Poštnlna pfaSsni ▼ Ko*ovlnL Uto 1X1. iteu. 66. V UotinniL v toren zo. morco hzb. ceno om r Ubaja vsak dao pupoldoe, uvzemSi oedelje to praznike. — ln*»ratt 1© »»potft * 2— l>m *«o *"f> •«! 2 5€i Din. *e*j» morati p^lil *r*U 4.- Dio. Popust po dogovoru lo^ratoJ davek poeebej. »Slovenski Narod« »oijii U>»do • Jugoslaviji 240.— nm, u iooi^fnttto 420.— Dio. : UpravnlštvO: Knafiova ulica St 5, prittftle. — Telefon IMI4. ■-? - \- Uredništvo: KnaHova ollca It 5. L nadstropie. — Telefon 2034. Korupcija na vseh koncih in kraiih Zopef vihar na seji Narodne skupščine I ' Nečurene zlorabe pri reparacijskih dobavah. — Nujen prcdlog KDK, da se prepreci verižništvo na račun gladujočih. — Vlada odklanja preiskavo nečuvenega korapcijskega skandala. Beograd, 20. marca. V smislu sporazuma šefov parlamentarnih skupin zaseda Narodna skupščina. dokler ima svoje seje finančni odbor, samo do-poldne. Zato včeraj in danes popoldne skupščina ni imela seje. Na včerajšnji dopoldanski seji se je vršila razprava o nuinem predlogj zemljoradnikov glede dodelitve 15 mili-jonov zlatih mark iz nemških reparacij za Crno goro. Govorniki so pri tej pri-liki oštro kritizirali postopanje vlade pri razdelitvi vojne odškodnine ter do-kumentarično dokazali, da so se vršile pri tem nezaslišane zlorabe. Denar, na-menjen za odškodnino najhujše priza-detemu prebivalstvu, se je potrošil v razne druge svrhe, le naj-ožji prijatelji poedinih ministrov so dobili ogromne vsote. Vrhu tega je vlada dopustila, da se je obveznic vojne škode polastila spekulacija, tako da je bll siromašni narod oškodovan še za ono malo, kar mu je vrlada prvotno priznala. Poslanec Vujić se je v svojem govoru dotaknil tuđi dobav na račun reparacij in ž:go-sal neracijona!no postopanje poedinih ministrov ki nabavljajo v Nemčiji po nestrokovnjakih stvari, ki jih sploh ne moremo rabiti ali pa predmete, ki jih lahko izdelujemo doma. Z d^nar.iern. ki je bi] na tak način zapravljen, bi lahko prometni minister zgradil vse predviđene proge. Zastopnik zunanjega ministra dr. Sumenković je skušal zagovarjati vlado ter je končno odkl-onil prcdlog Pri glasovanju ga je odklonila tuđi v'adna več;na. nakar je bi'a seja zaključena. Današnja seja Narodne skupštine pa je bila zopet zelo viharna in burna. V razpravi ie bil namreč nujni predlog KDK. naj skupščina izvoli anketo ki naj preišče vse zlorabe pri nakupu žita za gladujoče pokrajine. Vladni većini je bil ta predlog. ki razkriva vso gnilobo režima in sistema, seveda skrajno nepri-jeten. Zlasti minister socijalne politike Čeda Radović se je silno razburjai in je prišlo med njim in g. Stepanom Radićem do tako ostrega prerekanja. da je moral predsednik sejo prekiniti. Kakor je" bilo pričakovati. Je vlada in njena većina parlamentarno pre.skavo tega najnovejšega korupcijskega skandala odklonila. kar pa je v javnosti še bolj utrdilo prepričanje, da očitki nišo brez podlage. Seja je pričela Sele ob 10. Uvodoma je predsednik sporočil. da je finančni minister predk)žil razne spreme mbe fi-nančnega zakona. Bivši minister pravde dr. Dušan Subotić je radi imenovanja za predsednika kasacijskega so-dišča odložil svoj poslanski mandat. Mesto njega priđe v skupščino dr. Er-nest Nagy. Nato je prišel v razpravo nujni pred-k>g KDK, ki se glasi: «Narodna skupština skleni izvolitev ankete 9 čtanov. ki bo v roku 8 dni proučila vse obtožbe. iznesene proti izvedbi zakona za pomoć stradajočim in ki bo ugotovila, koliko ie resnice na tem. da je bilo z znanjem in odobrenjem ministra Socijalne politike ie nakupljenih 3000 vagonov rum unske koruze franko Prahovo po 237.50 Din za melersk) stot Z dobavo koruze pa se hoće počakatU da se doseže cena na domačem trjeu 270 D'n, pri Čemur bi se «zaslužilo* 12—13 mi lijo nov dinarjev. Ta sramotni zaslu-žek bi se razdelil ne samo med posre-dovalce te kupnje, marveč tuđi med naivišje državne uslužbence. Razun tega |e baje dogovoriena provizija po 500 Din od vsakega vagona, kar znaša na-daljirn 1.500.000 Din.» Predlog je utemeljil v imenu KDK X. Pavle Radić ki ie v obširnem govoru ožigosal postopanje vlade pri raz. delitvi podpor za claduioče Opozarjal je nato. da se je že prej. predno je vlada sploh pričela s to akcijo govorilo v gotovih krogih o razdelitvi «zaslužka», ki se bo dal doseči pri teh kupčijali. Te vesti so dobile sedaj tako konkretne forme da ni mogoće iti Dreko njih in je v interesu ugleda naše države nujno potrebno, da se zadeva preišče in ugo-tovi. koliko ie na tem resnice. ter even-tuelne krivce pozove na odgovor. Med njegovim govorom ie prišlo do ostrega prerekania med ministrom socijalne politike in med Z. Radićem, ki je s svojimi medklici oštro napadal ministra soci.alne politike. Ko ie ta izjavit, da odklanja preiskavo mu ie g. Radić zaklical: «Potem ste vi ravno takšen lopov!* Minister je razkačen planil po-konci in se začel prerekati z opozicijo. Vmešali so se tuđi drugi noslanci viad-ne većine, tako da ie moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi je med prere-kaniem zaključil g. Pavle Rad:ć svoj govor in zahteval anketo. Za njim je govoril zemljoradnik g. Voja Zazič ki je povdarjaK da ie sedanji režim dove-del državo tako daleč, da spadajo danes. nekoč najbogatejše pokrajine naše države med pasivne kraje. Tuđi on se je pridružil zahtevi KDK. Po njegovem sovoru je minister socijalne Dolitrke ponovno izjavil, da predloga ne spreirae, Njegovemu stallsču se je pridružila tuđi vladna veČlna. Ob 12. je skupščina končno prešla na dnevni red in začela razpravo q fi-nančnem zakonu Po sedanii definitivni redakciji znašaio ce'okupni državni iz-datki 11.5S0,119.082 Din. dohcdki pa Din 11.759.439..672 tako da izkazuje proračun suficit v znesku 179.320.588 Din. V debato je prvi posegel kot govornik KDK g. dr Kraiać M ie podrobno kritizira! poedine Člene finančnega zakona ter stavil dopolnjevalne in izpreminje-valne predloge KDK. Seja ob 12^30 še traja. Kako vlada zagovarja redukcijo gledališe Izjava urosretnega ministra. — Mesto subvencije dobe državna gledališča avtonomljo. — Tuđi pri gledališcih zapostavljanje prečanov. — Beograd, 20. marca. Z ozirom na reduk-ci|e, ki so bile tzvrš&ne v državnem i>rora5una od strani \^a-de kaikcr tuđi v finan&nein odboru, je presvetni minister g. Grol podal glede državmh gledališč novinarie;n izjavo, v kaieri p-avi med drugim: V nadomestikt 2a zmanJSanje kreditov, na-tr.eiijcnih dosedar»nm tre-m državnim g'edaU-Ičem so ta gledališča dobila večjo avtonomi.k), potom kaiere laliko na dru?i strani debe onih 10 do 20%, za kolikor ie bila zmanjšana državna subvencija V smislu Ćlena 108. v finajičoem zakonu dobi g!edališče v Beozradu 7.300.000 Din, v Zagrebu 6,075.000 Din, v Ljubljani pa 4,450.0000 Din driavti« subvencije. Ta subvencija je ntmenlena u kriti« vseh rednih in osebnih htdatkov ter sa rrvarovanje Uoslopi] S t»mi vsotami K» potemtaknn tajam-<kroi Da te ola,}fta KkvMaoHa U prevtetln obves-nc«ti in potodb posamemih fIeda!iW, ki to W-!t »klenleti« m podlaci prvotfuli vedrih proraco-nov. do 11 tviusta t U It ntiafatrstv© (ritf> ta!