naravoslovno združenje Alvise Comel; na ogled ob torkih in petkih 10.00-18.00. Po tel. 0481392269 ali na associazionenaturali-sti.comel@gmail.com sprejemajo najave za voden obisk, po želji zagotovijo tudi vodstvo v slovenskem jeziku; vstop prost. V GORICI: v Taverni al Museo je na ogled skupinska razstava »Grad75« članov Fotokluba Skupina75; do 30. junija, informacije na info@skupi-na75.it. V GORICI: v galeriji A. Kosič v Rašte-lu 5/7 (vhod skozi trgovino obutve) je na ogled razstava del s 23. mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija odprta za umetnost 2015« na Sinjem vrhu; do 31. maja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju je na ogled razstava »La Presa di Gorizia - Il centenario 1916-2016«; do 30. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30 in od torka do nedelje 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-535146. V GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 67 je na ogled razstava italijanskih, furlanskih in slovenskih likovnikov iz dežele FJK, ki so ustvarjali v obdobju 1920-1970; do danes, 28. maja, 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma je na ogled razstava slikarja Sandra Gagliardija; do petka, 3. junija, od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 in med prireditvami. V GORICI: na Travniku v Hiši filma v dvorani Kinemaxa je na ogled razstava »Silent spaces« umetnika Roberta Duseja; do 19. junija, informacije po tel. 0481-81186 (Studiofaga-nel), 0481-530263 (Kinemax). V GORICI: v baru Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 je na ogled fotografska razstava Armanda Ro-gantinija »Živali med Prvo svetovno vojno«; do 21. junija vsak dan 6.0024.00; informacije po tel. 0481391418. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD ~M Koncerti V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 28. maja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Paš-jon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. 9 Šolske vesti WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA odpira svoja vrata v Bukovici v septembru 2016. Prvi razred bo začela obiskovati prva generacija učencev, ki prihajajo iz različnih občin od Ajdovščine do Nove Gorice, pa tudi iz zamejstva; informacije in prijave do zapolnitve mest po tel. 00386-40438312 (Tadeja), 3477300222 (Michela), waldorfso-la.go@gmail.com. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v torek, 31. maja, od 15. do 17. ure v Gorici v Hotelu Best Western Gorizia Palace (na Korzu Italia 63). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole, triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznati učno osebje in pridobiti informacije o izobraževalni ponudbi za š.l. 2016/17. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videode-lavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinskidom@libe-ro.it, www.mladinskidom.it. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST sporoča, da bodo informativni dnevi potekali od torka, 31. maja, do četrtka, 2. junija, v palači Alvarez, Ul. Armando Diaz 5 v Gorici; www.vsu.ung.si. KAJAK KAMP od 4., do 8. julija: tečaj kajakaštva za fante in dekleta od 10. do 14. leta prireja Dijaški dom v sodelovanju s kajak klubom Soške elektrarne. Prevoz iz Doberdoba in So-vodenj; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. PIKIN KAMP od 4., do 15. julija in od 22. avgusta do 9. septembra: kamp lu-doteke Pikanogavičke za otroke od 4. do 6. leta: angleščina, ustvarjalne dejavnosti, slaščičarska in kuharska delavnica, dejavnosti za razvijanje jezikovnih kompetenc, številne ekskurzije; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU od 13. junija do 15. julija: znanstveni (tečaj robotike), jezikovni kamp (tečaji angleščine), muzikal kamp (gledališče, glasba, ples), »English in Ac-tion« (košarka in angleščina); od 6. do 14. leta, dva urnika (do 13. ure ali do 15.30). Vsak teden ekskurzije in izleti. Popusti za brate in sestre. Prevoz iz Doberdoba in Sovodenj; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO v Dijaškem domu: od 22. avgusta do 9. septembra. Ponavljanje in utrjevanje učne snovi, lekcije, poseben program za učence, ki bodo obiskovali 1. r. OŠ ter za učence, ki bodo obiskovali 1. r. NSŠ; vpisnine po tel. 0481533495; www.dijaskidom.it. M Izleti KOČEVSKI ROG: v okviru »Srečanj pod lipami« prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič v soboto, 4. junija, obisk maše in spominske svečanosti v Kočevskem rogu. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uri s postankom pri Fernetičih ob 7.45 in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo, popoldne bo potekal obisk Marijanskega svetišča Za-plaz, ki je glavna romarska točka Novomeške škofije; informacije in prijave v uradu KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. PROMOTURISMO FVG prireja vodene oglede mesta Gorica v sobotah: danes, 28. maja, 11. junija, 9., 23. in 30. julija, 13., 20. in 27. avgusta ter 3., 10., 17. in 24. septembra ob 15.30 s startom pred sedežem PromoTurismoFVG na Korzu Italia 9 v Gorici; nujna najava po tel. 0481-535764, info.gori-zia@promoturismo.fvg.it. SPDG organizira v nedeljo, 29. maja, izlet na Veliko Babo (2016m); informacije in obvezna prijava po tel. 3493887180 (Gabrijel). SPDG prireja danes, 28. maja, v okviru pobude Monte Grappa Bike Day, podvig na Monte Grappa; informacije in obvezna prijava po tel. 392-3995034 (Igor). 1. NORDIJSKA HOJA PO GORIŠKEM KRASU bo v nedeljo, 29. maja, z zbirališčem na Vrhu pred Kulturnim centrom Danica ob 9. uri. Dolga proga pribl. 9 km in krajša 7 km. Prijave po tel. 320-4109538 (Rudi - v večernih urah), kdsovodnje@gmail.com. Vabljeni vsi ljubitelji hoje. Pobuda v organizaciji Pokrajine Gorica z UIST s sodelovanjem KD Sovodnje in KŠD Danica. BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571. POHOD med Solkanom in Gorico po levem bregu Soče, na severnem predelu Gorice. Zbirališče bo v nedeljo, 29. maja, ob 9. uri v parkirišču pri Pevmskem mostu. Pohod bo vodil Pierpaolo Mer-luzzi. Priporočana primerna obutev; informacije gorizia@legambiente.it. UPOKOJENCI DOBERDOB sporočajo udeležencem izleta v Opatijo in z ladjo, da bo 18. junija avtobus odpeljal po urniku: iz Gabrij na glavni cesti ob 5.45; z Doberdoba ob 6.00; iz Ronk (pizzeria Al Gambero) ob 6.10; iz Šti-vana ob 6.20; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). uk Kino V CERKVI SV. MARIJE V FOLJANU bo danes, 28. maja, ob 20.30 koncert »Classic & Swing«, nastopa Harmoniebrass Quartet (Diego Cal in Luca Del Ben - trobenta, Andrea Piergen-tili in Lorenzo Tommasini - pozavna). Vstop prost; informacije po tel. 0481489051, melogramma@gmail.com. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo danes, 28. maja, ob 20. uri zborovski koncert »Una Regione co-rale« v sklopu projekta »Trasparenze«. Sodelovali bodo Pevski zbor iz Gradišča, Aesontium iz Špetra ob Soči in Polymnia iz Turjaka. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 31. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert Se-bastjana Grega (kitara) in Nike Hribar (flavta); sledil bo koncert Tadeje Kralj (harfa); vstop prost. »SNOVANJA 2016«: v Devinski podružnici SCGV Emil Komel na sedežu de-vinskih zborov bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri otroška glasbena pravljica »Mišji koncert« (Lucrezia Bolgaro in Marjo Fei-ning). V sodelovanju z OPZ Ladjica. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici, drevored XX. septembra 85: v nedeljo, 5. junija, bo ob 17. uri »Jubilejni koncert« ob 50-letnici Moškega pevskega zbora Mirko Filej; informacije po tel. 0481-531445. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 15.40 - 18.00 - 20.10 -22.00 »Julieta«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.00 »La pazza gioia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 15.00 - 17.45 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 3: 15.20 - 17.15 - 20.15 -22.10 »Julieta«. Dvorana 4: 16.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.00 - 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 15.45 »Il regno di Wuba«; 17.40 - 20.10 - 22.10 »La pazza gioia«. Ü3 Obvestila ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mi-nivolleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 15.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Danes, 28. maja, ob 15.15 srečanje »Le api, sentinelle dell'eco-sistema«, spregovorila bosta Alvise Riccato in Roberta Cumin; informacije in rezervacije po tel. 0481537111, viatori@fondazionecarigo.it, www.aglv.org; vstop prost. AŠZ DOM obvešča, da bo zaključna akademija v torek, 31. maja, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopali bodo otroci športnega vrtca, mikrobasketa, minibasketa in skupina Cheerleadinga ŠZ Dom. KNJIŽNI FESTIVAL »MESTO KNJIGE« na Bevkovem trgu v Novi Gorici se bo odvijal od torka, 31. maja, do petka, 3. junija, od 10. do 22. ure; www.mestoknjige.si. