KAMNIŠKI OBČAN
SEPTEMBER 1978
STRAN 3
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
september
1978
št 2
S SEJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Na zadnji, Julijski seji občinske skupščine, je družbenopolitični zbor, razširjen s predsedstvi družbenopolitičnih organizacij podprl sprejetje odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v Tovarni usnja Kamnik, s tem pa tudi odločbe o imenovanju začasnega organa, medtem ko sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti oba akta soglasno sprejela.
V počastitev občinskega praznika občin Domžale in Kamnik, je bila 29. julija slavnostna seja skupščine obeh občin.
Zbori občinske skupščine bodo ponovno zasedali zadnje dni septembra. Seja družbenopolitičnega zbora bo 26- septembra, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta zasedala 27. septembra. Vsi trije zbori bodo obravnavali:
Poročilo o gibanjih gospodarstva ter rezultatih na področju splošne in skupne porabe v I. polletju 1978
— Poročilo o rezultatih gospodarjenja na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter krajevnih skupnosti v I. polletju 1978
— Osnutek programa dela Skupščine občine Kamnik za obdobje september 1978 — julij 1979
— Predlog dogovora o obvezni pripravi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja (ljubljanska regija)
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala:
— Predlog odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Kamnik
— Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev
— Osnutek odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik
— Predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajen h brez dovoljenj v občini Kamnik.
Na dnevnem redu so tudi kadrovske zadeve in delegatska vprašanja.
KAJ SO POKAZALI POLLETNI OBRAČUNI
Splošna ocena poslovnega uspeha TOZD in OZD v Kamniški občini ni zadovoljiva in je, če upoštevamo doseženi dohodek (v občini je ta 25 odst.), pod slovenskim povprečjem (41 odst.). Nekatere delovne organizacije so sicer uspešno poslovale, vendar je tudi kar 8 TOZD poslovalo z izgubo. Na taksno gospodarjenje so, poleg splošnih pogojev gospodarjenja, vplivale tudi spremembe v obračunskem sistemu in način izkazovanja dohodka v letošnjem in lanskem polletnem obdobju.
Tako kot v republiki, je tudd celotni prihodek občdn-s*ega gospodarstva porasel za 24 odst. Porabljena sred-fwa so porasla za 23 odst. (v republiki za 20 odst.). Družbeni proizvod je višji za 23 odst., (v republiki za 37 odst.). ~D primerjavah z republiškim povprečjem smo zanemarili razlike v strukturi gospodarstva.
K_ Ce upoštevamo obračunske spremembe, je celotni prihodek višji za 17 odst.., porabljena sredstva za 20, dohodek P* ■» 6 odstotkov.
Vzroke taksnega gospodarjenja moramo iskati pred Vseni v stagnaciji rasti obsega industrijske proizvodnje, Prav tako pa tudi v upadanju izvoza.
Ob polletju je izvoz pod planom za 5,4 odst., v primerjavi z lanskoletno realizacijo pa zaostaja za 10,9 odst.
®lež uvoza v Izvozu pa znaša 73,8 odst. Občinska blagov-' menjava (gibanje uvoza in izvoza) je v glavnem samo raav*timi zahodnimi državami.
Povprečni Izplačani osebni čisti dohodki so se povejo'1' tako kot v republiki (19 odst.), čeprav v občini nismo ^tvarild tako visok porast doseženega dohodka kot v re-Publdki. Znano pa nam je, da je porast osebnih dohod *°v odvisen od rezultatov dela, oziroma doseženega dohodka.
Obseg industrijske proizvodnje se v polletjti ni spremenil, zaposlili pa smo za 1 odst. več delavcev kot v ^tem obdobju lani.
Posledica nezadostne gospodarske aktivnosti so pre-°^nJe izgube, ki so se glede na lanskoletno obdobje po ^fcale za 71 odst. in znašajo 18.012.000 dinarjev. V repub-p1*' Pa je lanskoletna izguba zmanjšana za 27 odst.) retežni del izgub v občini (kar 73 odst.) odpade na OZD Usnjama in Konfekcija tovarna Usnja.
Pri razporejanju dohodka je opaziti povečanje tistega dohodka, ki pripada drugim udeležencem. Lani ob Polletju je bil ta delež 29,3 odst., letos pa 31,8 odstotka.
V delu dohodka, ki pripada drugim udeležencem, je Pretežno zastopana skupna poraba in sicer s 67,1 odst.,
čeprav je letos ta delež manjši za 0,3 odst. Porast dohodka, namenjenega za skupno porabo je 24 odst., za splošno porabo pa 29 odstotkov.
Prihodke splošne porabe (proračun) smo planirali v višini 34.755.000 dinarjev, realizacija v polletju pa je bila 52,4 odst., kar je zelo zadovoljivo glede na prejšnja leta.
Skupna poraba
Programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti (skupna poraba) uresničujemo tako kot smo planirali. Tudi dotok sredstev za izvajanje planiranih nalog je v skladu s planom.
Poleg osnovnih nalog, ki jih izvajajo te skupnosti, beležimo v občini precejšnja investicijska vlaganja. Tako v Komendi grpxiimo nov otroški vrtec, v Novem trgu Center za usmerjeno izobraževanje, pred nama pa je tudi izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Franca Albrehta, dograjevanje osnovne šole v Duplici itd.
Kako na področju stanovanjskega gospodarstva
Enova za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
Finančni načrt prihodkov v letu 1978 je bil planiran v višini 21,104.000 din, realizacija prihodkov do 30. 6. pa je znašala 13,341.416 din ali 63 odstotkov.
Odhodki v letu 1978 so planirani v isti višini ter so bili realizirani do 30. 6. 1978 za 9,684.774 ali 49,9 odstotka.
Glede na dinamiko izpolnjevanja plana v letu 1978 lahko računamo, da bo le-ta dosežen, kljub temu, da so sredstva družbene pomoči od 1. 7. 1978 dalje zmanjšana za 4 odst. na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma, ki predvideva prerazdelitev sredstev stanovanjskega prispevka tako, da se del sredstev iz enote za družbeno pomoč stanovanjskemu gospodarstvu t. j. 4. odst. nameni za revitalizacijo stanovanjskih hiš.
To sicer neposredno vpliva na zmanjšanje sredstev za realizacijo programa stanovanjske izgradnje. Sredstva družbene pomoči v letu 1978 so v celoti angažirana, ker je bilo v tem letu kupljeno 60 solidarnostnih stanovanj, ki bodo razdeljena prosilcem v mesecu avgustu in decembru. Pri realizaciji srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje za obdobje 1976—1980 kakor tudi letnih planih je treba upoštevati tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 13. člena Zakona o programiranju in financiranju gradiva stanovanj pri LB — enota Kamnik.