« m^tUtrtm f(ev*ca plus 1 vseh odborniknv, kar se ugotovi na zače ku seje. Obč nski odbor sklepa z večero 4)asr>v. Pri ennkem $te-vilu glasov je smatrati predlog za cdklo. njen !zjemom*i oo te doloCbe ie potrebna dvetretjinska već na za sklt'pe. ki se na-naSajo na odtujiiev občmskega prem^ žc-nji, najetje posi ji-i in prevzem garanci) Vse določbe obs: *ječih obeinskih zakonov »n mesrnlh stafu{Ov. v kolikor nasprntujo. io tej določb:, nizgube z istim dnem ce. iavo. Ukaz odnosno dekret o upokoiitvi državnih uradniknv in nameščencev mora vsebn-vati. koliko let ie uračunano urrsdniVu v penz'jo in koliko zna^a penzna Dokler *o iikr»?enemii iiraifniku itp nfke>e po tuđi z2t imokotene (provi/iionirane) delavce In delavke rohačne fovarne v Ljubljani in za selske pismonoše. Ministrski svet se pooblaSča, da i7da uredbo o povračflu sel'tvenlh strrSUov In služben*Ji potovanj civilnih državn'h u'ad-n:kov in names^encev oo načelu zakona z dne 15. novembra 1926. k! vel'a 7a oficirje rn ostalo osobie \o:ske In mornarice. Mesti Ltubl.'ana In Maribor se slede drajt?nhkih doklad uvr&tka v I. dra^iniski razred. Stanar'na državnfb urzdnTkov ?n ostalih nsFužhenocv »• •—*«-*•• r-i. ^s in .76 «rat1"'?5-kexa 7ik.. se po viša jo na petkratno jeda-njo visino. Cl. 112 zakona o nradniklh in nameščen* dh se spremeni takofe: V državn'h in samoupravnih bolnicph tma?o c'rzaA n; uraditi* ki, upokoienci in ntihove rodbine, ki razen plače odnosno penzije nim?io dmc'h do-hodkov, pravico na brezpfačno lec^nje. Samoupravnim bo'ircam pivrnc siroške za to tečenje državna b'aj£a;na. Smešne grožnje hegemonistov — Dnna|. 20. m.irca. Današnju >l)ie Stun t\e< prinaJa iz BeogrMa vest, ia bo vodja KDK g Stepan Radić radi svojega govora na nedeljskem shorlu KOK v Ljubljani obto-žen veleizdaje. ?e$ da je agitiral proti in*> zemskemu posojilu. ki ga vlada ne misli uporabiti za sanarijo gospodarstva, marveć za oborož<-vanje. Po informatijah lista je ?. Radić naglaSal. da so pogoji za to posojilo tako sramotni, da bi jili ne bila spivjela ni ti Turci ja po^J Abdul Hami'iom Najvecj*' ogorfenje pa je vzbudilo Radićevo rnzkritje. ria dobe posredovale! t^g;* posejila 3odšJtot no provizijo Vest je naravno brez vsake podlagre. Vidi ?e pa. kakih sr<»dstev se poslužujejo re-Žimovci, da bi zmanjSali mo^o?en vtis, ki ga je napravila akcija KDK nf» samo pri nas. marveč tuđi v inozemstvu. OroŽnje z obtoŽ-bo radi veleizdaje pa so tako smešne, da «e niti ne splača zavračati jih. Op. ured. Udruženje SHS za mednarodno pravo — Beograd, 20 marca. V nedeljo se je vršilo na inicijativo poslanika dr. Bugomila VoinjaJka in prof mcdnarodTitga prava na beograjski imiverzi dr. iMHete N'ovakovića, ustanovno zborovanje L"druženja SHS za mednarodno pravo. L'stanovnega zboro^M* nja so se udeležili med drugimi predsed* Tiik N'arodne skupšcnne dr. Perić, profesor« ji beogrijsice univerre, Živoj in Perić, To« ma 2tvairović. Arandjelović in drugi, kakor tuđi mnogi uradniki zxti«njegii ministrstva. To informativni razpravi, v kateri je sode* lovalo več gon-ornikov, so bila sprejeta pravik novela udruženja, čegar sedež je v B?ojjradu Cilj udruženja je po»pc$evati razvoj mednaroetnega prava 1 znanstveni« mi predav-nii r»ch medn-irodn:h prav, ka* kor tuđi diplomatske Tg^do^ine, nadalje tirjenje poznavanja mednarodnega prava t iedajanjem pubtikteij. poave6ati pOMbno poronvoat medn^rodn n pravnim vpraJ** njem bafleanakefa pototok*. kakor rudi Srednje Evrope in delatl e« utrditev nać>1 soHdarnovti m todelovanj« v \\ignvzhod* nem delu Evrope. V to svrho bo udruženje skuiaio zbrati moli sebe vse državljane, ki se havijo s kakr§nhrrctonu Jimcsa Rr .Scotta, ki ie velik prijatelj Jug'islovenov. \f tukai« šnjih znanstvenih in mednarodno sol:dari* stično usmerjen:h kro^ih. je bila ustanovi« tev novepa udruženja sprejeta z velikim zadovoljstvom. Vlada ščiti kompcijonisfe — Beo^raH. 2^>. mnrea. V'i-praj je v fi-rian?nem wiboru prifela razprava o finan«T f.em zakonu Vlada «e jp hotela tu
  • po<1injila. Vdover Jakob ie bil vesel Povabil jo je \ svojo kamrico Anica je gosi>odinjila samo dva dni Včeraj je zgodaj vsstala in jo urni pobrala ir hiše, ne da bi se poslovila oe sepla v listnic.j vd*»vca Jakcba La mu izmaknila Se skoraj noveg.i Juria. Go»|X>-■1ar Jak(^b se je Čpz nekaj časa zbudil. Ko *e je oblekol je poclfslal v li«*tni«o in z,elo f r«j>sf»netxon zapazi!, da mu m;*njka banko-ve< za 1<»() Din Notri sta ostala samo 2 po 100 Din Popraskal se je po jflnvi in ko je povjiraSal. kj? je dekle Anica in zvedel od *iria. da je o«t51a v Liubljano, mu je bilo ta-koj jr.^no, e dobro kosilo, pa tuđi tama si je privodila dobro porcijo pefenke in purana Proti večeru je v ra^oosajenem ve-t-plju kolovratila po Tiža^ki crpsti Pristopil je k nji mož postave in ji napore Denar je imela skrit tara, kamor srne posefi v skrajnem slučaju samo roka pravice. Krvavi verski izgredi v Rumuniji — Bukarf^ta. 2O. marca. V nedeljo so se vršile po vsej SetimojjraSki velike demon-flra(ije proti noveniu zakonu o ureditvl rai-nterja med eerkvijo in državo, ki odvrema pravoslavni cerkvi dos**dan;e privilegiran« slaliKe. V vseh ve?jih me»«tih no »e vr^iln Hi monstracije s pravoslavno 6 865), Pariz 0— 22380, Prajra 168.14 — 108.94 (168.54), Milan 299 33 — 301 3^ (300.33). Etekli. Oljska 1$4 — 0, Ljubljanska kreditna 135 —0, raštediont 800—0, Kreditni «cvod 155 -0. VevČe 135 —0» Kr tnd. dr. —, SUrbna 86-0. misliti s svojkni možgani in da znak) preso-jati satni, kje ie pravica m poštenie. kje pa zgoli demagoško hujskanje, hinavščina m varanja. Kdor W pričakoval kal drugega, bi pod-cenjeval duševne sposobnosti našega ljudstva. Odkar sodelujejo klerika I d z radikali v vladi, so se gospodarske in sicijarne razme-r« tako poslabšale. da cutiio posledice vs stanovi ta vsi sloji. Tega rri treba Še pose-: bej dokazovati, ker govori dovob iasno ze defstvo samo, da ie po statističmh podatka kijub naraščajočemu števflu prebivalsrvb ntočno pade! konzum vsakdaniih fivlienskir« potrebščin, vsakdanjegu krula Za skledo strankarske leće so klerikalci prodali koristi sploSnosti ter se udiruali radikalnim koru pcijonistom m hegemon'sto>m. ki izmoz gavaio narod In državo Ali ni značimo za politiko SLS. da njerrf voditelii v Oariamen tu neprestano reSuieio rad'kalno korupcik pred starah jviti mi obtožbami nepoštenih S2mopašnih deianj? Svoj vstop v vlado sr. lansko leto potrdili s tem. da so v oarla mentarrrf anketni komlsfri glasovali prot' Jzročirvi radikalnih korupcitonistov sodi^Ču in ta fgra se ie tud? letos neprestano ponav Hala. ko so voditilji Kf>K zahtevali preteka vo zaradi razmer v beogradski glaviači. za-r?di zlorab v prehrani pasivnih kraiev 'td itd. To delo SLS, ki se ne da utajiti, ljudstvo vidi rta lasme oči. Ali ni značilno n pr za 1 naše raz-mere, da ie bilo treba skoro poi leta neprestanega boja, demonstraciji rn manifestacij skoro po vse: državi, da se je vlada končno odiočila umak ni tf iz novega fmančnega zakona Čl 44 kJ govori o redukciji naših najvišrh znanstvenih ustanov irniverz. Koliko energije in truda se je po-rabilo samo za obrambo ene pridobitve. namesto da bi se porabila drugod za novo ustvarjajoče delo! OdveČ bi bilo našte\'ati druge sUčne slučaie, ker so splošno znani Tako splošno znani so, da tfh nišo mogle zatajiti rrobene klerikalne laži. kar ie najbolje pokazalo nedelisko manifestaclisko zbo-rovanje KDK v Ljubljani. Sv Pribtčevć je na nedelskem shođu na Taboru med drugrmi povdar'tal. da bi morala biti v boju za poštenje in enako-pravrtost vseh državljanov v vrstah KDK tuđi SLS, ki pa ie rate prodala narodne koristi pocem za maihno proviziio. da srmr preganjat' svoie politične nasprotnlke v >lila v vrstah KDK rn prav t?ko H bil po *drav!ien v nienih vrstph dr Komš^c. ak< b: se ndrekel zvez^ s hege.irrvn^t? '-n korup 'iionisti Vnditelr ^l.S so se sam: 'zkl'učiV iti skupine s'ovenskega. hrvatskega rn srb -vkega naroda v prečansk h kraiih toda narodni val demokracije ki ie mogočno za-o!u' v naši državi po zaslug KDK k> bf ldnese' in Dokopal ako ne bo krervla n? drugo pot Nedeljska manifesta čila na Taboru ]e dokaz da Ihidstvo odobrava deln voditelj KDK za enakoDravnosr" vseh državlianov in pošteno jjnspiidarstvo v državu tišti, k1 rtga nočeki spoznati, bndo poraženi. Praznik slovenskega obrtništva Proslava 25letnice Zvczc obrtnih zadrug v Ljubljani. — Veliko zanimanje javnosti za naše obrtništvo. Na skromen, a dostojen način je te dm proslavila Zveza obrtnih zadrug svoj srebr n: jubilej. V nedeljo zveder se je vrši! v Kazini pozdravni vefer, v5eraj »iopoldne pn v veliki dvorani Narodnega doma slavnom* no zborovanje, ki se ga je ude težilo veliko Itevilo zunanjih delegatov. slasti iz Stajer ftke. kakor tuđi iz vseh većjih obrtničkih ci-ntrov ljubljanske oblasti Žborovanje \e pokazalo solidnost in stanovsko zave !