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta do torka, 31. maja, zaradi selitve na nov sedež na Prvomajski ul. 42 (Butkovičeva hiša). OBČINA DOBERDOB sporoča, da v petek, 3. junija, bodo uradi za javnost zaprti. Za prijave smrti v občini po tel. 348-7795064. JUS VRH v sodelovanju s KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Braj-da prireja čistilno akcijo dveh parcel (ob cesti v bližini Large ter ob vhodu v vas iz Šmartna). Zbirališče v soboto, 4. junija, ob 8. uri pred Kulturnim društvom Danica. Prinesite ustrezno orodje in se številno udeležite. V primeru bo delo ostalo nedokončano se bo akcija nadaljevala v soboto, 11. junija, ob 8. uri pred KD Danica. V ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal. ŠTABEACH 2016 - 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do 1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandrežu na Pilošču na igrišču Kulturnega doma A. Budal. Vabljeni vsi aktivni športniki in športni navdušenci. V organizaciji KD Oton Župančič. BRIŠKA POROKA 2016 in Poročni sejem bosta potekala v soboto, 18. junija, v Šmartnem v sklopu Praznika češenj; www.brda.si. 35. IZVEDBA FILMSKEGA FESTIVALA Sergio Amidei se bo odvijala od 14. do 20. julija v Gorici v Hiši Filma na Travniku in v parku dvorca Coro-nini Cronberg; www.amidei.com. H Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) predavanje otorinolaringologa Alojza Zorna o problemih naglušnosti. »BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu bo danes, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev danes, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol iz Prva-čine in Kras iz Doberdoba ter mažo-retni skupini iz Prvačine in Doberdoba. IN/VISIBLE CITIES V RAŠTELU: v nekdanji Krainerjevi železnini je na ogled 48 umetniških instalacij v znamenju posledic potresa v Furlaniji leta 1976; do nedelje, 29. maja. NA GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 29. maja, od 9. do 16. ure likovno ustvarjanje v parku »Ex-tempore Kromberk«; ob 11. uri gledališka predstava za otroke »Mogoče stare koze ni doma?« (Emil Aberšek); ob 18. uri Regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti »Ohridski biseri«; informacije po tel. 00386-53351850. ODDAJA NA RADIU TSA »Mitja Volčič: pogled protagonista«, intervjuji novinarke Beti Tomsič z Mitjo Volčičem bodo na sporedu vsak ponedeljek od 30. maja do 20. junija ob 18. uri s ponovitvijo ob torkih ob 10.10. SREČANJE POD LIPAMI - javna radijska oddaja »Praznujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Višarjami in Ljubljano« bo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične republike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji prehojeni poti v luči takratnih pričakovanj in kako naprej v prihodnje bodo spregovorili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn. Pogovor bo vodil časnikar Tone Gorjup. MUZEJSKI TORKOV VEČER v okviru Mesta knjige bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici 31. maja ob 20. uri s predavanjem Marine Lukšič Hacin »Selitvena dinamika slovenskega okolja -odhajanja, prihajanja, beg, vračanja«, sledila bo predstavitev razstavnih projektov. ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata v torek, 31. maja, ob 15. uri družabnost s tombolo na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici; informacije po tel. 0481-53321, 531666, 534516. Pogrebi DANES V GORICI: 9.15, Sergio Zucc-hero (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.00) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču; 11.00, Dora Schiff por. Stacul (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v cerkvi v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Maria Crosta vd. Toros (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Vanda Collaucig vd. Brumat (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Walter Bor-tolutti (iz kapelice pokopališča ob 9.50) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. r POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD 18 Sobota, 28. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji bardo - Pobuda Zveze slovenskih kulturnih društev Mladi so odkrivali kulturno dediščino Terske doline Domače narečje je nekakšen živ muzej slovenskega jezika BARDO - Območje Terskih dolin se nahaja v osrednjem delu loka Julijskih Predalp v porečju reke Ter. Na jugu sega do zadnjih naselij videmskega območja, na vzhodu se vzpenja vzdolž Na-diške doline in nato oriše mejo med Italijo in Slovenijo, na severu pa z gorsko verigo Mužcev meji na Rezijo in na zahodu z območjem Gumina. Tako kot v sosednjih območjih Benečije oz. Beneške Slovenije je tudi tu prisotna skupnost, ki ima lastno jezikovno in kulturno identiteto, njeni pripadniki pa govorijo slovensko tersko narečje. Najbolj zahodni Slovenci so torej ti, ki živijo ob Teru. Tersko narečje (ali terščina) je nekakšen živ muzej slovenskega jezika, ki ga je raziskoval in zapisal tudi tržaški profesor Pavle Merku. Zveza slovenskih kulturnih društev je s prispevkom Dežele (Servizio volon-tariato e lingue minoritarie v okviru projekta "Mladi & kultura & društva & socialna promocija) priredila enodnevni laboratorij s spoznavanjem slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk skozi prostovoljstvo in aktivnosti mladih v društvih danes, v sklopu katerega se nas je več mladih iz tržaške in goriške pokrajine udeležilo ekskurzije v Terske doline. Poleg Danijela Malalana, ki je vodil ekskurzijo, nas je pri obiskih spremljala tudi domačinka Luisa Cher, ki je zaposlena pri kulturnem društvu Ivan Trin-ko in ki nam je predstavila tamkajšnje kraje in delovanje društva. Najprej smo se odpeljali v vas Za-varh, ki slovi po turistični atraktivnosti bogatega podzemnega sveta in Zavarških jam. V spremstvu italijanskega vodiča, ki nas je nagovoril tudi v slovenščini, smo si ogledali Novo jamo, ki jo sestavljajo izmenični sloji prevladujoče flišne kamninske sestave in apnenca. Po izhodu iz Udeleženke in udeleženci izleta ZSKD v Terski dolini so si ogledali tudi etnografski muzej v Bardu Slovenci Terske doline ne poznajo slovenskega knjižnega jezika, saj slovenskih ali dvojezičnih šol nimajo. Ravno zato so v šolah poskušali uvesti tečaje slovenščine, a jih je šolsko vodstvo že po nekaj lekcijah ukinilo, češ da se v šoli ne sme uporabljati slovenskega jezika. Viljem Černo in Luisa Cher pa vodita tečaje slovenščine za odrasle v Bardu in na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Čenti, ki je slovensko ime mesta Tar-cento. Protislovenska propaganda je imela na Slovence v Terski dolini tak vpliv, da so slovenski jezik že od malih nog čutili kot manjvrednega, otroke pa so že sami starši opozarjali naj se v javnosti ali izven domače vasi ne pogovarjajo v domačem narečju. Oblasti so ljudi iz doline prepričevale, da to, kar govorijo, ni slovensko jame nas je gospa Luisa popeljala do vaške cerkve, od koder se razprostira lep razgled na vse okoliške gore in vas Bardo. V cerkvi, ki je bila zgrajena po potresu leta 1976, lahko vidimo križev pot z napisi v domačem narečju. V veliko pomoč jim je bil domači župnik Renzo Calligaro, ki je pred štiridesetimi leti prišel v Zavarh. Ne glede na to, da je po rodu Furlan, je v sedemdesetih letih dopustil, da zbor na koru poje tudi v slovenščini. Zaradi tega je prejel tudi nekaj grozilnih anonimk in je moral na zagovor k videmskemu nadškofu. Slovensko besedo je povrnil tako v cerkev v Zavarhu kot v Bardo, kjer so izdali tudi tri knjige v terskem narečju. Od leta 1997 pa v zavarški cerkvici gostijo tudi koncerte revije Primorska poje. narečje, ampak nekaj drugega, saj uporabljajo tudi veliko furlanskih besed. Zato tudi sami domačini pravijo da govorijo "po našin, še vedno pa jih bo malo reklo, da je to slovensko narečje. Nekateri so se kljub vsemu že v šestdesetih letih hodili šolat v Dijaški dom v Gorico, zaradi česar so jih potem Italijani doma obrekovali ali jih celo zapostavljali pri maši. V zadnjih letih se je stanje k sreči zelo spremenilo in izboljšalo. Do take mere, da so zdaj starši otrok bard-ske občine zahtevali ustanovitev dvojezične šole. Sledil je obisk delavnice Marca Ter-novca, tržaškega Slovenca, ki v naselju Viškorša v Tipajski občini ročno izdeluje renesančne in baročne viole da gamba. Predstavil nam je ves proces izdelo- vanja, ki se ga je naučil kot samouk. Za izdelavo ene same viole da gamba potrebuje približno dva meseca časa, delo pa zahteva veliko mero natančnosti. Godala izdeluje po naročilu, te pa prejema iz najrazličnejših koncev sveta. Preizkusil se je še v izdelavi lire da gamba (liro-ne), dokončuje pa tudi svoj prvi čembalo. Za konec nam je Rika Murata, Mar-cova žena, zaigrala skladbi nemškega skladatelja Abela. Marco Ternovec je od leta 2013 tudi predsednik KD in MePZ Naše vasi iz Tipane. Izrazil je ogorčenje nad dejstvom, da oblasti v uradnih zapisih in pismih večkrat uporabljajo hrvaščino namesto slovenščine. Pot nas je nato vodila še v vas Bardo, kjer smo si ogledali cerkev in etnografski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1973 na pobudo skupine kulturnih de- slovenija Na obzorju konec stavke policistov? LJUBLJANA - Vladna pogajalska skupina in pogajalska skupina sindikatov v policiji sta na včerajšnjih pogajanjih pol leta po začetku stavke uskladili vsebino stavkovnega sporazuma, so sporočili s slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Če bodo vsebino sporazuma potrdili še vlada in organi sindikatov, se po navedbah ministrstva v kratkem obeta zaključek stavke v policiji. Kot so še sporočili z notranjega ministrstva, bo vladna pogajalska skupina besedilo stavkovnega sporazuma posredovala vladi, sindikata pa svojim ustreznim organom. »Če bodo vse strani potrdile njegovo vsebino, lahko v kratkem pričakujemo parafiranje oziroma podpis sporazuma in s tem zaključek stavke v policiji,« so zapisali na ministrstvu. A po besedah predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča ne drži, da se bo stavka zaključila s podpisom stavkovnega sporazuma, pač pa se bodo le ustavile stavkovne aktivnosti. V sporazumu gre za odpravo anomalij, odpravo podplačanih delovnih mest v policiji ter ureditev prehoda v letu 2018, ko se bo zvišal standard policijskega poklica. Od začetka leta 2018 bo za poklic policista potrebna višja stopnja izobrazbe. lavcev, članov Centra za kulturne raziskave. Muzej, ki je bil nekoč vaška mlekarna, hrani dediščino, ki priča o kulturi in tradiciji tega območja. V njem so razstavljeni stari kmečki in rokodelski predmeti, ogledamo