LŠftt LTVTT1 PoStnfna plafon« v (cotorlnf V LTtfbHant, y hrrdc, dne 17. talin 1W0 Stev. 29G Česa 2 tffn Od L nov. dalf* naročnina mesečno SO din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/nL TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan rjtrtra} razen ponedeljka in dneva po praznika. ček. rač.: LJubljana Št. 10.050 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica ti TeL 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Colje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo meeto, Trbovlje. i*: S I MH . Voditelj Slovencev dr, Anton Korošec oa mrivasitem odru v stekleni dvorani banske uprave. Toda vsebino in vso veličino tega žezla so čutili danes vsi tisti ,ki so čakali mogoče kar celo uro pred njegovim dvorcem in pri tem drseli za njim v večnost z molekom v roki. Koliko je bilo danes naših vernih in dobrih mož, naših zvestih in pridnih žena, ki so resnično primolile tja pred njegov prestol. Ko so tako molile zanj in za vse naše bolečine, za vso našo srečo, so se jim prsti nstavili za hip gotovo ob tistem žczlu, ki se je ovito ustavilo na njegovih prstih. To je žezlo, ki ga ta svet nikomur v pravi sreči ne more dati, če se sam ne zna in ne more poglobiti v njegov svet skrivnosti in večnostnih tajen. On sam nas je objemal v vsej svoji vladni veličini v venec teh velikih skrivnosti. Kadar se bomo z njim ob najlepših in najskrivnejših hipih ustavili ob isti jagodi našega svetega žezla, tedaj bo ves in cel med nami, kakor je tako srečno vladal za vse nas in za vse naše težave. Njegovo telo je povito v posvečeni plašč duhovniške ljubezni in večnostne službe. Ta kraljevski plašč nas že tisočletja veže v najbogatejšo in najodpornejšo družino katoliških narodov. Ta kraljevski plašč pa je zmeraj in povsod sipal samo blagoslov in oznanjal ljubezen med nami in med narodi. Tkivo tega plašča ni mogel razjesti noben čas, niso ga mogli strgati nobeni viharji in ni omagal narod, ki je živel v sreči in pod blagoslovom tega plašča. Ko bodo nocoj in jutri odhajali od njega vsi njegovi, bodo tudi najbednejši in najbolj zapuščeni odnašali vse tisto, kar je bila najgloblja vsebina Njegovega poslanstva. Po naših domovih je te dni zavel duh praznote in tisti, ki so najbolj preprosti in najbolj revni, bodo najbolj občutili vso njegovo odsotnost in slovo. Toda po vseh naših domovih so vsa tista velika znamenja Njegove oblasti in Njegovega poslanstva. Na vidnem mestu po naših domovih je njegova krona — Križ, Njegovo žezlo — rožni venec — je najtrdnejša vez naših domov in družin in zavest skupnega življenja v Bogu nam bo sipala Njegov blagoslov iz veka v vek. V miru I Jugoslovanska prestolnica svoje V nedeljo dopddne j« tisoče Belgrajčanov romalo v senat, kjer je v veliki sejni dvorani ležalo na mrtvaškem odru truplo velikega Slovenca in Jugoslovana. Poleg najodličnejših zastopnikov javnega življenja so prihajali semkaj od predmestij tuji množice malih in preprostih ljudi, ki j« dr. Korošec v Sloveniji in Belgradu za nje imel od nekdaj največ srca in ljubezni. Prihajali so siromaki, prihajali delavci, mali uradniki in vsi, ki so v rajnem velikem sinu slovenskega naroda videli svojega prijatelja. Niso to bili le Slovenci, tudi sinovi Hrvatske in ponosne srbske Sirmadije so se zbrali okoH njegovega mrtvaškega odra. Ginljdvo je bilo slovo stasitega in ponosnega Šumadinca, i je kot orožnik dolgo let služil pod dr. Koroš- cem. Stopil je k odru, se priklonil ter vpričo vseh navzočnih na glas ogovoril rajnega ' nekako takole: »Gospod predsednik! Dolgo let sem vam zvesto služil, dasi vam ni bilo lahko služiti, ker ste zahtevali popolno izvrševanje službe. Danes sem vesel, da ste bili z mojim delom zadovoljni vi, ki ste bili pravičen šef in dobri oče. Globoko hvaležnost sem vam dolžan iti sein prepričan, da mi nikoli več ne bo dano, da bi kdaj služil kakemu boljšenni Jugoslovanu, kakor ste bili vi! Poslavljam se od vas, želim, da bi vam bila lahka žemljica ter da bi bili deležni obilega veselja v nebeškem naselju!« Te prisrčne besede preprostega sina šurmadin-sk« Srbije dovolj pričajo, kakšen človek in predstojnik je bil rajni naš voditelj. Ni čuda, da je navad k njegovemu mrtvaškemu odru postajal vedno večji. In tisti, ki so prihajali kropit, dasi različnih ver in jezikov, niso prišli gledat, marveč molit m s solznimi očmi se poslavljat od očeta dr. Korošca. Tudi tisti, ki so druge vere, so ostali zvesrto pri maši zadušnici, ki jo je poleg mrtvaškega odra za dušo dr. Korošca opravil njegov prijatelj senator g. Franc Smodej. Pri sv. maši je Krasno pej mešani pevski zbor. Ob odru so se postavili slovenski fantje kot čaertna straža. Nalašč za to se jih je 52 pripeljalo v Belgrad, da so bili svojemu voditelju častna straža na odru in na njegovi zadnji poti iz Belgrada v rodno slovensko domovino. Častna četa Zveze Fanlofsitih odsehov pri pogrebu v Belgradu Takoj po prihodu v Belgrad sta gg. Jože Hvale in dr. Franček Žebot obiskala v senatu ministra g. dr. Miha Kreka ter mu v imenu ZFO izrekla sožalje, nato pa je celotna četa 52 slovenskih fantov prevzela ob mrtvaškem odru pok. voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca častno stražo, kjer je tinli prisostvovala sv. maši, ki jo je bral senator g. Franc Smodej. Častna četa ZFO je bila prav posebno počaščena s tem, da so slovenski fantje sami, 12 po številu, mesto določenih častnikov nosili v sprevodu vsa visoka odlikovanja velikega pokojnika, del čete pa je skupno z vojsko spremljal krsto na lafeti. tranjega ministra Cvetkoviča, ki fe, kakor znano, bolan, j« kot predsednika JRZ zastopal bivši minister in sedanji belgrajski župan Tomič. Patriarha srbske pravoslavne cerkve je zastopal Nikola Alagič, sodnik velikega duhovnega sodišča. Od generaliteie sta bila navzoča načelnik — iralnega štaba in vzgojitelja Nj. VeL kralja 'etra II. armadni general Peter Kosič in general Aleksander Stojanovič, poveljnik konjenice. Navzoči so bili tudi številni senatorji s senatorjem Smo-dejem na čelu. Od bivših ministrov so bili navzoči Boža Maksimovič, Bogoljub Kujundžič, Dušan Letica, Rajakovič, Siankovič, Jankovič, Behmen, Cvrkič, dr. Miljuš, Majstorovič, Kabalin, Snoj, Če-jovič, dr. Kulovec in uredn:k »Slovenca« Kremžar. Navzoči so bili prav tako vsi šefi visokih državnih ustanov, med drugimi dr. Barič, podpredsednik Državnega sveta; predsednik glavne kontrole Burič; rektor belgrajske univerze Peter Micič z dekani vseh fakultet; dalje vsi pomočniki posameznih ministrov, tako pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, pomočnik notranjega ministra Zivojin Simonovič, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, pomočnik finančnega ministra dr. Horvacki, pomočnik gradbenega ministra Pe-legin, višji državni tožilec dr. Djerman Cadrov. Zastopane so bile vse zadružne organizacije. Tako je Glavno zadružno zvezo zastopal podpredsednik Stibler, ki je zastopal tudi obolelega prvega podpredsednika inž. Vojo Djordjeviča. Številno »o bili tudi zastopani rezervni častniki. Navzoči so bili diplomatski zastopniki Anglije, Združenih držav, Italije, Turčije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovaške. Ostali člani diplomatskega zbora, med njimi apostolski nuncij msgr. Ettore Felice in nemški poslanik von Heeren, so pričakovali pogrebni sprevod pred železniško postajo in so spremljali posmrtne ostanke voditelja Slovencev do samega vagona. Krsto dvignejo Natančno ob dveh popoldne je prišla duhov- ščina, ki je v grobni tišini začela opravljati pogreta« molitve. Najprej so duhovniki peli pogrebne molitve v hrvatskem jeziku, naikar so začeli peli .............ebn Po pogrebnih svečanostih pa je zopet celotna častna četa ZFO spremljala velikega pokojnika na veej dolgi poti od Belgrada do Ljubljane. Minister dr, Krek se zahvaljuje knezu namestnika Minister dr. Krek je bil sprejet r avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter je ob tej priliki ▼ imenu slovenskega političnega vodstva in sodelavcev dr. Korošca izrazil Nj. kr. Vis. knezu namestniku najvdanejio zahvalo Slo-, vencev, da je osebno počastil voditelja Slovencev dr. Korošca in ga obiskal ob njegovi smrtni po-steljL Nj. kr. Vis. knez namestnik je vidno ganjen znova izrazil svojo veliko žalost nad izgubo, ki je zadela Slovence s smrtjo dr. Korošca. Minister dr. Kulovec je Imel v teku dopoldneva daljši politični razgovor z obolelim ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem na njegovem stanovanju. Dostojanstveniki prihajajo kropit Med prvimi je dopoldne v nedeljo prišel v senat kropil dr. Korošca ter izrazit ministru dr. Kreku • ter slovenski delegaciji svoje sožalje načelnik generalnega štaba, vzgojitelj Nj. V. kralja Petra II. armadni general Peter Kosič. Poleg drugih so v nedeljo dopoldne prišli kropit truplo slovenskega voditelja tudi apostolski nuncij na našem dvoru msgr. Ettore Felice, fin. minister dr. Juraj Sutej, minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovič, vojni minister armadni general Peter Pešič, trgovinski minister dr. Ivo Andres, bivši vojni minister armadni general Milan Nedič in številni drugi. OdUčni pogrebci Pogrebne svečanosti so •• pričele točno ob dveh popoldne. Uradništvo pogrebnega društva »Concordia« je med tem zaprlo krsto ter izvršilo vse priprave za prevoz. Rakev s posmrtnimi ostanki voditelja Slovencev so nato prenesli na topovsko lafeto. Krsta ima dva pokrova. Prvi pokrov je steklen ter ga je strokovno osebje pogrebnega društva pripravilo zato, da je rakev herme-tično zaprta. Na ta pokrov je potem prišel masiven kovinski pokrov, nakar so z vijaki krsto zaprli. To delo je trajalo približno tri četrt ure. Medtem so se pred senatom že pričele zbirati velik« množice ljudstva, ki so se pozneje udeležile pogreba našega narodnega voditelja. Pred senat je prikorakal tudi oddelek pehote in topništva v polni vojaški opremi. Pred samim vhodom v senat se je ustavila topovska lafeta, v katero je bilo vpreženih Sest vrancev. Ura v veliki sejni dvorani je kazala točno tri četrt na 3. V dvorani je bilo na levi strani zbrana že številna katoliška duhovščina vseh belgrajskih župnij z msgr. dr. Petličem. Justinom Cmelarjem in prof. Ulago na čelu. Na desni' strani krste je zavzel mesto kr. namestnik dr. Ivo Perovič, mesto pred samo krsto pa zastopnik N). kr. Vis. kneza namestnika Pavla brigadni general Barjaktarovič. Na desni strani za kr. namestnikom dr. Perovičem so se razvrstili člani kr vlade, in sicer dr. Krek, finanfni minister dr. Sutej, trgovinski minister dr. Andres, minister brez listnice dr. Smoljan, zunanji minister dr. Cincar-Markovič, socialni minister dr. Budisavljevič, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič, prometni minister Ing. Beslič, minister brez listnice dr. Konstantinovič, minister za telesno vzgojo Pantič in gradbeni minister VuloviČ. Prediednika vlade ln no- v slovenskem. Te slovenske in hrvatske pogrebne molitve v krasnem zboru so pretresle srca vseh navzočnih. Truplo sta nato blagoslovila konzultor belgrajske nadškofije msgr. dr. Matija Petlič in Justin Cmelar. Preden so nato krsto dvignili z odra, so na balkonu slovenske usmiljenke krasno zapele pesem »Vigred se [»vrne« pod vodstvom g. kaplana Ulage. Ob tej pesmi ni ostalo suho nobeno oko. Nato so slovenski fantje dvignili krsto ter jo nesli pred senat, kjer je že čakala topovska lafeta z vprego. Krsto so takoj nato dvignili na lafeto. Vojaška postrojena četa je pozdravila na desno, nakar je vojaška godba zaigrala žalno koračnico. Na pripravljeni oder je stopil bhrSi prosvetni minister in senator g. Magaraševič, ki se je od svojega prijatelja in predsednika senata poslovil v imenu te korporadje. Dejal jet Govor g. senatorja Magaraševiča Ob pogrebu slovenskega voditelja dr.' Korošca ▼ Belgradu je senator in zvesti pokojnikov prijatelj Dimitrij Magaraševič imel naslednji govor: Doktor Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavije, zapušča življenje na tem svetu in gre na svojo poslednjo pot iz doma narodnega predstavništva, kateremu je skoraj dve leti stal na čelu kot predsednik in kot neutrudni delavec, ki je svojo _ dolžnost tudi na tem položajn izvrševal do kraja v vdanosti in najstrožjem izvrševanju ter spoštova-vanjo visoke naloge, ki mu je bila v senatu zaupana. Politik štirideset let, je preživel dr-Korošec svoja zadnja leta in dneve v parlamentarni delavnosti, ki jo je bil začel v nekdanjem avstrijskem parlamentu in avstro-ogrskih delegacijah v službi za pravice svojega slovenskega naroda, v borbi za osvoboditev in zedinjenje Jugoslovanov ter ustvaritev Jugoslavije. Ta del svoje sijajne politične delavnosti končuje dr. Korošec v prestolnici svobodne kraljevine Jugoslavije in ob zedinjenih in svobodnih Srbih, Hrvatih in Slovencih. Ni naključje, da je dr. Korošec poleg pred-sedništva senata kraljevine Jugoslavije v po- slednjih dneh svojega življenja opravljal še eno dolžnost, dolžnost ministra prosvete, ker je bila duhovna mod dr. Korošca v poslednjih dneh tako ogromna in intenzivna, da je v službi kralja in domovine neprenehoma in zavestno dajala iz sebe vse pri tem delu, ki mu ie bilo zaupana Toda ni pozabil niti to, da je dr. Anton Korošec leta 1912 v dunajskem parlamentu zastopal pravice Srbije zaradi izhoda na morje in govoreč o srbskih zmagah v balkanski vojni preroško vzkliknil: »Srbske zmage so tudi naše zmage!