*tanovsksti ^im ve^ uspe ho\ načelnik ministrstva trgovine »d indu strije g dr Marn nar poslane*- dr A lb« rt Krumer ki ie kot ljubljanski poslane« i» gntavljal. dn b«* vedno »dlo^D*« bnmil inte rese -»lovenskega obrtnika. pre.iseiinil-Zbi»rnni» tOl g Ivan Jelačio ml. predse«* nik Saveza hrvatskih obrtnikov g Milan Ramus&tk podžupan ljubljanski g .losij lurk. g «1r Fran Win*1is«*her kol pr«Msevl nik trgovskega »truMva t.Merkur>. g Ivan J Kavči? za Zvezo trgovskih gremijev ini Milan ^uklje za Zvezo industr»j*ev g. Ivan Rebek t7 Celja, g Fran BureJ i? Marib< ra. pod predsedoik zbornit-e TOI g. Ivan Ogrin. ki je naglasal. da ^ Zveza v*>dni brnnila interese obrtnikov. Fran igliČ Mi ho Vahtar. gdČ ^arfeva in g Engelber' Franrhetti G dr Windis<-her je v svojem pozdravnem govoru izvajal: cDovolite mi, ^poštovana gospoda, da ob tej priliki kot iskreni prijatelj našega obrtniškega stanu, ki je po mojem trdnem preprifenju odločilne važnosti sa ves bo rtoči razvoj naše samostojnosti v produktiv oero delu. izreiem §e tele besede: Ja5e obrtniSke organizacije se morajo držati v svojem delti kot zvestega vodila načela. «1» so stanovske. strokovne in gospodarske družbe in da hočejo take in samo take osta U tuđi v bodočnosti. V obrtničkih organi z^cijah je treba gojiti zmisel in razumevn nje za pridno vsakdanje delo, za varčnost treznost in za trajno prizadevanje po stro kovnem izpopolnjevanju in dovr§evanju Skrbno pozornost je treba posvečati dobri \igoji našega obrtnega nomladka in dobre-mu razmerju e predstavi! nekemu sp'itskemu zdravniku kot pristaš HSS in žrtev političnega režima. Najprvo se je pa mladi pusto-'ovec pri sosedih informira? o zdrav-nikovih premoženjskih razmerah Zdravniku je Knežević ;zjavil. da mora dobiti od države 25000 Din odškod-nine in rabi v to svrho dobre politične ?veze Mladenič se je zdel zdravniku zelo sumljiv in jra ie prijavil policiji Policija jra ie kmalii nasla v mestu in v;a aretirala ter us:otovila, da se ie mladenič vpisal v neki sjostilni pod Jrugim imenom, nego se ie predstavil zdravniku V scostilni se je izdal za L>raga Koštica Na policiji so ga za-sLšali tn }e dežurnemu uradniku pri-Dovedoval pravcate baike o svoji pre-Leklosti. Dejal je. da ie bil zasebni jradnik v Zagrebu in nato v Marseillu in 2enevi Končno da ie prišei v Ita-:jo in so ga faŠ sti izgnali v našo državo. Tako >e prišei v Split. Med tem ie pa splitsko redarstvo dobilo od so-lišća v Čaćku obvestilo* da }e Knežević 1. 19^5 poneveril 25.000 Din. nato je pa pobegnil iz vojske, ko je služil pri konjen ci v Zagrebu. Mlađega sle-aarja ie policija izručila soiiišču. Seljak Josip Barilić iz Jaiševca pri Zagrebu je živel že delj časa v prepiru s svojo mlado ženo Milko. Dan za dnem je potekal v neslogi in nekega lepega dne je Milka vzela svoje 3-let-no dete :n pobeffnila k očetu v Do-lanc Dri Dugem selu. Barilća je to še boli razbunio in ker je bil navajen na ženo, je sklenil, da }o poišče in zopet pri-pelje domov, četudi se je prej vedno prepćra! z njo. NapQtil se je v Dolanec in prosil ženo, rraj se vrne Milka pa o tem ni hotela nič sl!šati, ker je moža poznala in ob njeni prebila že marsi-kaj hudega. Branil ji je tuđi njen o^e Gregorek. ki mu je hci povedala vse trpljenje pri mo-žu Baril'ć si je pa vedno bolj želei žene in 3-le:nega otroka in vedno odločneje zahteval. da se M'lka vrne z otrokom na njegov dom Gregorek je zeta zapodil iz h še i-n tako ie med obema nastal prepir in pre-tep. Barilić je napadel Gregorko. ta je pograbil sekiro in z njo udaril zeta po grlavi, da se je zg^udil na mestu mr-tev. Tast ie vrgel zetovo truplo iz hiše in se sam prijavit orožnikom. ki so ga aretirali in izročili sodišču. da ugotovi nekatere podrobnosti tega žalostnega Jogodka. Včeraj je st*botiška policija aretirala sedem članov upravnega odbora Jugo-slovenskega pegrebnega društva, ki so >btoženi poneverbe I milijonov Din 2e Jelj časa je ministrstvo trgovine dobivalo anonimne prijave, da nekateri funkcijonarji pegrebrega društva zlo-"abljajo svoie položaje Zato je pred rednom dospel v Subotico inspektor ninistrstva trgovine in industrije, da bi pregledal poslovanja pogrebnih društev .n je ugotovil, da so nekateri funkcijonarji pri sedmih uruštvih zlorabljali svoie položaje in poneverili velike vsote na škori dr-žavnem pravd>niku tožbo proti vsem krivcem. Državno pravdništvo je prc-iskalo poslovne prostore Prvega rugo-slovenskega pogrebnega društva in aretiralo njegove funkcijonarje Areti-rani so društveni predsednik trgovec danilo Fekete. podpredsednik Stevan Burnata, profesor Franjo ReŠ. trgovec Sretan Pan-čić i-n še dva nameš.enca. Pri predsedniku so našli nad 50 članskih knjig, s katerimi je dvignH na vsa-ko po 25.000 Din. Fekete se je zago-varjal, da nišo vse knjižice njegove. fudi pri ostalih član ih u-pravnega odbora so našli veliko število članskih knjig. Vsi aretira.nci so bili zaslišani in nato izročeni državnemu pravdništvu. Velilea poneverba m aretacija >e izzvala v Subotici veliko senzacijo. Te dni bo policija preiskala še poslovanje pri petih društvih. ki so tuđi osurnđjena. da so zlorabljala denar društvenih članov Iz Novega Sada poročajo. da se je pred tamošnjim sodiščem vršila raz-prava proti neki ruski emlgrantku ki ie bila obdolžena izsiljevanja. — Ems-grantka je bila lepotica in marsikateri TreŠjan se je potegoval za njeno Iju-bezen Konono si je izbrala rvekega ugled ne ga hi imoviteKa meščana Z njim je imela intimno razmerje lansko leto in še v začetku teza leta. Veđela je, da jo bo bogati novosadski meščan zaDUstđ. ko se je naveliča. Da bi lju- bimca prisilila, da }o vzame za ženo. si je izmislila rafiniran nacrt. Odpeljala se }e v Zagreb in vzelo iz dečjesa doma novorojenčka ?od pretvezo, da ga bo adoptirala. Vmila s-e je nato v Novi Sad in rekla svojim prijateljem in znancem, da je otrok njen in je njegov oče bogat novosadski trgovec, s katerim je imela razmerje. Kmalu so pa odkrili sleparijo s podtaknjenim otrokom in rafinirana Rusinja se je morala pred sodniki zagovarjati radi podtikanja in zsiljevanja. ¥' Seljak Stjepan Soš si je sezidal borno kočo pri vaši Kutina in je v nj^j prebiva! s svojim sinom, 14'etnim M rkom. V hišici ie bila samo ena soba. ki je služila tuđi za kuhinjo. Lani 21. marca zvečer sta.vstopUa v kočo dva neznanca in vprašala Sosa ali ima posestvo naprodaj. V tem trenutku je planil v sobo tretj neznance in naperil na seljaka samokres ter zavpii: Jaz sem kupee! Imai denar> Daj denar! Prtsira-seni seljak je odgovorii, da ima samo 2 Din in je to vse njegovo premoženje. Tedaj je p.ami iz postelje NLtni Mitko. Ropa^ji so ga potisnili na poste jo in ga zvezali. Nato so preiskaii stanovanje m pobiali nekatere vrednostne predmete. Preden so zapustili nišo je eden ropar-jev stopil k posttlji in z velikim nožem zaklal zvezanega dećka. Drugi ropar je med tem napade) So^a in ga zabodei v prsi. Tretji ropar ga je nato Še udaril s sekiro po glavi. Soš je pozneje spozna! Prp.