in preberemo pa si lahko tudi posnetke in opise starih navad. V vasi lahko opazimo tudi lesene table z ledinskimi imeni v terskem narečju. Po obisku cerkve, ki velja za najlepšo v okolici in v kateri so se kljub potresu ohranile orgle iz leta 1743, je nastopil čas za odhod. Odšli smo z rahlo grenkim priokusom, saj smo se zavedali, da če je že nam včasih težko, je nekaterim še veliko težje. Žalostno je tudi dejstvo, da vse manj mladih ostaja v Terski dolini, saj iščejo zaposlitev drugod. Martina Jazbec izola Umrl je Silvano Sau IZOLA - V 74. letu starosti je umrl Silvano Sau, dolgoletni voditelj italijanske manjšine v Istri, novinar na RTV Koper-Capodistria, publicist, in politik. Sau je bil rojen v Križu pri Trstu, življenje pa je v glavnem preživel v Izoli. Tam je opravljal tudi vlogo podžupana in bil vsestranski spodbujevalec domačega kulturnega in družbenega življenja. Na koprski televiziji se je povzpel do direktorskega mesta, bil je poslanec v Ljubljani in tudi predsednik tedanje Unije Italijanov iz Istre in Reke. Tudi po upokojitvi je ostajal vpet v družbeno, kulturno in politično življenje Istre in je objavljal publikacije o zgodovini Izole. Leta 2013 je postal tudi častni občan Izole. Sau, ki je zelo dobro poznal tudi slovensko manjšino v Italiji, kjer je imel veliko prijateljev, je bil človek odprtih pogledov in zelo navezan na italijansko kulturo v Istri. V svoji zadnji knjigi opisuje odnose Rima in Ljubljane do Italijanov v Istri oziroma Slovencev v Italiji. Medtem ko je Ljubljana vedno izkazovala veliko pozornost slovenski manjšini, je Rim pogostoma zanemarjal Italijane v Istri, je bil prepričan Sau. južni sudan - Slovenija dela za izpustitev Tomo Križnar pridržan v zaporu LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo RS si prizadeva za čimprejšnjo izpustitev Toma Križnarja iz južnosudanskega zapora in je glede konzularne zaščite naredilo vse potrebno. Kot je v izjavi za medije povedala predstavnica MZZ Jožica Bračun Bokor, je Križnar zadovoljen z razmerami v zaporu. Vodja oddelka za varstvo interesov slovenskih državljanov v tujini, za mednarodno pravno pomoč in legalizacijo na MZZ Bračun Bokorjeva je povedala, da so bili na ministrstvu s priprtjem Križnarja seznanjeni že pred tednom dni, o čemer jih je obvestila njegova soproga. Zunanje ministrstvo je takoj stopilo v stik s slovenskim veleposlaništvo v Kairu, ki je za konzularno zaščito zaprosilo nemško veleposlaništvo v Južnem Sudanu. Križnarja je obiskal nemški diplomat, ki je preveril razmere v zaporu v prestolnici Juba, s katerimi je slovenski aktivist zadovoljen, »kar je za nas zelo pomirjujoče«, je dejala Bračun Bokor-jeva in dodala, da je nemški diplomat pri južnosudanskih oblasteh zaprosil za ponoven obisk v zaporu. Zunanje ministrstvo je južnosudan-skim oblastem posredovalo dve diplomatski noti, v katerih je zaprosilo za čimprejšnjo in čim ugodnejšo rešitev primera. Za zdaj nimajo uradnih informacij, česa je Kri-žnar osumljen, preiskava južnosudanskih oblasti pa je še v teku, je povedala predstavnica MZZ. Križnarju naj bi zasegli snemalne kamere, poleg tega naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za potovanje po tem območju, vendar te informacije niso uradno potrjene, je dejala Bračun Bokorjeva. Na zunanjem ministrstvu so v stalnem stiku s Križnarjevo soprogo in pristojnimi južnosudanskimi oblastmi, o primeru pa sproti obveščajo urad predsednika republike. Za zdaj ne razmišljajo, da bi v Jubo napotili slovenskega diplomata, je še dejala predstavnica MZZ. O Križnarjevem priprtju je bil obveščen tudi premier Miro Cerar. Kot je dejal ob včerajšnjem obisku Luke Koper, si bodo prizadevali narediti vse, da »našemu velikemu ambasadorju miru in humanosti« pomagajo, da ga izpustijo iz zapora in da se čim prej vrne domov. / Primorshi Sobota, 28. maja 2016 19 SLOVENIJA TA TEDEN Da ne bi ob vodi ostali žejni Darja Kocbek Pravico do pitne vode je treba vpisati v slovensko ustavo, so v tem tednu soglasno sklenili člani ustavne komisije državnega zbora. Začetku postopka ne nasprotuje nobena poslanska skupina. Predlog je pripravila strokovna komisija, ki jo vodi nekdanji ustavni sodnik in profesor prava Lojze Ude. Ta predlaga, da bi v 70. a člen ustave zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da vodni viri služijo za prednostno in trajnostno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago. V ustavo bi še zapisali, da oskrbo s pitno vodo država zagotavlja prek neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim. Lojze Ude ob tem pojasnjuje, da ni mogoče izključiti, da bo na vodni vir, ki je namenjen oskrbi prebivalstva, vezana tudi gospodarska dejavnost. Je pa treba v tem primeru zagotoviti, da ima prednost oskrba prebivalcev. Člani ustavne komisije so po poročanju agencije STA v razpravi izpostavili, da bo treba prilagoditi več zakonov, če bo pravica do pitne vode vpisana v ustavo. Zavedajo se tudi drugih težav, med drugim tistih, ki so povezane z že podeljenimi koncesijami za upravljanje z vodnimi viri. Država pa mora biti pripravljena tudi na obrambo pred raznimi pritiski, saj je voda privlačna za trg. Pravica do pitne vode je v Sloveniji skrb od leta 2013, ko so z državljansko pobudo začeli na to opozarjati tudi v drugih državah v Evropi. V Sloveniji je evropsko državljansko pobudo podpisalo 17.546 ljudi. Hkrati je nastala domača Civilna iniciativa za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala več kot 51 tisoč podpisov za vpis pravice do vode v ustavo. Podpise je zbirala predvsem z opozorili, da so domača podjetja, ki polnijo vodo in proizvajajo pijače, v zadnjih letih pokupili tujci. V tuji lasti so proizvajalec mineralne vode in brezalkoholnih pijač Radenska, polnilnica mineralne vode Costella, proizvajalec živil in pijač Droga Kolinska, obe največji pivovarni Pivovarna Laško in Pivovarna Union. Omenjena podjetja črpajo vodo iz 28 vrtin, domača podjetja jih imajo samo deset. Slovenska država je lani podelila 11 novih koncesij za izkoriščanje vode, od tega je le eno dobilo slovensko podjetje (Dana). Po podatkih civilne iniciative v Sloveniji tuja podjetja ustekleničijo štirikrat več vode kot domača. Zgolj z vpisom pravice do vode v ustavo se to ne bo spremenilo. Podjetja, ne glede na to, ali imajo domače ali tuje lastnike, vodnih virov v Sloveniji nimajo v lasti, ker so ti po zakonu last države. Zato od države lahko dobijo le dovoljenje ali koncesijo za njihovo izkoriščanje. Da bi vodne vire obvarovali, so pomembni pogoji, pod katerimi jih je dovoljeno izkoriščati. Glede na trende in ocene o prihodnji rabi vode bo treba določiti, koliko vode največ je dovoljeno načrpati v posameznem letu, da je za prihodnje generacije ne bo zmanjkalo, čeprav je Slovenija danes med državami, ki so najbolj bogate z vodo. Določiti je treba tudi jasna pravila za upravljanje in izkoriščanje vodnih virov. Brez jasnih pravil, ki bodo preprečevala črpanje vode po domače zgolj z namenom ustvariti čim višje dobičke (tako tujcem kot domačinom), vpis pravice v ustavo prebivalcem ne bo zagotovil vode. Pravnica Vasilka Sancin, ki meni, da je pobuda za vpis pravice do vode v ustavo dobra, je v pogovoru za Radio Slovenija opozorila, da pravica dostopa do čiste pitne vode izhaja že iz drugih pravic, ki so zapisane v slovenski ustavi, zato obveznost države, da mora prebivalcem zagotoviti to pravico, že obstaja. »Seveda pa bo to dodatno pravno varstvo, če bo zapisano v ustavo, še pomembneje pa je potem sprejeti sistemski zakon, ki bo uredil izvedbo te pravice,« je še dodala. Dejansko je s temi besedami politikom povedala, da je zadevo treba dobro premisliti in ne misliti samo na denar. Samo na denar (kje ga vzeti) so politiki levosredinske vladne koalicije očitno mislili, ko so pred dobrim letom z zakonom za uravnoteženje javnih financ občin ukinili dodatne subvencije za najem tržnih in hišni-ških stanovanj. Da je bila ta ukinitev neustavna, je zdaj odločilo ustavno sodišče. Posamezniki in družine po ukinitvi subvencij niso imeli možnosti bivati v tržnem najemnem stanovanju pod enakimi pogoji kot tisti, ki imajo možnost najema ne-profitnega stanovanja. V občinah, ki neprofitnih stanovanj nimajo, so tem ljudem dodelili profitna stanovanja in jim krili razliko med ne-profitno in profitno najemnino. Poslanci državnega zbora imajo zdaj leto dni časa, da odpravijo ugotovljeno neustavnost, upravičenci do neprofitnih stanovanj, ki bivajo v profitnih, pa so že takoj upravičeni do subvencije. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v četrtek po seji vlade zagotovil, da se bo denar zanje našel, a še ne ve kje. Občine in najemniki si zato še nikakor ne morejo oddahniti, saj problem še ni rešen. Jutri na radiu Trst A simpozij slovenističnih dnevov Radio Trst A bo jutri, 29. maja, ob 11.55 predvajal posnetek dopoldanskega dela simpozija 26. PRIMORSKIH SLOVENISTIČNIH DNEVOV na temo Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti.. Poslušalci bodo lahko prisluhnili pozdravnim besedam prirediteljev in gostov, knjižničarki Kseniji Majovski, ki bo govorila o razstavi knjig slovenskih ženskih literarnih ustvarjalk na Primorskem ter referatom Marije Pirjevec (Mačke ne pridejo v nebesa. Ženske ne morejo pisati Shakespearovih iger. ), Marte Verginella (Vijugasta pot žensk. Od pridobljenih pravic do zapoznelih priznanj ), Ivana Verča (Vprašanje jezika v romanu Nož in jabolko Ivanke Hergold) ter Vlaste Polojaz ( Sin Vladi o materi Marici Nadlišek Bartol ). V ponedeljek, 30.maja,ob 14.10 pa bo na sporedu posnetek drugega dela strokovnega posveta, na katerem so nastopile Bogomila Kravos (Lelja Rehar Sancin in raziskovalni izzivi) , Tatjana Rojc (Zora Tavčar in njeno literarno delo ), Olga Lupinc (Čas prinaša in odnaša:ustvarjalno delo Eveline Umek) ter Majda Artač (Zora na ženski strani neba). Moderatorka srečanja je bila profesorica Neva Zaghet. Za radijsko realizacijo je poskrbela urednica Ines Škabar. GOSPODARSTVO Rešili nas bodo (morda) Kitajci! Mitja Stefančič Na kitajskem investicijskem skladu imenovanem »Sklad svilne poti«, ki je v lasti nekaterih kitajskih korporacij in finančnih ustanov, načrtujejo obsežne investicije za gradnjo in prenovo pomembnih infrastruktur na območju južno-vzhod-nih evropskih držav, predvsem na območju Balkanov. Do pred nekaj leti je bilo to območje deležno številnih, a kljub temu še nezadostnih investicij (Estrin in Uvalič, 2013). Stanje se je dodatno poslabšalo v teku zadnjih let, saj je število neposrednih tujih investicij v omenjenih državah strmo padlo. Ravno zaradi tega je novica o kitajskih investicijah v ta prostor še kako pomembna. Premišljene in transpa-rentne investicije lahko ustvarijo potrebo po novih delovnih mestih, obenem pa pripomorejo k gospodarski rasti, industrijskemu razvoju, mednarodnemu sodelovanju med državami. V tržaškem mestu se je pred tedni mudil prvi mož omenjenega sklada, izkušeni Wang Yanzhi, ki je projekt predstavil italijanskim in mednarodnim partnerjem. V dokaz o pomenu srečanja je bilo število policajev in varnostnikov (najmanj kakih dvajset), ki so nadzirali vhod v gledališče Verdi, kjer se je odvijalo srečanje med kitajskimi in evropskimi poslovneži ter nekaterimi diplomatskimi predstavniki. Sklad bo v gradnjo hitrih cest, železnic in za obnovo nekaterih pristanišč vložil trilijon ameriških dolarjev. Koristi naj bi imela ne le podjetja, ki bodo zadolžena za izvedbo projektov oziroma del na terenu, temveč tudi finančni posredniki, ki bodo skrbeli za finančne transakcije in za vsa potrebna posojila podjetjem. Koristi bodo imeli tudi poslovni svetovalci, ki bodo oblikovali načrte projektov in preverjali izvedljivost le teh; nenazadnje vsi tisti, ki bodo zaposleni kot delovna sila na raznoraznih projektih za gradnjo in prenovo infrastruktur. Kitajske investicije nam razodevajo nova razmerja moči med državami na globalni ravni. V zadnjih letih je Kitajska vložila ogromno denarja širom po svetu, kar je v dokaz, da je svetovna velesila, s katero se v tem zgodovinskem trenutku lahko kosajo le ZDA. Kitajci so s svojimi izdelki čedalje bolj prisotni na svetovnih trgih. Svojo finančno moč so v teku let okrepili tudi tako, da so postali lastniki številnih podjetij oziroma delničarji bank širom po svetu. Investirali so v gradnjo sodobnih palač in objektov malodane povsod po glavnih evropskih mestih. Kitajski investitorji so zasledili nove možnosti za gospodarsko rast ravno v južno-vzhodnih evropskih regijah: koristi, ki bodo izhajale iz gospodarskega razvoja naj bi bile obojestranske, torej bodisi za države na tem območju bodisi za Kitajsko samo (Sanfey et al., 2016). Kitajske naložbe na Balkanu pa bodo najbrž koristne tudi za morebitni ponovni zagon gospodarstva v našem mestu. Naj obra-ložim. Tržaško mesto bo po vsej verjetnosti služilo kot izbrana »postojanka« za italijanska podjetja, ki bodo sodelovala pri delih za gradnjo infrastruktur na omenjenem območju. In takih podjetij bo najbrž kar nekaj. Po drugi strani pa bo Trst lakho nudil prek pristanisča vrsto možnosti za tržni pretok izdelkov, ki jih bodo Kitajci izvažali v evropske države kot sta Nemčija in Avstrija. Kdo ve, morda bomo čez kako leto še mi sami hvaležni Kitajcem za kako delovno izkušnjo, ki nam jo niso znali nuditi ne Italijani ne ostali Evropejci, in bomo zato v zameno pridno vadili slovnico kitajskega jezika. Reference: Estrin, S. in Uvalič, M. (2013) Foreign direct investments into transition economies: are the Balkans different? London: LSE. Sanfey, P. et al. (2016) How the Western Balkans can catch up. London: EBRD Spletne reference: www.silkroadfund.com EDINOST TA TEDEN Zadrski Narodni List je podrobno poročal o tragediji parnika Dubrovnik, ki je odplul iz Splita. »Na krovu je bilo osemnajst mornarjev in osemnajst potnikov, skupno šestintrideset oseb. Pihal je precej močan južnjak in morje je bilo nemirno. Ob deveti uri in pol je bil parobrod torpediran po francoskem podvodniku med kvarskim predgorjem sv. Jurija in korčulanskim Gumine. Na poveljniškem mostu je stal drugi kapitan Anton Blazič iz Volo-ske. Torpedo je udaril v desni bok ladje. Razbil je vse in voda je takoj začela udirati v parnik. Udarec je na mestu ubil mornarja Marijana Lovriniča. Razumljivo je da je nastala panika. Prvi kapitan Fran Krimojevič je ohranil hladnokrvnost ter je hitro odredil, da so si vsi potniki nadeli pasove za reševanje in da se spustita čolna, eden desno eden levo. V vsakega se je vkrcalo po osemnajst oseb. Kapitan je vstopil zadnji. Čoln z leve strani je že od-veslal proti kraju; ko pa je hotel drugi odriniti je do-letel drug torpedo pod čolnom in udaril v parnik pod krovnim salonom ter je raznesel ves ta del. Val torpeda je nekajkrat zasukal čoln in vsi nesrečni re- PRED 100 LETI šenci, med temi tudi kapitan, so padli v morje. Oni drugi čoln ni mogel reševati, ker je bil že prepoln. Že izmučeno moštvo je napelo vse sile, da bi pre-rilo do kraja in da bi se potem povrnilo. To se je tudi zgodilo. Potnike so izkrcali na obrežju hvarskega otoka, a mornarji so se pod vodstvom nostroma Josipa Trošelja povrnili, da rešijo tudi druge. Med tem so potekle že tri ure. Kapitana in nekoliko potnikov so našli še žive. Držali so se raznih lesenih predmetov, ki so ostali po potopljenju parnika; enajst oseb, deloma potnikov, deloma mornarjev pa se je pogubilo. Našli so tri ženska trupla, o ostalih ni bilo sledi. Med potopljenci je bil tudi strojnik Amedejo Debin iz Trsta. Dubrovnik je bil eden najboljih in najsolidne-jih parnikov dubrovniške paroplovne družbe. Zgrajen je bil pred triindvajsetimi leti na Angleškem. Danes še je bil vreden okolo 400.000 kron. Vozil je s hitrostjo enajst milj na uro. Ni bil zavarovan proti nesreči vsled vojnega stanja, ampak le proti navadnim pomorskim nezgodam.« TA TEDEN w PHIhDHSKl DHEYHIK t i.ii.i jiiiuiiii mri iiiuiuii 1 ii.ii in an^ad PRED 50 LETI V Kulturnem domu poteka drugi seminar za učitelje in profesorje na Tržaškem. »Seminar, na katerem predavajo številni priznani profesorji ter pedagogi, je organiziralo šolsko skrbništvo v Trstu, obiskuje pa ga sto slovenskih učiteljev in trideset profesorjev. Uradne otvoritve so se udeležili namestnik vladnega komisarja dr. Molinari, jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba, konzul Jože Gačnik, šolski skrbnik dr. Tavella ter veliko drugih vidnih osebnosti. Seminar je otvoril prof. Stane Mihelčič, ki je dejal: »Spoštovane gospe in gospodje, učitelji in profesorji, šolski skrbnik dr. Tavella mi je poveril vodstvo drugega seminarja za učitelje in profesorje slovenskih šol v Trstu. Dovolite mi, da se za to uvidevnost in skrb za pedagoško in strokovno rast slovenskih učiteljev in profesorjev dr. Tavelli zahvaljujem v imenu vseh poslušalcev in udeležencev seminarja. Hkrati dovolite mi, da pozdravim vse goste iz Jugoslavije, kakor tudi iz Trsta, ki prisostvujejo seminarju. Velika udeležba slovenskih učiteljev in profe- sorjev na prvem tržaškem seminarju lani, komentarji o tem seminarju, kakor tudi želja prosvetnih delavcev, je vzrok, da smo pripravili tudi drugi seminar, in prepričan sem, da bodo postali taki seminarji ena izmed stalnih oblik pedagoškega in strokovnega izpopolnjevanja slovenskih šolnikov na Tržaškem. Program prvega seminarja je obsegal splošne teme iz mladinske psihologije in pedagogike ter temo o metodiki pouka v slovenščini. Letos smo program dopolnili; predavatelji govorijo ne le o pedagoških in didaktičnih vprašanjih, ampak tudi o pouku zgodovine in o slovenskem pravopisu. Prav to dvoje se nam je zdelo potrebno vključiti v program, kajti, kakor so italijanski in slovenski eksperti za zgodovino ugotovili, trpi tako pouk zgodovine na italijanskih šolah na Koprskem, kakor tudi pouk zgodovine na slovenskih šolah na Tržaškem zaradi preskopega obravnavanja sodobne zgodovine matičnih dežel; glede slovenskega pravopisa pa so pregledi pouka slovenščine na Tržaskem pokazali, da vse učiteljstvo le ne pozna do temeljev pravopisnih zakonitosti.« 1 4 Sobota, 28. maja 2016 APrimorski r dnevnik Curry še v igri za naslov OAKLAND - Košarkarji Golden State Warriors so v peti tekmi finala zahodnega dela severnoameriške košarkarske lige NBA premagali Oklahoma City Thunder s 120:111, ki zdaj v zmagah vodi s 3:2. Ekipi igrata na štiri zmage, naslednja tekma bo danes ponoči v Oklahoma Cityju. Stephen Curry (31 točk), je po slabem večeru v četrti tekmi finala zahodnega dela lige NBA, na peti, za branilce naslova že odločilni tekmi, spet prikazal odlično igro, kar je bojevnikom omogočilo, da so še v igri za veliki finale lige NBA. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Mourinho v Manchester MANCHESTER - Portugalec Jose Mourinho bo v naslednjih treh letih vodil Manchester United, kjer bo nasledil Louisa Van Gaala. Eden izmed najbogatejših nogometnih klubov na svetu bo nekdanjemu trenerju Porta, Chelseja, Interja in Reala v treh letih odštel vrtoglavih 59 milijonov evrov. Krstni nastop Mourinha na stadionu Old Trafford bo 5. junija na dobrodelni tekmi Soccer Aid, ko bo Portugalec vodil s Samom Allardycejem reprezentanco Anglije, medtem ko bo selekcijo nogometašev iz ostalih držav vodil Claudio Ranieri. nogomet - Danes ob 20.45 se bosta v finalu lige prvakov pomerili dve ekipi iz Madrida Real enajstič ali Atletico prvič? MILAN - Nogometaši madridskih Reala in Atletica se bodo danes ob 20.45 v Milanu pomerili za naslov zmagovalca lige prvakov. Real bo lovil rekordni enajsti naslov najboljšega v Evropi, Atletico, pri katerem bo branil slovenski repre-zentant Jan Oblak, pa prvega. Stavnice dajejo rahlo prednost prvemu. Madridski dvoboj na stadionu Giuseppe Meazza oziroma San Siru, ki sprejme malenkost več kot 80.000 ljudi, bo ponovitev finala iz leta 2014. Takrat je bil Atletico blizu slavja, a v izdihljajih rednega dela tekme prejel izenačujoči zadetek za podaljške, v katerih je prevladoval Real in zmagal. Podobno se je rdeče-belim sicer zgodilo tudi leta 1974 v boju z Bayernom. »Izgubili smo, ampak iz takšnih porazov moraš potegniti nekaj pozitivnega in se naučiti, kje moraš napredovati,« je povedal kapetan Atletica in steber obrambe Diego Godin ter nadaljeval: »Zdaj znova igramo vfinalu in bomo naredili vse, da se z izkušnjami, ki jih imamo, ne bo ponovil takratni scenarij.