V letu 1978 je bil po tem členu objavljen razpis za koriščenje sredstev v višini 15,000.000 din. Od tega 8,000.000 za potrebe OZD in TOZD (nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnja) in 7,000.000 za kreditiranje individualne gradnje. Koriščenje teh sredstev je dovoljeno do julija 1979. leta.
Na podlagi dospelih vlog je ugotovljeno, da bodo sredstva, ki se namenjajo v obliki kredita za individualno gradnjo v celoti izkoriščena, medtem ko bodo sredstva, ki so namenjena OZD in TOZD za reševanje njihovih stanovanjskih problemov izkoriščena le 12,5 odst. (1,000,000 od 8,000.000) to pa vsled tega, ker OZD niso mogle preskrbeti predkupnih pogodb za nakup stanovanj v družbeni usmerjeni gradnji, ker teh ni na razpolago.
K temu poročilu je Izvršni svet imel pripombo, da naj stanovanjska skupnost čimprej zbere podatke o potrebah po stanovanjih, ker je iz poročila razvidno, da delovne organizacije niso preskrbele predkupnih pogodb za nakup stanovanj. Zato je tudi izkoriščenih samo 12.5 odst. sredstev, ki so namenjena za gradnjo stanovanj.
Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom
Finančni načrt prihodkov v letu 1978 je bil planiran v višini 7,387.000 din, realizacija prihodkov do 30. 6. 1978 pa je znašala 2,963.099,40 din ali 40,1 odstotka.
Pri planu prihodkov so programirana tudd sredstva za revitalizacijo stanovanjskega fonda v višini 1,331.000 din, ki pa ob polletju še ne izkazujejo realizacije. Ta izpad je razumljiv iz razloga, ker bo novi samoupravni sporazum oz. odlok ob prerazdelitvi sredstev stanovanjskega prispevka sprejet šele v mesecu septembru 1978 z veljavnostjo od 1. 7. 1978 dalije in se bo realizacija teh sredstev odrazila šele v drugem polletju 1978.
Plan odhodkov je ob polletju realiziran v isti višini kot plan dohodkov. Pri odhodkih prav tako ugotavljamo izpad polletne realizacije na postavki »revitalizacija«, ki pa se bo pokazala šele v drugem polletju 1978.
Kako pa na področju komunalnega gospodarstva
Finančni načrt prihodikow letu 1978 je bil planiran v višini 31307.000 din in je bid dosežen do 30. 6. 1978 z 14,989,111 ali 48,9 odst.
, Izpad pri dohodkih ugotavljamo predvsem na dveh postavkah in sicer: — na postavki
»del stanovanjskega prispevka za financiranje komunalnih priključkov« (12 odst.), ki je bil realiziran ob polletju samo s 27,3 diost. Izpad je nastal vsled sprejetja samo-uprawnega sporazuma o izločanju dela sredstev stano-
vainjskega prispevka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik. Na podlagi 3. člena citiranega sporazuma se podpisniki zavezujejo, da bodo namenili iz sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev 12 odst. za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav.
V planu za leto 1978. je dotok teh sredstev predviden skozi celo leto, ker pa sporazum velja šele od 1. 7. 1978 dalje, je priliv teh sredstev pričakovati šele v drugem polletju 1978. — na postavki
»prispevek za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč«, ki je realiziran ob polletju samo s 27,4 odst. Izpad teh sredstev rezultira iz stagnacije stanovanjske izgradnje v letu 1978 in tudd v II. polletju 1978 ne pričakujemo močnejšega priliva.
Kljub izpadu sredstev na zgoraj navedenih postavkah računamo, da bo plan finančnih sredstev v letu 1978 dosežen glede na visoko preseganje realldzacilje za I. polletje 1978 na postavkah 2. in 4.
Plan odhodkov za leto 1978 je predviden v isti višini kot plan prihodkov, realizacija do 30. 6. 1978 pa izkazuje izpolnitev plana v višini 32 odst.
Vzroki za nizko doseganje realizacije plana dohodkov so predvsem zaradi prepočasnega pridobivanja ustreznih dovoljenj in zamud pri izdelavi urbanistične in investicijsko tehnične dokumentacije. Prav tako je realizacija za I. polletje nizka na postavki 3. in 5. odhodki, vzroki za to pa so predvsem v stagnacija stanovanjske gradnje t letu 1978.
Zadovoljivo izvajanje planov krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti so v letošnjem prvem podjetju imele 17.060.969 din dohodkov. Od tega je 3.752.049 din krajevnega samoprispevka. Delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju planov krajevnih skupnosti prispevale 2.099.222 din. Občani so za gradnjo komunalnih objektov prispevali 567.168 din. Občinski proračun je prispeval 503.060 din, komunalna skupnost 170.000 din, sklad za uporabo stavbnega zemljišča 484.743 din, ostali dohodki in neporabljena sredstva iz preteklega leta so znašale 9.484.735 din.
Največ zbranih sredstev so krajevne skupnosti vložile v izgradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov, saj so za gradnjo vodovodov porabile 2.637.597 din, za asfaltiranje in vzdrževanje cest 2.495.806 din, transformiranje in električne vode so soinvestirali 404.151 din, za vzdrževanje in razširitve javne razsvetljave 581.049 din. H gradnji' otroških, športnih igrišč in kulturnih domov so krajevne skupnosti prispevale 411.326 din, za vzdrževanje in urejanje pokopališč 26.174 din. Precej pozornosti so KS posvetile SLO m CZ, za kar so porabile 160.941 din ter organizacijam in društvom, katerim so prispevale 194.442 din. Za ostala vlaganja sofinanciranja so porabile 593.762 din. Skupni funkcionalni izdatka vseh KS so znašali 534.230 dinarjev.
Seštevek vseh navedenih izdatkov KS v I. polletju letošnjega leta znaša 8.039.478 dinarjev.
Krajevne skupnosti imajo na tekočih računih skupno še 9.021.491 din neporabljenih sredstev, katere imajo predvidene za nadaljnjo izvajanje letošnjega plana.
Iz navedenih rezultatov je razvidno, da krajevne skupnosti izvajajo svoje letošnje plane v skladu z gibanjem dohodkov in časovnim razporedom del.
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Občinske skupščine ljubljanske regije so v letu 1976 sprejele dogovor o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980. Dogovorile so se, da bodo skupno reševale vsa tista vprašanja, ki so več ali manj pomembna za celotno regijo.