ća maiega in Krkiča ter Brdarića kot napada.ee in morilce svojega sin^ka Prpić seveda trdi, da je popo.noma ne-do žen in doiži svojega tovariša LJrda-nća. Ta je Prpiću dejai po umoru. Sem že vsega sit in vse tkrm pomoril, da ne bo živih prič. Moćan potres v okolici Zagreba Seizmograt geof'zičnega zavoda v Zagrebu so zaznamovali v noči o-d 18 na 19 i. m dokaj moćne potresne stinke. Prvi jK>tresni sunek ie bil zabilježen 49. minut in 21 sekurKl po polnoč Največj-e pre. mrkan-je tal je bik> ob 50.24 m n. in je zna-Sal 0.4 mm v smeri proti jug^vzh-jdu. Po-tem so se poiavliah potresi; $vnk\ po \t. sti ob 226 uri. 3.10. n ob b.b uri. Epicen-ter vseh putre^mh sunkov leži v odciaje-nc>s;i 75 no 100 Km Geofirični zavod je preiel iz Paknca rjrzojavko, da se je tam čutii močan potres 49 minut po pol-n.(>či in Je trajal 10 sek Drusi sun^k je bil slabeiSi tretii pa jaćji ob 3.9 uri. Zem-lia se le gibah v sm€r* Proti jugozapadu. Na mnogih hiSah so poptvkali zidovi, večje §Vt>de pa potres ni upravit. Iz Lipfka je zavod prejet poročilo, da se ie v tem kra. in zaz bala zemlja ikali 1. ure ziutraj in so popokali zidovi ier se zru^ili §tevi ni dimn ki. Ljudje v tem kraju ne porrmijo tako močnega potresa Po tem simku sta se pojavila še dva ^labeiša spremljana s podzemskim bni>nenjem Pa polnoč te prebivalce Lipika prebudil močan potresni sune^ VaSčanj so opazili, da se postelje zibliejo in da padajo maniš: predmeti z miz 'n imar Slike so padale s sten in stekl^ni predmeti so žve-nketali. med seljak' je nastaLa pravca ta panika Vsi prestrašeni s° l"€-2ali po hišah in pri-čakovali da se po res i>onovi S'edili so slabejši šunki Polagoma so ljudje zopet legli spat. nekareri so pa bedeH do jmra Porušilo se ie 6 d;rrm!kov In popc^ali so zidov' na večih hr5ah Potres je s^emljalo podzemsko bobnenie Tuđi v Pakracu so ču-tili močan Dotres in ^o se poruslj dimniki in poi>okali zido\i FJ'izu Pakraca se m-haja ma'ther petr^ejski \Te1ec. ki ga \z. kori^ča Želez.n:ca Iz nekegia 20 m elrbrv ke«a vodnlaka v tfcm kraju Je med potresom Svifrril 1S *n visok cureit vode rx>me. 5ane s peskom Tu erupciia ie trajala 4 minute Potre* so čutili tuđi v Brodu. Gradiški, Banovi, Jaruzi, Navski in drugih kra'i* «• okolici Papuka. šBeiezmca KOLEDAR. Danes: Torek, ^0 rrtarca \92X; kattrl. M'ketta, pravoslavni: 7. marca, Vla«da. Jutri- Sreda. 2\ marca 1928, katdičani: Bet»ervo mtsto ODOL. samo ODOL vsebuje twcdno tas<-nost. da im^resrn'ra sluznice V ustih s tanko antiseptiino površino, ki ima meč usta obdrr žatt st* nekaj ur po uporabi pred ncvarnim opU-vom bolezni To }e trajajoči uimek, ki s« nudi k tištim. lr CKlo! dnevno uparabljajo Odol nudi iraino poj>o!tjo varnost j>red nevarnimj baci* U. Škodljivim* robovju in zdravi u Samo ena kap!]Tca v mak) vode povrrod Ct-robno pnjeten okus. osveži in očisti zobovie. «ODOL» se dobiva po vseh lekarnah, dro* gerijuh, p&rfumerijah in brivnicah. Prosueta Ljubljansko gledališče V sohotu je r>o dL^lgcm ća^u zopet gosto* val^ cK.liična mladadrumatska operna pevka, gdč. Zlata (jjuiigjenac Nastupila jo » naslovni partiji i'uccinije%'e «Mudaine Butterfly» in do.^^la kot pevka m .g^alka izreden uspeh Partiju r>-daja lirično in me* sturaa tud. z močnimi dramatskimi akcerti, zclo !ĆTnpatičnI)anf»- homo tičic. Nostroy€-va vejieltT© Glazben« Matici priredi v srer*o 18. aprila rerkven koncert ni katerem izvaja fttarokl:isii-ne skladbe iz 17 fttoletja komponistov Bacba, Hanrlla, Corel liUa, Dell' A baca, Lot-atellija in Matheona Na orglah so(^eluje recrens ehori pf. Premrl sodalni orkester pa vodi kompenist g. AiU mič. ppmejriroon CuvajU no;o *e?oto kairoi *uvitt tvoj« ir na < •< •» 1« ohr^m* leporo m«T-o« *n *o»!«»i* «r ftider & milo Slmon Pariz .w*V •SLOVENSKI NAROD»dne20. mare« 1928. Stri Smch! Smeh! Danes premijera najboljše groteske neprekosljivega BOSTERA KEATONA — Moč In lepota----- Pa izborna komedija prekaša vse Patachonove filme. Publika se smeje do solz! V Zagrebu je bil film osem dni nepretrgoma na sporedu. Predstave ob 4., po/ 6 pol 8. in 9. uri, «Elitni Kino Matica > Telefon 2124. Dnevne vesti. — Iz učiteljske službe. Imenovani so: za šolskega upravitelja v Hodošu šolski upravitelj v Fukovcih Aladar VerteS. 2a učite-Ijico pri Sv. Ožbaldu učiteljica v Olimlju Amalija Sort. za Solsko upraviteljice* v Gf>rnjj Radgfvti učiteljica v Ivanjcih Pranja Schneider, za Solskega upravitelja pri Sv Duhu na Stari gori učitelj v Mostah Andrej Horvatič, za učiteljice* v Framu učiteljica v Kostrevnici Marijana Kunej - Sket. za uči-teljico v Hočah učiteljica na Humu Franja Vavpotič, za učitelja v Lajtersbersii učitelj v Murski Soboti Vekoslav Šparreer, za šol-skega upravitelja pri Sv. Barbari začasni Solski upravitelj Mirko Kosi. za učiteljice v Stari cesti učiteljica v Tinjah Josipina MisleJ - Birsa. — Izpremembe v naši voiski hi mornarici Pomaknjeni so v fc'n generatštabnega polko\iiika podpolkovnik Košta Adamovič, v čm sanitetnega polkovnika podpolkovnka dr. Andrej Arnšek in dr. Jožef KiS; v čifi kapitana H. klase poročrriki Vilko Hren. Vladimir Vodopivec. Anton Vrtovšek, Aloi-zij Rot. Ivan Oblak, Andrej Kvateniik, Ivan Srienc Josip Dežman, Vladimir Jaklič. Av-gust Prernar, Stanislav Kajfež. Franjo Hri-bar in Vekoslav Adamič; v čin artiljerijske-ga kaptana I. klase kapttan II. klase Stanislav Sert, v čm kapitana II. klase poroč-nik Janko Potočnik; v zrakoplovstvu so napredovali za kapitana 1. klase kapftan II klase Ivo Konja r. za kapi tane II. klase po-ročniki Anton Kervtna, FranK) Pire in Adolf Tudor, za poročnika Pa podporočrr'k Stane Kveder; v artiljerijsko - t^nnični stroki za poročnike pođporočniki Ivan Kos, Anton Ajniher, Hinko Peček, Metod Mohor, Ri-hard Straus Marko Ancel, Radoslav Vod-kik, Arrtcn Mazalik, Franjo Sedej in Franjo Žmaher; v sodni stroki za kapitana II. klase poročnik Štefan KopnvSek: v veterinaT-ski stroki za kapitana I klase kapitan II. klase Marijon Ferjančič; v mornarici za po-Točnike voinega broda I. klase poročniki II. klase Zdenko Papež, Karei Levičrfk in Franjo Vrabec, za mornariško - tehnične kapitale II. klase poročniki Bernard šušteršič, Ludvik Vrišer in Anton R.bič, za mornari-Sko - tehnične poročnike podpOTOčniki Ivan Verlien, Josip Pišmaht in Adolf Cizmek, za administrativne poročnike ekonomske stro-ke podporočniki Matko Mahar. Filip Krpan hi Anton Šparovec. za tehničnega pošlo« vodjo I klase poslovodia II. klase Ivan Mance, za poslovod;o III klase poslovodja IV. klase Vekoslav Jereb. za administrativnoga poročnika samtetne stroke podporoč-nik Vpktor Frank; za administratrvne pod-poročnike ekonomske stroke absolventi administrativne šo!e Rudolf Lubaj, Franjo Spiček, Slavko Car. D nko Beso. Boris Ku-ret, Miroslav Potočnik, Miroslav Francelj, Andrej Zlobec in Janko Jezemik; v artiljerijsko - te-hrrčni stroki za administrativne-ga podporočnika naredrrk Josip Avčin; v zrakoplovstvo so prevedeni artillerijski poročnik Konrad Marko, inženjerski poročnik Josip Gal, fnženierski pođporočnik Alotzij Rnd:n, artilieriiski pođporočnik Zdenko Ule-pič, inženjerski pođporočnik JcsId Kranjc in pehotni poročnik Viktor Gllha; v aktivno službo so prevedeni rezervni inženjerski poročnk Radovan Bratlna, rezervni pehotni podporočnik Mirko Kesec in rez. poročnik fregate Anton Vrabec: narednika Fra-irjo Pevec In Franjo Pimat sta imenovana za podporočnika. — Vpoko'enf so: orožni-ški kapitan I klase Janko Bedenk. orožni-Ški poročnik Matija Volk. administrativni kapitan I. klase ekonomske stroke Vilko Hohnjec, administrativni podporočni'k ekonomske stroke Vekoslav Krže, pehotni kapetan I. klase Karei Zaic, administrativni poročnFk ekonomske stroke Frank> Car, ad-mirrstraHvni kap:tan I. klase ekonomske stroke Franc Prntar in sodm kapitan T. klase Marko Pavlin: na lasfrno prošnjo sta o<5-puščena iz vojaške službe arfll'eriiski pođporočnik Andrej Novak in avijatični po-roč-nik Anton PIntar. — Zakon o vseučlirščfli. Komisija vse-'iiških profesorjev, ki ji je b:la poverjena ^nčina stilizacija osnutka zakona o vse- c 'iliš6"h, fe v soboto končala svoje delo rsmitek novega zakona o \fseučilščih odloži prosvetni minister ministrske.nu eru, potem pa priđe pred Narodno skup- ^" no. — Iz državne službe. V vt§k) skupi-no so •maknieni inžen-jerji gradbenih sekcij: "rane Emer v Kranju. Anton Dole ne v 'urski So1>oti in Josip š m a 1 c v Luibljanl. — Drogi tlr na prosi Beograd - Zagreb. KakoT smo že poročali, namerava prometno inistrstvo zgraditi drug tr na progi Beo-:rad - Zagreb. Dela so se že pričela. Za-'oslenfh ic 16.000 delavccv, katerih Stcvilo >q poveča v kratkem na 20.000. Cclokupni troski bodo znašali eno miHiardo dinarjev. 