« Atletico bi z zmago postal šele peti klub z naslovom prvaka v vseh treh uradnih evropskih tekmovanjih. Doslej je osvojil naslov pokalnih zmagovalcev 1962 in evropsko ligo. Samo Chelsea, Ajax, Bayern in Juventus se lahko pohvalijo s temi tremi naslovi. Real se omenjeni elitni druščini ne more pridružiti, saj ni nikoli osvojil zdaj že »pokojnega« pokala pokalnih zmagovalcev. Atletico, ki ga goreče vodi Diego Simeone, se bo bržčas odločil za igro, v kateri bo pobudo prepustil Realu, sam pa čakal na protinapade, predvsem Fernanda Torresa in Antoina Griezmanna. Podobno je igral tudi v polfinalu proti Bayernu. »Pripravljeni bomo. Osredotočeni bomo vsako sekundo in tako kot vedno dali vse od sebe. Sanje bi se uresničile, če bi dvignili pokal. Vem, da nas do tega čaka trdo delo, toda smo pripravljeni in željni ter bomo naredili vse za zmago,« pravi Griezmann. Atletico je od leta 2014 proti Realu doživel le en poraz na desetih tekmah v vseh tekmovanjih, toda pri klubu, kot je Real, se zaradi tega ne ukvarjajo s pomanjkanjem samozavesti. »Dobro poznamo tekmeca. Točno vemo, kaj nas čaka,« je prepričan kapetan Reala Sergio Ramos, ki je v finalu 2014 dosegel izenačujoči zadetek za podaljške, v katerih je Real nato dosegel še tri zadetke. »Če obstaja kakšen klub, ki ne spreminja svojefilozofije, potem je to Atletico. Vemo, da bo zelo težka tekma proti ekipi, ki igra zelo intenzivno, zelo borbeno,« pravi Ramos. Nekaj skrbi je trenerju Zinedinu Zi-danu povzročil prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki je na treningu dobil neugoden udarec, a Portugalec pravi, da bo na-red in bo skupaj z Garethom Balom najbrž največja nevarnost za Atleticovo obrambo. Zidane je leta 2000 osvojil ligo prvakov kot igralec Reala, zdaj mu lahko to uspe še kot trenerju. S tem bi postal sedmi, ki bi mu uspelo priti na vrh Evrope kot nogometašu in trenerju. Pred njim je to uspelo Miguelu Munozu, Gio-vanniju Trapattoniju, Johanu Cruyffu, Carlu Ancelottiju, Franku Rijkaardu in Pepu Guardioli. jadranje Danes boj za zlato MEDEMBLIK - Po osmih plo-vih je jasno, da se bosta za zlato kolajno na Eurosaf regati za evropski pokal v nizozemskem Medembliku v olimpijskem razredu 470 potegovali italijanski posadki. Potem ko sta Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta kraljevala na morju v torek in v sredo, sta Giacomo Ferrari in Giulio Ca-labro na četrtkovih in petkovih plo-vih dosegla štiri prva mesta, jadralca sesljanska Čupe pa sta bila na koncu vseh štirih plovov druga. Prav zaradi tega delita sedaj Jaš in Simon prvo mesto ravno z omenjeno dvojico Ferrari - Calabro (slednja sta sicer »uradno« prva, saj sta ob enakem številu prvih in drugih mest osvojila včerajšnji zadnji plov). Za zmago bo torej odločilna današnja regata za kolajne, ki se bo začela ob 12.10. (av) Jan Oblak bo moral paziti na strele Cristiana Ronalda Doping tudi na OI v Londonu LOZANA - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je včeraj sporočil, da so po ponovni analizi dopinga odkrili, da je bilo na olimpijskih igrah v Londonu 2012 pozitivnih 23 športnikov v petih različnih športih in iz šestih nacionalnih zvez. Slovenija namučila Brazilijo RIO DE JANEIRO - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v zadnji pripravljalni tekmi za zaprtimi vrati v Saquaremi z Brazilijo igrala 2:2 (-16, 24, -17, 20). Pred izbranci selektorja Andree Gianija sta še dva dneva treningov, nato pa se bodo vrnili v domovino in opravili zaključni del priprav pred začetkom svetovne lige. Pacquiao noče v Rio MANILA - Legendarni filipinski boksar Manny Pacquiao je sporočil, da ne bo nastopil na letošnjih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, četudi bodo tam lahko nastopali poklicni boksarji. S tem so Fili-pinci ostali brez najresnejšega kandidata za olimpijsko zlato. Pingvini v finalu PITTSBURGH - Ekipa severnoameriške hokejske lige NHL Pittsburgh Penguins si je zagotovila nastop v letošnjem finalu. Pittsburgh je v odločilni sedmi tekmi finala vzhoda z 2:1 premagal Tampa Bay Lightning, za Stan-leyjev pokal pa se bo meril z moštvom San Jose Sharks. Prva tekma bo v noči na torek v Pittsburghu. Za naslov Helios in Zlatorog LJUBLJANA - V finalu košarkarske lige Nova KBM bosta igrala Zlatorog, ki se bo potegoval za prvi naslov državnega prvaka, in Helios Suns, ki je bil prvak že leta 2007. Zmagovalec bo boljši v seriji na tri zmage, prva tekma pa bo jutri ob 18. uri v Laškem. motokros - Tim Gajser Na stezi hiter, na cesti pa počasen LJUBLJANA - Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je odslej tudi policist. Dirkač, ki je v elitnem razredu svetovnega prvenstva MXGP prvi v skupnem seštevku, je pred dnevi podpisal pogodbo o zaposlitvi v policiji v okviru kvote, ki jo imajo vrhunski športniki za zaposlitve v javni upravi. V Tacnu se je tako na policijski akademiji Gaj-ser prvič pokazal v »kombinezonu«, v kakršnem ga navijači doslej niso videvali. A policijska uniforma je za 19-let-nika iz Makol tudi del uresničitve otroških sanj, kot je po podpisu pogodbe (sporazum o sodelovanju sta podpisala tudi generalni direktor policije Marjan Fank in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec) razkril sveži policist Tim Gajser. »Postati policist so bile vedno moje sanje. Že ko sem bil čisto majhen, sem si to želel, še preden je prišel motokros. Vedno sem si želel nositi to uniformo in vesel sem, da sem postal policist,« je dejal Gajser. Namen sporazuma med OKS in policijo, del katerega je tudi pogodba z Gajserjem, je nadgradnja sodelovanja, ki ga ima policija s posameznimi nacionalnimi športnimi zvezami. Seveda je jasno, da bo vloga enega najboljših dirkačev na svetu predvsem promocijska. Sodeloval bo v policijskih akcijah ozaveščanja pri varnosti v prometu. Tudi zato je postavil jasno mejo med svojimi nastopi na dirkališčih oziroma stezah za motokros in med vsakdanjim življenjem. »Seveda, na cesti je treba počasi. Divjaš na mo-tokrosu, da si pač prvi, da zmaguješ. Na cesti pa je treba upoštevati pravila,« je še povedal Gajser. Morda bo lahko nekaj svojega znanja prenesel tudi na svoje kolege v modrih uniformah, še posebej tiste, ki svoje delo opravljalo na motorjih: »Zanesljivo bom pomagal. Še posebej enoti, ki dela na motorjih enduro, ki so podobni našim, bom lahko pomagal.« Policijsko uniformo pa bo že v naslednjih dneh hitro spet zamenjal za dirkaški kombinezon. Konec tedna je namreč že naslednja dirka za SP v Španiji, kjer bo Gajser lovil devete stopničke v letošnji sezoni. (sta) kolesarstvo - Padec Kruijswijka v 19. etapi Gira Morski pes je ugriznil Nibali ponovno v igri za osvojitev dirke po Italiji - Rožnato majico oblekel Esteban Chaves RISOUL - Italijan Vincenzo Nibali, ki ga med drugim poznamo kot »Lo squalo« oz. »Morski pes«, je zmagovalec 19. etape kolesarske dirke po Italiji. Tekmovalec ekipe Orica-GreenEdge je na 162 kilometrov dolgi preizkušnji, ki se je začela v Pine-rolu, končala pa z vzponom v francoskem smučarskem središču Risoul, za 51 sekund ugnal Španca Mikela Nieveja in se prebil na drugo mesto v skupnem seštevku. Rožnato majico je oblekel Ko-lumbijec Esteban Chaves (Orica-GreenEdge), ki je bil včeraj tretji s 53 sekundami zaostanka. Doslej vodilni Nizozemec Steven Kruijswijk je bil po padcu na spustu z vrha Colle dAgnella šele 16. s 4:54 minute zaostanka. Tako je skupno padel na tretje mesto, kjer ima 1:05 minute zaostanka. Do drugega mesta se je povzpel včerajšnji zmagovalec Nibali, ki ima 44 sekund zaostanka za Chavesom. »Morski pes« je torej odlično odreagiral, potem ko je bil v prvem delu Gira v slabi formi, sploh pa ga je marsikdo že odpisal od letošnje dirke. V nasprotju z obnašanjem marsikaterega drugega kolesarja pa se Nibali ni predčasno odpovedal nastopanju in včeraj dosegel svoj prvi letošnji uspeh na Giru oz. šesto zmago v karieri na dirki po Italiji. Izkoristil je tako tudi nesrečen padec Kruijswijka, ki mu je treba priznati, da se je kljub temu srčno boril, da bi vsaj nekoliko omilil končni zaostanek. »Etapa je bila zelo zahtevna, izkazala pa se je celotna ekipa. Jutri (danes) nas čaka prava bitka. Danes (včeraj) sem se počutil zelo dobro, v kolesarstvu pa je veliko neznank,« je po tekmi v solzah dejal Ni-bali, ki je zmago posvetil mlademu sicilskemu kolesarju Rosariu Costi, nekdanjemu članu ekipe Ori-ca-GreenEdge, ki je bil pred nekaj tedni med treningom na kolesu žrtev prometne nesreče. To je bila Nibalijeva šesta etapna zmaga na Giru Danes bo na vrsti predzadnja etapa letošnjega Gira. Kolesarje čaka 134 kilometrov dolga proga s štirimi vzponi od kraja Guillestre (Francija) do kraja SantAnna di Vinadio v okolici Cunea. Gre za eno izmed najzahtevnejših etap letošnje dirke po Italiji, ki bo najverjetneje odločala o zmagovalcu Gira. Vrstni red: 1. Esteban Chaves 78,14:20, 2. Vincenzo Nibali (+0,44), 3. Steven Kruijswijk (+1,05), 4. Alejandro Valverde (+1,48), 5. Rafal Majka (+3,59), 