« V danajskem parlamenta je dr- Korošec v polnem razmahu vojne brez pridržka goVoril o mučeniškem narodu in s tem popisal list svoje osebne zgodovine ter list v zgodovini parlamentarizma, strani časti in hrabrosti kot primer vsakemu moralnemu političnemu borcu. Majska deklaracija iz leta 1917, kot prvi načrt jugoslovanskega političnega telesa, pojasnjuje z deklaracijo Narodnega veča od 19. oktobra 1918 najintimnejšo politično vero v program dr. Korošca, za katerega se je on dejansko vedno boril. In ta je »zedinjenje vsega našega naroda, Slovencev, Srbov in Hrvatov na vsem njegovem etnografskem področju ne glede na katero koli pokrajinsko ali državno mejo v edino, suvereno državo«. — Preveč je reči, da je glede tega programa ostal dr. Anton Korošec brezkompromisen skozi vse svoje življenje in v vseh obdobjih politične zgodovine naše mlade države in povsod v svoji politični delavnosti. Nova doba mu je poleg parlamentarne delavnosti naložila še nove, resne dolžnosti. Poleg tega Je moral v parlamentu, ki |e posebno markanten ▼ prvih letih našega državnega življenja, sprejeti še druge posle in naloge. Minister ▼ najvažnejših resorih, predsednik vlade ▼ kritičnih časih, politični vodja, in to ne samo Slovencev, je globoko pojmoval državo in bitje državnega življenja, njene potrebe, njene težave in krize, pogoje in možnosti za njen napredek in utrditev. Jugoslaviji je dajal svojo pomoč in sodelovanje z vso svojo silo razumnika, velikega rodoljuba in preizkušenega državnika. V tem trajnem in globokem čutenju za državo dobimo pojasnila za politična dela in odloke našega velikega pokojnika. Njegova politična delavnost se bo v zgodovini še bolje videla, ko bodo zamegleni momenti sedanjosti pred čistimi ugotovitvami ter tolmačenji odnošajev ter stališča pravega politika do države. Dr. Anton Korošec {e otrdil zamisel in vzporedbo življenja in ciljev vseh Jugoslovanov. V svojih govorih pri političnih delih Je posredno ali neposredno do poslednjega časa dr. Korošec pošiljal na nas vso to bitno zahtevo državne in narodne fevobode ter obstanka. Njegovi politični govori, njegov politični nauk, vse je polno smernic za prirodno združevanje in za povečanje akcij ▼ političnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev za boljše dni Jugoslavije, ca njeno moč in napredek. Kot pravi slovenski rodoljub in zvesti sla Slovenije je vedno varoval slovensko narodno individualnost, toda poleg tega Je imel Jngoslo vansko politično čutenje, v katerem se njegov močni slovenski narodni duh ni nikdar utopiL Dr. Anton Korošec ni bil doktrinar, Jugoslovan in asimilacionist, toda živel Je za Jugoslavijo in jo nosil globoko v svojem srcu, Njegovo zanimanje za vse kraje Jugslavije je šlo daleč čez okvir strankarskih koristi On je enako ljubil Slovenijo kakor Južno Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko, Bosno in Črno goro. Ni dajal mnogo izjav, ker Je bil moder in stvaren, toda enega ni mogel skriti: Njegova potovanja po Jugoslaviji, ki so Jasen dokaz _ njegove ljubezni do vse države in do vseh njenih sestavnih delov. Nedavna pot v Skoplje in Južno Srbijo, obisk v Zagrebu in Hrvatskem Zagorju, številni obiski v Šumadiji in Voivodini ter stalna potovanja v njegovo Slovenijo povedo mnogo in odkrivajo točke ter področja niegovega državniškega zanimanja in rodoljubja, za katere nam ni treba iskati besedi. Veliki pokojnik sedaj končuje vrsto svojih potovanj in se vrača iz razžaloščenega Belgrada ▼ dobro znani smeri v Slovenijo, ki ga pričakuje v globoki žalosti. On ne odhaja iz hiše žalosti, ampak iz hiše svoje delavnosti odhaja veliki sin Ju- goslavije, vdani sluga Bogo, krnijo In domovini: odhaja iz senata kraljevine Jugoslavije. Danes, ko lebdi nad vso Jugoslavijo, od Maribora do Subo-tice, Splita in Djevdjelije zla vest o smrti dr. Antona Korošca, člani senata kraljevine Jugoslavije ob slovesu s svojim vzornim predsednikom in potopljeni v bol kličemo ▼ globoki hvaležnosti: Ve -Sen mn spomin in večna ma slava! Ogromne množice gredo za pogrebom Ves sprevod je nato krenil izpred senata proti Ulici Miloša velikega, nato po Negoševi ulici proti postaji. Spredaj so nosili velik križ, ki je za njim korakala častna četa 18. pehotnega polka, za njo pa vojaška godba. Za njo so slovenski fantje nosili blazinice z odlikovanji. Nato je stopal oddelek slovenskih fantov. Za njimi so korakali gojenci železniške šole, ki so nosili nad 60 krasnih vencev. Vence so položili na Koroščevo krsto: Ministrski predsednik Cvetkovič, minister dr. žili: ministrski predsednik Ceei.kovit, minister dr. Krek, kraljevska vlada, zunanji minister dr. Cin-car-Markovii, nemški, italijanski in ameriiki poslaniki, senator Smodej, Klub slov. katol. akadem. starešinstva v Belgradu. šolske sestre, družina Konlan, sluiitelji senata, uradništvo kabineta dr. Kreka, uradnice senata, belgrajska iupanstvo, lekarnar Roiman, belgrajski iupan, senat kr. Jugoslavije, mladina JRZ, Glavna zadruina zveza, Fantovski odsek v Belgradu, slovenske usmiljenke v Belgradu, družina Krošelj, Jugoslov. iasnikarsko tdruienje, belgrajska univerza, Prosvetno društvo p Belgradu, uradništvo prosvetnega ministrstva, Zveza delavskih in nameštenskih zadrug, Jugoras, mestni odbor JRZ Belgrad, Delavska zbornica t Belgradu, predsedništvo Priv. agrar. banke, Glavna zveza srbskih zemljoradniikih zadrug, Zveza tiskarniških podjetij v Belgradu, uredništvo »Samouprave*, glavni odbor JRZ v Belgradu in drugi. Pred gojenci železniške šole, ki so po naročilu prometnega ministrstva inž. Besliča nosili te vence zato, ker je bil pokojni dr. Korošec večkratni prometni minister. sla korakala dva postavna gardista in nosila venca Nj. Vel. kralja Petra 11. in Nj. kr. Fis. kneza namestnika Pavla. Venec, ki ga je poloiil na oder pokojnemu dr. A. Korošcu Nj. Vel. kralj Peter 11., je iz belih na-geljev in vrtnic, venec Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla pa je ves iz rdečih nageljev in rdečih vrtnic Potem eo se vrstile slovenske usmiljenke, posamezne katoliške organizacije s svojimi zastopniki, tako Slomškova družina, članstvo Prosvetnega društva, oddelek slovenskih fantov z zastavo, ki je bila ovita a črnim pajčolanom, potem številna duhovščina, za njo pa je vozilo šest vraneev topovsko lalclo s krsto pokojnega našega voditelja. Ob obeh straneh topovske lafete je korakala častna vojaška četa in častna četa slovenskih fantov. Za krsto jo prvi stopal kr. namestnik dr. Ivo Perovit z adjutantom Nj .Vel. kralja generalom Barjaktorovičcm, člani vlade, med katerimi je bil tudi minister dr. Krek, bivši ministri, generali-teta, ostale ugledne osebe našega javnega življenja, zastopniki posameznih kulturnih gospodarskih in narodnoobrambnih organizacij ter ustanov ter močno zastopstvo vseh zadružnih organizacij, uradništvo prosvetnega ministrstva in številni osebni prijatelji pokojnega dr. Korošca. Ob strani po vseh ulicah, k jer 6e je vil pogrebni sprevod, 60 bila cesfšča nabito polna z občinstvom, ki je kljub močnemu mrazu vztrajalo ure in ure na mestu, samo da bi videlo zadnjo pot, ki jo je danes nastopi! voditelj Slovencev. Žalni sprevod, ki ga je zaključil spet oddelek vojaštva, se je ustavil pred palačo predsedstva ministrskega sveta, kjer je stopil na oder gradbeni minister Danilo Vulo-vič, loi se je v imenu kr. vlade poslovil od dr. Korošca s temile besedami: Govor ministra Vu^oviča »Pred nami ležijo smrtni ostanki dr. Antona Korošca. Mi smo se okoli njih zbrali, da se zahvalimo in poklonimo njegovemu življenjskemu delu in duhu, ki v njem živi. Toda iivljenjsko delo dr. Antona Korošca je zelo veliko in vsestransko, ker je on življenje razumel kot apostolstvo ter služil Bogu in narodu. V mladosti se je boril sa neodvisnost svoje drage slovensko domovine. Z moralnim očiščenjem in duhovno utrditvijo Slo- Pokojni voditelj slovenskega naroda r mašniškem ornatu na postelji, kjer Jc izdihnil svojo veliko dušo. mu velikemu državniku v slovo vencev je stremel za tem, da izvojuje politično svobodo Slovenijo. S tem svojim rodoljubnim delom jo dr. Korošec stal v vrstah preporoditeljev Slovenije. Toda njegov ustvarjalni duh je kmalu razširil življenjske ciljo in podvojil napore, ko se je prepričal, da morejo Slovenci dobiti pravo narodno svobodo samo takrat, kadar bodo stopili v boj za duhovno in politično svobodo tudi svojih bratov Hrvatov in Srbov. Tako je dr. Korošcc prišel r prvo bojno vrsto boreov za svobodo vseh Jugoslovanov. Njegovi hrabrosti, modrosti in odpornosti gre velika zasluga za niz jugoslovanskih političnih uspehov v borbi za osvohoditev iz okvira habsburške monarhijo in za ustvarjanje neodvisne mirodne države. l'o zedinjenju t. dccembra 1918 je postal dr. Korošec, narodni politični borec in društveni preporoditelj Slovenije, podpredsednik prve jugoslovanske vlade v neodvisni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kmalu vodil nekaj ministrstev. Pri izvrševanju teh dolžnosti je kmalu pokazal, da je obdarjen z redko državniško daljnovidnostjo. Budno je spremljal dogodke in delo ljudi. Vedno je bil dobro obveščen, poln življenjskih izkušenj. Pokojni dr. Korošec je bil predsednik vlade ter minister raznih resorov v nekaj vladah in režimih. Taktično se jo prilagojeval prilikam, ker je veroval v korist pametnih in poštenih sporazumov, toda svoje politično stališče do glavnih državnih problemov ni nikdar menjal. Vedno je dosledno stremel, da Jugoslavija postane močna ti nž«i v a Monarhijo je smatral za najbolj koristno in najbolj prikladno obliko državne ureditve. Vzvišeno dinastijo Karadjordjevičev je ljubil z iskreno ljubeznijo, prepričan, da se v njej organsko združujejo narodne in etične sile preteklosti z ideali sedanjosti in stremljenji bodočnosti. Moralno neoporečen, nesebičen, blag in rai-borit je dr. Korošec blagodejno vplival ter je postal priznan in odločujoč taktor v našem politič-nom življenju. Brez njegovega sodelovanja se ni pri nas reševalo nobeno važno državno vprašanje. On si je pridobil tudi mnogo zaslug, da je pri nas pravilno postavljena razlika med državnim pojmom centralizma in avtonomije v državi, ki jo hočejo vsi člani zajednice narediti močno. V tem je tudi jedro političnega sporazuma. Veliki sin Slovenije in iskren brat Srbov in Tlrvatov, dr. Korošec, jc bil istočasno eden najbolj prepričanih Jugoslovanov. Neumorno se je trudil, da Jugoslavija dobi predpogoje za razvoj vsega dobrega. Gnan po svoji prirojeni državniški daljnovidnosti, jo mnogo potoval v sosednje države po političnih poslih, da bodo odnosi Jugoslavije s sosednjimi državami postavljeni na stvarne in etične osnove, ker se tako najbolj čuva narodna svoboda in državna samostojnost. Pokojni dr. Korošec je bil zato skozi vse svoje življenje borec za mir in zagovornik mednarodnega sodelovanja, da bi se v skupnih naporih čimprej ustvarila načela družabne pravičnosti in božji zakon ljubezni. Dr. Anton Korošec, dolgotrajni minister In predsednik vlade, ni več mod živimi na zemlji. On je za nas sedaj, kot Nikola Pašič in Stjepan Radič, živi simbol moralne in duhovne sile našega naroda. Njegova vzvišena moralna in duhovna podoba — kakor obeh predhodnikov — je ostala živa med nami, da nam kaže pot in nas bodri. V imenu kraljeve vlade Jugoslavije se klanjam manom našega vrlega ministrskega tovariša, prosvetnega ministra dr. Antona Korošca, ki jo bil istočasno eden od najpomembnejših jugoslovanskih državnikov in eden od glavnih sodelavcev pri ustvarjanju skupne srbsko-hrvatske-slovenske domovine, kraljevine Jugoslavije. Bratje Slovenci! Vi ste s smrtjo dr. Antona Korošca izgubili onega od največjih svojih rojakov, vali tudi ostali £laui diplomatskega zbora z apostolskim nuncijem msgr. Kclicejcm in nemškim poslanikom »on Heerenom na čelu. Pri pogrebu so bili zastopani vsi člani diplomatskega zborn, ki so akreditirani na našem dvoru. Preden so krsto z dr. Korošcem dvignili na vagon, se je od njega poslovil njegov pomočnik v prosvetnem ministrstvu Boško Bogdanovič s temile besedami: Govor Boš ha Bogdanoviča V trenutku, ko dr. Anton Korošec za vedno zapušča Belgrad, mi je naložena dolžnost, da se od njega poslovim v imenu njegovih zadnjih skromnih sodelavcev pri državnem delu, v imenu uradnikov ministrstva prosvete. Ta dolžnost je posebno bolestna in nenavadno težka. Bolestna je zato, ker je smrt dr. Antona Korošca neprecenljiva izguba za naše ljudstvo in za našo državo. Težka zaradi izgube državnika in prosvetnega kulturnega delavca. Dr. Korošec je bil skozi vse življenje odličen prosvetni delavec. V vseh smereh duhovnega in kulturnega življenja je bilo njegovo zanimanje zelo globoko in njegovo znanje vsestransko ter temeljito. Nenadna smrt je pretrgala njegovo ogromno in močno delo, da da naši prosvetni politiki velike in nove pobude, da naša kulturna in duhovna stremljenja prilagodi potrebam v duhu sedanjosti. Od zgodnjega jutra prvi na delu, zgled vsem v redu in disciplini je dr. Korošec, čeprav v visokih letih, delal brez odmora, ker je vedel, da je prosvetna in kulturna raven izhodna točka in merilo za vsak gospodarski napredek in osnovni pogoj narodnega blagostanja. Imajoč vedno pred očmi visoke cilje za vzgojo mladine in izobrazbo ljudstva, ni svoje življenjske sile hranil. Umrl je v polnem delu sredi svoje največje delavnosti, kot veliki pionir na bojišču prosvetnega in kulturnega preporoda. Dr. Korošec je v življenju imel dva velika vzora: Služiti Bogu in narodu. In služil jima je zvesto in udano do zadnjega dne. On jo vedel, da brez splošnega dobrega ni sreče za poedinca. Zato jo svojo osebno srečo našel samo r delu za dobro svojega naroda. Vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno s tom nesebičnim in požrtvovalnim dolom. Vsa njegova življenjsko dela preveva globok duh krščanske ljubezni. Dr. Korošcc jo umrl prav r času, ko je na poteh prosvete pripravljal duhovni in moralni preporod mladine. Mi njegovi zadnji in najbližji sodelavci vemo, s koliko modrostjo in naporom je delal pri tej veliki nalogi. Prosveta izgublja r njem velikega pionirja, izkušenega duhovnega vodjo in rolormatorja. V zgodovini našo prosvete zapušča dr. Korošec veliko, lepo in pomembno ime. Slava dr. Korošcu! * Po njegovih poslovilnih besedah so slovenski fantje dvignili krsto v agon, ki je bil ves črno prevlečen. Okoli krste so položili vence. Natančno bu kakor v znamenje prisege.. Bil je to tnko pretresljiv poglen, da je vse zatrepetalo v človeku. ki je gledal ta naglo se odmikajoči prizor slovenske zvestobe. Naj gore, gore te baklje slovenske zvestobe in zavednosti, ker so jamstvo slovenske edinosti tudi /a prihodnje. Naj gore, gore v vseh slovenskih srcih, ker mora nad nami vsemi vse-kdar plavati dr. Korošcev duh! ob pol štirih je bilo dano znamenje za odhod posebnega vlaka proti Ljubljani. Vlak se je začel premikati. Dr. Korošec se je za vedno poslovil od Belgrada. Krsta z zemeljskimi ostanki dr. Korošca na lateti pred senatom. rodoljuba, očeta in brata Srbov in Hrvatov. Tudi vi ste izgubili sedaj enega od najzaslužnejših borcev za močno jugoslovansko domovino. Toda bratje, pomirimo sc, ker ta neizmerna bol krepi nas vse skupaj z živo vero in zaupanjem v naše ljudstvo, ki jo rodilo in vzgojilo tako odlične sinove. Vsi navzoči so pokojniku vzkliknili trikrat »Slava U Nato se je sprevod spuščal po Nemanjevi ulici proti postaji. Slovo na befgrafsbi postaji Pred vhodom na železniški peron, kjer je že čakal posebni vlak, je bila postavljena častna četa pehote » popolni vojaški opremi z godbo na čelu. Žalni sprevod je prišel na postajo kmalu po tretji uri. Krsto so dvignili z lafete in |o prenesli na peron. Postavili so jo na pripravljen oder pred vagon. Duhovščina je znova opravila molitve za umrle in blagoslovila posmrtn eostanke dr. Korošca. Na želzniškera peronu so pogreb pričako- Senator g. MagaraSevič se pred-senatom postavlja od svojega prijatelja. Zadnja pot v domovino Mrak je legal na zemljo, ko je vlak zapuščal belgrajsko postajo ter drvel proti srem-skim ravninam. Noč je zagrnila vlak, ki je skoro brez odmora hitel proti Sloveniji, noseč s seboj truplo njenega velikega sina. Le na velikih postajah se je ustavljal. Kdo ve, kje in koovedati Kaj pa sem mislil še povedati, to si lahko sami mislite! Upam, oa ste me dobro razumeli, za kaj sem vas prišel navduševat!