5rom€tno mifiistrsrvo računa, da se bo no- a prosra v dveh ler'h izplačala. — Kinematografi zooet otvortenL Kakor • Wk) pričakovati, se je stavka kinemato- -trafov kmalu zaključila Lhiblianski kine matotfrafi so se otvorili včeraj, po drugi1 mesti-h pa že v soboto in ncd«lio. Kinopoć jttniki so namreč obve^čenl. da Ic finančr* ministrstvo deloma ustTeglo n'ihovim za-fcte^-am. Da bi pa vlada ne tcimačila stavke kot akcije proti državi, te Savez krnemato-grafov sklen:l, da se vsi kinematografi v državi znova otvorilo — Razdelitev avstrijsklh predvojnli dol-gov. NaSa vlada je obvesčena. da se bo vršila 12. aprila v Ri-mu konferetica o razde-litvi pred vojnih avstriiskih dolgov. Na tej konferenci bodo zastopani po!eg nagih tuđi delegati Poliske. CeškoslovaŠke. Avstrije. Madžarske, Rumuniie in Italije. — Prihod anglcškfh publicistov. Začetkom aprila prispe v našo državo skupina angleških publicistov in zdravrt&ov, ki si oglcdaK) najprej Slovenijo. potem pa odpo-tujejo v Dalmacijo in Bosno. Svojo turnejo po naši državi zaključilo s posetotn v Beogradu, kjer jrm pripravilo zdravniki in no-vinarji prlsrčen spreiem. — StanovanJskI zakon likvidiran. Minister socijalne politike Ccda Radonić je iz-j2vil, da se lahko smatra, da ie stanovan'ski zakon likvidiran, da pa vpraSanie podalj-$anja še ni definitivno rešeno Po njegov em mnenju je do 1. maja Se dovoli časa in če se izkaže. da bo treba stanovaniski zakon pcdališat! ga bo minister podali^al Za en-krat pa te potrebe ni in zato minister misli da je stanovaniski zakon Mkvid'ran — Važno za perutnlnaric Vsi perutni narji se opozarjajo, da je v vsakem pogle du najprimerneiŠ: čas za valjenie mesec ma rec in april. Zato nai se v teh mesecih vsa ka razpoložVtiva dobra koklia izrabi Jaje? nai se vzameio le od zanesltKMh rejcev. k' goji'o na$e domačegrudno štajersko - zagorsko kuro, kl v vsakem pogledu v naS^'r krajih najbolje odgovana Reici se opozar ?a}o zla«ti na de.tstvo. da se je v zadnieirr česu poleg iaičieRa eksporta tuđi tz\-oz ž!ve in zaklane perutnine znatno poyečal Trgovina pa zahteva izkliučno le fino belokož-nato robo. za kar zopet štaierska narbolje odgovarja med tem ko velja roba z rume-nimi nogami in rumeno kofe (italijanske plhnetke) kot manrvredna Radi pomanika nia kreditov in pa vsled redukciie strokov-nega osob'a za letos žal ne bo mogoče ura doma razdeljevati vatilnih iajc Interesenti pa se opozarjajo na sfedeče okoliše, kier dobijo dobra vatflna jajca štajerske pasme in to: Maribor Razvanje pri Mariboru Srt dišče oh Dravi ?lt Jur ob i ž. in Celje Na-tančne naslove lahko vsak zanimanec ir\e pri nafbližniem sreskem živinoreiskem re feratu. Oni perutninarji. ki hočeto jajca W rejskih središč se opozarlajo. da so take postade z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le Se v okolici Maribora Naslove lahko vsakdc izve pri kmetijskem oddelku velikega žu pana -narihorske oblasti. — Vreme. Zadnja dva drteva sta bila mrzla, deloma ie bio lepo in jasno, deloma oblačno Prevladuje mrzel vzhodni veter Mraz ie včeraj oviral izletnike, da nišo napravili daljših rm Ljubljančani so se po ve-čini držah" doma, zato so bile kavarne na bi to polne. a tud; kinematografi, ki so vče raj zopet pričeli s predstava ni. so bili na bito polni. V nedeljo je zapade) velik snep v notraniskih gozdovffi in posebno Se v hr vatskem gorskem okraju okoli Čabra, kjei je zapadlo snega do 40 cm tako. da ie bi1 ponekod promet na cestah zelo oviran Ob čuten mraz ie vlada včerai tuđi v Mari boru. kjer ie znasala najnižia temperatura 6° C pod ničlo. Barorneter *e začel padati a tuđi temperatura le nizka Glasom poro-čila metereoloSkega zavoda re v Lrubljan danes ob 8 zrutrai kaza! barometer 7677 termometer 2.8* C pod r.ičlo V Dalmaciji razsaja burja. ravnotako tuđi na Krasu. V ostalih kraiih naše državr :e bilo včeraj de loma oblačno ponekod pa iasno z lahrrim vzhodntmi vetrovi V Splitu in Dubrovniki }e bilo včeraj vedro, mor'e nemirno V Du bro\-niku je bila včeraj narvigja temperatr ra 15° C, a v Splitu 10° nad niclo. Iz Ljubljane —!] Se]a Uubljanskesa občlnske^a svet se vrši v petek popoklme. Glavna toCk; dne\Tiega reda je mestni proračun. —lj Potres. Seizmograf meteoroloSkeca Zavoda v Ljubljani je včeraj ob 19.3 zjutraj takoj po polnoči ob 0.50 i-n 066 zaznamoval potres na daljini 95 km od Ljubljane. Naj-močnejši val je rnašal 50 mikronov z periodo 1.5 sekunde. —lj Predavanje ▼ »PravnlkiK. V sredo dne 21. marca t 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« gosp. ravnate!! in uni-verzitetni docent dr. LudvHc B6hm o predmet«: »Sodobne struje prebivalstvene politike«. Predavanje se bo vrSilo cb pol 6. poipoldne na sodišču v Ljubtiani, soba St. 79. Populacijsko vpraSanje je jako važno in vo-dijo vse države, zlast! tuđi naše sosede o vprašanrih njih pTebivalstva račun. Zato vabi k obhd udeležbi odbor. —lj PomUdek Rdečejca križa n« L državni ffhnnazffl v Ljubljani je Že lani z velikim uspehom uprizocil klasično tragedijo Sophoklejeveta »Kralja Ojdipac. Mladi dl-nki so obetastvo, kl je dvakrat docela na* hinilo dramsko hiio. naravnost presenetill svo)hn resnim delom. Letos stooijo pred ivnostjo z novim, 5e ve^Hm delom. Ui>ri-orili bodo veliCastno Shakespearievo tragedijo »Julij Cezar«. Kdor pozna ta sno- gočrri dramatski itmotvor. more tud! preso-diti, koliko železne volje in resceica prlza-devanla ie treba za pripravo take uprizo-ritvt Dijak: se truda nišo prestrašili. Pod vodstvom g. režiser ja Fr. Lrpaha so t ljube zmio bi vztrajnostjo tragedijo naltodi-rali in ie ta teden nas topi )o v tjubljanskem opernem gledal sču Prva predstava, kl Je namenjena zlasti dijaStvu, se vrši v soboto 24. t m ob 3. uri popoldne, druga v torek, 27. t. m. ob 8. rve^er. Cisti prebftek bo omogočil revmm in bolehmm drakooi ude-ležbo na počitniških kolomjah Pomladka Rdečega križa. —lj Pravljice za dteo. Zafcljttčno pripo-vedovanje pravljic priredi T. K. D. »Atena« v sredo dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani Uniona. I. nadstropje, vhod Prančiškanska ulica 2. PripovedovaU bo tzbrane ruske pravljice ga. Vanda Gorče v a, pela boga. F Cadeževa. —lj Napredno gospodarsko dnrftvo ta dvorski okraj bo pr^edilo danes v torek ob 30 uri v Kazini. II nadstr filmsko predavanje o Beethovnu. Vstop prost — lzobra-2evaln; ndsek. —lj Predavanje o zimski oftmpiJadL te vrši nepreklicno v četrtek zvečer cb 8. i»ri v dvorani Uniona. Predavatelj nam bo na-zorno predočil organizacijo takih tekrno-vanj, ki se moraio §teti med naKecia sve-tovna tekmevanja tako po udeležbi naro-dov, kakor tuđi po udeležbi tekmovalcev, ki so predstavljali elito tega, kar «noreK> posamezni narodi. Pajasnil bo točno rn jasno, kak je bil naš položaj v tem svetovnem koncertu In kaksen del je pripadel nam. Povede! nas bo dalje v vso ba.