6. Bob Jungels (+7,53), 7. Andrey Amador (+9,34), 8. Rigoberto Uran Uran (+12,18), 9. Kanstantsin Siut-sou (+13,19), 10. Domenico Pozzovivo (+14,11). / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 28. maja 2016 21 odbojka - Danes v Štandrežu odločilna tretja tekma med domačo ekipo in Cosellijem Zadnji (Val)ček za C-ligo Dan D oz. dan C. Val bo drevi ob 20. uri v telovadnici v Štandrežu odigral najpomembnejšo tekmo v sezoni, saj je finalna serija za napredovanje iz odbojkarske D-lige v C-ligo med Valom in Cosel-lijem zelo napeta, tako da bo o prestopu odločala odločilna tretja tekma. Potem ko so odbojkarji trenerja Corve v rednem delu sezone dvakrat premagali tržaško ekipo s 3:1, je play-off še enkrat dokazal, da je zgodba zase. Finalna serija med omenjenima ekipama je bila doslej ena izmed najlepših v zadnjih letih. Na prvem srečanju v Štan-drežu sta obe ekipi prikazali odlično odbojko, naposled pa je Val slavil s 3:2. Do tie-breaka je prišlo tudi na drugem medsebojnem spopadu, ko je ponovno obveljala prednost domačega igrišča, tako da je Coselliju uspelo izsiliti tretjo tekmo. Danes se torej v Štandrežu obeta prava poslastica, ki bo v telovadnico privabila zagotovo veliko ljudi. Sočasno s tekmo poteka namreč v neposredni bližini telovadnice tradicionalen Praznik špargljev, ta- ko da bi lahko marsikdo izkoristil priložnost, da večer popestri z ogledom športnega obračuna. Poleg tega smo na prvih dveh tekmah polfinalne serije odkrili pravega Valovega sedmega moža na igrišču oz. na tribuni. Odbojkarji Vala - in Cosel-lija - si bodo obe tekmi zagotovo zapomnili zaradi navijanja lepe skupine navijačev štandreške šesterke. Navijači - zaradi katerih je moral sodnik celo za nekaj minut prekiniti drugo tekmo proti Coselliju - napovedujejo bučno navijanje in petje tudi med današnjim dvobojem. Skupina »huliganov« se je namreč sinoči zbrala v Štan-drežu, da bi se na najboljši način pripravila na odločilno tekmo. Poleg tega so sami odbojkarji Vala v sredo pokosili travnik okoli telovadnice in postavili manjši šotor za današnje morebitno praznovanje. » Vzdušje v ekipi je odlično. Kljub temu, da smo drugo tekmo v Trstu izgubili, se zavedamo, da smo odigrali solidno srečanje. Z moštvenim duhom smo nadomestili odsotnost Magajne. Finale je zgodba zase, mi pa seveda ciljamo na zmago,« na- poveduje trener Vala David Corva. Rok Magajne med tednom ni treniral, na tekmi pa bo najverjetneje igral, prav tako kot Erik Juren, ki ga zaradi službenih obveznosti ni bilo na treningih, drevi pa bo s svojimi soigralci naskakoval C-ligo. (av) odbojka - 1. ŽD Zalet Breg drevi v Dolini za D-ligo Zalet Breg čaka drevi ob 21. uri v športnem centru Silvana Klabjana v Dolini odločilna tekma za napredovanje v žensko D-ligo. V finalu končnice bodo odbojkarice Zaleta Brega igrale proti tržaški ekipi Vi-talfrutta Volley Club. »Nasprotnice so podobno izkušene kot mi. V rednem delu sezone smo jih že premagale. Sezono smo končale z enajstimi točkami prednosti. Jutri (danes) pa bo finale in kot dobro veste, so tovrstne tekme zelo napete in borbene,« je opozorila Daniela Ciocchi. V D-ligo bo napredoval le zmagovalec. Pred finalom 1. ženske divizije bo še finale končnice 2-ženske divizije. Ob 18. uri bo v Dolini na sporedu tekma Vir-tus@olympia Volley A - Oma Pallavolo. naš pogovor - Predsednik Savo Ušaj pred današnjim praznovanjem ob 50-letnici ustanovitve športnega društva Sokolovo srečanje z Abrahamom V Nabrežini bo danes potekal pravi praznik, saj se domače AŠD Sokol srečuje z Abrahamom. Pred petdesetimi leti so uradno ustanovili društvo, ki je vzgojilo nešteto domačinov, prvo polovico stoletja delovanja pa bodo primerno obeležili drevi. Od 19. ure dalje bo v občinski telovadnici v Nabrežini potekal pester športno-kulturni program. Nastopili bodo najmlajši športniki, pevski zbor Igo Gruden, domača godba, režijo dogodka je društvo zaupalo Evgenu Banu, ki bo vodil današnji praznik. Predstavili bodo tudi knjigo, ki je izšla ob 50-letnici društvenega delovanja (uredila sta jo Savo Ušaj in Mitja Terčon, ki sta veliko pozornosti namenila zadnjim dvajsetim letom, saj je ob tridesetletnici že izšla tovrstna publikacija), zmanjkalo ne bo niti podelitev priznanj. Govornik bo predsednik Sokola Savo Ušaj, s katerim smo se pogovorili v preteklih dneh. Ali nam lahko navedete najpomembnejše mejnike v 50-letni zgodovini društva? Zagotovo ne smemo mimo začetnih vzponov oz. takojšnjega nastopanja v ženski odbojkarski B-ligi. Nato bi navedel napredovanje namizno-teniške ekipe vse do državne A-lige, v kateri sicer nismo nikoli nastopili. Prvih trideset let je nato zaznamovalo rojstvo košarkarskega gibanja, članska ekipa pa je napredovala v D-ligo. Omeniti gre tudi žalosten oklepaj oz. devetletno obdobje na prehodu med prejšnjim stoletjem in novim tisočletjem, ko je bila telovadnica zaprta. To je dogodek, ki je najbolj oškodoval naše društvo. Tedaj je bilo delovanje izredno okrnjeno, tako da se je treba zahvaliti balinarjem, ki so edini poskrbeli za to, da je Sokol neprekinjeno deloval. Nazadnje bi izpostavil Sokolovo košarkarsko in odbojkarsko gibanje ter sodelovanje z ostalimi društvi v sklopu projektov Jadran in Zalet. S katerimi športi se društvo danes ukvarja, koliko članov pa šteje? Pri otroški telovadbi, minivol-leyju, minikošarki ter pri moških oz. ženskih mladinskih in članskih ekipah se skupno suka okrog 150 športnikov. Ali vam je žal, da balinanja in namiznega tenisa ni več? Zagotovo zelo pogrešam balinanje in balinarje. Vsakič, ko pogledam na igrišče, na katerem sedaj samo Skrb za mlade je bil od samega začetka delovanja eden izmed glavnih ciljev amaterskega športnega društva Sokol fotodamj@n skrbimo, da s strupom odpravljamo rastlinje, sem izredno žalosten. Zal pa tovrstnega trenda pri balinanju ne doživljamo le mi, a tudi društva, ki razpolagajo s pokritim igriščem. Ljudje se vse manj ukvarjajo z balinanjem, srednja starost igralcev pa se veča. Sami smo vsako leto ali vsako drugo leto organizirali kak memorial za preminulega balinarja, sedaj pa smo prišli do trenutka, ko ni nikogar, da bi okrog sebe zbral skupino balinarskih igralcev, ki bi tradicijo nadaljevala. Namizni tenis pa je od nas zelo oddaljen. Prav je, da se z omenjeno športno panogo ukvarja sosednje društvo Kras. Vsi ne zmoremo vsega, danes pa moraš biti pravi strokovnjak na svojem področju. Z ustvarjanjem nekega športnega gibanja zgolj zaradi nostalgičnih čustev le škodimo eden drugemu. Igrišče na odprtem pa je prava pridobitev ... Na omenjenem igrišču nudimo možnost igranja odbojke na mivki, ki je ponovno zaživela ravno v tem tednu. Igrišče lahko rezervirajo vsi. Poleg tega smo lani s plastično podlago prekrili košarkarsko igrišče, tako da lahko sedaj organiziramo tudi turnirje. V poletnih mesecih imamo torej dodatno dejavnost, ki nam onemogoča, da bi se odpravili na dopust. Kakšno pa je stanje telovadnice? Letos smo zmagali na natečaju za upravljanje občinske telovadnice, tako da bo AŠD Sokol v naslednjih še- r v & Predsednik Sokola Savo Ušaj stih letih upravljalo objekt. To je bila sicer »conditio sine qua non«, ki nam omogoča redno delovanje. Sicer nam tudi nalaga več dela in odgovornosti. Bili ste dvakrat predsednik društva. Koliko odbornikov sestavlja danes vašo ekipo? Trenutno sem predsednik šest let, bil sem sicer predsednik tudi leta 1976, ko je Sokol deloval vzporedno z društvom Igo Gruden. Nato pa smo delovanje ločili, saj je eno društvo kulturne narave, drugo pa športne. Za redno delovanje društva skrbi danes okrog deset odbornikov. Sicer upam, da bomo na naslednjem občnem zboru obnovili in pomladili odborniško ekipo. Potrebujemo mlade ljudi z idejami. To je glavna skrb poleg finančnih in administrativnih zapletov. Prepričan sem, da, če si prizadeven in imaš ob sebi kakovostne ljudi, lahko premagaš tudi ekonomsko krizo. Ali ste tudi kdaj oblekli Sokolov dres? V čast si štejem, da sem nastopil na prvem uradnem srečanju Sokola. Z odbojkarsko ekipo mladincev smo prvo tekmo odigrali proti Boru leta 1967. Nato smo sicer še nekajkrat poskusili sestaviti moško odbojkarsko ekipo, a ni bilo nikoli dovolj odboj-karjev. Ali je znotraj devinsko-nabre-žinske občine občutiti konkurenco italijanskih športnih društev? Pravzaprav ne. Nihče se ne preveč trudi, da bi kaj ustvaril, razen seveda nogometnih društev. Sicer je slovenski jezik rdeča nit, ki nas vodi in združuje. Tu pa je odprto vprašanje programiranja delovanja v prihodnosti. Kaj s tem msilite? V petdesetih letih se je sestava prebivalstva devinsko-nabrežinske občine zelo spremenila. Danes je približno le tretjina slovensko govorečih občanov. S takimi številkami je težko sestavljati ekipe. Ohraniti moramo to specifiko, ne smemo pa se zapirati v nek začaran krog, saj bi tako propadli. Treba bo izbrati pravilne odločitve, ki nam bodo dovolile, da bomo v sozvočju s časom, predvsem pa kos novim izzivom. Albert Voncina karate - Jutri Obeta se rekorden Pokal Zgonik Jutri bo v zgoniškem šport-no-kulturnem centru 26. Pokal Zgonik v karateju. Organizator je domači Shinkai Karate Club pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in ZSŠDI. Letošnja izvedba, kot so nam zaupali organizatorji, bo rekordna, saj se je prijavilo okrog 270 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in tudi iz Srbije. Skupno naj bi bilo 21 klubov. Prvi boji se bodo začeli ob 9. uri. Okrog 11.30 bo slavnostno odprtje pokala, ki se bo zaključil okrog 16. ure. Domači šport Danes Sobota, 28. maja 2016 ODBOJKA MOŠKA D-LIGA (Finale Play-off) - 20.00 v Štandrežu: Val - Centro Coselli 1. ŽENSKA DIVIZIJA (Finale Play-off) - 21.00 v Dolini: Zalet Breg - Vitalfrutta Volley Club Jutri Nedelja, 29. maja 2016 KARATE 26. POKAL ZGONIK - Od 9.00 do 16.00 v Zgoniku (organizator Shinkai Karate Club) RITMIČNA GIMNASTIKA ZAKLJUČNA AKADEMIJA ŠZ BOR - Od 18.00 na Stadionu 1. maja v Trstu □ Obvestila ZSŠDI vabi mlade, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da kandidirajo za prostovoljno civilno službo pri ZSŠDI in športnih društvih s sedežem v tržaški pokrajini. Lahko kandidira kdor bo ob predstavitvi prošnje (8. 