« Te besede so ostale globoko zapisane v naših srcih. Zato smo se ga iz hvaležnosti spomnili tudi zdaj, ko se mrtev slavlja od nas.< Te beseoe slovenske delavske matere v Slavonskem Brodu so visoka pesem hvaležnosti slovenskih ljudskih množic do vodnika, ki se po trpljenja in žrtev polnem delu izmučen poslavlja in odhaja počivat. Ko je vlak okoli treh zjutraj privozil na zagrebško postajo, je bilo tam čudovito slovesno tiho. Nekaj ljudi je nemo stalo na peronu, kjer so se tiho poslavljali od or. Korošca- Bilo je nekaj zagrebških Slovencev. Že je vlak dirjal dalje v črno noč. V Brežicah je stala nn peronu četa slovenskih fantov z zastavami, zavitimi v črnino. Ob fantih so stala dekleta. Tiho in slovesno so se povesile zastave. Molčeči pozdravi in spet je noč zagrnila vlak. V Rnjhenbnrgu so stali na postaji rudarji, delavci in fantje. V dolgi vrsti so stali, med njimi pa so goreli kresovi, znamenje goreče ljubezni do .voditelja, ki se jioslavlja, ter plarn-teče zvestobe do načel, ki jih je v svojem boju in*dclu zasajal v njihova srca. Ko se je okoli petih zjutraj vlak ustavni nn postaji Zidani most, jc nn peronu stala že velika množica ljudi, fantov in deklet v krojih, zaslopnikov občin in oruštev ter drugih organizacij. Poleg fantov in deklet iz Radeč so pri-; hiteli tudi tamkajšnji možje na čelu z radeškim i županom Rozmanom in notarjem dr. Jerebom. ; Laško je zastopal podžupan Deželak, tudi dru-I gi kroji od Hrastnika do Rimskih Toplic so bili 1 zastopani. Najbolj pa so bili zastopani Celjani, ki so se pripeljali kar v dveh avtobusih z zastopstvi fantov, deklet itd- Bili so zbrani za-zasopniki političnih, upravnih in šolskih oblasti. Med drugim so bili navzočni: celjski župan dr. Alojzij Voršič, ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Kotnik, bivši narodni poslanci: prof. Bitenc, dr. Ogrizek in dr. Modžar. predsednik celjske policije g. Anton Uršič, profesor g. Kovačič kot zastopnik KPD, očetje kapucini iz Celja, šolske sestre, predsednik ZFO za celjsko okrožje g. Vanči Vrabl, gasilsko četa iz Loke, dr. Kajetan Gantar za Sedejevo družino, g. Kronovšek za Legijo koroških borcev. Ko je vlak vozil mimo te skupine in ozračja še ni motilo drdranje koles, se je iz nje zaslišal glasen jok . • Vlak drdra sredi črnega revirja. Ne ustavlja se nikjer več do Ljubljane. Pa so v Trbovljah vendar le prihiteli na postajo rudarji, fantje in dekleta. V dolgi vrsti so stali tamkaj s prižganimi lučkami. Sredi vsakega oddelka pa je stal po eden, ki je držal v rokah veliko gorečo bakljo. V pozoru so bakljenosci v steg-njenih desnicah dvigali goreče baklje proti ne- Gardisti neso venca kralja Petra IL in kneza Pavla. Pravosodni minister dr. L. Markovič; dr. Korošec je biI graditelj Jugoslavije Minister za pravosodje dr. Laza Markovič je včeraj 6prejel urednika »Politike« in mu podal naslednjo izjavo o osebnoiti dr. Korošca: »Novica o smrti je porazno delovala na vse politične krogo zaradi zgodovinske osebnosti dr. Korošca, ki je eden izmed graditeljev našega narodnega zedinjenja. Njegovo delo in njegove zasluge za svobodo in za zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev se lahko ocenijo in razumejo šele tedaj, če se vzame vpoštev ves razvoj našega ljudstva, če se upošteva prejšnje stanje in prejšnje življenje, ko smo bili razdeljeni pod tujcem in obsojeni, da kot neosvobojen narod stojimo ob strani velikih dogodkov človeške omike, napredka in ljudskega življenja. Zasluga, da se je noš srbsko-hrvatsko-slovenski rod znašel zedinjen in da se je lahko pred Evropo po tolikih žrtvah postavil kot svoboden v svoji narodni drŽavi, pripada tistim številnim velikanom, ki so vodili i Srbe, i Hrvate i Slovence k boljši usodi. Eden izmed največjih, najpomembnejših .ie bil vodja Slovenccv dr. Anton Korošec, ki je imel od zgodovine, usode in naroda poverjeno nalogo, da v najtežjih trenutkih ob koncu vojne na čelu ljudskih politikov i Slovencev, i Hrvatov i Srbov kot predsednik kluba jugoslovanskih poslancev na Dunaju in nato kot predsednik Narodnega veča v Zagrebu postane eden izmed ustanoviteljev Jugoslavije. Njegovo nadaljnje delo v Jugoslaviji je bilo pomembno tako ,da so pokojnega Korošca smatrali za državnika in politika evropskega eti-ln. Izguba dr. Korošca bo napravila veliko praznino v našem narodnem in državnem življenju. Osebno sem bil z dr. Korošcem prijatelj. Prvi sem ga čakal v Ženevi 6. novembra 1918, prvi sem ga spoznal s pokojnim Nikolom Pašičem in prvi sem mu razložil veselje vsega ljudstva, da se bodo Srbi, Hrvati in Slovenci zedinili in živeli v svobodi zbrani okoli kraljevine Srbje, da bi se zedinili v novi narodni državi svobodne kraljevine Jugoslavije. Ti dnevi v Ženevi so pustili meni in pokojnemu Korošcu glo!>oke vtise in midva se nikdar v nobenem osnovnem in bistvenem vprašanju državne politike nisva razlikovala, ampak sva vedno bila na isti črti jugoslovanske državne politike.« Pogreb v Belgradu, Žalostno svidenje ob zori Ljubljana sprejema mrtvega voditelja Ob tri Četrt na šest ie vlak obstal na ljubljanski glavni postaji. Od vseh strani so hiteli železničarji, ki so imeli službo, da bi bili zraven, ko bo zadniikrat zapuščal svoj vagon na poti iz Belgrada v Ljubljano njihov bivši prometni minister in zvesti prijatelj ter zagovornik. Nasproti glavnemu vhodu je stalo več sto ljudi, ki so vkljub mrazu in burji hoteli biti za častno spremstvo dr. Korošcu ob njegovi zadnji vrnitvi v Ljubljano. Prihiteli so njegovi najožji prijatelji, prihiteli, dijaki, prišli delavci in njegovi organizirani somišljeniki. Od zadnjih vagonov so udarjali strumni koraki slovenskih fantov, ki so doslej bili za častno četo. Od leve strani privre vrsta mož in fantov, ki s prižganimi bakljami prihajajo pred vagon, kjer leži dr. Koroščevo truplo. V ospredju stoji g. ban dr. Marko Natlačen z gospo, predsednik viiijega sodišča g. dr. Golia z gospo, mestni župan dr. Jure Adlešič z gospo, stolni kanonik dr Klinar, predsednik Prosvetne zveze, univ. prof. dr. Lukman. dobri prijatelj rajnega našega voditelja, zastopstvo Zadružne zveze z ravnateljem dr. Capudrom in še mnogo drugih. Ko so odprli vagon, se je v njem prikazala krsta s truplom ljubljenega rajnika, ob- dana od cvetja in vencev. Okoli in okoli pa so stale usmiljene sestre, ki so se s šolskimi sestrami vso noč menjavale v molitvi ob krsti. Tukaj so častno spremstvo od slovenskih fantov prevzeli katoliški akademiki, ki so dvignili krsto iz vagona ter io skozi dolgi špalir pobožnih ino-lilcev, dijakov in slovenskih fantov nesli ven na avto. Dolga procesija s prižganimi svečami je šla tiho in moleč za avtom, ki je v koraku vozil krsto pred bansko palačo. Velika vrata v slavnostno dvorano so bila na stežaj odprta, ko je procesija s Koroščevim truplom prišla pred bansko palačo. Tukaj so spet akademiki dvignili krsto ter jo odnesli v slavnostno dvorano, kjer so jo položili na črni katafalk Med molitvami in gorečimi svečami je v ponedeljek zjutraj dr. Korošec prišel v črno zastrto slavnostno dvorano banske uprave banovine Slovenije, da tukaj sprejema poslovilne obiske od svojih zvestih in hvaležnih Slovencev. Narod se postavlja od svojega voditetja Ko ee je začel mračni jutranji eoj umikati 'dnevu in se je bližala 8. ura, so se začeli zbirati pred glavnim vhodom banske palače že prvi častilci velikega pokojnika in čakali, kdaj se bodo odprla vrata. Svetilke ob vratih so bile zastrte s črno tenčico, medtem ko je črna zastava, ki je visela raz strehe, plapolala v mrzlem jutranjem vetru. Kmalu po osmih so se odprla vrata in Ljubljana se je začela poslavljati od svojega voditelja in častnega obdana. Na velikem stopnišču, ki vodi do steklene dvorane, so bile vse svetilke zastrte s črno tenčico. Reka častilcev je šla po stopnišču in zavila nato skozi desna vrata v dvorano, kjer so se ž* poslovili od našega voditelja minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen z gospo, senator Kulovec in številni drugi ožji prijatelju Na mrtvaškem odra Velika steklena dvorana je bila, vsa odeta v žalost in čraiuo. Visoke lesketajoče se lestence, viseče s stropa, je zakrivala očem črna tenčica, sredi dvorane pa je stal mogočen oder s krsto. V ozadju se je rad krsto dvigala velika slika Kri-žpnega, ki je bila prinešena iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. V svitu luči in sveč se je rdečkasto lesketalo močno bronasto okovje črne krste, ki je na pokrovu imela velik gladek križ. S črnim blagom zastrti mrtvaški oder je bii ves obložen s samimi venci, prav ob krsti pa sta na sprednjem robu odra ležala dva živa slovenska pušeljca, med njima pa šopek živordečih vrtnic. Ob ozadju odra sta na vsaki strani gorela dva deseteroramna svečnika, proti ospredju pa je na vsaki strani stalo v vrsti še po šest svečnikov. Stranske stene ob oknih je oživljal gozd palm, med katerimi so zopet ležali venci, venci... Negibno je stala na vsaki strani krste častna straža, v kateri so bili gasilci, slovenski fantje in akademiki Po šest mož častne straže se je izmenjavalo na vsakih dvajset minut. Pred venci, naslonjenimi na mrtvaški oder, so se bleščala na črnih žametnih blazinicah številna najvišja jugoslovanska bi tuja odlikovanja velikega pokojnika. Pred temi je zopet ležala vrsta vencev, prav tako kakor tudi v najbližjem ospredju in ob hodniku, mimo katerega je neprenehoma tekla reka kropilcev. Ob poti kropilcev st* v ospredju dvorane stali dve pogrnjeni mizici s škropilnicamL Venci in odlikovanja frav na sredi naslonjen ob vznožju mrtvaškega odra je ležal venec iz belih nageljev, ki ga je poslal Nj. Vel. kralj Peter II., desno od njega fe bil venec kneza namestnika Pavla, levo od njega lep venec kraljevske vlade. Ob tem vencu je ležal venec bana dr. Natlačena, potem venec zunanjega min. Cirn-ar-Markoviča, venec senatorjev kraljevine Jugoslavije in venec uradnikov senata. Na desni strani pa je ob vencu kneza namestnika Pavla ležal venec predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, potem venec ministra dr. Mihe Kreka, venec belgrajskega župana Tomiča, venec poslanika Izidorja Cankarja. Pred venci v ospredju so bila razvrščena na blazinicah odlikovanja v dolgi vrsti. V sredi je na nekoliko zvišenem mpstu ležala blazinica s Karadžordževo zvezdo z lento I. stopnje, ob njej pa na desno blazina z odlikovanjem Belega Orla I. stopnje z leni to, dalje jugoslovansko odlikovanje sv. Save I. stopnje z lento, odlikovanje Bolgarske krone z lento I. stopnje, nato najvišje odlikovanje Jugoslovanske gasilske zveze zlati zaslužni križec, nato odlikovanje Slovaške krone z lento I. stopnje in odlikovanje ameriškega Rdečega križa; levo od Karadžordževe zvezde je bila Karadžordževa zvezda II. stopnje, nato grško odlikovanje Sv. Od-rešenika I. stopnje z lento, češko odlikovanje Belega leva I. stopnje 1 lento, Romunska zvezda I. stopnje z lento, Jugoslovanska krona I. stopnje. Pred odlikovanji je v sredini ležal venec ljubljanskega župana dr. Adlešiča, desno od njega venec belgrajskega župana Tomiča, levo od njega pa venec glavnega uradnika »Slovenca« dr. Ah-čina, v ospredju je na levi ležal velik in lep venec nemškega poslanika von Heerena, na levi pa venec italijanskega j>oslanika Mamellija. Kdo bi mogel našteti vse druge prelepe vence, med katerimi so bili mnogi iz Belgrada, tako venci uredništva »Samouprave«, Zveze delavskih in nameščenskih organizacij v Belgradu, služiteljev senata, Slovanskega juga, Jugosl. učiteljskega združenja, uradništva ministrstva prosvete, banovinskega odbora JRZ iz Zetske banovine, Ruskih ski nadškof dr. Ujčič, okrog 11 sta počastila pokojnikov sporni nnemški konzul v Ljubljani g. dr. Hans Brosch ter italijanski konzul g. Guerini Ma-raldi. Kmalu za njima so je poklonil spominu francoski konzul v Ljubljani g. Remerand. Prav tako so prišli divizijski poveljnik, divizijski general Ljubomir Štelanovič, predsednik Akademije umetnosti in znanosti prof. dr. Nachtigal, poveljnik orožništva dravske banovine polkovnik Barle, številni člani ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti, vseučiliški profesorji, senatorji, narodni poslanci, predstavniki državnih in samoupravnih uradov, predstavniki industrijskih, trgovskih, gosjx>darskih, socialnih, kulturnih, humanitarnih organizacij in združenj. Med vsemi Množice ljudstva stof« v dolgi vrsti pred palačo banske uprave ▼ Ljubljani in čakajo, da bi priile na vrsto in se zadnjikrat poslovile od svojega voditelja. emigrantov, Delavske zbornice, Zveze tiskarskih, podjetij, Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug, Glavnega odbora JRZ, Glavnega zadružnega saveza, Belgrajskega Fantovskega odseka, Akademskega kluba »Slovenija« v Belgradu, Kluba slov. kat. akadem. starešinstva v Belgradu in mnogih drugih. Vse dof>oldne so prihajali venei iz Ljubljane, posebno lepi 60 bili venci Zveze Fantovskih odsekov, Prosvetne zveze, Vodstva Dekliških krožkov, Zadružne zveze v Ljubljani, Ruske kolonije v Ljubljani, Kluba železničarjev JRZ, mladine JRZ, Banovinskega odbora JRZ, Delavske zbornice, Akademske zveze, Združenih nameščencev in številnor, in med dr. Korošcem, ki je 1 191S s svojo odločitvijo za Jugoslavijo rešil slovenski narod. Podal nam je tudi nekaj zanimivih sjx>minov na stike pokojnika z akademiki, ki jih je lju-j)il z vsem svojim dobrim srcem. Akaoemik Čeh je podal občuteno impresijo iz teh težkih ur, ki jih preživljamo. Končno je spregovoril društveni duhovni vodja g prof. dr. Ehrlieh, ki je v uvodu opisni značilen dogodek iz življenja pokojnika, na kar je v globokih in toplih besedah predočil sliko o pravi veličini jx)kojnika. Bil je mož, ki je prerasel svoj mali okvir, bil je titan, ki je s svojo izkušeno roko f>ovedel nel>ogljeni naš narod v novo in svobodno življenje in mu priboril mesto, ki mu gre- Ob zaključku so akademiki skupno zmolili žalostni del rožnega venca. Upognili so kolena, sklonili glave, iz njihovih prs pa se je dvignila iskrena molitev k Njemu, ki vodi usooo poedincev