^io zitnsko krrsoto Engadina v okolici St. Moritza hi pokazal, kak^na neverjetna bogastva naravnih krasot čuva ta del švice. Vse to bo spremila!o 95 krasnih diapozitivov, delonra v barvah. Vstopnice se dobe v pretprodaji pri tvrdk? J. Gorec v LirbHani. —li Sto'eče nre pri F CUDEN. PreSer-nova ul:ca 1 32T —li Ljnblfanskt Sokol naznatrta svojemu Članstvu m nakionjenemu obJlnstvu svoje prreditve v tekočem letu: 29 marca: Pri-•stel'ski večer v ohranitev stikov m spo-zravanja stare:$ih bratov in mlajso sokolsko generaciio. 1. aprila: Društveno izbir-no tekmo telovadcev in tekrmnalk za olim-oijado v Amsterdarmi in to dopoldne v tc!o-vadn-"ci v Narodnem dcrrra. 22. aprila: do-rx>!dTte v istih prostorih društveno tekmo čTanov viSiega in ntžjega oddelka. 17. ma'a: druS'veno iavno telovadbo na letnem telo-vadišiu pod Tvoli:em. 29. septembra: slav-nostno tt*lovac!no akademijo ifi 30. septembra: sla^nostni obini zbor v proslavo dru-5tA-ene 651etnrce 23An —li Vrs za blrmo pri F. Čuden. Prt5»r-neva ulica 1. 32T —li Izgubljen nhan. Gosna Jelena je včeraj izgubila na potu cd Cankarevega na-brežja do mesarskih stolnic na Vodmkovem trgu dra?:o<:en zlat uhan z 9 brilianti. Pošten rrajditelj naj ga odda na poHcijskem ravnateljstvu proti primemi nagradi. —U Mal požar na Krakovskem nasip«. V stanovanju gosflrfčarke Frančiške Meze v prvem nadstropjn na Krakovskem nasipu je včeraj okeli 12.30 nastal požar, ki !e ur.i-čil posteljnim) in nekaj žer.skega perila. Požar so kmalu zapazili domači in ga s po-močjo stražnika Arrtona Leg'Se sami poga-sli, ne da b: klcali gasilno postajo, škoda znaša 3000 Din. Kako je požar nastal, se ni moglo pozitrvno dognati, dcrmnevaio pa, da je nekdo iz neprevtdnosti vrgel pod poste-1w cigaretni ogorek —\\ Nogavice razne vrste v veliki.tzb'ri 'in. — V Srca fuzusovi cerkvi je neka dekl'na odrasla usmiljenki sestri Bernard? IvanSek 130 Din vreden dežnik Sestra ie bla zatopljena v Tiolitev a ni opazila, kedai H je deklina iz-nakni!a dežnik Kristol'Č-Bačar: Bluze, orro^ke obleke! —lj Droblž policijske kronike. Policija ,t od včeraj do danes zjutraj za pri a dve •>sebi rad? tatvine. vlačugo Mari'to. ker ie razgrajala ponoči na TržaSkl cesti, !n ne-kega klateža Jožeta. ki ie izgnan iz mesta a je včeraj prišel praznovat svoi god v Linbljano NoČ je bila splosno mirna, le elegantni in muzikalan] JoŠko )e s svoji mi šc-stimi prijatelji prijavlien radi kaljenja noč-nega miru. V nekem bo!i§em lokalu je bil večji p-repir in pretep. Triie bodo ovadeni sodišču. Prijavi tena sta bila dva lastmka psov radi pasjega kontirmaca. neka gostil-ničarka radi prekoračenja policiiske ure fn 3 voznlki r?di cesfno-po!icijskega reda. z ŽICOM 0 s KtJfJJC oafbolfie, u«itraioefic sato _________oajcencjžct_________ Damite za spomenik kralju Petra Osvoboditeljn! BISEPNObfLf Z0B3F OEHTEČA UST/ ^SARG-OV _ š^0 15-1 etni deček po nedolžnem usmrćen Drastičen primer ameriške {ostice. — lSletnega dečka so usmrtili na električnem stoluv ker jebil osumljen umora, ki ga pa nj izvTŠil. Nedavno je v Newyorku podlegel srčni kapi direktor prosiule ameriške i jetnišnice Sing-Sing ali hi^e sinrti ka- I kor jo imenujejo Americani. Mož je bil zeio Uudomil in sku^a je na vse naćine jetnikom lajšati e medtem dogodilo v njegovem rodnetn mestu, ni imel pojma in ko je bil njegov prijatelj jusii-ficiran, se je nahajal več sto milj daleč. O strašni usodi svojega tovanša je zve-dtH sele iz listov, seveda pa je bila njegova izpoved prepozna. Krivice, ki jo je zagrešila justica. ni bilo več mogoče popraviti. Nesrečni deček je postal žrtev brezvestnih prič in sodišća. ki se je opiralo zgolj na indicije. Ce bi si ta dugodek izmislil kak pi-satelj, bi pač nihče ne mogel verjeti, da je justica tako lalikomiselna. — Toda na žalost je ameriška justica res zagrešila ta nečuveni skandal, ki jasno priča, da v deželi doarja ni vse tako lepo ifl dobro, kakor misli zunanji svet, Byrdov polef na južni tečaj Znani ameriški letaiec Byrd organizira polet na južni tečaj, (z Newyorka odpotuje 10. avgusta. Spreml^ala ga bo-sta Balchen in Đennett Bennett je spremljal Bvrda tuđi na poletu čez se-vern! tečaj, Balcher ie bil pa Byrdov pilot pri poletu čez Atlantski ocean. Byrd ie sicer tuđi sam letaiec veudar pa ne spada med prvov rstne piloe in zato sam na južni tečaj noče leteti. Spočetka je Byrd mislil. da bo trajala ekspedicija na južni tečaj samo 18 mesecev, sedaj pa že de'a dispozicije za tri leta. Bvrdova eksped čija bo izborno opremljena. Stroški bodo zna-šali nad 500.0Č0 dolar jev. Samo radiopostaja Byrdove ekspedicije bo stala 25 ttsoč dolarjev. Ekspedicijo bo financiraj deloma tuđi Ford. Byrd vzarne s seboj štiri letala. med njimi tuđi eno Fordo-vo. Slavni ameriški polarni raziskova-lec upa da bo z aeroplanom dosegel južni tečaj. Humbug z večno mladost jo Profesor dr. Jul;us Tandkr je imel te dni v znanstven em klubu na Dunaiu za ni mrvo predavanje, v katerem je za-vzel tuđi staHšče k tako zvanim po-fnlaje\'amim operacijam, pri kat^r h gre za pretios goto\ih živalskih ž!ez na človeka. Predavatelj je omenil, da snio imeli zadnje čaše na tem polju mnogo hrapa za nič in da mora vsak človek kljub vsemu prizadevan.u s pomlajeva-njem umreti. Nobena pomlajevakia metoda ne more preprečiti, da bi se človek ne posta ral. Proces staranja se da nrkoliko zadržati samo z zmernim živ-Ueftiem, n* pa 2 operacijo. Pom laje val na operacija le po njegovetn mnenJti samo finančna operacija. To izjavo prof. Tandlerja je sprejelo občinstvo z viliarrrim pritrjevanjem. Tuđi od drugih strani prihajaio po- robila o popoliKtn fijasku porrdajevaT-nih operacij. O tein priča poskus Voro-novega učenca, madiarskega zdravnika dr. Zoltana Nemes - Nagyja Ta je v junilu lanskegu leta operiral dva stara ovna, katerima je voepil žleze mladih, čilih ovnov. To operacJo so ob navzoč-nosti številnih strokovnjakov in novi-narjev ćelo posneli za film. S f.lmom je potem dr. Nemes - Nagy potoval po evropskih prestolnicah, da bi prirejal predavanja o svoji metodi Toda na-enkrat je prekinil svojo tumcjV) in tuđi o pomlajenih ovriih ni bilo duha ne sluha. Berlinska Msti, ki so največ pisali o poizkusih madžarskesa zdravnika, so poslali te dni posebnega poročevalca v Budlmpcšto, da si ogleda pomlajena ovna. In zdaj poročajo berlinski listi o bridki usodi, ki je zadela oba ovna. Oddali so ju v oskrbo v zoološki vrt, k>er sta pa že v septembru lan^kega leta vsleđ starosti poginila. Iz tega sJe-di, da s pomlajevanjem ni nič. Zagoneten mož Evrope Na franeoski rivijeri se mudi zadn}e dni eleganten starec tipične aristokratske zunanjosti. Mož je znan v višjih evropskih krogih pod romantičnim imenom tajni mož Evrope. To je sir Basil Zaharov. najvplivnejSi evropski finanč-nik. lastnik ogromnega imetja. mož, čigar vpliv je bil tuđi med svetovno vojno zelo velik. Polovica Monte Carla je njegova last, Zaharov je glavni del-ničar največjih angleških in franeoskih indiistri>skih podjetij. Zaharov je bil rojeti 1850. Kot 74!etni starec se je poročil s Špansko vojvo-dinjo de Villafranca. Med vojno je bila njegova blagajna vedno odprta saveznikom in tajni mož je oodpiral zlasti zrakoplovstvo Angležev. Francozov in Rusov Zaharov ki živi že od 1. l°10. stalno v Parizu, ima večino delnic »Fi-gara«. »Echo National« in »Excelsiorja<. Stran 4. •SLOVENSKI N A R O D» dne 20 mare« 1928. Stev 6t> Pefcr Sotflnrz: žBoljševiški vohun _ Roman Po teh beseđah se je ozri po dvorani kakor da pričakuje odgovora na vpra-šanje, kako so mogle oblasti sramotiti in žaliti njega, odličnega predsavnika moderne znanosti. V dvorani je nastala mučna tišina. NihČe se ni upal nastopiti v zaščito oblasti, ki so bile po zakonu primorane nastopiti proti Mordetu. ker je bila vložena tožba z vsemi dokazi o njegovi krivdi. — Toda pravica je zmagala, — je nadaljeval samozavestno. — In tam, kjer so hoteli odkriti sleparijo. je nastal nov čudež. nova veda. nova zmaga verskih