Na junijska seji skupščine Skupnosti občin ljubljanske regije so ocenili izvajanje tega dogovora in se dogovorili o nadaljnjih nalogah. Obravnavali so tudi priprave za oblikovanje dolgoročnega družbenega plana, ki naj bi prispevale k uresničevanju težnje in nujnosti po medsebojnem sodelovanju. Zato bodo že v letošnjem letu vsi nosilci planiranja zagotovili organizacijske, vsebinske in metodološke priprave za izdelavo in sprejem dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja. Oblikovanje tega dogovora pa bo istočasno potekalo tudi s pripravami dolgoročnih družbenih plenov občin in mesta Ljubljane. Izvršni sveti občinskih skupščin naj bi čimprej obravnavali osnutke potrebnih dokumentov za izdelavo dolgoročnega družbenega plana in jih že v septembru predlagali občinskim skupščinam v sprejem.
V tej fazi priprav je potrebno sprejeti Dogovor o pristopu k izdelavi dolgoročnega družbenega plena za območje medobčinskega sodelovanja ter odlok o obvezni pripravi dolgoročnega drvižbenega plana. Poleg tega pa je potrebno 'pripraviti delovni program, naročiti potrebna strokovna gradiva ter pripraviti okvirni finančni načrt. Osnutek načrta naj bi pripravil Zavod za družbeni razvoj Ljubljane.
Zato .je izvršni svet obravnaval še predlog samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo plana s predlogom delovnega
programa in okvirnega finančnega načrta.
Osnutek plana naj bi pripravil Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, financirali pa bi ga vsd udeleženci sporazuma (občine v regiji in SIS regionalnega pomena).
Glede na predvideni delovni program bi znašali stroški za izdelavo plana 7.000.000 dinarjev. Udeležbo občine Kamnik v višini 400.000 dinarjev pa naj bd zagotoviHd v tekočem in dveh naslednjih letih.
Izvršni svet smatra, da je glede na vsebino in pomen medobčinskega sodelovanja, potrebno pristopiti k izdelavi plana. Ob tem pa se je potrebno dogovoriti o naročilu dn izdelavi plana, h kateremu bo izvršni svet pristopili šele takrat, ko bodo razčiščene pripombe in usklajena stališča glede vsebine sporazuma in višine udeležbe naše občina.
4. STRAN
SEPTEMBER 1978
KAMNIŠKI OBČAN
Naj navedemo nekaj osnovnih elementov, ki so pripeljala do taksnega sodelovanja občin.
Dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja je eden od treh dokumentov projekta Ljubljana 2000.
Gospodarska in socialna povezanost ljubljanske regije se izraža v proizvodnji in menjavi, dnevni delovni migraciji, v skupni problematiki, interesnih potrebah socialnega ..woja (uzabraževamje, zdravstvo, kultura in drugo), v skupnih interesih infrastrukture (magistralne in regionalne ceste, energetika in drugo) ter nenazadnje tudi v skupnih naravnih osnovah in virih (kmetijstvo, rekreacija, vodno bogastvo in drugo).
Pogostost povezovanja Ljubljane s svojim naravnim območjem že dalj časa izraža potrebo po izdelavi skupnega dolgoročnega načrta medobčinskega sodelovanja na podlagi dogovora nosilcev planiranja.
Medobčinski dolgoročni družbeni plan je po svoji vsebini integralni družbeni plan z ekonomsko, socialno in prostorsko komponento in obravnava predvsem tiste elemente, ki pomenijo skupen interes, potrebo in cilj občin, ki so se dogovorile o njegovi izdelavi. Tudi postopek samoupravne izdelave in sprejemanja medobčinskega dolgoročnega družbenega plana je enak kot pri sprejemanju vseh drugih planskih dokumentov.
Medobčinski dolgoročni družbeni plan mora na podlagi dogovora o temeljih plana opredeliti skupne cilje, interese, potrebe in kriterije razvoja, predvsem pa mora usmeriti razvoj velikih infrastrukturnih sistemov, urbanizacijo, razporeditev gospodarskih dejavnosti, objektov in površin, ki so skupnega razvojnega pomena za vse občine, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju.
Dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja bo izdelan za obdobje od 1981. leta do leta 2000 z vmesnimi etapami 1981—1985, 1986—1995, oz. za določena področja do leta 1000.
Dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega 6odelovanja je torej plan skupnih interesov in usklajenosti razvojnih odnosov na območju občin, ki tvorijo skupnost olbčin osrednje slovenske regije in še nekaterih občin, ki so se odločile za medobčinsko sodelovanje v tem okviru.
V pripravi medobčinskega plana sodelujejo občine Cerknica, Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Lj.-Bežigrad, Lj. Center, Lj.Moste-Polje, Lj .Šiška, Lj.Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Vrhnika ter mesto Ljubljana. K pripravam medobčinskega plana pa lahko pristopijo tudi druge občine.
Odtoke o uvajanju obveznih priprav dolgoročnega plana za območje medobčinskega sodelovanja sprejmejo sočasno in usklajeno vse skupščine občin, ki se dogovarjajo o medobčinskem sodelovanju, kar ustreza usklajevalnemu in dogovornemu značaju tega dolgoročnega razvojnega dokumenta.
KAKO S »ČRNIMI GRADNJAMI«
Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Kamnik
Smoter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 8-78) je, da z ostrejšimi preventivnimi ukrepi zagotovimo urbanistično disciplino na prostoru, da učinkovito preprečimo nezakonito, samovoljno in nesmotrno rabo zemljišč in odpravimo sedanje stanje nedovoljenih objektov, upoštevajoč družbene interese in tudi sam položaj lastnikov objektov.
Za odpravo obstoječega nezakonitega stanja določa 41. f. člen omenjenega zakona predpis, da občinske skupščine najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona z odtokom določijo merila, po katerih občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, glede na dejanske okoliščine in namembnosti objekta, in sicer:
1. Na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje (če so na območju, za katere je sprejet zazidalni načrt ali je na njem predvidena izdelaiva zazidalnega načrta, oz. so zgrajeni na območju, kjer je po urbanističnih dokumentih gradnja dovoljena).
2. Na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži (če so na območju, za katere ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, oz. za katere po urbanističnem dokumentu ni dovoljena gradnja in podobno, vendar pa neposredno še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta).
3. Na objekte, ki se marajo takoj odstraniti (če neposredno zavirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, torej če so na zavarovanih zemljiščih in podobno).
Vsa ta območja (po 1, 2 in 3) so določena v urbanističnih dokumentih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu SRS št. 5. 78. Ti dokumenti pa so budi na vpogled pri Samoupravni stanovanjski skupnosti (Cankarjeva 11) in oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Kamnik (služba za urbanizem).
Merila za razvrstitev nedovoljenih objektov ne terjajo nobene izdelave zazidalnih načrtov ali drugih urbanističnih dokumentov, temveč se določajo na podlagi obstoječih urbanističnih dokumentov. Merila imajo namen, da usmerjajo upravni organ pri odločanju o nedovoljeni gradnji. Zato ima odlok naslednje možnosti:
— V primeru iz 2. člena se lahko izda lokacijsko dovoljenje, če investitor izpolni pogoje, ki se mu predpišejo v njem, in če plača stroške za komunalno ureditev (41. d. člen zakona o urbanističnem planiranju).