in narodov. Ptuj ob smrti dr. Antona Korošca Bolestno je odjeknila po vsem Ptuiu novica o smrti voditelja slovenskega naroda. Že v prvih dojx>ldanskih urah so se pokazale na pročeljih hiš črne zastave in v zimskem brezvetrnem dnevu nemo obvisele, kakor da čutijo, kako težko izgubo naznanjajo vsemu slovenskemu narodu. Beseda ljudem kar ni mogla iz grla, žalostna vest jim je stiskala grudi. Tužna vest je letela dalje in se. kot črna ptica dotikala s perotjo družb v razgovoru. Čim je prispelo sporočilo o smrti ministra prosvete in predsednika senata dr. Korošca v gimnazijo, se je profesorski zbor na poziv ravnatelja g. F. Aliča zbral k žalni seji, pri kateri je g. ravnatelj javil profesorskemu kolegiju, dn je umrl voditelj našega naroda. Ptujska gimnazija še posebno čuti, kako težka izguba jo je zadela s smrtjo dr. Korošca, saj se prav v tej gimnaziji začenja njegova velika pot. česar se je nenadomestljivi pokojnik rad spominjal z izdatnimi podporami revnim dijakom. — Slov. katol. organizacije so se ravno pripravljale, da v nedeljo sprejmejo ministra dr. Miha Kreka in da po njem izročijo pozdrave svojemu zaščitniku, pa je tužna vest spremenila njihovo upanje v žalovanje. Ob isli uri so se čiani(ce) FO in DK zbrali namesto k sestanku, k žalni seji in izročili nameravani pozdrav ter izrekli zalivalo duhu velikega pokojnika. V lepi prigodniški deklamaoiji se je članica DK poklonila sjK>minu voditelja Slovencev, predsednik FO pa je orisal življenjsko pot in delo voditelja slovenskega naroda in soustvarjalca Jugoslavije ter v imenu članstva obljubil zvestobo njegovemu vzoru. Vsa država časti njegov spomin in Hrvat o dr. A. Korošcu Nedeljski zagrebški Jutarnji list« je prinesel krasen članek o rajnem našem dr. Antonu Korošcu. Ta članek tako lepo označuje dr. Korošca in vse njegovo javno delovanje, da bi bilo ,Škoda, ko bi tega članka ne podali tudi Slovencem. Članek, ki ga je najbrže spisal hrvatski politični zgodovinar Josip Horvat, se glasi: i S smrtjo dr. Antona KoroSca, nespornega Vodnika slovenskega naroda, izginja osebnost, ki je polnih 35 let obvladovala politično pozo-rišče, kier se je gradila usoda njegovega naroda. To pozorišče ni bilo malenkostno, bilo ie važen činilec evropske politike. V dogodkih, ki so se tukaj ustvarjali, je dr. Korošec v usodnih trenutkih igral prevažno, lahko rečemo, kar odločilno vlogo. V trenutku, ko skrivnost smrti briše do-včerajšnja strankarska obiležja, prehaja mimo ožilja dnevnega političnega boja, kjer ie po naravi same stvari dr. Korošec delil in sprejemal udarce, v tem trenutku se jasni njegova osebnost ter ie dr. Korošec bil velik človek, na področju politike pa prav gotovo ena izmed največjih prikazni med južnimi Slovani. 1 Velik slovenski domoljub, velik politik — lo sta dve bistveni značilni označbi dr. Antona Korošca, ki je na nje treba vedno misliti, kadar presojamo njegovo življenjsko delavnost. Ziv^ 1 jen je in delovanje dr. Korošca sta kar pravi šolski vzgled za razlaganje, kaj ie domoljubje in kai politika, dva pojma, ki iu večkrat prav na naših straneh zamenjavajo. Patriotizem je stanje čustva, medtem ko je politika opravilo. Vsekakor pa sta pri idealnem gledanju oba ta dva pojma povezana. Domoljubje ie dinamična sila, ki goni politično ustvarjanje, katero pa je spet ne stvar čustva, marveč razuma, znanja, skušenj, spretnosti, kako je treba določeni opravek izvršiti s čim manjšimi izgubami. V tem političnem delu ie bil dr. Korošec hrez dvoma mojster, ki mu ie težko najti enakega. Dorastel je bil vsakršni situacjii. imel ie sposobnost prilagoditi se vsakršnim razmeram, ker je imel tisto redko lastnost, katera označuje politike čistih voda, lastnost, ki jo je težko izraziti, ki pa jo na splošno imenujemo »politični voh«. Ta »politični voh« zbira in sešteva dejstva, iz skupnosti njihovih sil dela sklepe, istočasno pa gleda tudi v prihodnjost, intuitivno sluti dogodke, ki nai pridejo. Dr. Korošec je bil tak imeniten diagnostik — v svojih računih se je le redkokdaj uštel. K tej izbrušeni, lahko rečemo, kemično čisti jasnosti politika se ie pn dr. Korošcu pridružila še tista lastnost, ki iz politika dela državnika. Politik ie delavec, ki opravlja dnevne opravke, državnik pa zida dogodke v velikih časovnih razdobjih. Politika je krivuljasta steza, državništvo pa ie krepka, določena črta. Delo dr. Korošca ie imelo tako črto, določilo mu io ie njegovo domoljubje, iskrena ljubezen do njegovega slovenskega naroda. Zagotoviti, razviti njegove narodne interese, privesti do viška izražanja njegove sile tudi v dnevnem doživljanju in v njegovih končnih težnjah — to bila vsebina dr. Koroščevega življenja. In to svoio nalogo ie sijaino izvršil, v najtežjih, najbolj usodnih razmerah ie znal ustvariti, obdržati življenjski prostor Slovencev, ki so brez ozira na svojo številčno moč po političnem talentu dr. Korošca celih 25 let bili odločilni činilec v vsem političnem ustvarjanju. In brez razlike na strankarska obiležja so Slovenci v vseh usodnih časih kakor en mož stali za dr. Korošcem. Takrat so bile izbrisane stare etikete liberalcev« in klerikalcev«, slovenski narod ie Čutil v dr. Korošcu svojega človeka, vsoto vseh svojih pozitivnih lastnosti: treznost presoje, solidnost dela, sposobnost organiziranja ter brezmejno udanost svoji rodni zemlji. Tudi dr. Korošec je poznal dneve preskušeni in tesnobe. V takih časih pa je odhajal domov med svoje rodne planine, kjer je v tesnem stiku z zemljo, z malimi ljudmi ponavljal svoja ravnanja je za dr. Korošca bil zgolj interes slovenskega naroda. Ohraniti ga skupnega, enotnega, zagotoviti mu njegov samobitni razvoj — to je bi cilj njegove politike. Temu svojemu cilju se dr. Korošec niti enkrat niti za las ni zneveril. Kot kmečki sin. kot duhovnik, ki je imel priliko praktično spoznavati težnje, potrebe in možnosti svojega naroda, je pred 35 leti stopil v praktično politično življenje kot poslanec v štajerskem deželnem zboru, kmalu nato pa še v dunajski parlament. Politični mojster se kmalu pokaže — znajde se na dunajskem dvornem terenu, v političnem kaleidoskopu državnega zbora kakor tudi na domačih tleh. Takrat je že tak, kakršen je ostal potem do konca svojega življenja, hladnokrvni politični ustvarjalec, ki vleče nase nasprotnikovo sovraštvo in njegove udarce, ki pa zgrinja na sebi vse brezmejno za- upanje svojih pristašev. Dr. Šušteršič, rajni dr. Krek — sta ustvarila Slovensko ljudsko strahko. Toda dr. Korošec zbrane narodne sile spretno postavlja v politični promet ter najko-ristneje nalaga ta politični kapital. Med vojno v habsburški monarhiji mu slovanski narodi stvarno priznajo vodstvo. Ustanovil je Jugoslovanski klub v državnem zboru, je njegov predsednik, sprejema enodušno sodelovanje s politiki hrvatskega sabora. Sad tega slodelovanja ie bila znamenita »majniška deklaracija« od 30. majnika leta 1917, kjer je jasno in nedvoumno izražena »zahteva« po združitvi vseh južni Slovanov v samostojno državno telo, ki bi bilo brez vsakega tujega gospodslva in zgrajeno na demokratični podlagi. Majska deklaracija je bila mrtvaški zvon habsburški monarhiji. Dr. Korošec je tiste dni postal markanten človek evropske politike. Pri ustvarjanju nove državne organizacije dr. Korošec sprejema mesto predsednika Narodnega Veča, odide v Ženevo, tamkaj dne 9. novembra s Pašičem sklene • ženevsko deklaracijo«. Ta »ženevska deklaracija« ie mrtvorojeno dele. Za politika slabejše moči hi neuspeh ženevske deklaracije najbrž bil težak udarec, mogoče celo politična smrt. Toda po njem hodil. Neuspeh ene taktike ga nikdar zinedel in omajal. Brez omahovanja je takoj ustvaril drugo: v prvi vladi kraljevine Srbov, Hrvatov. Slovencev je dr. Korošec njen podpredsednik. V 20 letih življenja skupne države južnih Slvanov je bil dr. Korošec magna carta njene politike, bodisi da je bil član vlade bodisi da je bil eden izmed opozicijskih voditeljev. Politična gesla in sistemi imajo zanj le drugovrstno važnost. Poznal pa je važnost resničnosti. Federalizem, avtonomizem, decentralizacijo, centrali; zem — sprejemal jih je, prilagodival se jim, pri čemer pa ie vedno pazil na svoj končni cilj: čim boli tesno zbrati slovenske sile. Vsako geslo, vsako sredstvo za dviganje interesov Slovenije. Za spretnega političnega taktika dr. Korošca nikoli ni bilo mrtvih situacij. Njegovi politični nasprotniki so njegove taktične poteze večkrat razglašali za nedoslednost. V resnici pa se ie za temi spremembami skrivala železna doslednost: zagotoviti življenjske interese Slove-nije v skupnosti s Hrvati in Srbi, da le v tej skupnosti leži varen obstanek njegovega naroda. S smrtjo dr. Korošca ie slovenski narod izgubil enega izmed svojih največjih sinov in vodnikov. Izguba, ki je prav gotovo nenadomestljiva v današnjih časih. Pred mrtvaškim odrom tega nenavadnega političnega uma se bodo s pijeteto sešli prav tako njpgovi politični pristaši kakor nasprotniki, oboii pretreseni po IC/.HIV. UUdICt, U1UKUVC I.VIU .. ------- t ► " >■•>>•" .........»......... ....... »-- --------- ' dr. Korošec je vedno znal premagati tudi ne- J tisti tragičnosti, ki vedno nastala takrat, kadar uspehe, ki ga niso mogli spraviti s tira, ki je ' zmanjka kakšne ustvarjalne veličine.«_ Kraljev namestnik dr. Perovič, zastopnik Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika, in Sani vlade pri pogrebu. Dr. Anton Korošec in Akademija znanosti in umetnosti Pretresljiva vest o smrti gospoda ministra | blagopokojnfk tudi na tem primeru s svojimi du dr. Korošca je naravno tudi v krogih akademikov bridko odjeknila. Njegov odhod v večnost je tudi za našo akademijo udarec, ki ga zlahka ne bo prebolela. Saj dolguje tudi ona blagopokojne-mu velikemu Slovencu globoko h"aležnost za idealno in materialno podporo, ki jo je dajal z Veselem že pri ustanavljanju in posebno pozneje, ko se je bila začela udejstvovati z delom. Kakor pri vseh stremljenjenjih nagega naroda po čim večji kulturni izpopolnitvi je bil dr. Korošec predvsem tudi naši Akademiji že od trenutka idejne zasnove do njene realizacije neprecenljiv svetovalec in sotrudnik. Po končni uresničitvi tega slovenskega ideala je Akademiji s smotrnim posredovanjem in zastavljanjem svoje vplivne osebnosti utrjeval njeno težko pribor-jeno pozicijo, ki bi jo brez njegove pomoči prav gotovo niti danes ne bila doseg'a. O vsem tem pričajo spisi našega arhiva. < Ti spisi izpričujejo tudi, da se odlična podpora dr. Korošca ni ustavila pri duševni pomoči: kot prvi njenih maloštevilnih mecenov ie ohdaiil Akademijo sam z izredno veliko denarno vsoto in je kot predsednik senata kraljevine Jugoslavije izposloval, da je tudi ta večkrat prispeval znatne subvencije, brez katerih naša Akademija re bi bila mogla izvršiti niti polovice knjižnega programa preteklega poslovnega leta. Tako ;e muH IVKiHSl |ba Wm JU ' i l M i|pBjH ■m' <> ■ iii^E KU > jrfBsvmtS^ ŽjiBi^ML mw!M.:LE BL^SMHIli^m fg%§3f/ : . - ' lH nggKflk' ;i - .. ; Jgg. jgfff jraB R^H H< M HiESi Med sv. mašo senatorja Smodeja » senatni dvorani. Ob krsti stražijo slovenski fant]* ševnimi in gmotnimi podporami kazal pot, kako je treba oživotvoriti, čuvati in pospeševati kulturni napredek ter dvigniti ugled našega naroda v tujini. Iskrena čustva hvaležnosti in visoko čislanje zaslug dr. Korošca za naše znanstvo in našo umetnost ki jih naša ustanova in njeni člani goje za osebnost blagopokojnika, dokazuje namen Akademije, da izbere gospoda ministra d»r. Korošca za svojega častnega člana. Bridko je za nas, da je prezgodnja smrt preprečila, da bi dali našim čustvom in spoštovanju zaslug tudi jiden izraz. Sedaj nam, žal, ne preostane drugo, kakor da čuvamo časten spomin na moža, ki je bil in ostane naš Strossmayer: eden največjih mož, ki ga je rodila slovenska mati. Prof. dr. Gregor Krek, gen. tajnik Akademije. Dr.Voja Džordževič o dr.Korošcu kot zadružnem delavcu Podpredsednik Glavne zadružne zveze Voj. V. Džordževič je napisal za »Politiko« članek o zadružnem delu dr. Antona Korošca, v katerem pravi med drugim: , Kar Korošca visoko dviga nad' navadne politike, je to, da je on takoj uvidel, da mora dati svojemu nacionalizmu in svojemu političnemu delu socialno gospodarsko vsebino- On je jasno spoznal, da ne bosta mnogo pomenili narodna svoboda in državna neodvisnost, če bodo Slovenci še naprej v suženjstvu tu jega in domačega kapitala, ki ne misli na velike narodne in državne koristi, kadar gre za korist tistih, ki imajo kapital v rokah. Kot naslednik svojega velikega predhodnika dr. Janeza Ev, Kreka dr. Korošec aktivno sodeluje pri zadružnem delu in veže osnovne narodne koristi z zadružništvom. Zavedajoč se, da mora zadružno gibanje v Sloveniij temeljiti zlasti na vasi, mu je dr. Korošec dul to smer, ga stalno bodril, motril, ga neumorno vodil in čeprav je bil vedno prezaposlen z velikimi skrbmi in dogodki, pri katerih je stalno sodeloval in jih vodil, jd vendar uspel slovensko zadružništvo dvigniti tako visoko, da lahko stopi v vrsto najliolj organiziranega zadružništva na svetu. Moč Slovencev, ki so najliolj na izjjostavljenein mestu naše države, je v močni zadružni organizaciji in socialnosti, ki veže ljudi v zadružništvo. Svojega zadružnega delovanja pa dr. Korošec ni omejil samo na Slovenijo, temveč je takoj, kakor hitro se je pojavila misel za organiziranje enotne vrhovne zadružne zveze za celo državo, bil kot ustanovitelj prvi predsednik in jo to mesto zavzemal do svoje smrti. V naši sredi, kjer ljudje hitro drug drugemu zamerijo, kjer so ostre strankarske borbe, se poli- tične smei često menjajo, biti predsednik skupne zadružne zveze za vso državo, dvajset let in to tam, kjer so vse slovenske, hrvatske in srbske zveze včlanjene, jasno priča o velikem ugledu, velikemu taktu in velikem spoštovanju, ki ga je užival dr Korošec. Članek se končuje s temi besedami: »Previdnost zbira narodne voditelje. Često je neusmiljena do njih, tako da so morali mnogi veliki in požrtvovalni ljudje na koncu svojega življenja doživeti velika razočaranja in izpiti grenko časo- Malo je takih, ki jim je oodeljena sreča videti uspehe svojega dela tn da do poslednjega trenutka v delu umro najlažje smrti. Dr. Korošcu je Previdnost podelila največjo milost Pred nekaj dnevi je z največjim navdušenjem predsedoval seji Glavne zadružne zveze in govoril o velikih nalogah zadružništva. Pred nekaj dnevi je opogumil one, ki jih je borba oslabila in on, med vsemi najstarejši, je bil po veri. navdušenju in duhu najmlajši... Majnni srbski zadružniki kmečkega zadružništva žalujemo za dr. Korošcem, velikim zaslužnim človekom ne samo za državo in za svojo ožjo domovino, temveč tudi kot za velikim borcem in branilcem našega srbskega zemljoradniškega zadružništva.