resnic. Napravi] je govorničko pavzo. da zapusti primeren vtis med poslušalci. V njegovem nastopu je bilo nekaj dosto-janstvenega in avtoritativnega kar >e fasciniralo poslušalce. Ženske je s svo-jfm glasom in pogledom elektriziral. Tem večji kontrast je povzroči] nepri-čakovan kiic, ki se je začul v splošnt tišini nekje v ozadju dvorane: — Dovolite mi dvomiti o vaši baha-vosti in domišljavosti. Mordetov obraz se je zmracil Občinstvo se je obrnilo tja. od koder je padel medklic, in zahtevalo. naj pre-davatelja ne motijo. Blackmoore je mislil, da spi in da je v sanjah sam izgovoril te besede. Kri mu je šiniia v glavo. Toda vsi udeleženci banketa so se ozirali na vrata in tuđi Blackmoore je pogledat tja. Videi je samo množico obrazov in radovednih oči. — Ta vera ni povsem nova in neznana, — je nadaljeval Mordet ne da bi reagiral na medklic iz občinstva. — Pravim, da ni. To je ona v naravnem človeškem življenju, v duhu splošnosti vseh stvari, v kozmičnem vesoljstvu in vseh nagonili ponavljajoča se psiho'o-ška prvina, ki se uveljavlja vedno bolj v moderni znanosti, zlasti v telepatiji in proučevanju zagonetnih pojavov. To vedo smo obnovili in iznopolnili baš mi. najzapadnejši pripadniki anglosaške rase. — Laž. Ne istovetite se z anglosa-ško raso. ker ji ne pripadate, — se ie začul iz občinstva nov medklic. to pot ostrejši. In preden ga je moglo ogorčeno občinstvo prekinti, je glas nadaljeval: — Apeliram na trezno mislečo in ne-pristransko inteligenco. da mi dovoli z dokazi napraviti konec tem šarlatanskim sleparijam. Vsaka stvar ima svoje meje in tuđi predrznost tega gospoda iih mora imeti. To kar počenja ta lopov, pa presega vse meje in tuđi predrznost tega gospoda jih mora imeti. To. kar počenja ta lopov, pa presega vse meje dostojnosti in poštenosti. Zato naj mi slavno občinstvo dovoli razkrinkati njegove sleparije. Apeliram na navzočega gospoda guvernerja in zastopnike vlade. naj mi dovolijo snregovo-riti tu pred odlično družbo in dokazati, kdo ima prav. Zadeva je ntiima in vsako odlašanje uteg ne imeti katastrofalne posledice. Opo-zarjam da je od mojega odkritia od-visna varnost države in da bo moral odgovarjati pred zakonom, kdor bi mi hranil nastopiti javno proti temu šarlatanu. Nihče se ni upal spregovoriti. Vsi so se ozrli na balkon, kjer so sedeli za-stopniki vlade z guvernerjem. Nastal je trenutek napete tišine. Vso dvorano je zalil val nepričakovane senzacije in nepapisnega presenečenja. Lju-dem je zaprlo sapo, kajti nihče ni pri-Čakoval. da bo naletel dr. Mordet na odpor. — Beregis! (Varuj se!), — je zakli-cal nekdo v splošni tišini, nihče ni ve-del, kaj pomeni. Edini Mordet je menda spoznal, da so mu postala tla pod no-gami prevroča. Njegov pogled se ie izgubi! za hip nekje v daljavi. potem se mu je pa poznalo na obrazu, da se je naglo odločil. Premagal je osuplast in nadaljeval: * — Boj za pošteno stvar je Že sam po sebi zmaga. Javna diskusija resnici več koristi nego škoduje. Prosim gospoda, naj stopi iz anonimnosti rn pove svoje pomisleke tu na odru, — je dejal osorno. Po dvorani je zašumelo. Zlasti ženske so kar kopmele od radovednosti in komaj Čakale. da jim postreže Mordet z novimi senzacijami. Blackmoore se je pa ta čas pomiril. Ozrl se je flegmatično na Mac Leana in njegov zaničljiv smehijaj je priča!, da je uganil, kam pes taco moli. — Nov Mordetov trik, — je dejal razočarano. — Kot temeljito podkovan šarlatan bo begal občinstvo z novimi čudeži O kako bedasti so ljudje! Toda Mac Lean je odgovori! resno: — Veseli me, da ste se pomirili, go-spod prezident. Prosim vas, da ohranite mirno kri baš zdaj. Le poglejte na podij. Blackmoore se je obrnil. Da ga ni general prijel za rokav, bi bil planil pokonci. Njegovo vedenje je bilo tako čudno, đa so se gostje za so-sednimi mizami spogledali. — Kaj ne vidiš kaj res ne vidiš? Saj to je vendar markiz Savila. — ie še-petal generalu in kazal na podij. — Naš prijatelj, da, da. vem, kaj hačete reci Toda ne motimo občinstva Briljanti. kajne? Zadeva postaja zani-miva. Čudovit dečko! Le pogleite Poglejte no! Mac Lean je izgovarjal te besede polglasno. ironično in zaničljivo Posre-čilo se mu je prikriti gostom pri sosed-nih mizah B'ackmnorovo razhunenost. Ni hotel, da bi se začela vsa dvorana zanimati za načelnika policijskega de-partementa, ki je bil že itak ves zrne-san tako. da ni vedel. kje se ga glava drži. — John, zdaj pa nehaj /praševati. Odpri samo oči in ušesa, — je šepetal Blackmooru z druge strani general. In da bi mu ne ušel ga ie Dijel za rokav i>n držal na stolu. To ie bilo komično, vendar pa potrebno, kajti Blackmoore bi lahko stoti! v zadnjem hipu neumnost. ki bi pre-prečila Mac Leanov nacrt. Tega se je general najbolj bal. ker ie dobro poznaj Blackmoora. Ta Čas je stopil na podij rnladenič krepke postave, bistrih oči. polnih življenske sile in energije, ki je odsevala iz njegove postave ir. z obraza. Stopil je k dr Mordetu in mu po-gledal izzivajoče v oči. V dvorani je zavladala grobna tišina. Vsi so čutili. da se mora zdaj zdai zgoditi nekaj prese-netljiveffa Mladenič ni bil tako visok, kakor njegov tekmec, pač pa ie ime! vse last-nosti človeka ki se na prvi pogled prikupi Mordet ga je srdito premeri1 od nog do glave. Nekaj časa sta si gledala v oči. Naenkiat se je Mnrd^t odločil. S kretnjo moža ki si je popolnoma svest premoči in zmage. se ie ozrl do dvorani in vprašal ironično: — Gospod koga mi ie čast predstaviti cenjenemu občinstvu? — Hvala! Nikar se ne trudite! Se bom že sam predstavi!. Smatram nam-reč pod svojo častjo. da bi me predstavili vi. In obrnil se je k občinstvu, rekoč: — Sem državljan Oliver Mac Lean. privatni detektiv. Mr Blackmoore je bil ves zmešan. Mislil je. da slabo sliši pa je snel očala in jih obrisal. Na jezik mu je sililo vpra-šanje ki ga je peklo kot Žcrjavica. Da ni bilo ob njegovi strani drugesca Mac Leana. bi bil planil pokonci in napravi! naivečk) neumnost Tnda Mrc Lean sca • je prijel za roko, rekoč: I — Molčite. za boga. molčite Se dvaj- set minut. Dr. Mordet se je škodoželjno zasme- jal, rekoč: — No, torej, gospod Oliver Mac Lean nočem, da bi prišle cenjene dame in gospodje ob veselo zabavo. Zato vam prepuščam za trenutek svoje mesto. Upam, da se vaše predavanje ne bo preveć zavlekio in da se omejite samo na stvarne pomisleke. Kot olikanec gotovo ne boste do'gočasili občinstva. Ko pa končate. bi rad iaz nemoteno nadaljeval. Prosim! Uljudno se ie poktonil in stopil ob ste-ni nazaj tako. da ga občinstvo za hip ni videlo. Sedel je v naslanjač in si pod-prl z roko glavo. Ldelo se je. da hoče napeto poslušati vsako besedo. ki jo izgovori njegov tekmec. Občinstvo ie ne-strpno pričakovalo. kai pove simpatični detektiv. V dvorani je nastala svečana tišina, kakor v areni pred biAoborbo. Vse ie čaka!o da se prične odločilni spopad med glavnima iunakoma večera Privatni detektiv se je ozrl po dvorani. Videč radovedne pojlede. je spre-govori?: — Zelo lahko je škodovati človeku z obrekovanjem ali obdolžitvami. Toda obdolž'tve je treba podpreti z dokazi. Niti na misel mi ne priđe, da bi ob-rekoval ali žalil gospoda Mordeta Da nimam v rokah nepobitnili dokazov in zanesijivih prič. bi sploh ne stopil pred cenjeno občinstvo Preden pa začnem svoje oripovedovanje bi prosil cenjene zoslušalce dovolienja. da ga smem podpreti s policijsko avtoriteto ki ie po imenu dobro znana in ki so to že opetovano po krivici napadali. V mislih imam načelnika policiiskega departe-menta. gospoda Johna Blackmoora ki si ie Dridobil v tem primeru mnoso za-s'ug. Da ni bilo njega, bi ne mogel nspešnn dovršiti svo>eo:a dela. Po teh besedah ie govornik umolknil in pokaza! z roko v smeri. kier ie sedel Blackmoore. Lahko si mislimo kako je bilo načelniku policijskega departe-menta pri srcu. ko so se vs; ozni nanj. Nato ie govornik nadaljeval: — Prosim prisotne gospode novi-narje naj si zabeležijo vse podrobnosti moie obtožbe kajti moje predavanje bo žal iavna obtožba dr. Ibrahima Mordeta. Krasna skupština JSS v Kragujevcu Prihod delegatov, — Seja zbora župnih načelnikov; zauoni se-stanek delegatov. — Seja odsekov. — Potek glavne skupščine, Akademija sokolskega društva Kragujevac. RrazitjeTae. 