V primeru iz 3. člena pa se lahko izda lokacijsko dovoljenje s pogojem, da bo investitor objekt odstranil na svoje stroške, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta pogoj se zaznamuje v zemljiški knjigi.
— Za vse objekte iz 4. člena tega odloka, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in neposredno ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta ali se nahajajo na zavarovanem zemljišču in podobno, velja pravilo, da se feda odločba o odstranitvi objekta. Taka zemljišča, površine in območja so v občini Kamnik določena z ustrezniimi noraliraniini   urbanistioniini   dokumenti   in prostorskim
planom za potrebe kmetijstva, katere je občinska skupščina sprejela 6. 3. 1978, zato ni potrebno, da bi se jih s tem odtokom posebej opredeljevalo;
— Ukrepanje glede obstoječih nedovoljenih objektov se ne izvede, če je že izdana odločba pristojnega organa o odstranitvi objekta, ki je pravnomočna. Razumljivo je torej, da se določbe tega odloka ne uporabljajo za nedovoljene gradnje, katere bodo začeli graditi po uveljavitvi tega odloka. aZ nove nedovoljene gradnje, se takoj ukrepa po določbah 41. člena zakona o urbanističnem planiranju.
Iz navedenih razlogov predlaga Izvršni svet Občinski skupščini, da sprejme navedeni odlok.
ODLOK
1. člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja.
2. člen
V kategorijo objektov, za katere lahko pristojni občinski upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo objekti, ki iapolnjujeo naslednja merila:
1. da so zgrajeni na območjih, ki se urejajo po določilih urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda ali z zazidalnim načrtom in je na njih gradnja dovoljena, razen na območjih iz 9. odstavka 4. člena tega odloka.
2. da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo, o čemer izrečeta mnenje oz. izdata soglasje pooblaščeni organizaciji Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana in Zavod za spomeniško varstvo Kranj.
3. da ne ovirajo interesov prostora in da ne predstavljajo nevarnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi ter prometa ali drugačne nevarnosti (npr. onesnaževanje okolja z odpadki ipd.).
Pristojni upravni organ mora pred razvrstitvijo objekta v kategorijo pridobiti pismeno mnenje ali soglasje organizacij in skupnosti iz 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka tega člena.
3. člen
V kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje, ker so zgrajeni na območjih, kjer taka gradnja ni bila predvidena in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži, ker neposredno še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo merila 2. in 3. alinee 1. odstavka 2. člena tega odtoka.
4. člen
V kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, zgrajeni brez dovoljenj na zavarovanih površinah in zavarovanih območjih zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, prometnokomunalnega, spomeniškega ali naravovarstijenega interesa In neposredno ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov
Zavarovane površine in območja po prejšnjem odstavku so v občini Kamnik določana z noveliranim urbanističnim načrtom za Kamnik ter Komenda-Moste in prostorskim načrtom za potrebe kmetijstva v občini Kamnik.
5. člen
Določbe tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so bili zgrajeni za kmetijske namene, pa so jih investitorji brez predpisanih dovoljenj spremenili v stanovanjske ali po-^tniske namene.
6. člen
Za objekte po tem odloku se štejejo vsi objekti, za katere se po določbah zakona o urbanističnem planiranju zahteva lokacijsko dovoljenje.
7. člen
Pristojni upravni organ mora opraviti razvrstitev objektov po merilih tega odloka v 6 mesecih po njegovi u-veljavibvl.
8. člen
Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj, so dolžni v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka vložiti zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu, po tem roku bo pristojni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti.
9. člen
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
KAMNIK, avgusta 1978
ZAKAJ SPREMEMBA ODLOKA 0...
Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanju teh sredstev
je občinska skupščina sprejela aprila 1977, in sicer zaradi tega, ker Samoupravnega sporazuma, ki bi urejal ta vprašanja, niso podpisali vsi udeleženci. Objavljen je bil v Uradnem listu SRS št. 11—«01/77. Odlok je potrebno spremeniti le zaradi drugačne razporeditve sredstev. Potrebno je namreč zagotoviti sredstva za obnovo starih stanovanjskih hiš (revitalizacija). Ne gre torej za nobeno dodatno obremenitev, temveč le za konkretizacijo spremenjenih zakonskih obvez.
POBUDE
Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je zato pripravil predlog prerazporeditve sredstev, predlog', pa je bdi usklajen na skupni seji z izvršnim svetom.
Doslej se je 7 odst. prispevna stopnja delila na dva osnovna dela, in sicer 0,345 odst. za gradnjo dijaških in študentskih domov, 6.655 odst. pa se je namensko delilo na:
— reševanje lastnih stanovanjskih potreb (40 odst.)
— družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (30 odstotkov),
— 30 odst. pa smo združevali za kreditiranje gradnje stanovanj.
Po predlagani sprememba pa naj bi se 6,655 odst. delilo takole:
— s 40 odst. teh sredstev bi reševali lastne stanovanjske probleme v OZD
— za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bi namenili 26 odst.
— 18 odst. naj bi združevali za kreditiranje stanovanjske gradnje
— za obnovo starih stanovanjskih biš bi namenih 4
...otke ter
— 12 odst. za financiranje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah.
Dopolnitev odteka o...
Na predlog konference delegacij Komunalnega podjetja, Stanovanjsko-komunalnega gospodarstva in Elektro Ljubljana — okolica DE Kamnik bo občinska skupščina na septembrski seji ponovno obravnavala ODLOK O OBVEZNEM ODLAGANJU IN ODVOZU SMETI IN ODPADKOV, ki ga je sicer že sprejela januarja letos. Strokovna služba občinske skupščine je zato ponovno preučila odlok, tehtne pripombe upoštevala in jih vnesla v novi odlok. Izvršni svet pa je na 8. seji obravnaval dopolnjeni odtok, in ga bo v prečiščenem besedilu predlagal skupščini v sprejem. Po sklepu izvršnega sveta pa bo odlok, ko bo sprejet, tudi v celoti objavljen v Kamniškem občanu.
Spremembe ne bodo povzročile novih materialnih obremenitev, imele pa bodo večji vpliv na spodoben izgled mesta in okolice. Seveda, le v primeru, če bomo odlok dosledno izvajali tudi v praksi.