6. 2016) dopolnil 16. leto in ni še dopolnil 18. leta starosti. Trajanje prostovoljnega dela: 360 ur v 12 mesecih. Kandidati, ki bi se želeli prijaviti ali ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličejo urad ZSŠDI v Trstu (040635627 - Martin). ŠZ BOR Gimnastični odsek vabi na tradicionalno zaključno akademijo jutri, v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v Veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu. 22 Sobota, 28. maja 2016 F I LATELIJA Primorski ki S njk Primorski dnevnik r L ■ m Vi r primorskiD primorski_sport C T o Si naročnik? Naročniki na tiskano izdajo imajo pravico do brezplačnega dostopa do celotne elektronske izdaje Primorskega dnevnika, ki je na razpolago tudi na iPadu. Zato ne oklevajte in aktivirajte kodo za brezplačni dostop po telefonu na 040 7786310 (po 16. uri) ali sledite navodilom na spletnem naslovu http://www.primorski.eu/Narocninanaspletnidnevnik/ *üi Goriška Brda Pošta Slovenije je med novimi znamkami, ki jih je izdala 25. marca, uvrstila v serijo Turizma motiv Goriških brd. Fotografija na znamki prikazuje vas Vi-polže, ki je eden izmed značilnih krajev tega območja. Na spodnjem delu znamke so prikazane nekatere tipične pijače in jedi, nad njimi pa je logotip Evropske Unije EDEN 2015 (European Destinations of Excellency). (Slika 1) drugo svetovno vojno so po padcu Italije tudi Brda zasedli Nemci in jih vključili v Adriatisches Küstenland. Po pariški mirovni pogodbi leta 1947 je bilo to območje razdeljeno približno na pol in južni del je pripadel Italiji, severni pa najprej Jugoslaviji in od leta 1991 Republiki Sloveniji. Del Goriških brd, ki je danes v Sloveniji, meri 83 km2 s 5.765 prebivalci. Upravno spadajo pod občino Brda (od leta 1994), ki šteje 45 naselij in ima središče na Dobrovem. Med letoma 1961 in 1991 se je število prebivalcev zaradi demografskega padca zmanjšalo za 9 %, še težji pa je bil padec kmetovalcev od 76,9 % do 23,6 %. Goriška brda so obsežno območje, ki se razteza med Sočo na vzhodu in Idrijco na zahodu in od kraja Plave na severu do Ločnika pri Gorici in Krmi-na na jugu. Površina znaša 149 km2 s skupno približno 19.000 prebivalci. Brda so pod staro Avstrijo bila enotno področje, saj je državna meja tekla prav po reki Idrijci. Po prvi svetovni vojni, ko so hudi boji z velikimi žrtvami potekali po sredi Goriških brd, (kot o tem piše v svoji knjigi Pregnani Vili Prinčič) je območje po Rapalski pogodbi iz le-ta1920 pripadlo kraljevini Italiji. Med Vendar so Brda izjemno lepo in zanimivo gričevnato področje, ki gradi svojo bodočnost na razvoju turizma in na kmetijstvu (predvsem češnje, trte in v zadnjem času tudi oljke). Na poti od vasi do vasi se srečamo z bogato naravno in kulturno dediščino. Brda so dežela gradov in belih cerkvic večinoma na vrhu gričev; ohranjenih je skoraj trideset. Kot so zapisali na spletni strani občine: »Narava se je ponekod zanimivo poigrala in v sodelovanju z domačini nam pomladi ponuja nešteto prelepih cvetov, poleti sončne plodove, jeseni čudovito igro barv, obogateno z najpomembnejšim opravilom za Brice, s trgatvijo. Pozno jeseni in pozimi se narava umiri, včasih zasneži, kmetje se takrat mudijo v kleti in na dan priteče plemenita kakovostna kapljica«. Vendar Brda niso samo dežela vina in češenj, ampak obsegajo tudi bogate kulturne znamenitosti. Čudovit razgled na vsa Brda se kaže z razglednega stolpa v Gonjačah, ki so ga postavili leta 1961 v spomin na 315 žrtev druge svetovne vojne, in meri 23 m. Vas Šmartno v celoti izgleda kot zanimiv kulturni spomenik, na Kojskem stoji izjemno lepa gotska cerkvica Svetega Križa. V Vi-polžah je od lanskega leta obnovljena prekrasna renesančna vila, najlepša v Sloveniji. Prava zanimivost pa je grad v Dobrovem iz 13. stoletja. Grad so popravili, ga povečali in mu dali današnji videz grofje Colloredo v 17. stoletju za časa druge beneške vojne. V gradu je poleg koncertov in drugih prireditev odprta stalna razstava velikega slikarja in primorskega rojaka Zorana Mušiča. Brda se ponašajo tudi z drugimi osebnostmi in umetniki. Pesnik Alojz Gradnik se je rodil v Medani. Zanimiv domačin je tudi Ludvik Zorzut, ki je večino svojih pesmi napisal v briškem narečju. Iz tistih krajev so tudi skladatelj Rado Simoniti, pesnik Karel Širok ter zborovodja Srečko Kumar. Zaradi vseh teh svojih značilnosti imajo Goriška brda možnost bogatega in razvejanega turističnega razvoja predvsem na področju gastronomije in vinarstva. Kot je zapisal dr. Bogataj v Biltenu ob izidu znamke o Goriških brdih, ima znamenito vino rebula svoj rojstni kraj prav v Plešivem. Rdeči križ Od 8. do 15. maja je bil v Sloveniji teden Rdečega križa, ki letos slavi 150. obletnico delovanja v Sloveniji. V tem tednu so na vseh poslovnih enotah pošte imeli v prodaji tri milijone do-plačilnih znamk, ki jih je bilo treba obvezno nalepiti kot dodatek na pisma in poštne pošiljke. Vsaka je veljala 0,17 €. Prav tako so prodajali doplačilne znamke na avtobusnih in železniških postajah. Lani so tako zbrali za Rdeči križ 415.000 €, ki so jih porabili pri humanitarni dejavnosti v 56 območnih združenjih RKS. Teden Rdečega križa so letos sklenili z desetim preverjanjem usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči v Mladinskem zdravilišču RKS na Debelem rtiču. Proti nasilju Italijanska poštna uprava je ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami izdala pet razglednic. Na štirih sta prikazana fant in dekle. Obraz moškega je prekrit z napisom: nasilje ima tisoč obrazov. Nauči se jih prepoznati. Nad sliko pa so različni napisi: 1. Ne poroči nasilnega moškega. Otroci se hitro naučijo. 2. Nasilnež si ne zasluži tvoje ljubezni. Zasluži si prijavo. 3. Klofute so klofute. Če jih zamenjaš za ljubezen, ti to lahko zelo škodi. 4. Imaš samo en način, da spremeniš nasilnega zaročenca. Da menjaš zaročenca. (Slika2) Nove slovenske znamke Tokrat nas je presenetila Slovenija. Včeraj je izdala nove serije znamk. Namesto napovedanih 11 znamk je izšlo 19 novih izdaj. K tem je treba prišteti še znamko, ki so jo izdali 6. maja v čast smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je s svojimi zmagami letos osvojil mali kristalni globus. V redni seriji bo Slovenija izdala pet novih znamk na temo Slovenske ptice: sršenar (vrednost 0,25), gozdni jereb (0,30), čebelar (0,50), zelena žolna (0,75) in rdečeglavi kraljiček (1,00). Znamke so lepo oblikovane in bodo Un vlotenm non ment3.il tuo MmLi una denufwii Sífm razveselile ne samo filateliste, ampak tudi vse ljubitelje narave. Za moto mednarodne poštne organizacije PostEurop so letos za serijo Europa izbrali naslov Ekologija - misli zeleno. Slovenija bo izdala dve znamki. Na prvi bo risba ciprskega oblikovalca, skupna vsem državam. Na drugi pa bo vinjeta, s katero se je Slovenija uvrstila na drugo mesto na mednarodnem natečaju. Znamko je oblikoval Gorazd Učakar in prikazuje evropsko celino na zelenem listu. (Slika 3) O ostalih novih znamkah bomo spregovorili v prihodnji rubriki Posti-ljona. Zaenkrat povemo samo, da bosta med temi izdajami izšla tudi dva bloka (lističa), prvi bo namenjen seriji Slovenske ladje in bo prikazoval ladijo Piran, drugi pa bo posvečen letošnji 25. obletnici samostojne Republike Slovenije in bo prikazoval skupino ljudi, ki dviga slovensko zastavo na vrhu gore. Sliko je posnal znani fotograf Joco Žnidaršič. (it) Slovenija > ■■ _ 0,97 i 3 / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI PREMIUM 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Il Giubileo di Francesco 11.30 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi RETE4 CANALES 21.30 Film: Il pescatore di sogni (kom., '11, i. E. McGregor, E. Blunt) 23.40 Film: I perfetti innamorati (kom., '01, i. J. Roberts, B. Crystal) _RAI2_ 7.00 Nan.: Due uomini e \\u00BD 7.20 Serija: Sea Patrol 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Senti chi abbaia 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 23.25 Dnevnik in rubrike 13.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN Monaka, kvalifikacije 15.30 Serija: Squadra Speciale Lipsia 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 Serija: Squa-dra Speciale Cobra 1121.05 Serija: N.C.I.S. 22.40 Serija: Elementary 23.40 Rubrike _RAI3_ 7.50 Cultura Italia 8.45 Film: Il bandito 10.05 Serija: Attenti a quei due 11.0012.