13. marca 1928 V soboto. 17. t m ob lfi uri so dospeli v Kragujevac, v srce Sumadije. delecati vseh 22 žup iz t*ele države* in člani stareSin *lva JSS. 5?ini veliki župan 5umadii «*ke oblasti br Milan PnntiTić diviz cene ral DobrDslai Milnnković župnn Kraniiipv c8 br Voja Kalnnovit prHstavniki in predstavnjre raznih kuHurnih in humani tarnih u^tannv ter najusl^dnejši me>cani Krnguipvra Skup^čino je otvori! in vodil starosta JSS brat E Oangl ki so mu priredili vsi n.i vroeni viharne ovacije Vridelo se je. kako velike simpatije sp«»5!ovan1«» in ljubezen uživa nas neunmrtu sokolski prrak dan^l metnint eovorniikim »al^ntom. ki vžijja srca v«eh navz^nih «• S*»kol?tvu. o veri sokoNki Njr*£jov gt»vor «o na\Tr>Či pozdravili z burnim ploskaniem in enoduSnim odobravanjem S skup^ine so bili odposlnni brzojavni pozdravi Nj V kralju pr»Wdniku ^esko-slovaske republike brnlu Mnsarvku <*eSke-mu. poljskemu in ru«k»mu Sokolstvu — V imenu ruskih Sokolov v na^i iržuvi \e pozdravi I *kur'-cino starosta br Atamanov. ki je poiin] tuđi porofilo ruskih Sokolov v pre-*eklem letu \aslednja to?l\a dnevnega reda porobili saveznih funkrijnnnrjpv so bila sprejeta srplnsno in i odobravanjem Sprejetih j© bilo niz pr^dlocrov odbiira »n star^šinstva JSS in žup. h katerim se — kot omenjeno — še povmemo. — Jako laskavo in pohvalno je bim porobilo revirorjev rai*nnov. v katerem se je pott'nrinlo vzorno eo«pf>dar-stvo in delo stare5;n?lva JSS Predbijiano zahvalo in ab«oliitorii <«tMresin«1vu JSS jo sprejpla skim*fina sojlnsno in z dolcotraj-nim nplavzom — S^d^J ;'i>fre Starosta E Han^l, I podstarosta dr I^azar Car. TI podst Ojuro Paunkovi^ III podst Bogumil Kajz^lj. načelnik dr Viktor Murnik. po«1nn?^1niki Stane V'idmar. Drag ftulce in Mirovi Vojino-vić; nnf^lnica Anuska Julova podn:u*i*lnit*o Skalarjeva. Tlifeva in KaufmMnnova. pred-sednik prosvefnejja odbora JSS J Je rat; čl;ini stare^instva dr Srdj Ru ti^nvljević, dr Rujić. Josip ČobaK dr I? Furhs. dr G. (iregorin dr Fr. Kandare. Aveust Ludvik, Nande Marolt Ivan Me*ek. inž Alberi Po-itnel Josip Smertnik. VTorii ^vfiig.nr. dr. Josip fičar. ing Fr Zelenko Toso ^ivko-vić namestniki stnre>in>tva dr I U i bar, Ferdo Juvnner, Janko Milost, ine Košta Petrnvić. Jos Prunk. Drag ft^b^nik: pre-e'fd«>valci rafunov Radisa Ni^n\ić. Milan Sterlekar Vlado Nran'ć: razs'.»ii>fe dr. (). Pa|x>ž. ir Pavel Pestoinik. i v tem mestu na Vidovdan in ki nnj bo Čim lepka sokoUka manifestaiija. — Na tej skupščini se je spominjat br eta-rtsta v krasnih besedah med Irugimi nj-P'ifzabnecra. od zlocinske roke ubilesa brata Kovačev ića *in je pozval vse navzoče. da «e poklonijo njegovi seni — Z diplomo Kraljevica Marka ie odlikov;il *avez star-i-sto ni^kesa sok društva brata Slefanovića za njegove sokolske Ziisluce Po končani skuj Jcini, ki \e potekla v vzornem redu. je bilo skupno kosilo v ofi-i'irskem domu — Zvrcer je fiiredil kra-pjjevafki Sokol lelovadnu akademijo v Si> kolskem domu na čast udelržcnrem skupštine z izbranim *p<»re<1om felovadne toj-ke, pri katerih so naMonili poean br. Kalanović in starosta župe Krapujevai br. nr M Puviović. zahvalil se je njima brat Gangl. Naslednjega dne dopoldne so se vrniU vsi delegati domov. %S£H VRST. ĆRTNE IN AVTO TIP1JE. IZDELUJE PO PRED* LOŽEN1H RiSrtAH, PEROPtSiH IN SLIKAH ZA NAVADE1M T1SK ALI ZA FINEJSO IZVfcDBO V eni ali već barvah točno po naroćilu in v n4jkraj. Sem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, liubijama TISKOVNA m ?.AtO*NA DRUŽBA tUt SV Pf.TR* MAS tS Velikoncčna razprcdaja 10 000 koinad«>v muških in damskih klubu* kov bom prudaiala po glohoko zmždni ceni samo do 7 aprila t. I do 8 ur zvečer. — , . Ne 7aniudite ugodne prilike! I IVANKA ŠMALC. Ljubljana. 2IVINOREJCEM priporočamo žanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesreSenim tiva'im Napisal jo je živtnozdravnik prof. dr. Kcrn OkraŠena je s 93 zelo poučnim i slikami in ima naslednjo vsebino: Sestava živalskega tele* sa. zdravila obkladki, masiran ie. drgnjen)e, o načinu, kako se žival pri* sili. da ie mirna, o dvi* ganju padlih ali bolnih živali, o ranuh ter kai je f/oriti v raznih slučaj ih nagle obofelosti, kot pri poškodovanju ropov. po* i kod bi kopita in takova* nju, pri prišču med oarkljim opeklini, str eh. zlomu kosti, zvitju, iz* Ćlenjenju. izpedu poroa* niče in maternice. Upadu danke, vnet ju vimena driski. zaprtju, koiiki napenjanju goveđ in ovne, pri tu jih predmetih v požiralniku, pretresu moigan, tolnčarict, ne* varnosti zaotišitve. za= ttrupitvi. ozebijenju po* »fooenju h popkom, mrzt lici. omeditvici, kutnih boiermh itd y$šk Išstnik HvalU ki te hoč* ohvarovaU tkode or> ponesrečenih živa I ih. bi moral imeti to knilđo. Knjiga, ld Ttlja * poitnino vr#d Din 36J0. te ntroCa t knjigarni Tiskovne zadruge ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). ■ MR feAMOvK PLANINKA prenavlja, čisti m osve* zuje kri. izhuljša slab« prebavo, slabutno delo^ vanje čreves, napihuva= vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolca ir žolčni kamen. \fzpodbuia apetit in izborno učin kuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA« čaj jt pristen v plombiranih pa* ketih po Din 20.— z na* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekamah) Lcpo zračno sobo v sredini mesta z eno ali dve« ma posteljama, s strogo šepari* ranim vhodom iščem za april, event. maj. — Ponudbe pod «Zračna/505» na upravo «Slov Naroda». Preklic *Ctr sem govorila proti gdč Jožici Fleischmann. ti *r*$; ob* žtlujem ter tem potom moto laf preklicujetn. Pia Roitan. Najfinejše čajno maslo dobavlja pi> Du> 35— z* k« p«. pnvzetju od 4 kfi naprei — Fran Koilrntsch Apače pn C»ornii Radsoni 20^ Sveže, naifinejše norveško ribje olje 2 ickanie dr G Picco/i/a * i.jubliant — «*e pripo.«>č«i ble» lim. sldbotniro oseham. 113*L Blagajničarka z dveletno prakso, zmožna s\o* venskega in nemškega jezika želi premeniti službo, gre tud. v pišamo Dopise na upravo lista pod »Blagajničarka«. Ooremljeno sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo v centrumu mesta išće gospa, ki je ves dan od» sotna — Ponudbe na upravo lista pod »Snažnost«. 486 Lokal na deželi za trgovino z meSanim blagom na prometnem kraju — iščem za več let v najem — Ponud« he pod «Dežela 497» na upravo •Slov. Naroda* Kemična pratnica, snaženje ho* iuhovine In barvanj* oblek v najrazličneilih barvah — ixvr» Suie v najkrajšem Ca»u po naj« nižjib cenah Anton 3oc, Ljubljana. 5«/cnburpov# ulica 6. — Tovar* na: Vič-GIinc« 42 T i mv tf ftntk tiifi tlfiot M*y *n ■• »lini m tir tsn> ktjaink tatit tost U imSnjew fofPf ii silidno Vse ćetrtletje dobavimo 5est izbranih tu» *t mozjiiiskih revi| ia ceno 80 - dinarjev — Bratm kr«»žek L juhi lana ^elenhurgo\ • ulici 7/11 Telefon 2037 33 1 Iščem služkinjo k cremu otroku za takoj ali -1 aprilom. Znati mora tud dobro kuhati — Ponudbe pod •Tako!'504» na upravo «Slo\ \aroda» Str jjno nletenje l.ujza Harinfi. Turaški trg 5 Spccialna trg-..vina domaćih pletenih naifineiših damskih moških in otmči'h D.MC no^« vic v vseh modernih barvah Stare nogavice se lepr oodplc* tuje. Isfotam se tuđi Vufnrn ♦^rpežno. !epo in poceni 4S7 St^ojeoiska spreiema delo zs popoldanskc ure. »vent prevzamr delo rudi na dom — P«»nudVit pod «Pi« iških potrehščin