« Fran RadeBček: Spomin na velikega državnika dr. Korošca Prvo moje srečanje z njim je bilo, ko sem se v prvih dneh meseca januarja 1919 vrnil iz Soluna v Belgrad. Prinesel eem mu pismo slovenskih vojnih prostovoljcev iz Soluna, v katerem mu izrekajo svoje priznanje, zahvalo ln vdanost Sprejel me je v skromni vili na Miloša Veliko« ulici, kjer je delil svoje tesne prostore podpredsednika vlade s tedanjim ministrom za kanstituanto g. dr. Kramerjem. Prisrčno me je pozdravil in se živo zanimal u življenje in delovanje slovenskih vojnih prostovoljcev. Poslej so bili najini stiki v Belgradu vse bolj pogostni, zlasti ko sem po odhodu g. Alojzija Vrtovca prevzel dopisništvo »Slovenca« v Belgradu. V svojstvu dopisnika sem se udeleževal mnogih sej Jugoslovanskega kluba v Narodnem predstavništvu pod predsedništvom g. dr. Korošca. V klubu je vzdrževal vzorno disciplino in točnost, ki se ji sam nikoli ni odrekal, je zahteval tudi od poslancev svojega kluba. Izgovorov ni poznal, rad pa je dovolil odsotnost, če ni bila prepogost-na in ne v škodo tekočega parlamentarnega dela. Ob najx>vedanem času sem se vsak dan zgla-sil pri njem za navodila in novice. Pozanimal se je, kakšne novice sem sam nabral, da mi jih je potrdil ali spopolnil. Nikoli ni bil suhoparen, tudi je mnogokrat kratko kramljanje sklenil s primernim dovtipom. Ker sva te najine poklicne pogovore imela po največkrat v gostilni pri »Belem orlu« na Kneza Mihajla ulid, kjer so se navadno zbirali radikali, sem se tuintam kaj dlje zadržal. Včasi je bil tu tudi kak slovenski politik, zlasti sedanji univ. prof. g. dr. Niko Županič. Uradniki presbiroja smo večkrat skušali pridobiti svojega resornega ministra za zboljšanje svojega materialnega stanja. Ko je bil Vesnič predsednik vlade in minister zunanjih zadev, je našo prošnjo gladko odklonil. Nekoč se je odpravil v inozemstvo, in v tem času ga je zastopal rajni g. dr. Korošec. O njem je šel glas, da je izredno naklonjen uradništvu, če je količkaj možnosti. Uradništvo presbiroja se je torej pbralo na posvet in odposlalo deputacijo h g. dr. Korošcu. V to deputacijo so vtaknili tudi mene. Sprejel naa je v predsedništvu vlade in pomorno poslušal nagovor najstarejšega med nami. Ko je končal, se je g. dr .Korošec prijazno nasmehnil in dejal približno takole: »No, vidi se, da je res potrebno, da se vaše materialno stanje izboljša. To potrjujejo tudi vaše brade in čevlji. Kar bo možno, bom storil in priporočil predsedniku vlade vašo željo.« Prijazno in smejoč se nas je odslovil. Ko so se vrata za nami zaprla, smo se spogledali. Dva sva nosila brade, ki pa tistega dne niti urejeni nista bili, tretji pa je bil celo neobrit. Naš govornik je imel na nogah težke coklje, noben od nas pa ni niti prahu obrisal s Čevljev, preden smo vstopili v avdijenčno sobo. Salaminsko smo jo polomili. Naglica nikoli ni prida. Čez leta pozneje je bil dr. Korošec v Novem mestu. V posebni sobi gostilne pri Košaku se je zbrala manjša družba. Takrat sem g. dr. Korošcu omenil tudi to ponesrečeno deputacijo. Sladko se je nasmejal, zlasti še, ko sem v opravičilo omenil, da so kar na hitro stlačili v to deputacijo tudi mene 6amo zato, ker sem odločen Slovenec. Marsikaj se je g. dr. Korošcu zamerjalo — po krivici. Morda bo kdaj pozneje šele možno odkrito opisati vse tiste velike težkoče in ovire, s katerimi se je moral boriti g .dr. Korošec. Zlasti so proti njemu hujskali ljubljanski liberalci. Brošura »Koroščevi dokumenti« je bila med drugimi mahinacajami še najnedolžnejša stvar. Nekoč sem dobil uradno na prevod sjx>menico, ki je niti prebral nisem do kraja, ker se mi je gabilo, s kakimi sredstvi so se borili proti njemu ljudje, ki mu niti do gležnjev niso segali. Vrgel sem pamflet v miznico in nanj — pozabil. Če sem srečal v Belgradu g. dr. Korošca zvečer na ulica, sem ga navadno videl z visoko zavihanim ovratnikom. To je bila previdnost, da se izogne prigodi, ki se je 1. 1920. pripetila sedanjemu senatorju g. Smodeju. To jo treba omeniti, da se pravilno razume, koliko dela in truda, skrbnega preudarjanja in taktičnega preuSavanja je bilo treba, da je g. dr. Korošec mogel slovenski 6lvari izvojevati vpoštevanje in spoštovanje. Vse to pa je mogel doseči edinole s tem. da je sebi ustvaril zasluženi ugled in trdno stališče v odločilnih belgrajskih skih krogih. Zaradi intervjuja, ki sem ea imel s srbskim zemljoradniškim voditeljem Mihajlom Avratnovi-čent in ga objavil v »Slovencu« in »Domoljubu« v Ljubljani, je bil hudo zadet tedanji minister g-Ivan Pucelj. Le-ta je od Pašiča zahteval takojšen moj odpust iz drž. služle. Posvetoval sem se o tem z g. dr. Korošcem in mu omenil, da bi bilo po mojem mnenju najbolje, če ustanovim svoj tednim v Novem mestu. G. dr. Korošec ie kar pritrdil moji zamisli in mi obljubil vso svoio pomoč in podjKiro. Tako je prišlo do ustanovitve tednika »Sedanjosti« v Novem mestu, četudi se list ni mogel vzdržati več kakor eno leto, zlasti j obžaluje nenadomestljivo izgubo z učinkovito podporo rajnkega velikeea nadškofa g. dr. A. B. Jegliča, je vendar opravičil svoj namen in pomen. Vprav po tem listu sem našel pri g. dr. Korošcu priznanje in razumevanje. Nekoč, 1. 1922., smo na stanovanju sedanjega rektorja bogoslovja g. dr. J. Hohnjeca v Maribo-ru posedeli v razgovoru. Bili so g. dr. Korošer, g. dr. Hohnjec. rajnki mons. dr. Jerovšek, uradnik Januš Goleč in moja malota. G. dr. Korošec je stanoval v deškem semenišču, v bližini pa ie bilo tudi moje stanovanje. Zato sem spremil c. dr. Korošca do vrat deškega semenišča. Da bi dokončala najin pogovor, me je g. dr. Korošec povabil k sebi. Moji uvodniki v mariborski »Strazi« so mu ugajali. Zato me je bodril, da v tem smislu nadaljujem. Pri tem mi je odprl vpogled v njegovo zamisel, kako vključiti v jugoslovansko državno misel slovensko narodno samobitnost, ne da bi se z avtonomijo odrekli svojemu vplivu na osrednjo vlado, in ne da bi lo-ta zavirala razvoj naše narodne bitnosti. Ko je govoril, sva sedela za mizo ob kozarčku likerja. Nato je vstal in me povabil v sosedno sobo,^ kjer je na gomili ležalo na tisoče knjig, po večini državnopravno teoretične in praktične vsebine. Zatrdil mi je, da je vse te kniige bolj ali manj predelal in preučil. Dodal jo, da ima lepo število knjig Je tudi v Marijanišču v Ljubljani, dalje v Belgradu. Zagrebu in Sarajevu. Obžaloval je, da ne utegne urediti knjižnico, drugim rokam pa tega dela tudi ne mara prepustiti. In ko sem ga vprašal, kaj namerava s temi knjigami, je odgovoril: »Vse te knjige sem namenil, da jih po moji smrti dobijo katoliški akademiki.« Ko sem se poslovil od g. dr. Korošca, n stopil na ulicoi je v zvoniku mariborske stclnice bila četrta ura zjutraj. Ta razgovor me je obogatil bolj kakor pa me more ponižali oi>oli pogled kakega nadutega deuurslveuika. S ponosom se spominjam na tiste trenutke, ko mi je veliki državnik in sotvorcc Jugoslavije razkrival svoje globoke misli za doluc in srečo sraljevine Jugoslavije in našega slovenskega naroda. Nedolgo poleni me je g dr Korošec brzojavno poklical k sebi v Tovenjgradec. Odpeljal sem se takoi s prvim vlakom iz Maribora in 'e oglasil v župnišču, kjer sem ga zatekel v živali nem razgovoru v večji družbi gospodov. Ko me je zagledal, me je takoj povabil na vrt v vrtno iopo kjer mi je dal navodila za nekaj uvodnikov Pri tej priložnosti mi ie tudi i/.razil svojo željo, naj bi »Stražo« sploh sam urejeval, češ, ker najbolj pravilno zajamem judoslovansko misel kakor jo gleda g. dr. Korošec. No. prišlo je pa drugače iu tudi »Straža« je prenehala izhajati. Poslej ni bilo več pravega povoda iu priložnosti za daljše razgovore z voditeljem. Morda mi bo ob priliki dano. da skušam dojeti njegovo jugoslovansko misel na papirju vsaj kot dopolnitev njegove znamenite osebnosti in ustvarjajoče državniške moči, o čemer bodo bolj poklicani in bolj sposobni od mene pisali in razpravljali. kakor veliki pokojnik v polni meri tudi zasluži. V svojem skromnem delu kol časnikar se bom poslej še vsebolj opiral na knjigo, ki mi jo je rajnki g. dr. Korošec dal v spomin o težnjah Velike Britanije za decentralizacijo njenega imperija. V tej knjigi so prelepe državniške zamisli, ki miselnosti g. dr. Korošca niso bile tuje, za nas in našo domovino pa vredne upoštevanja. Listi o smrti slovenskega voditelja Vreme »Kadar omenimo ime dr. Korošca, ne mislimo nanj kot na politika in državnika, ki je sodeloval v vseh važnih političnih, državnih in državnopravnih vprašanjih naše države kot mnogi drugi zaslužni državniki, temveč kot na človeka, ki je v širokih črtah sam ustvarjal zgodovino Jugoslavije in ki je že davno pred njenim nastankom to državo ne samo idejno zamislil kot zedinjeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč je med svojim narodom to idejo zakoreninil in potem s praktičnim delom ostvaril.« Splitska „Nova doba" V. Brajevič je napisal za splitsko »Novo dobo« krasen članek o dr. Korošcu. Iz njega posnemamo za sedaj oni del, v katerem govori o razmerju dr. Korošca do Hrvatov: »Dr. Korošec se je jezil na prejšnje ministre iz Hrvatske, ker nimajo poguma pred ministrskim svetom odkrito braniti hrvatske interese. »Jaz bolj branim hrvatske interese kakor oni,« nam jo dejal ob neki priliki. Dr. Korošec med Hrvati v resnici ni bil popularen. Mnogokrat so ga smatrali za nasprotnika hrvatskih koristi in so bili zlasti nekaj časa ostro razpoloženi proti njemu. Danes, ko je mrtev, smatramo za dolžnost, da objavimo nekaj momentov, ki so dokaz, da to stališče Hrvatov do dr. Korošra ni bilo vedno upravičeno, zlasti v kolikor se tiče njegove osebnosti same in ne političnega položaja. Ko je bil leta 1933. dr. Korošec interniran na Hraru, jo poslal podpisanega k dr. Truinbiču v Zagreb s tcm-le sporočilom: »Pripravljen sem. da me vodijo Hrvati, da me vodi dr. Trumbic, toda naj mo vodi. Pripravljen sem pričakovati, da bi rešitev političnega položaja prišla od zunaj, toda naj se mi pove kako. .Ta/, se s Hvara ne morem ganiti. Zato naj dr. Trumbic pride na Hvar. seveda ne zato, da bi me spraševal po mojem zdravju. Meno bodo na to prav gotovo odpravili s Hvara v kako slabše internirsko gnezdo. Vendar sem na to pripravljen.« Dr. Trumbič je to sporočilo z zadovoljstvom sprejel, vedela pa sta zanj takrat tudi g. Večeslav Vilder in g. dr. Ljubo Karaman. Mogoče stalno nezaupanje do dr. Korošca, morda je razvoj političnih dogokov povzročil, da dr. Truinbič ni prišel na Hvar, dr. Korošcu pa je bilo to žal in je poudaril, da jc bil njegov namen sodelovati s Hrvati. To je bilo za časa njegove internacije, pa tudi pozneje. Ob tej žalostni priliki bomo izdali neko politično lajno in to jc, da je bil prav dr. Korošec tisti, ki jc storil prvi korak za narodni sporazum. Ko jo bil dr. Korošec notranji minister v Sto-jadinovičevi vladi, je ravno po posredovanju podpisanega prišlo Icla 193fi. do sestanka med voditeljem slovenskega naroda dr. Korošcem in voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom. Ta sestanek je ostal v največji tajnosti vse do danes, ko smatramo, da nas ne veže več diskretnost in da so ve, da jc dr. Korošec iz tedanjega osovraženega mesta iskal neposredni stik s Hrvati. Medtem je prišlo do sestanka med dr. Stoja-dinovičem in dr. Mačkom pri Brežicah. Po indi-skretnosti dr. Stojadinovičeve okolice je prišel ta sestanek v javnost in ravno dr. Stojadinnvič je pokvaril položaj, tako da so bili nadaljni sliki prekinjeni. . Leta 1937. pn obisku podpisanega pri dr. Mačku v Kupincu jc dr. Korošec, ki mu je bilo sporočeno, ua kaki podlagi si zamišlja dr. Maček narodni sporazum, sprejel že takrat to osnovo kot realno in jo dal ua pristojno mesto. Na tej osnovi je bil potem približno sklenjen narodni sporazum uiescca avgusta leta 1939. Zaradi tega jo dolžnost nas Hrvatov, pa na.l smo bili še tako ostro razpoloženi do politične linije dr. Korošca, da v trenutku njegove nenadne smrti, ko otope mnoga žela. priznamo, da moramo to sodbo nekoliko popraviti. In kakor da jo dobro usoda hotela, je izvršil dr. Korošec svoje poslednje javno delo ravno v srcu Hrvatsko, ko je pred kratkim obiskal Zagreb, dr. Mačka in druge hrvatske prvake in ko je poromal na hrvatsko božjo pot k Mariji Bistriški. , . Slovenskemu narodu moramo izraziti toplo sožalje pri teh veliki izgubi zlasti v tem času, ko so vsakemu narodu potrebni ljudje močnega ra zurna in močne volje. Slava dr. Antonu Korošcu 1 Opomba uredništva: Na članek V. Brajeviča posebej opozarjamo, ker ima zgodovinsko vred nost. Novosadshi ,,Dan" Lep članek v spomin dr. Korošra je napisal dr. B. M. v novosadski list »Dan;. Med drugim pravi: Za časa avstroogrske monarhije je dr. Korošec v svojem delu pokazal vse sposobnosti in lastnosti premišljenega in odločnega revolucionarnega politika, v lastni državi pa vse pozitivne vrednosti najkonstruktivnejšega javnega delavca naše dobe. In ravno v tej njegovi neizčrpni konstruk-tivnosti je največja in najizrazitejša njegova zasluga in njegov dragoceni doprinos k zgradbi in napredku kraljevine Jugoslavije. Čudoviti so njegovi govori pred velikimi množicami navdušenih pristašev o ljubezni Slovencev do kralja in dinastije. Zlate so njegove besede o zaslugah naše narodne vojske za osvoboditev in zedinjenje vseli Jugoslovanov, a dragocene so one — naj mi bo dovoljen nekoliko nenavaden, toda pravi izraz — himne o lepotah in vrednotah naše zemlje in moči našega celokupnega naroda. Kot zasebnik je bil čudovit ne samo zaradi svojega poštenja, temveč tudi zaradi svoje skromnosti in dobrote, saj je vse svoje dohodke delil med siromake, ki so bili tudi druge vere in narodnosti, pa jim je storil toliko dobrega, ne da bi se to videlo ali slišalo. Nikdar ui bil visok in v človeku je spoštoval to, kar ga naredi človeka. Zato so ga radi imeli delavci in kmetje, pa tudi razumniki in gospodarski krogi. V vseh delih naše domovine je imel neskončno vrsto spoštovalcev in prijateljev, povsod so ga radi sprejemali in radi videli, zlasti ker je bil tudi proti sebi pravičen sodnik in je v razgovorih s prijatelji večkrat dejal, da ve, da ima tudi svoje slabosti, katere je drugim rad od srca odpuščal. Tople članke o dr. Korošcu so prinesli tudi drugi listi, tako ljubljansko »Jutro«!: in »Slovenski narod«, mariborski »Večernik«, »Politika«, »Novosti, »Jutarnji list«, »Zemlja«, »Zagrebački list«, seveda tudi »Samouprava« in »Hrvatski dnevnik«, ki smo jih že deloma objavili v nedeljski številki, potem »Jugoslavenski list«, »Hrvatski list«, razni pri nas izhajajoči nemški listi in drugi. Vsi izražajo veliko žalost in zelo spoštljivo govore o nenadni smrti voditelja slovenskega naroda. Italijanski listi ob smrti dr. Korošca Rim, 15 decembra, m. Italijanski listi so danes prinesli vest o nenadni smrti tir- A. Korošca. Listi objavljajo njegov življenjepis ter poudarjajo njegovo dogodkov polno politično življenje ter pokojnikove velike zasluge za ze-cinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Giorna-le dMtalia« piše, da je z n jiin umrla zadnja velika politična osebnost, ki je ustvarjala današnjo Jugoslavijo in pravi, da je bil pokojni dr. Korošec od 1. 