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in šport 15.00 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 20. etapa 18.00 Konje-ništvo 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse: il piacere della scoper-ta 0.20 Un giorno in pretura _RAI4_ 13.20 The Voice of Italy 2016 16.55 Rush 17.45 Novice 17.50 Rai Player 17.55 Ghost Whisperer 19.30 Medium ITALIA1 21.10 Film: Dead Man Down - Il sapore della vendetta (triler, '13, i. C. Farrell, N. Rapace) 22.55 Criminal Minds _RAI5_ 13.55 Wild Africa 14.50 Perù estremo 15.45 19.55 Memo - L'agenda culturale 16.35 Gledališče: Il giorno della civetta 18.30 Novice 18.35 Memo Off 18.45 Piano pianissimo 19.00 René Magritte: le jour et la nuit 20.45 Rai Player 20.50 Come si guarda un'opera d'arte 21.15 Gledališče: Afrodita y el juicio de Paris RAI MOVIE 13.2017.35 Rai Player 13.30 Film: The Lady - L'amore per la libertà (biogr., '11) 15.45 Film: Notte prima degli esami - Oggi (kom., It., '07, i. N. Vaporidis) 17.30 0.45 Novice 17.45 Film: Rocky V (dram., '90, i. S. Stallone) 19.30 Film: La scomparsa di Pato (krim., It., '12) 21.15 Film: La bussola d'oro (fant., '07, i. D. Craig, N. Kidman) 23.05 Film: Chloe - Tra seduzione e inganno (triler, '09, i. J. Moore, L. Neeson, A. Seyfried) DMAX 11.55 17.20 Rai Player 12.05 Ri... parlia-mone 12.50 Film: Fede e coraggio (dram.) 14.50 Anica - Appuntamento al cinema 15.25 Nad.: Questo nostro amore 70 17.15 Novice 17.30 Nad.: Io e mio figlio - Nuo-ve storie per il commissario Vivaldi 19.20 Nad.: Fidati di me 21.20 Made in Sud 7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Chase 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.40 Nad.: Poirot 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il figlio scono-sciuto (dram.) 23.10 Film: Quicksand (krim., '03, i. M. Keaton, M. Caine) 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 9.45 Super Partes 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Il segreto 15.25 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.20 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 20.40 Champions League: Real Madrid - Atletico Madrid 23.00 Champions League - Speciale 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.35 Film: Tom & Jerry (anim.) 10.10 Nad.: Una mamma per amica 12.05 Smart Touch 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Gremlins 2 - La nuova stirpe (fant., '90) 16.00 Serija: The Flash 17.35 Motociklizem: SP Superbike 2016 19.00 Risanke: Tom & Jerry 19.25 Film: Un mostro a Parigi (anim., '11) 12.30 Colpo di fulmini 13.20 Te l'avevo det-to 14.10 Formula (sotto) zero 15.05 Dynamo: magie impossibili 17.45 21.10 I maghi delle auto 18.35 Salt Lake Garage 19.30 Megafabbriche 20.20 Affari a quattro ruote 22.55 Macchine da paura SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.50 Kratki film: Iris se potaplja 10.05 Infodrom 10.15 Razred zase 11.00 TV arhiv 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Dok. serija: Ambienti 15.05 Dok. serija: V divjini z Benom Foglom 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nad.: Pogrešana 23.00 Film: Margarita s sla-mico (dram.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.00 Dok.: Tisti, ki je zgradil šolo - Portret učitelja, etnologa in politika 10.55 10 domačih 11.40 Med valovi 12.20 Polnočni klub 13.30 Slovenija danes 14.30 Gimnastika: EP (m) - ekipno 17.00 Dok.: Pot v Rio 17.55 Dok.: Jezus in izginule ženske 18.45 Dok.: Bukovniške točke 19.15 Infodrom 19.30 Razred zase 21.10 Film: Stardust (fant., '07) 23.50 Serija: The Musketeers _IRIS_ 13.50 Film: Fair Game - Caccia alla spia (akc., '10, i. S. Penn, N. Watts) 15.55 Adesso cinema! 16.25 Film: Squadra 49 (dram., '04, i. J. Travolta) 18.40 Film: Bad Boys (akc., '95, i. M. Lawrence, W. Smith) 21.00 Scuo-la di cult 21.05 Film: No Problem (kom., It., '08, r. in i. V. Salemme) 23.10 Film: L'ami-co del cuore (kom., '98) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: La libreria del mistero 17.45 Film: Geronimo (vestern, '93, i. G. Hackman, R. Du-vall) 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby _lazd_ 6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Serija: Moonlighting 9.00 I menu di Benedetta 12.30 Cuochi e fiamme 13.30 Chef per un giorno 15.20 Non ditelo alla sposa 17.20 Cambio moglie 18.15 Food Maniac 18.30 Dnevnik 18.35 A cena da me 23.15 Film: Al di la dei sogni (fant., '98, i. R. Williams) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Rotocalco Adn-kronos 13.00 13.40 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 11.00 12.15 Fratelli in affari 12.00 Novice 14.15 Junior MasterChef USA 16.15 Ales-sandro Borghese - Ristoranti 17.15 Joe Bastianich - Restaurant Startup 18.00 Cuci-ne da incubo 20.15 Top Gear UK 21.15 Film: Storia di un peccato (dram., '75) 20.05 Film: Pesem za Marion (kom.) 21.35 Zvezdana 22.20 Večer z lutkami 23.05 Bleščica 23.40 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Ljubezen do sveta 16.00 Webo-lution 16.30 Arhivski posnetki 17.15 22.25 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Dok.: Izziv v stiski 21.15 Folkest 2012 22.20 Dok.: Mister Gadget 22.30 Pozdravljeni 23.00 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.15 13.35 TV prodaja 10.30 Film: Glej, kdo se oglaša 2 (kom.) 12.00 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.00 Plesna scena 13.50 Čista hiša 14.45 Znan obraz ima svoj glas 18.00 Nan.: Čista desetka 18.55 Vreme in novice 20.00 UEFA liga prvakov: Real Madrid - Atleti-co Madrid 23.30 Film: Nedotakljivi (triler) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.40 19.00 Pozor, priden pes! 8.15 16.20 Serija: Huda učiteljica 8.40 19.35 Serija: Veliki pokovci 9.10 Nan.: Mrhi za šankom 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 TV prodaja 10.50 Serija: Snowboar-derji 12.00 Film: Trije fantje (kom.) 13.45 Film: Sfera (zf) 16.50 Film: Nori dnevi v Alabami (dram.) 20.00 Film: Podli fantje (akc.) 22.20 V živo iz hiše Big Brother 22.50 Film: Kdo neki tam poje (kom.) Sobota, 28. maja Rai movie, ob 13.30 VREDNO OGLEDA The Lady Francija, Velika Britanija 2011 Režija: Luc Besson Igrajo: Michelle Yeoh, David Thew-lis, Jonathan Raggett in Susan Wo-olridge Leta 1988 Aung San Suu Kyi, zapusti Oxford in se vrne domov v Burmo. Pri tem ne gre za svobodno odločitev, temveč za posledico dejstva, da je medtem hudo zbolela tudi njena mama. Očeta, generala, ki se je vse življenje boril za osvoboditev Burme britanskih oblasti, so namreč umorili kmalu potem, ko je končno dosegel svoj cilj. Tudi Aung San Suu Kyi se tako odloči, da bo posvetila večji del energij svojemu narodu in demokratičnemu boju proti vojaškemu režimu Saw Maun-ga. Aung San Suu Kyi kandidira na volitvah in zmaga. Njene sanje, da bi postala premijerka pa se kmalu izjalovijo. Vojaške oblasti jo najprej aretirajo in kmalu nato priprejo. Ubogi Lady je celo onemogočeno, da bi lahko skrbela za moža, ki je medtem zbolel za rakom. PLANET TV 11.00 Nan.: Očka v predpasniku 11.55 Peklenska kuhinja 13.45 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.30 22.00, 23.10 Bilo je nekoč 15.45 Bognedaj, da bi crknu televizor 16.55 Film: Življenje žuželk (anim.) 18.45 21.50 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Planet kuha 20.00 Film: Divjaki (akc.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.25 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Vanja Pegan - Radio, nekaj vedut - izv. radijska igra; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V mesečniku "Tam kjer teče bistra Bela" ob 12.30 bo govor o veri in vraževerju v Kanalski dolini ter o kulturnih prireditvah, ki so se in se bodo zvrstile med Kanalsko dolino in Ziljo. V Mali sceni ob 18.00 bomo prisluhnili prvemu predvajanju radijske igre »Radio, nekaj vedut«, ki jo je za našo radijsko postajo napisal pisatelj Vanja Pegan, Pirančan, čigar literarni opus je prežet z ljubeznijo do morja, do obalnega prostora - slovenske Istre in Trsta - in do radia ter radioamaterstva. Radijska igra ''Radio, nekaj vedut'' je poklon mediju, ki ga spremlja vse od otroštva. Prav tako spremlja radio vsakdanje življenje marsikoga, prisoten je v težkih in veselih trenutkih, pri mladih in starejših. Teh nekaj vedut na drobne, vsakdanje utrinke življenja posameznika, je Pegan zbral in jih skozi režijo Marka Sosiča posreduje vsem radijskim poslušalcem. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 28. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenske motnje so oddaljene od srednje in južne Evrope. Nad naše kraje doteka od jugozahoda topel in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. Zjutraj bo sprva še precej lepo vreme, tekom dneva se bo postopoma poslabšalo. Popoldne bodo že možne padavine in tudi nevihte, sprva na zahodu. Pihal bo zmeren jugovzhodnik. Danes bo pretežno jasno, pihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Nadaljevalo se bo lepo jasno ali rahlo oblačno vreme. Le v hribovitem svetu bo lahko popoldne nekaj kopaste oblačnosti; krajevne plohe bodo malo verjetne. Pihali bodo krajevni vetrovi. Po nižinah bo čez dan kar toplo. Jutri dopoldne bo sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter. V ponedeljek bo v vzhodni Sloveniji delno jasno s kakšno ploho. Dva ministra zbila kolesarja BRUSELJ - Kar dva belgijska ministra ob izstopanju iz svojih službenih limuzin včeraj nista bila pozorna na promet in sta z nenadnim odpiranjem avtomobilskih vrat zbila kolesarja. To je pred stavbo vlade uspelo zdravstveni ministrici Maggie de Block, zatem pa še ministru za razvojno sodelovanje Alexandru De Crooju. Oba kolesarja sta pri tem padla po tleh. V primeru ministrice je kolesar dobil tudi nekaj podplutb. Ministrica se mu je globoko opravičila in priznala krivdo, je poročal belgijski dnevnik DH. Časnik je še dodal, da kolesarjenje v Bruslju ni vedno najbolj zdravo; še posebej ne na cesti Rue de la Loi. Na Rue de la Loi 16 je namreč sedež belgijske vlade. Ustanovitelj Fac ebooka ceni zasebnost PALO ALTO - Ustanovitelj Facebooka milijarder Mark Zuckerberg je pokupil štiri sosednje hiše okrog svojega doma v predmestju kalifornijskega Palo Alta, kijih namerava podreti in zgraditi manjše objekte. Za sosednje hiše je dal veliko več denarja, kot so vredne oziroma skupaj 30 milijonov dolarjev. Za to seje odločil, ko je gradbenik naznanil, da bo poleg njegove hiše zgradil podobno in jo prodal nekomu, ki je pripravljen plačati, da bo sosed Marka Zuckerberga. Milijarderje hotel ohraniti svoj mir in je ukrepal ter sosedom navrgel nekaj milijonov več, da so se hitro odselili. ■■ U TVSíJ . . .- 1M Tft- V1 AL P STATI ON TRIESTE Ulica Mazztni, 19 -34121- Trst Tel. *39 040 9719100 Lriestel5alpstation.il www.alpstation.itwww.itiDntura.it