Bistvene novosti predlaganega odloka so naslednje:
—V odloku so posebej opredeljene škodljive snovi ih odpadki, kot so hitro vnetljive snovi, olja, fenoli, masti, snovi bazičnega izvora, kisline ter podobne snovi, ki bi jih morali odlagati in odvažati ločeno od ostalih smeti in odpadkov na način, ki ga določi pooblaščena organizacija s posebnim pravitaikom ali pa v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo ter drugimi inšpekcijskimi organi;
— Smetnjaki naj bi v času odvoza smeti in odpadkov bili postavljeni na ustreznem prostoru ob cesti, do katerega je možen dostop s specialnim komunalnim vozilom in sicer največ 10 metrov od prostora, kjer se ustavlja komunalno vozilo. Postavljeni morajo biti izven ograjenega prostora. Ce s komunalnim vozilom ni možno priti v bližino stanovanjske hiše ali drugega objekta, nastali problem rešujeta sporazumno stranka in pooblaščena organizacija. Postavlja se vprašanje, ali je možno odlagati smeti še v kakšno drugo embalažo, razen tipskih smetnjakov. Ali lahko pridejo v postav tudi vreče, ustrezno predpisane velikosti. Odlok dopušča tudi to možnost.
— Pooblaščena organizacija mora, tako kot doslej, dvakrat letno opraviti odvoz kosovnega odpadnega materiala;
— Določeno je, da so stroški odvoza in deponiranje smeti in odpadkov stroški tistih, ki povzročajo nastajanje odpadnih snovi. Isto velja tudi za organizatorje javnih prireditev in drugih podobnih aktivnosti.
— Cena za odvoz in deponiranje smeti in odpadkov je odvisna od stroškovnega izračuna storitve. V gospodinjstvih, kjer živi le en član, se cena zmanjša za 50 odst. Stroške za odvoz so dolžni plačevati vsi zavezanci, za katere je odvoz redno organiziran, ne glede na to, aH smeti odlagajo ali ne.
— Upravljalec zgradbe ali poslovnega in manipulativnega prostora je dolžan dati pooblaščeni organizaciji podatke o številu gospodinjstev v zgradbi, številu gospodinjstev z delno oprostitvijo plačevanja, kakor tudi o velikosti poslovnih in manipulativnih prostorov.
— Pooblaščena organizacija mora na območjih, ki so na novo vključena v odvoz smeti in odpadkov, organizi-rati odvoz najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega odtoka.
V JAVNI RAZPRAVI...
Osnutek odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik
Osnutek navedenega odloka je Izvršnemu svetu občinske skupščine predložila Občinska samoupravna stanovanjska skupnost z namenom, da se na osnovi za vso Slovenijo enotne metodologije, kd jo je izdelala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, uredi vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v teh hišah. Doslej so ta vprašanja bila zajeta v treh odtokih, ki bodo po sprejemu novega odloka prenehali veljati. Trije dosedanji odtoki so torej urejali vprašanje stanarin, vzdrževanja stanovanjskih hiš ter stroškov, ki poleg stanarine oz. najemnine bremenijo imetnike stanovanjske pravice.
Izvršni svet je obravnaval osnutek novega odloka in se je, glede na pomen vprašanj, ki jih odlok obravnava dn ureja, odločil, da predloga skupščini, da da odlok v javno razpravo. Javna razprava bo trajala do 25. oktob-bra. Vse pripombe in predloge dopolitev pa je potrebno v tem času posredovati izvršnemu svetu. Le^ta jdh bo obravnaval in upošteval pri izdelavi predloga odloka, katerega bi potem skupščina dokončno sprejela v mesecu novembru. Sprejeti odlok pa bo objavljen v Uradnem listu SRS.
Bistvenih vsebinskih razlik med temi odtoki in novim predlaganim odlokom pravzaprav ni. Novosti so le pri investicijskem vzdrževanju, in sicer glede dobe trajanja elementov stanovanjske opreme. Ta doba je zelo različna (od 10—100,leta, upoštevajoč tekočo vzdrževanje). Pri ne-
KAr    *M\ OBČAN
SEPTEMBER 1978
STRAN 5
katenj.1 c^,lcuitjih pa je ta doba prej bila tudi skrajšana, Pi nekaterih pa daljša. V novem odloku pa se tudi pojavljajo nekateri novi elementi, nekaterih elementov pa v novem odloku ni.
Po odloku se za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih "'f> stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hi-fah šteje celotna ah delna zamenjava ter obnovitvena de-■ja na izrabUendh konstrukcijah, elementih in opremi. Stroških teh del, ki jih opravlja Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bremenijo stanarino, najemnino ali prispevek etažnih lastnikov. Izvajalci del Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva bodo popravili ali zamenjali posamezne elemente šele po predhodni ugotovitvi, da so . dejansko izbraljeni, upoštevajoč normalno uporabo m določeno dobo trajanja. Ce so okvare mehanične na-in so nastale po lastni krivdi zaradi nepravilne upo-g^jj? b°uo stroške popravil morali poravnati stanovalci
Stanarino bremenijo tudi stroški zamenjave elementov °Preme v stanovanju, in sicer v primeru, če jim je potekla doba trajanja. Sicer pa tudi po potoku dobe trajanja Posameznih elementov opreme bremenijo stroški zamenjave stanarino le v primeru, če elementa ni možno popraviti. Pred potekom te dobe pa bo stanovanjska skupnost izjemoma prispevala amortizirani del stroškov, če je element opreme v okvari brez stanovalčeve krivde. Ne Stede na dobo trajanja pa se element opreme zamenja, 06 Je neuporaben brez krivde stanovalca.
Doba trajanja je zolo različna, od 10 — 100 let za posamezne elemente. V tem času pa je potrebno opremo vzdrževati, in sicer na stroške imetnika stanovanjske pravice, v 3. členu odloka je navedena doba trajanja posameznih elementov opreme kakor tudi vrsta vzdrževalnih del.
V stanarini so zajeti tudi stroški revitalizacije starih y~ stanovanj, oz. obnove ali zamenjave zastarelih gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij.
V 6. členu so našteti stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav ter stroški tekočega vzdrževanja stanovanja samega. Prvi so zajeti v stanarini, drugi pa bremenijo stanovalca. V 8. členu odloka pa so našteti še stroški porabe vode, eloktrifce, plina, čiščenja snega itd., ■» j'ih plača stanovalec stan.
V nadaljevanju objavljamo ta odlok v celoti.
1. člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih lajnstrukedj, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
— obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine
— obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in stresnih žlebov ter snegobranov
— obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih In radijskih anten
-— obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in kleparskih in ključavničarskih elementov
— obnova fasade hiše
— popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov
— popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih
— popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka
— popravilo ali zamenjava kotlov in opreme kotlovnic
— popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka
popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja
— popravilo delov osebnega in tovornega dvigala Popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne
nidroizolaoije
— popravilo ali zamenjava greznic in ponikovalnic popravila ali zamenjava drvarnic in drugih pomož-
™h objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši
— pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih r~j rolet, veterndc, balkonskih in dvoriščnih ograj, stre-Snin žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov
~ obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in otroš *n igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši oanova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi nor-S6 UT>0,ralbe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo sta-lno. najemnino oz. prispevek etažnih lastnikov.
2. člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opre-toyJ^ '< člena tega odloka se izvaja po predhodni ugo-norm ^e e'emen1; & oprema resnično dotrajana ob
yhalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene **| trajanja.
troški popravil zaradi poškodbe elementov in opre-dd im ÎSSl st^'°vanjsfcih in poslovnih prostorih po kriv-v J^tr*»v stanovanjske pravice in najemnikov gredo
njanovo breme, kov   *lreine imetnikov stanovanjske pravice in najemni-uporatudi stroški, ki nastanejo zaradi nepravilne Phili      Posameznih naprav, elementov in opreme v sfcu-Prostorih in stanovanjih ter poslovnih prostorih.
3. člen
l'inè*6^ s*r°šlce investicijskega vzdrževanja v breme stana-nju *ui*i zarneriJava elementov opreme v stanova-
ment    ^'im ^* potekla doba trajanja. Doba trajanja ele-vajj^*7 stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrže-pravioo*eIa' ^       mora izvrševati imetnik stanovanjske na lastne stroške, so:
1 6^.štedilnik 40 Z£^enJe štedilnika, plošče In dimne cevi, popravilo ali
"^henjava samotne obloge, pekači, kotličkov na vodo,
g^ne plošče, samotne obloge, kurilne rešetke, obro-
2 2~Y' vratic in posode za pepel.
etezni premični štedilnik 20 ? a vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščit-Erafitnimi premazi.
20
3. Emajliran železni štedilnik ista vzdrževalna dela kot pod točko 2.
4. Plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in namestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi.
5. Električni štedilnik redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla.
6. Lončne peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratic, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratic in pločevinastih vložkov.
7. Železna peč — litoželezna 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi, ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev samotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratic in posode za pepel.
8. Železna peč — pločevinasta 12 vzdrževanje enako kot pod št. 7.
9. Lutzova peč 20 vzdrževanje enake kot pod št. 7.
10. Termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči.
11. Emajlirana peč na plinsko olje 15 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov.
12. Trajno žareča peč na trdo gorivo 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratic, dimnih cevi m gumbov.
13. Toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje.
14. Toplovodni litoželeznl radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje.
15. Plinski radiator 35 čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke dimnika ln nadomestitev metuljčkastega gorilca in pleskanje.
16 Infra peč 10 vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale in potez-ne vrvice.
17. Peč v kopalnici na trdo gorivo 20 (kurjenje z drvmi ah lignitom)
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat in posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature.
18. Iztočne pipe in mešalne baterije 10 popravila in nadomestitve tesnil, ročaji z zgornjimi deli, pregibne cevi in ročke.
19. WV školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30
20. Umivalnik iz porcelana 30 redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic.
21. WC rezervoar — emajliran 30 popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača.
22. WC rezervoar — plastični 25 vzdrževanje enako kot pod tč. 20.
23. Pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov in lesenih okvirjev.
24. Litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod točko 19.
25. Pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 40 vzdrževanje enako kot pod točko 19.
26. Plinski bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca.
27. Električni bojler 20 redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termostatov.
28. Pločevinasta kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice.
29. Litoželezna kopalna kad 50 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico.
30. Vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a) mehki les 35
b) trdi les 45 redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oz. lakiranjem, nadomestitev okovja.
31. Vgrajeno sobno pohištvo:
a) mehki les 40
b) trdi les 50 vzdrževanje enako kot pod točko 30.
32. Navaden lesen in ladijski pod
a) položen na izolirano podlago 25
b) položen na nedzolirano podlago 10 redno vzdrževanje, manjša popravila.
33. Lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30 redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila.
34. Bukov in jesenov parket 50 redno vzdrževanje s strženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila.
35. Hrastov parket 80 vzdrževanje isto kot pod točko 33.
36. Tlaki iz umetnih mas:
a) guma, linolej, podolit, likolit 20
b) topli pod, vinaz 10
c) tapison 20 redno vzdrževanje z umivanjem, loščenjem z dovoljenimi loščili.
37. Ksilolit tlak 25 redno vzdrževanje z loščili.
38. Terazzo in venecianski tlak 80 redno vzdrževanje z loščili.
39. Betonska tla 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje).
40. Tlak iz keramičnih ploščic 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic.
41. Tlak iz marmorja 100 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje).
42. Lesene rolete (eslinger in polkna) 30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja.
43. Pločevinaste ali plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja in pleskanje.
44. Platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata.
45. Lesena vrata 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje.
46. Leseni vratni okvirji 60 redno vzdrževanje, pleskanje.
47. Lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega okovja.
48. Lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje.
49. Kovinska krila in okvirji na fasadi
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje.
50. Keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje.
51. Električna instalacija:
a) nadometna 20
b) podometna 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles.
52. Domogotonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic.
Stroški zamenjave zgoraj navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
4. člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente opreme, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov, v primeru, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena, se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krive stanovalca.
5. člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča:
— funkcionalnost stanovanja,
— uporabna vrednost stanovanja,
— stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6. člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine, oziroma prispevka etažnega lastnika so:
— čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuš-čev;
— popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratic in izžiganje dimnikov;
— delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje);
— slikanje pleskanje skupnih prostorov in stopili-ščnih vrat;
— popravilo kleparskih izdelkov ter čiščenje;
— čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov;
— popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras;
— popravila strelovodov in meritve prevodnosti;
— popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih;
— popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb;
— popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa;
— pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika;
— popravilo vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih;
— popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobo;
— popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji;
— zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah;
— popravila električnih instalacijskih vodov;
— popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih;
— popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerjev;
— stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, kotlov, kotlovnic, registrov, hidroforjev ter skupnih TV anten;
— nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito;
nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture;
— redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav;
— nabava drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev ter oprema skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti;
— stroški rednih servisov kotlov, gorilcev, avtomatskih toplotnih postaj ter stroški zatesnitev oziroma manjših posegov na zunanjem toplovodnem omrežju;
— stroški rednih letnih in 3 letnih pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal;
— plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave;
S. STRAN
SEPTEMBER 1978
KAMNIŠKI OBČAN 1
— vzdrževanje skupinskih naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav;
— čiščenje in odmašitev vertikalne in korizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi;
b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnike stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti:
—- beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet;
— pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja;
— popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov);
— nadomestitev električnih svetilk in žarnic;
— popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja;
— vzdrževanje vseh iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji;
— nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja;
— čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov;
— popravilo in nadomestitev straniščnih desk in ška-tel za toaletni papir kot tudi potezndc vrvic z ročajem plavačev in odsesačev v rezervoarjih;
— pleskanje oljnih površin v kuliinjah, kopalnicah in straniščih;
— nadomestitev stekel na oknih in vratih;
— redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju;
— vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnikov;
— stroški čiščenja centralnih bojlerjev;
— stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav.
7. člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delovnih naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so:
a) pogodbene in zakonske obveznosti
b) stroški stanovanjske skupnosti
c) stroški plačil organizacij, ki opravljajo storitve stanovanjske skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš ter obresti od najetih kreditov.
8. člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
— poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave;
— čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji);
— čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošniškim materialom;
— zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk;
— popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prosto rih;
— nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov;
— izobešanje in snemanje zastav;
— vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti;
— vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic, ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši;
— stroški organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš, če opravlja na podlagi določbe samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet;
— stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivce ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9. člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (vode, kanalizacije, elektrike, FTT, plin, deratizacija, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj, stanovanjskih hiš).
10. člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen t spornih primerih tolmačiti, kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja, kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
Pobudo za spremembo ali dopolnitev odloka lahko poda stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Slednji dajo pobudo za dopolnitev ali spremembo odloka preko organov stanovanjske skupnosti.
11. člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu ali neposredno predlagatelju računa.
pravic v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akon-Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjskih tacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je kv. m. koristne stanovanjske površine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
12. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati:
— Odlok o stroških, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanj-
skih hiš poleg stanarine oziroma najemnine v letu 1973 (Ur. Ust Gorenjske, št. 26—306/72);
— Odlok o določitvi najvišje stanarine in o vzdrževanju stanovanjskih hiš (Ur. vestnik Gorenjske, št. 12—140/ 73);
— Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stroških, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš poleg stanarine oz. najemnine v letu 1973 (Ur. vestnik občine Kamnik št. 5—39/75).
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SE Slovenije. Kamnik, julija 1978
ZAPOSLOVANJE: POGLABLJANJE SAMOUPRAVE
Ustanovili bomo občinsko skupnost
Po spremenjenih določilih zakona o zaposlovanju bomo moraLi tudi v kamniški občini ustanoviti občinsko samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje. Delegacije za skupnost smo že izvolili ob splošnih skupščinskih volitvah. Skupščina skupnosti bo imela le en zbor — zbor uporabnikov, od organov poleg skupščine še izvršilni odbor. Ustanovljena naj bi bila do konca septembra, in sicer če k samoupravnemu sporazumu, ki je od julija v javni razpravi, pristopi več kot polovica delovnih ljudi.
Po občinah smo doslej imeli le enote regionalnih skup nosti. Dosedanje regionalne skupnosti niso omogočale uresničevanje neposrednih interesov združenega dela, enote pa so bile le organizacijska oblika regionalne skupnosti.
Na skupščinah enot smo v glavnem preverjali gradiva za obravnavo na regijski skupščini ter izvolili delegate za regijsko skupščino. Premalo pa smo obravnavali in reševali problematiko, ki je za posamezno občino, delovne organizacije in delavce najbolj pereča in ki terja skupne akcije na določenem območju. Prav tako skupščine enot niso postale mesto, kjer se delegati skupno dogovarjajo, v kakšni smeri bodo organizacije združenega dela delovale, zato da se bo skupno dogovorjena politika zaposlovanja konkretno in povsod uresničevala. Premalo je bilo tudi stikov med skupnostjo in delovnima organizacijami. V praksi se je namreč pokazalo, da so delegati na skupščini obravnavali določeno problematiko in sprejeli stališča in sklepe, ko pa so se vrnili v svoje delovne sredine, pa je politika odločanja o zaposlovanju v organizacijah združenega dela potekala po svoje, mimo vseh dogovorjenih stališč in načel.
Nujno je torej, da dejavnost samoupravnih skupnosti za zaposlovanje približamo združenemu delu. Zato pa je potrebno ustanoviti skupnosti za zaposlovanje v vseh občinah z vsemi pravicami in dolžnostmi.
V okviru bodoče samoupravne organiziranosti se moramo dogovoriti o tem, kaj bodo občinske skupnosti prenašale na medobčinske oziroma regijske skupnosti oziroma, ali bodo take samoupravne skupnosti v regijah še potrebne.
Določeno usklajevanje na ravni regije bo vsekakor potrebno tudi v prihodnje, saj zaposlovanja praktično ne moremo zapreti v občinske meje, ki so včasih, žal, preveč ostre. Prav tako bo tudi v prihodnje potrebno solidarnostno združevati sredstva, ker je razvitost posameznih občin v okviru regije zelo različna. Naloge, ki bi se izvajale na medobčinska ravna so:
— študijske in raziskovalne naloge: spreminjanje in proučevanje potreb po kadrih, za plansko, anaJitiično, informativno, publicistično in ostalo dejavnost;
— splošne in skupne zadeve s področja zaposlovanja, pomembne in smotrne za enotno izvajanje nalog na svojem območju;
— določanje enotnih meril za zagotavljanje socialne varnosti v času brezposelnosti, ki so po zakonu o zaposlovanju prepuščene v odločanje skupnosti, priprave delavcev za zaposlitev;
— ugotavljanje lastnosti mvalidnih oseb ter njihove preostale zmožnosti za delo in zagotavljanje materialne pomoči pri njihovem usposabljanju;
— varstvo delavcev, zaposlenih v tujini in njihovo vračanje v domovino;
— koordiniranje enotnega izvajanja programa poklicnega usmerjanja mladine in odraslih kot dela usmerjenega izobraževanja ter programa zaposlovanja;
— izvajanje strokovnih in administrativno-tehničnah opravil v zvezi s samoupravnim sporazumom o štipendiranju;
— sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike na medobčinski ravni;
— izdelava sistema za spremljanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja zaposlovanja in minimalnih standardov;
— izvajanje enotnih evidenc;
— opravljanje pravnih in finančno računovodskih opravil;
— ostale naloge, ki jih udeleženke tega sporazuma poverijo skupnosti.
Aktivnost skupnosti za zaposlovanje je usmerjena v produktivno zaposlovanje delovnih ljudi po načelu: vključiti delovnega človeka v izvajanje tistih delovnih nalog in opravil, ki so njegovim sposobnostim in angažiranosti najustreznejše. To pomeni, da je treba mladino poklicno usmerjati in štipendirati za tista dela, ki jdh načrtuje naše gospodarstvo ter tudi stalno spremljati poklicno izpopolnjevanje zaposlenih, glede na razvoj in potrebe združenega dela.