1018, t j. od nastanka Jugoslavije, pa do svoje smrti eden največjih stebrov jugoslovanske politike. List poudarja, tla je bil dr. Korošec odločen pristaš miru in da je zato zagovarjal politiko zbližanja Jugoslavije s svojimi soseoi. Hiša v Belgradu, kjer je stanoval dr. Korošec. Prvo okno z leve je okno sobe, v kateri je dr. Korošec izdihnil svojo veliko dušo. Zagrebški »Jutarnji list« je to sobo takole opisal: »Soba je skromna, skoraj bi sc moglo reči preveč skromna. To je mala soba 2 in pol metra široka in 3 metre dolga, V sobi jc navadna postelja, nad posteljo Mati božja, izdelana v gobelinu, in nočna omarica. Drugega pohištva ni bilo.« ^susmk^s i* Hud udarec za naše zadružništvo Že v začetku svoje politične kariere je dr. Korošec uvidel, kako velikega pomena je naše zadružništvo za gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Kajti ob prelomu slolelja smo lahko videli, kako se je naše politično delo zatikalo vedno ob največjo oviro, gospodarsko odvisnost našega naroda od tujega kapitala. Res smo sicer na zadružnem polju in sploh v gospodarski osamosvojitvi našega naroda storili že veliko, toda bilo je še mnogo premalo in predvsem nismo zajeli malega človeka, ki je bil vedno naš steber, naše vse, kar smo dejansko imeli svojega: našega kmeta in obrtnika ter delavca. Ko se je začela plodonoana i>ot dr. Jan. Kv. Kreka na kranjski strani, je manj opazno že zajela prve brazde delavnost drugega našega političnega velikana na štajerski plati, dr. Korošca. Pravilno je razumel veliko gospodarsko in socialno zamisel vloge zadružništva pri nas in se je vrgel z vso silo na ono podrobno delo, ki je odlikovalo naše predvojno politično, gospodarsko in socialno gibanje in ki mu je tudi v največji meri pripomoglo do uspeha. Malo delo v majhnih organizacijah je zahtevalo prav toliko napora in žrtev kot delo v velikih organizacijah, prinašalo pa ni nič: niti materialno niti moralno. Z malini delom se ni dalo priti naprej do bogastva in slave, bilo pa je to delo potrebno bolj kot katero koli drugo delo. že leta 1903. vidimo dr. Korošca pri delu v prvih vrstah: prišel je v odbor Zadružne zveze v Ljubljani kot zastopnik štajerskih zadrug. Koliko dela je izvršil v tej funkciji, bo povedala šele zgodovina našega zadružništva. Leta 190S. ustanovljena Spodnještajerska ljudska posojilnica, ki je poslala eden naših najmočnejših denarnih zavodov, ]e imela v dr. Korošcu zvestega in delavnega člana odbora od začetka pa do zadnjega in vedno ga najdemo v zapisnikih kot delavnega člana odbora, v kolikor so mu pač dopuščali drugi, tudi' važni posli. Največje priznanje delu dr. Korošca na zadružnem polju pa je bilo izkazano z njegovo izvolitvijo za predsednika Zadružne zveze v Ljubljani, 27. decembra 1917, po smrti blago]x>kojnega dr. Jan. Ev. Kreka. Vodil je Zadružno zvezo v zapletenih vojnih časih, v nevarnih prvih povojnih inflacijskih letih, pri vedel jo je na varna tla v dobi povojnega vzgona našega gospodarstva in ji pomagal v najtežjih časih, da premosti trenutne težave. Ko je kot ostali naši denarni zavodi leta 1934. zašla Zadružna zveza v težave, je bila njegova glavna misel spet osposobiti Zadružno zvezo za nadaljevanje njenega plodonosnega dela v ko-•rist našega malega človeka. Šele po daljših prizadevanjih, ko so se tudi politične razmere obrnile na bolje, je uspelo spraviti naše zadružništvo na noge in mu omogočiti nadaljnje delo. Zadružna zveza je vedno vedela ceniti delo dr. Korošca in z njo naš mali človek, ki mu je zadružništvo toliko pomagalo v boju proti tujemu velekapitalu in proti tegobam raznih povojnih let. Leta 1919. je bila ustanovljena kot osrednja naša zadružna organizacija Glavna zadružna zve- Slovcnski lantje — nosilci odlikovanj na belgrajski postaji. za v Belgradu. Slovenskemu zadružništvu je pripadla častna naloga, kajti predsednik ljubljanske Zadružne zveze je bil izvoljen za predsednika Glavne zadružne zveze. Kdor |K>zna naše povojne razmere v zadružništvu in v ]x>litiki, ve. kaj to pomeni biti nad 21 let, za časa tolikih peripetij, na čelu osrednje zadružne organizacije v državi. Boji v zadružništvu v naši državi so še bolj podkrepili položaj dr. Korošca na čelu Glavne zadružne zveze. Njegova avtoriteta in objektivnost sta mu dali tudi pred političnimi nasprotniki moč, ki je ni nikdar izrabljal ter vedno samo gledal na korist vsega zadružništva v državi. Ni pa seveda zapadel v drugo skrajnost, da bi hotel dati zadružništvu tako vlogo, ki bi bila zanj preveč in bi ga lahko zapeljala na stranpota, kar bi bilo v škodo zadružni misli v vsej državi. Kot predsednik Glavne zadružne zveze je postal tudi honorarni predavatelj za zadružništvo na kmetijski fakulteti belgrajskega vseučilišča. V našem zadružništvu je pomenil dr. Korošec trdno smer v jezi viharjev, ki so prihajali nadenj. Pomenil je tudi njegovo moč, ker je visoko držal vedno in povsod zastavo zadružnih načel. Njegovo delo je bilo sicer večkrat prekinjeno, toda vedno in vedno je z veseljem prihajal na občne zbore Zadružne zveze v Ljubljani, kjer ga je veselil vsak napredek. Niso pa seveda zadružniki pričakovali od njega samo zadružnih misli in napovedi. Veselili so se, da je prišel med nje, da jim je dal pobudo za nadaljnje delo. Tako je na zadnjem občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani izkazal priznanje starejšim zadružnim delavcem, zlasti pa umrlemu revizorju Pušenjaku, toda istočasno je klical na dan in delo nove. mlade moči, kot da bi vedel, da je to njegov zadnji občni zbor. Kako očetovsko je znal poučiti zadnigarje o »visoki politiki«: z lepo primerjavo o šolarju in rokah ter šolski klopi je povedal (oliko, kot nobene druge visoko zveneče izjave o zunanji politiki. Slovensko in jugoslovansko zadružništvo je težko prizadeto. Leta in leta je lahko z zaupanjem gledalo v vodstvo g. dr. Antona Korošca. Vedelo je. da niu je zanesljiv krmar tudi v najtežjih časih in da zlasti ni izgubil zaupanja v boljšo bodočnost, katere ne zasluži samo naše zadružništvo, ampak tudi ves naš narod. Vedel je, da bodo s trdnim zadružništvom postavljeni tudi trdni temelji za gospodarsko bodočnost našega naroda, in to je bila tudi njegova najsrčnejša želja. P. Sožalje tu ih poslanikov Belgrad. I5 decembra- m. Nemški poslanik na našem r.voru von Heeren je včeraj obiskal našega zunanjega ministra dr. Cincarja Markoviča ter mu je izrazil sožalje nemške vlade, kakor tudi svoje osebno sožalje o priliki smrti velikega jugoslovanskega državnika dr. A. Korošca Zunanjega ministra dr. Cincarja Marko- viča sta obiskala tudi ameriški in belgijski po-ter mu izrekla sožalje. slanik na našem dvoru, Trbovlje spominu dr. Korošca V nedeljo dopoldne oh 8. je bila žalna seja vseh organizacij, kjer so se odborniki spominjali vrlin in dobrot rajnega predsednika in očeta slov. naroda. Popoldne pa jo bila ob štirih žalna slovesnost v veliki dvorani Društvenega doma. Oder je bil primerno urejen, ozadje je tvoril v velikih obrisih zemljevid Jugoslavije, na njem je bila slika f dr. Korošca s slov. trobojnico in žalnim trakom, ob straneh zelenje. Občinstvo je na kratko vabilo napolnilo veliko dvorano. Spored se jo začel z Chopinovo žalno koračnico, ki sta jo izvajala konservatorist g. Krulc Stane na violino in g. Ur-Sič na klavirju. Po uvodni besedi predsednika Prosv. društva, g. Benka Miloša, sla sta še izvajala Lisinskega ?lugos. Nato ie orisal javno življenje in delovanje dr. Korošca g. kat. Zmavc, o človeku in značaju velikega pokojnika pa je govoril g. svel. Katej. ki je dodal še več osebnih spominov, ki jih je doživel z t dr. Korošcem. Vmes je recitiral g. Sič Župančičevo »Manomc, moški zbor pa je zapel »Poljana toži«. G. Sajbic je reeiiral odo na dr. Korošca, nakar je še mešani zbor zapel Jaz sein vstajenje«. Zborovale! so se nato liho razšli. S prav lepo udeležbo, z res dobro izbranim in izvajanim sporedom so so TrboveljČani častno oddolžili spominu največjega Slovenca, dr. A. Korošca. Navodila in zbirališča za pogreb Vrstni red pogrebnega sprevoda 3. 4. 5. 6. 1. Križ. 2. Vojaška sodba. Poveljnik pogreba in odred vojske. Gasilci v krojili. Zelezničarska godba .Sloge«. Zveza fantovskih odsekov in dekliški krožki v krojih. 7. Sokok 8. Akademiki in združeni pevski zbori. 9. Nosilci vencev. 10. Nosilci odlikovani. 11. Duhovščina. 12. Lafeta s krsto. 13. Sorodniki. 14. Zastopnik Ni. Vel. kralja. 15. Vlada in ban. 16. Diplomatski in konzularni zbor. 17. Bivši ministri, senat in bivši poslanci. 18. Generaliteta. 19. Državni odbor za pogreb. 20. Glavni odbor JBZ. 22. predstavniki političnih strank. 22. Zupan ljubljanski z mestnim svetom. Zupani avtonomnih mest. Bivši bani, predsednik Vrhovnega sodišča, predsednik Apelacijskega sodišča, predsednik Akademije znanosti, rektor univerze, pomočnik bana. Duhovščina v črni obleki in redovniki. Duhovščina in zastopstva drugih veroiz- 23. 24. 25. 26. povedi. 27. Državno in samoupravno uredništvo. 28. Častniški zbor. . 29. Predsedniki mestnih občin, člani bonskega sveta in župani. 30. Stanovske zbornice. 31. Predstavniki Glavne zadružne zveze. 32. Načelstvo zadružne zveze v Ljubljani in predstavniki drugih zadružnih zvez. 33. Deputaciie kulturnih, humanitarnih, gospodar. in stanovskih združeni in organizacij. 34. Akademsko starešinstvo. 35. Prosvetna zveza. Rudarji v krojih. Kmečka zveza. Zveza slovenskih obrtnikov. Nameščenske in delavske organizacije. 40. Sktovti. 41. Novinarji. 42. Združenje gledaliških igralcev. 43. Učite!jstvo. 44. Železničarji. 45. Pošlarii 46. Članstvo JRZ. 47. Redovnice. " 48. Topništvo in konjenica. . Ta vrstni red bo nebistveno spremen icn le, čc bi se prijavile šc katere močnejše skupine. Tvrdka Josip Stirn, kovnica znakov, Ljublja-na-Dravlje, je izdala ličen spominski znak blago; pokojnega dr. Antona Korošca. Znak dobile pri Prosvetni zvezi, v trafikah in pri dobavitelju po ceni 3 din. Pokličite telelon 20-01. 36. 37. 38. 39. Zbirališča Odred vojske z godbo so postavi četrt ure pred pričetkoni žalne službe božje na pločniku nasproti slolnice. Gasilci v krojih se zbirajo na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Zelezničarska godba »Sloge« se postavi na čelo skupine članov ZFO v krojili na Resljevi cesti. Vse ostale godbe imajo zbirališče pred magi-stratnim poslopjem ler jih bodo v sprevod uvrstili reditelji. Uniformirano članstvo Zveze fantovskih odsekov ter dekliških krožkov se zbira na Resljevi cesti. Sokol ima zbirališče na pločniku ob izlivu Stu-dentovske ulice na Vodnikov trg (pred trgovino Malnar). ..... Akademiki naj se zberejo na dvorišču škofijske palače. Združeni pevski zbori za stolnico. Nosilci vencev morajo biti pravočasno pred semeniščem, da bodo prevzeli vence. Z venci počakajo pred semeniščem, dokler jih reditelji ne povabijo k uvrstitvi v sprevod. Duhovščina v črni obleki in redovniki naj se zberejo na hodniku I. nadstropja škofijske palače. Državno in samoupravno urudništvo se zbira pred Vodnikovim spomenikom. Častniški zbor zavzame prostor na pločniku desno od vojaške godbe. Predsedniki mestnih občin, člani banskega sveta in župani se postavijo na Krekovem trgu pred Mahrovo hišo. Predstavniki stanovskih zbornic se zbirajo v Kopitarjevi ulici pred trgovino Motoh. Predstavniki Glavne zadružne zveze se za uvrstitev v žalni sprevod postavijo na pločnik pred Jugoslovansko knjigarno. Načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani in predstavniki drugih zadružnih zvez sc zbirajo na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Deputacije kulturnih, humanitarnih, gospodarskih in stanovskih združenj in organizacij imajo zbirališče na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni in semenišču takoj za predstavniki zadružnikov. — Vsako deputacija sme šteti največ 4 osebe. Akademsko starešinstvo se zbere na Vodnikovem trgu ob Mahrovi hiši. Prosvetna zveza ter prosvetna društva se zbirajo na Vodnikovem trgu ob Mahrovi hiši, takoj za akademskim starešinstvom. Rudarji v krojih se zbirajo na Vodnikovem trgu tik ob zastopnikih zadružništva. Kmečka zveza ima zbirališče na Vodnikovem trgu za Vodnikovim spomenikom. Zveza slovenskih obrtnikov so zbere na Vodnikovem trgu med Kmečko zvezo in Prosvetno zvezo. Nameščenske in delavske organizacije se postavijo na Poljanski nasip s čelom ob Jugoslovanski tiskarni. Skavti stojijo pred trgov. Schmitt Pred škofijo. Združenje novinarjev se zbira pred Jugoslovansko tiskarno v Kopitarjevi ulici. Združenje gledaliških igralcev ima zbirališče na Poliansld cesti pred poslopjem finančnega ravnateljstva. Učitoljstvo ima zbirališče na Poljanski cesti desno od Združenja gledaliških igralcev. Tam se zbere tudi Slomškova družba in ne na Vodnikovem trgu, kakor je bilo javljeno prvotno. Železničarji se zbirajo na šentpetrskem nasipu ob kavarni »Central« s čelom ob Mesarskem mostu. Poštarji se zbirajo na Šentpetrskem nasipu ob lekarni Leustek, s čelom ob Mesarskem inoslu. Organizacije, člani in somišljeniki JRZ se zbirajo na Mestnem trgu v smeri proti Staremu trgu s čelom na črti lekarna Trnkoczy-Souvan. Redovnice naj se zberejo na Krekovem trgu na pločniku pred finančnim ravnateljstvom. Krščanska ženska zveza, krščansko žensko društvo in morebitne druge ženske organizacije se zbirajo na Vodnikovem trgu za Prosvetno zvezo ter bodo priključene neposredno skupini Prosvetne zveze. Delavstvo tobačne tovarne se priključi skupini nanveščenskib in delavskih organizacij na Poljanskem nasipu. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se priključi skupini natneščenskih in delavskih organizacij na Poljanskem nasipu. Deputacija Združenja rezervnih oficirjev, Legije koroških borcev, Maistrovih borcev ter Zveze bojevnikov se neglede na svoje število zbirajo med semeniščem in mesarskimi barakami ter se v sprevodu priključijo neposredno deputacijam kulturnih, humanitarnih itd. združenj ter organizacij. Poselska zveza se priključi skupini meščanskih in delavskih organizacij na Poljanskem nasipu. Deputacije bolnišnic in snnatorijev se pridružijo deputacijam humanitarnih- društev, ki imajo zbirališče nn Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni in semenišču. Trošarinski nameščenci v Ljubljani naj se pridružijo skupini naineščenskih in delavskih organizacij na Poljanskem nasipu. Deputacije trgovskih združenj gredo neposredno za zastopstvi stanovskih zbornic in se tudi zbirajo v Kopitarjevi ulici pred trgovino Ničman. Klub koroških Slovencev naj se pridruži skupini Prosvetne zveze. Deputacije in članstvo obrtniških združenj so zbira na istem mestu kot Zveza slovenskih obrtnikov ter se v sprevodu tej skupini priključi. Ruski emigranti se zberejo na Poljanski cesti 7.a skupino učiteljstva ter se tudi zu to skupino uvrstijo v sprevod. Karitntivne organizacijo se zbirajo na pločniku finančne direkcije na Krekovem trgu in v Slre-liški ulici za redovnicami ter se skupini redovnic v sprevodu ludi priključijo. Vse druge prijavljene ali še neprijavljene skupino in deputacije naj se ob prihodu zglasijo pri rediteljih, ki bodo v ta namen postavljeni na Mesarskem mostu, na prometnem otoku na Marijinem trgu ter na glavnem kolodvoru in ki bodo te deputacije oziroma skupine dirigirali na določena mesta. Prosvetni« društva se zbirajo s svojimi zastavami in članstvom za pogreb , v torek ob 9 na Vodnikovem trgu poleg Jugoslovanske knjigarne. Nobeno društvo naj lic pozabi poslati zastavo! Zadružniki se zbirajo za pogreb predsednika dr. Korošca ob Jugoslovanski knjigarni, odkoder so rvrsle v sprevod. Slovenski senatorji in poslanci odidejo skupno v stolnico iz posvetovulnicc Jugo«lov-tiskarne točno ob tri četrt na devet zjutraj. koder bodo vlaki prepozno prispeli, da bi se mogli praporščaki pred odhodom na zbirališče zglasiti v pisarni Kmečke zveze radi pritrditve žalnega traku na prapor, naj nesejo prapore naravnost na zbirališče in bodo dobili žalne trakove nanje kar tam! 3. Žalna seja glavnega odbora Kmečke zveze bo v nedeljo, 22. t. m. ob pol desetih dopoldne v zborovalni dvorani Kmetijske zbornice v Ljubljani. Kmečka zveza. Zupanom! ni jo. Na žalni svečanosti bodo tudi številni zastopniki glavnega odbora M JRZ iz Belgrada s predsednikom dr. Bojanom Pireem na čelu. Predsednik. Žaln e seje Lastniki osebnih oviomobilov pogrebni odbor najvljudneje naproša, da mu stavijo na razpolago svoja vozila za odvoz odličnih pogreb-cev jutri po končanem pogrebu z Navja. Prosimo, da vozila dostavijo v Linhartovo ulico ter na ceste okoli gimnazije s čelom ob Pokopališki ulici. Prevoz odličntkov bo urejal g. Ciril Vidic, ravnatelj Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Cerkvena glasba v stoJnici ob dr. Koroščevem pogrebu Slovesna črna masa (requiem): M. Koch. Dics irae: Kimovec: oboje z orkestrom. Po maši: Reši me — koral, zapojo bogoslovci. Po končanih cerkvenih obredih zapoje stolni moški zbor Vaukno-vo: Vigrcd se povrne. Govori na groba Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček govori v imenu kr. vlade. Belgrajski župan Jevrem Toinič govori v imenu predsednika vlade in glav. odbora JRZ. Minister dr. Miha Krek govori v imcmi slovenskega banovinskega odbora JRZ. Župan dr. Juro Adlešič govori v imenu mesta Ljubljane in v imenu Zveze slov, županov. Profesor dr. Franc Lukman bo govoril v imenu Prosvetne zveze in v imenu vseh slovenskih katoliških in mladinskih organizacij. Dr. Postič Stevnn govori v imenu Glavne zadružne zveze v Belgradu. Ravnatelj Franc Gabrovšrk bo govoril v imenu Zadružne zveze v Ljubljani. Zastopnik muslimanske verske sUupine na pogrebu Muslimanskega verskega poglavarja reis ul ulemo ter versko zajednico muslimanov v kraljevini Jugoslaviji bo zastopal pri pogrebu dr. Korošca glavni imam zagrebški lnuftija g. Izmet Multič. Čarlom S'ov. kat. a kad. starešinstva Vsi člani, ki se ne bodo udeležili pogreba pokojnega dr. Antona Korošca kot zastopniki uradov ter korporacij, so naprošeni, da se zberejo vsai do tri četrt na 10 na Vodnikovem trgu ob Mahrovi hiši pwd Prosvetno zvezo. Članstvu Kmečke zveze V zvezi z že objavljenimi navodili za udeležence dr. Koroščevega pogreba v torek dopoldne sporočamo: 1. Zbirališče za članstvo Kmečke zveze je odrejeno na Vodnikovem trgu, za Vodnikovim spomenikom (t. j. na trgu za zelenjavo). Tu se naj zberejo v torek vsi člani Kmečke zveze, ki se udeležijo pogreba, vsaj do pol 10 dopoldne! 2 Člani glavnega odbora Kmečke zveze in nosilci praporov MKZ naj se zberejo tik za Vodnikovim spomenikom, ob zastavi Kmečke zveze; Od- Župani se zberemo k pogrebu slovenskega voditelja in častnega občana velike večine naših občin, g. dr. Antona Korošca, v torek do 9.45 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Takoj po končanem pogrebu bo žalna seja glavnega odbora Županske zveze v klubski sobi kavarne Union. Županska zveza. Pevcem in pevkam! Pcvci in pevke ljubljanskih pevskih zborov se zbero danes, v torek, ob tri četrt na deset dopoldne v lJubadovi pevski dvorani (Glasbena matica), odkoder bo takoj skupen odhod k pogrebu blagopokojnega dr. Antona Korošca, Vsi in točno. — Uubadova župa (JZP), Pevska zveza, Glasbeno oruštvo Ljubljana. Djakovskega škofa dr. Akšamoviča bo zastopal pri pogrebu stolni dekan dr. Kimovec Ljubljanski stolni dekan g. dr. Kimovec je prejel naslednjo brzojavko: »Izražam sožalje vsej slovenski duhovščini ob smrti našega velikega državnika dr. Antona Korošcu. Prosim Vas, da mene in stolni knpiteli djakovski zastopate kol naš delegat na pogrebu.« Dr. Akšaino-vič, škof. Sestra dr. Korošca prišla na pogreb našega voditelja Ljubljana, 16. decembra. Nocoj je prispela v ljubljano sestra pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. Na postaji sla io počakali gospe dr. Natlačenova in dr. Adlešičeva. Sestra Mari ja se je s svojci takoi odpeljala na banovino h krsti svojega velikega pokojnega brala, ki jo je še pred nedavnim čil in zdrav obiskal na domu v Biserjnnih pri Sv. Juriju ob Sčovnici. V časti svojega bivanja v Ljubljani bo stanovala v sobi dr. Korošca v Marijanišču. Poziv slovenski mladini Pogreba našega pokojnega voditelja rini se udeleže vsi člani MJRZ iz ose Slovenije neglede na oddaljenost kraja od Ljubljane. Cetrtinska voznina ie dovoljena. V torek se zberemo člani MJRZ ob 10 dopoldne na Poljanskem nasipu, ob Jugoslovanski tiskarni. Vsak član M JBZ naj pride točno na lo mesto, mi nosi znak MJRZ ler slovenski trak s črnim florom na pršili. Oblecilc in obujle se dobro, ker je zelo mraz. Po pogrebu, v torek popoldne, bo ob 16 Širša banovinska žalna seja za našim nepozabnim narodnim voditeljem. Zalim seja bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na to sejo vabimo predvsem vse okrajne in krajevne odbornike organizacij MJRZ iz vse Slovenije, pa tudi vse člane MJRZ, ki bodo Ia dan v Ljubljani. Žalna sejn bo trajala pičlo uro, tako da se bodo člani lahko odpeljali z večernimi vlaki domov. Ljubljana in ljubljanska okolica, spomnite se, s kakšno rndošljo smo svojega najboljšega voditelja in prijatelja pozdravili v decembru leta 1938 v frančiškanski dvorani. Počastimo v isli dvorani polnoštevilno njegov spomin! Banovinski odbor MJRZ. Članom MJRZ v Ljubljani Spomin nnšega nepozabnega voditelja dr. A. Korošca bomo počastili na žalni .svečanosti v torek ob 4 popoldne v Frančiškanski dvorani skupno z organizacijami MJRZ iz ostale Slove- Žalna seja slovenskih obrtnikov jo bila 16. t. m. ob 12. Predesednik se je spominjal v toplih besedah zaslug velikega pokojnika, očela slovenskega naroda, tvorca Jugoslavijo, du-brotnika in neustrašenega borca. Našega voditelja ni več med nnmi, njegov duh nam ostane večno v spominu in nam bo kažipot. Slava nm, Bog pa naj bo plačnik za njegovo plemenito delo. * Žalna seja Slolne prosvete bo drevi. ob osmih v društveni sobi. Prosimo polnoštevilno! Zadružna zveza priredi komcmoracijo po rajnem predsedniku dr. Anionu Korošcu v torek ob treh popoldne v frančiškanski dvorani (Frančiškanska ulica- pasaža). Vsi zadružniki toplo vabljeni. Člani okrajne organizacijo JRZ za okraj Litija se naprošajo, da se udeležijo v torek ol> 15 kome-morativne seje za pokojnim voditeljem dr. Antonom Korošcem v posvetovalnici Kmetijske zbornice. Gosposvetska cesla 2. Namesto vencev — darujte za zimsko pomoč Veliko je siromašnih v naši banovini, ki zlasti v sedanjih izrednih razmerah trpe hudo pomanjkanje. Spomin na umrlega našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca bomo gotovo najlepše počastili, če prispevamo — namesto vencev in cvetja — primeren znesek za zimsko pomoč. Vsakdo, ki hoče slediti temu mojemu povabilu, naj si sam izbere občino, ki ji hoče zaradi počastitve spomina velikega dobrotnika ubogih podariti primeren znesek za zimsko pomoč. Občine pa naj_ ime darovalcev z navedbo darovanega zneska objavijo v slovenskih dnevnikih. Ban dr. M. Natlačen. Dr. Krek — zastopnik prosvetnega ministra Belgrad, 15. dec. m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra za notranje zadeve Dragiše Cvetkoviča so kraljevski namestniki podpisali ukaz, s katerim je postavljen za zastopnika prosvetnega ministra g. dr. Miha Krek, minisler brez listnice. Zagreb, 16. decembra. Jutri zjutraj bo odpotoval iz Zagreba podpredsednik vlc.de in voditelj hrvaškega nnroda dr. V. Maček v Ljubljano, dn bo prisostvoval pogrebu pokojnega dr. Antona Korošca. Na grobu slovenskega voditelja bo imel tudi poslovilni govor. Z istim vlakom, kakor dr. Maček, bo iz Zagreba odpotoval tudi dr. Mile Miškulin, podpredsednik senata. Kompozicija vlaka s posmrtnimi ostanM dr, Korošca jc odšla iz Belgrada včeraj oh 4.30 popoldne in je šla skozi Zagreb oh 2.13 ponoči. Še nekaj sož Sožnlne brzojavke so poslali ministru dr. Kreku še minister vojske in mornarice generul g. Petar Pešie, reis-ul-ulema Feliim Spaho, prometni minister inž. Nikola Beslič, bivši minister Bogoljub Ku.jundjič, bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič. bivši minister Dušan Lo-ticn, branilec bosanskih Srbov v veleizdojni-ških procesih dr. Dimovič, bani vseh banovin in mnogi drugi odličniki. Dr. Juraj Krnjevič, tajnik HSS, je poslal sledečo brzojavko: Vodstvu SLS. Ljubljana. Vam in vsemu slovenskemu narodu pošiljam iskreno sožalje. Dr. Krnjevič. Predsednik vlade Cvetkovič ter minister dr. Krek o pokojnem slovenskem voditelju Belgrad, 15. dec. o. Min. preds. Cvetkovič je o pok. slovenskem narodnem voditelju dal belgraj-skemu »Vremenu« naslednjo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Z dr. Korošcem sem se spoznal v letu 1918., to je tedaj, ko se je zrušila avslroogrska monarhija. V Ženevi so bili zbrani nekateri člani Jugoslovanskega odbora, naša tedanja parlamentarna opozicija tn pokojni Pašič. Šlo je za najvažnejša vprašanja v zvezi'z našim zediojenjem. Mi mladi ljudje smo tedaj v Korošcu videli velikega in neustrašenega borca za jugoslovansko misel v bivši avstroogrski monarhiji. Majniška deklaracija v dunajskem parlamentu je vsemu svetu rekla jasno in odločno, da Jugoslovani iz bivše monarhije zahtevajo pravico do samoodločbe. Nosilec in predstavnik tega boja je bil dr. Korošec. Iz tega so izvirale že tedaj naše velike simpatije in zanimanje nas mladih Jugoslovanov za osebnost dr. Korošca. Pozneje sem kot politični delavec dolgo sodeloval z dr. Korošcem pri nfnogih političnih kombinacijah in dejanjih. Leta 1028. sem bil tudi član njegove vlade. Nato so prišli poznejši dogodki in njegovo opozicijsko stališče do tedanjega režima. V tistem času mi jc večkrat zaupal najskrivnejše politične kombinacije, ker je verjel, da jih lahko firavilno in v gplošno korist izvedem. Sodelovanje e bilo tedaj zelo tesno in prisrčno. Pri ustanav-janju nove politične stranke. Jugoslovanske radikalne zajednice, je dr. Korošcc igral eno največjih vlog. Tako jc nazadnje prišlo do sodelovanja med Srbi, Slovenci in bosanskimi muslimani v eni politični stranki. Ta »tranka bi po zamisli samega dr. Korošca morala zajeti tudi hrvatski narod. Že tedai se je spočela misel o sporazumu med Srbi in Hrvall. Pri izvajanju te velike zamisli ima dr. Korošec svojo vlogo. Pred nekaj meseci sem g. dr. Korošca povabil na ožje sodelovanje v vladi. Tedaj je postal minister za prosveto v moji vladi in na tem položaju ga je tudi dohitela prezgodnja smrt. Dr. 'Korošec bi lahko še mnogo koristil naši državi in našemu ljudstvu. Ko se bo pisala zgodovina našega jugoslovanskega osvobojenja in zedinjenja, bo ime dr. Korošca zavzelo tisto mesto, ki mu pripada po njegovih zaslugah tn odločnem boju, ki ga je za lo zedinjenje in našo domovino vedno navdušeno in odkritosrčno vodil.« Na poti v Belgrad je minister gr. dr. Miha Krek sprejel dopisnika »Politike« in mu podal naslednjo izjavo: »Izgubili smo voditelja slovenskega naroda. Smrt dr. Korošca je spravila ves slovenski narod v največjo žalost. Žalost je tem večja, ker je smrt dr. Korošca prišla nenadoma in v najtežjih časih. V sedanjih razmerah je narodu najbolj potreben državnik, voditelj in predstavnik, največji po sposobnosti in izkušnjah, kakor je bil umrli naš dr. Korošcc. Izgubili smo največjo državniško osebnost m politični talent Jugoslavije. Mislim, da smo po njegovi smrti složni vsi Jugoslovani. Srbi, Hrvali in Slovenci v tem, da je umrl državnik, ki je vse svoje življenje posvetil ideji zedinjenja, ustvarjanja in izpopolnjevanja naše državne skupnosti. Njegova politična skrbnost je bila zmerom splošna narodna in državna potreba. On ni bil samo politični vodja svoje skupine in ne samo narodni vodja nas Slovencev. Njegova zdrava jugoslovanska misel nas je vse objemala. Njegova politika je bila stalno neprestano in neutrudno delo za nase dobro. Ustvanal jc novo zgodovino slovenskega naroda in Jugoslavije. Na nas vseh je, da gremo po njegovih stopinjah in da složno I ohranimo njegovo sveto duhovno oporoko.