Ena od osnovnih funkcij skupnosti za zaposlovanje je, da pomaga razreševati kadrovska vprašanja, ki nastajajo s tehnološkim razvojem združenega dela. Z modernizacijo delovnega procesa se bodo v prihodnje na posameznih področjih gospodarstva močno znižale potrebe po delavcih, ki zaradi tega ne smejo ostati brez dela. Prezaposlovanje in dodatno usposabljanje bo zaradi tega vse pomembnejša naloga in se izvajala v povezavi z usmerjenim izobraže-
vanjem. Najbolj zahtevna naloga pa bo vsekakor usp<-sabijanje in vključevanje invalidnih oseb v združeno deM To področje doslej ni bilo sistemsko urejeno, zaradi tet bo potrebno premagati marsikatero težavo tako objekt vnega kot subjektivnega izvora.
Skupnosti za zaposlovanje se vključujejo tudi v izvf janje družbenih dogovorov o kadrovski politiki, družb nega dogovora o pogojih zaposlovanja in o minimalni standardih za življenjske in kulturne razmere pri zap< slovanju delavcev in ustreznih občinskih sporazumov. j
Neštete naloge kažejo, da se dejavnost skupnosti t j zaposlovanje bistveno razširja in prerašča bivše posrt i dovalnice za delo v resnično samoupravno interes«) j skupnost delovnih ljudi, v kateri se uresničujejo ta* j pravice kot tudi dolžnosti in obveznosti za uresničevaiij : dogovorjenih programov.
Na koncu naj omenimo še to, da je v razpravah bi) ' slišatri tudi neutemeljene trditve češ, da skupnost podpil'. delomrzneže, alkoholike in ostale iz »sončne uprave«, povprečju je okoli 85 prijavljenih nezaposlenih, od tej '■ zdravstveno zavarovanih 45, 6 jih prejema nadomestilo ! oblaki denarne pomoči. Od nezaposlenih je skoraj 50 tal1 snih, da jam je težko najti zaposlitev. Denarna nad 1 mestila prejemajo le tisti, ki dela niso izgubili po svo 1 krivdi ali lastni želja in imajo že določeno delovno dob i
Postavlja se tudi vprašanje, ali je ustanavljanje skupnosti krepitev administracije. Ravno zaradi več s racwnalnosti, večje specializacije ter kvalitete dela i j bomo povečali kadra v strokovni službi v občini, pač It prenašala del nalog na medobčinsko strokovno služb c Le-ta pa se ne bo povečala. Odnos med strokovno služI ] in samoupravno skupnostjo se bo urejal z medsebojni j sporazumom. c Pomembno pa je, da vemo, da strokovna služba n * opredeljuje samoupravne organiziranosti. Delo strokov* 1 službe mora biti prilagojeno samoupravni skupnosti i 1 ne obratno.
ZA IZBOLJŠANJE i
VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM
PROMETU
Oddelek za notranje zadeve je izvršnemu svetu obči ske skupščine posredoval informacijo o storjenih in pr« videnih ukrepih za izboljšanje varnosti glede na uvedi železniški potniški promet na območju občine Kamni! Izvršni svet jo je sprejel in v celoti podpira predlagal ukrepe za izboljšanje varnosti v prometu.
Kot je znano, je bil zadnje dni maja ponovno vpeli železniški potniški promet na progi Ljubljana—Kamni Dnevno pripelje v Kamnik 6, odpelje pa 8 potniških vi kov. V obeh smereh vozi dnevno tudi po en tovorni via1 j S povečanjem števila vlakov na »kamniški progi«, se , ] povečala tudi možnost večjega števila prometnih nesrt j predvsem na nezadostno zavarovanih    prehodih    prel { železniške proge (teh je na celotni relaciji Ljubljane j Kamnik 62).  Na  območju kamniške občine je dobf ) 5 km železniške proge, kjer je 13 prehodov, od kateJ j je eden zavarovan s svetlobno signalizacijo, eden pa z I pomicami. Preko enega prehoda pa vozi samo tovc'1 i vlak (Tunjiiška cesta).
Ker smo se zavedali povečane nevarnosti v cesto* j prometu, smo konec meseca maja z opozorMcm pod i \ slovom »POZOR! VLAK PRIHAJA!« opozorila vse šole s pomočjo učencev tudi vsa gospodinjstva v občini, 1 upoštevajo prometno signalizacijo in da se zelo previd -približujejo prehodom čez železniško progo |
V junijski številki Kamniškega občana smo objavili P . spevek pod naslovom »Varnost na prvem mestu — N VARNI PREHODI« in pa opremili z nekaterimi fotogra jami  slabo  zavarovanci  in  nepreglednih  prehodov * železniško progo.
V začetku junija smo posredovali komunalni skupno« Komunalnemu podjetju, oddelku za gospodarstvo in nance SP Kamnik in Postaji milice Kamnik seznam P manjkljivosti na prehodih preko železniške proge s pre< logom za njihovo odpravo. Odpravo teh pomanjkljivosti z odločbo (št. 340/A-1/78-I/ST z dne 30. 5. 1978) odref tudi republiški inšpektor za javne ceste.
Ob ponovnem pregledu stanja konec avgusta sf ugotovili, da je prometna signalizacija obnovljena in < domeščena z novo, razen na Tunjaški cesti, Poti na f ljane in Streldški cesti, kjer še niso postavljeni preme* znaki, ki opozarjajo udeležence v cestnem prometu 1 približevanje prehoda čez železniško progo.
Glede preglednosti na prehodih čez železniško progo J še ničesar storjenega, razen na prehodu na ulici Jak«* Aleševca, kjer je odstranjeno okrasno grmičevje in de& na Korenovi poti, kjer je znižana živa meja na desna strfl' iz smeri Duplice.
Po komisijskem ogledu s predstavnika 2G Ljublja" KS Kamnik in KS Duplica in razpravi na Izvršnem sv« SO Kamnik, sta za takošnjo ukinitev predvidena <* prehoda   čez   progo,  nadaljni   trije   prehodi pa
bd
ukinjeni, ko bo urejena povezava nekaterih ulic in 11 selij z glavnimi cestami na ustrezen način.
Za večjo varnost na prehodih preko železniške prof smo precej storili, za še večjo varnost pa predlagal' naslednje ukrepe:
1) Takoj je potrebno zagotoviti preglednost prehod preko železniške proge z odstranitvijo živih mej, gr* čevja, drevja in drugih ovir.
2) Namestiti manjkajoče prometne znake.
3) Ob pričetku šolskega leta opozoriti mladino na P* vidnost pri prehajanju preko proge.
4) Občane, posebno še voznike motornih vozil, opozo' na spoštovanje cestno-prometne signalizacije.
5) Občasno kontrolirati obnašanje in ravnanje ud* žencev v cestnem prometu na prehodih čez proge.
6) V okviru finančnih možnosti pričeti z zavarova' prehodov, kot jdh narekujejo predpisi.
Kamnik, avgust 1978