« Nočni sprevod v svitu haketj Prevoz pokojnikovega trupla iz banske palače v stolnico - Desettisoči ljudstva v sprevodu in špalirju kljub sitnemu mrazu - Nepopisni prizori Ps zbirališčih pred sprevodom Vrntn bonske palače, sko/.i katera je šlo danes desettisoče ljuni, so sc ob 7 zaprla. Pričele so se priprave za prenos pokojnikovemu trupla v stolnico. Po mestu pa so se knkor v mravljiščih začele zbirati množice. Sami moški, možje in fantje so bili- Mrkih in žalostnih obrazov so odhajali vsak proti določenemu zbirališču. Mrzlo je bilo, toda kdo bo gledal na to, Proti univerzi, za katero jc dr. Korošec tako očetovsko skrbel, prihajajo akademiki, ki jih je dr. Korošec tako neizmerno ljubil in jim vedno pomagal. Na univerzi je sedaj njihovo zbirališče. Pa fantje prihajajo, tisti slovenski fantje, ki jih je on ponovno k življenju obudil, še na predvečer državnega praznika na 1. december je bil men njimi na akademiji v unionski dvorani, Vedno jc rad prihajal mednje, na zadnji poti pn ga sedaj oni spremljajo, in mu hvaležno vračajo ljubezen. Zbirajo »e lia dvorišču realke na Vegovi ulici, odkoder lx>do šli nato nu Bleivveisovo ccsto pred palačo banske uprave. I)r. Korošec je spet omogočil delovanje Prosvetnim društvom, zato je nocoj prihitelo zastopstvo Prosvetne zveze v garažo hotela 1'Jnion dn se počasi pomika po lirjavčevi ulici na Bleiwe>isovo cesto, dn l>o z gorečimi plamen i-cnmi pospremilo njega, ki je bil živa plame-nica. Tudi pevci mu booo skuzali zadnjo čast. Pred Glasbeno matico že čaka pevski zbor- »Zvestoba za zvestobo« je neštetokrat za-klical dr. Korošec na shodih množicam slovenskega ljudstva. In res, dr. Korošec je ostal do smrti zvest svojemu geslu. T udi njegovi politični prijatelji širom Slovenije so 11111 ostali zvesti in bodo nocoj s plamenicami v rokah obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu duhu in njegovim načelom preko njegovega groba. Mnogo je teli mož in fantov, organiziranih v JRZ, v štiristopih stoje in čakajo, da sc pridružijo sprevodu, I'a še druge skupine prihajajo na določena zbirališča, po ulicah, koder se l>o pomikal ta žalosten sprvod, pa že stoji gost špulir ljudstva, slovenskih sirot, ki so ostale brez očeta. Svečanosti pred bansko palačo Malo pred 20. uro so dvignili krsto pokojnega voditelja z visokega odra in obstopili so jo najbližji sorodniki velikega pokojnika V dvorani so se medtem začeli zbirati člani našega političnega vodstva in odlični zastopniki ter predstavniki. V prvi vrsti so ob odru stali minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen, senator in bivši minister dr. Fran Kulovec, bivši minister Snoj in senator S-nodej. Njim so se kmalu pridružili minister za telesno vzgojo Pantič in minister za gradbe Vulovič. Ob njih so stali zastopnik senata tajnik senata in senator Djuro Vukotič, bivši minister in bivši predsednik senata Mažuranič, bivši minister in senator -Magaraševič, bivši minister Švrljuga, bivši minister inž. Sernec, pomočnik ministra Bogdano-vič, vsi slovenski senatorji in vsi bivši slovenski narodni poslanci. Malo pred osmo sta prišla poveljnik divizije brigadni general Stcfanovič in divizijski general Leo Rupnik s svojimi adjutanti. Navzoči so bili v dvorani tudi vsi načelniki banske uprave, zastopniki vseh sodnih, železniških, poštnih in drugih upravnih ravnateljstev. Ob osmih so dvignili krsto in jo ponesli iz dvorane. Takoj za krsto je šla sestra pokojnega voditelja z nečakoma in s soprogom. Za njo je šlo zastopstvo iz pokojnikove rojstne vasi. Pred velikimi vriti banske palače se je medtem že zbrala duhovščina z belgrajskim nadškofom msgr. dr. Ujčičem in škofoma Tomažičem in dr. Rožmanom na čelu. Ko so se odprla velika vrata, s.o pred krsto v velikem ornatu pristopili nadškof dr. Ujčič in škofa Rozman in Tomažič in opravili prve pogrebne molitve. Po opravljenih molitvah, ki so gU.sno in pretresljivo odmevale v noč, je ob krsto pristopil ban g. dr. Marko Natlačen in se poslovil od pokojnega voditelja slovenskega naroda z naslednjim govorom Govcr bana dr. Natlačena k Izvršujem častno, toda težko dolžnost, ko se v imenu Slovenije, s praga njenega sedeža, poslavljam od njenega voditelja in svojega najdražjega prijatelja. Vsa Slovenija drhti v teh dneh od bolečine; tako bridko, tako boleče jo to slovo. Vsa Slovenija se zaveda, da je s smrtjo dr. Antona Korošca izgubila svojega očeta, ki je zanjo skrbel in se zanjo žrtvoval, se zanjo trudil, jo varoval in jo ljubil kakor najboljši oče svoje otroke. Ne pretiravam in ne bojim se, da bi me zgodovina popravljala, ko trdim: Slovenci v vsej svoji dosedanji zgodovini nismo imeli moža, ki bi bil z narodom tako tesno in tnko prisrčno povezan, kakor je bil dr. Anion Korošec. Bil je predvsem političen delavec. Njegov trud, njegovo delo, njegovo žrtve za stranko, ki ji je pripadal in ki jo je vodil, so bile ogromno in iio-pregledne. Pridobival si jo somišljenikov in prijateljev s svojo prepričevalno besedo, s svojo prikupno vljudnostjo, s svojo izredno bistrostjo,^ s svojo zgledno požrtvovalnostjo. Zavedajoč se važnosti organizacijo in potrebe disciplino, je sam neprestano organiziral in priporočal strnjenost in složnost svojim sodelavcem. Z moško besedo in s svojo veliko avtoriteto je odstranjeval nesoglasja, nesporazum-1 jen i« in nasprolstva, vodno priporočujoč in poudarjajoč potrebo edinosti in discipline. Toda pri vsem tem jo imel stalno pred očmi in s svojimi deli dokazoval, da je in mora biti stranka samo srodsivo. ki mu jo za uspešno delo v korist naroda neobhodno potrebno. V političnem življenju načela krščanske etike mnogokrat zntemne; dr. Anton Korošec pn jo ostal v vseli svojih političnih bojih, ki so bili mnogokrat zelo ostri, vedno katoliški duhovnik. Sam do skrajnosti obziren in takten je svojim nasprotnikom vse odpuščal; za najhujšega nasprotnika je imel vedno prijazno besedo in dobrohoten nasmeh in s tem marsikoga tudi osvojil. Pomagal je svojemu somišljeniku, kjer koli je mogel, skrbno pa su je varoval, da bi svojemu nasprotniku ne delal krivice. Njegova dobrota bi mogla služili vsakemu javnemu delavcu za vzor. liil je predsednik vlade, minister v raznih resorih, poslanec, senator, predsednik senata. Toda čim več je imel dohodkov, tem več je razdal in, kakor je bil ubog, ko jo kot mlad kaplan urejal v Mariboru'»Slovenskega gospodarja«, tako se brez premoženja poslavlja od.sveta. Pač pa je ogromno število dobrodelnih zavodov in ustanov, siromašnih družin, dijakov in razne vrste ubožcev, ki so izgubili z njim svojega največjega, morda celo neznanega dobrotnika. Saj je dajal, 110 da bi vedela levica, kaj daje desnica. Ril je pač mož izredno močnega socialnega čuta. V družbi vedno veder in prijeten, razborlt in šegav, a vendar dostojen in obziren, jo bil v borbi pogumen, da bi mogel služiti nam vsem In zlasti naši mladini kot svetel zgled. V borbi za svoja politična načela, v borbi za pravice naroda, za našo narodno svobodo — nI poznal nikdar strahu. S svojimi nastopi v dunajskem parlamentu in v očiti propagandi med narodom za osvoboje-nje in zedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov in torej dosledno za zrušenje dvojno monarhije jc zavestno tvegal svojo osebno svobodo in svoje življenje. Toda s svojim pogumom je presenetil in razorožil protivnike naše svobode. Njegova skrb za slovenski narod ni poznala nikdar geografskih mej. Rila je živa in delovna za kateri koli del slovenske zemlje in vedno jo znal najti pota, da je koristno vplivni in usmerjal usodo našega naroda tudi tedaj in tudi tam, ko bi drugi videl nepremagljive ovire. Neizmerna je bila njegova ljubezen, s katero je gradil svojemu narodu kulturo in pomagal pri izboljšanju njegovega blagostanja, neprestano ima-joč pred očmi usodo vse slovenske družine. Pri tem pa je vedno imel pred očmi ludi korist širše domovino Jugoslavije, ki ji je bil sostvaritelj, njen moder sograditelj ter Čuvar v njenih najtežjih časih, iskreno vdan narodni dinastiji Karadjor-djevičev. Težko je biti voditelj malemu narodu, kajti njegove številčne slabosti navadno ne more odtehtati še tolikšna voditeljeva modrost. Bridkost te resnice je moral okusiti dr. Anton Korošec. Kakor Mojzes je svoj narod srečno rešil iz suženjstva, toda kakor Mojzesu tnko ludi njemu ni bilo dano, da pripelje svoj narod v obljubljeno deželo, v samoupravno, avtonomno Slovenijo, kar je bil njegov političen Ideal ves čas življenja v svobodni Jugoslaviji. Zvesto 11111 je v borbi za ta ideal sledil naš narod in z zaupanjem zre v bodočnost, ker trdno veruje besedi svojega sedaj mrtvega voditelja. Ni torej čudno, da je dr. Anton Korošec svojemu narodu priraslel tako tesno k srcu in da je slovo od njega vsemu našemu narodu tako bridko in boleče, da vlada v teh dneh težkn žalost v zadnji gorski vasi. Umrl jo mož, ki zasluži prvi mod našim narodom naslov Pater patriae — oče domovine. Ko jemljemo od zemskih ostankov svojega voditelja in najdražjega prijatelja slovo, se zavedamo, kako neizmerno mnogo smo izgubili z njo-govo smrtjo. Toda ljubezen, s katero je oklepal ]>oko,jni dr. Anton Korošec vso Slovenijo in slehernega Slovenca, mu bomo vračali s tem, da bomo vsak po svojih najboljših očeh v medsebojni slogi in edinosti vse storili, da, zvesto služeč svoji narodni skupnosti, ohranimo njegovo dedščino in do konca uresničimo njegov program. Tebi, naš dragi voditelj in prijatelj, večna slava! Pokoj Tvoji plemeniti duši! Po govoru g. bana je pevski zbor zapel žalno pesem. Takoj nato se je začel pomikati sprevod in krsto z velikim pokojnikom so dvignili in jo ponesli, pokrilo z našo narodno trobojnico, na visok voz s katafalkom. ■V sprevod so se na čelu svojih političnih in pa prosvetnih ter stanovskih organizacij uvrstili voditelji našega slovenskega javnega, prosvetnega in stanovskega delovanja. Tako je slo-pal na čelu organižacij Prosvetne zveze ves odbor Prosvetne zveze s .predsednikom vseučiliškiin profesorjem g. dr. Lukmanom na čelu, na čelu ljubi j. politinega zastopstva jn šel vodjn mestne polilič. organizacije JRZ iu mestni župan g, dr. Juro Adlešič. Pri pogrebnem sprevodu od banske palače do stolnice so takoj za slovenskim političnim vodstvom korakali tudi zastopniki muslimanov, ki jih je vodil g. Hadži Asanovič, senator. Od banske palače do univerze Žalni sprevod z dr. Koroščevim truplom se je začel premikali izpred banovinskega poslopja med gostim špalirjem občinstva na vseh pločnirtih ulic, po katerih se je razvila velika črna žalna procesija. Mrak je ovijal Ljubljano, črno Ljubljano s temnimi zastavami in s črno tenčico zasenčenimi cestnimi svetilkami, s plapolajočimi plinskimi zublji ob hišah in knndelabrih in z gorečimi bakljami, ki so razsvetljevale v temi blede obraze črno oblečenih spremljevalcev velikega državnika na tej pot«. Tišina je vladala na V6ej poti, molk žalosti in 6po. mina na velikega narodnega voditelja, ki je sedaj žrlev smrti, njegov narod pa žrtev luge. Žalostno tono so osvetljevale sveče in razsvetljena okna po hišah, mimo katerih se je vil sprevod, tišino pa je motilo le rahlo podrsevanje korakov pa mrzlem snegu ter molitev akademikov, ki so vso pot odkritih glav molili za svojega velikega 'dobrotnika sv. rožni venec. Prav ta iskrena molitev Korošče-vih najljubših mladeničev, njegove posebne vneme in naklonjenosti deležne, je napravila na vse udeležence in v špalirju stoječe stoječem občinstvu najgloblji vtis. Tako spremlja katoliška mladina mrtvo telo svojega mecena: z molitvijo za njegovo dušo in njegov večni mir. Tako je bil ta žalni sgrevod res pravo spremstvo v duhu in ljubezni, kakor ga je zaslužil veliki katoliški javni delavec, ki je bil tudi pravi svečenik svojemu Bogu in je samo v vsem delu združeval napor služabnika Bogu in narodu. Pred univerzo Najgloblji vtis je napravil sprevod prod univerzo, kjer se je razprl veliki Kongresni trg v vsej širini in je nn temnem ozadju Zvezde blestel obris velikega spomenika kralja Zedini-telja, kol da tudi on prisostvuje zadnji poti svojega velikega državnika, ki jc bil ludi junaški graditelj Jugoslavije in verni sluga države in njenega Zedinjenja v močno državno Iclo. Vsa univerza na lej strani pa je žarela v velikem siju, zavedajoča sc. da gre mimo nje njen soustanovitelj in veliki dobrotnik. Profesorski zbor je stul na meji univerzitetnih tal. Tedaj ie stopil pod zastrlo luč proreklor univ. prof. dr. R. Kušei in spregovoril lepe. nad vse tople besede velikemu podporniku naše najvišje znanstvene šole: Govor prorektorja Bogat je naš slovenski materni jezik, krasno jo donel že v strunah Prešerna, neizmeren tok blngoglasnosti izpričuje v pesnitvah Župančičevih, a odkar smo prišli Slovenci 7. brali Hrvati in Srbi pod islo domačo streho, je dobil tudi v znanstvenem izražanju tolik razmah, da jo postal prava umetnina. Navzlic vsemu bogastvu in veličini naše narodno govorice sem v zadregi, kako bi dostojno dal izraza čutu hvaležnosti, ki nas navdaja do moža, ki smo ga pred enim letom na tako slovesen način promovirali za častnega doktorja in katerega zemski ostanki so sc danes zadnjič za kratke minule ustavili pred tem poslopjem, da jih počasti naša A Ima mater s svojim zadnjim, toplim pozdravom. Vsi vemo, da sla rast in razcvet naše univerzo stala pod njegovim stalnim pokroviteljstvom, da je vedno imel odprto srce in globoko zanimanje za vse njene potrebe in dn je končno v veliki meri bil njegov uspeh, da je dobila Slovenija svojo Akademijo znanosti in umetnosti. S ioni so postale njegove velike zasluge za naša najvišja kulturna in znanstvena stremljenja neminljive, v zgodovini neizbrisne. Moja dolžnost je, da se 11111 zahvalim, da je po dolgih lotih stalno grozeče ukinitve ali vsaj okrnitve naša univerza j>ostavljena na trdna tla in da ji je odprla nadaljna pet za nadalnji rnz-mah. Svesti smo si, da smo jo branili, kadar je bilo treba, tudi v smislu njegovih intencij. v korist našega naroda in tudi v korist našo skupno jugoslovanske domovine. Upam, da je naša univerza dokazala že doslej z uspehi svojoca dola, da je bila njegovega zanimanja in njegovega pokroviteljstva vredna. Obljubljamo, da bo šlo naše delo v bodoče še bolj v globino in širino, kakor doslej in želimo, da bi v miru. domači slogi in plemenitem tekmovanju megli iti od uspeha do uspeha. Dograditi našo narodno kulturo na vseh poljih znanstva in tehnike v doni najvišjo mogočo stojuije, to obljubo dajemo velikemu pokojniku v tem pretresljivem trenutku zadnjega slovesa. Jutri poteče ravno lelo dni, odkar sem mu na koncu svoje promotorske funkcije zaklical: Ad multos aunos! Niti polno leto dni ni bilo več odmerjeno našemu doktorju. In vendar 11111 jo bilo dano, da bo dopolnitev naše medicinske fakulteto ostala trajno zvezana z njegovim imenom. Navdaja nas skrb, kako bomo v bodoče težko obču-lili izgubo pokrovitelja in iskrenega zagovornika. Toda tolažimo se s tem. da lo, kar je dobrega, ne zamre in da mora delo započeto od moža takih oblik, kot je bil naš pokojni prosvetni minister, bili končno kronano s popolnim uspehom. V hvaležen spomin mu kličem v imenu vsega profesorskega zbora: Večna slava! Za prorektorjem dr. Rndom Kušejem se jo v imenu univerzitetne mladine poslovil od pokojnega dobrotnika naše univerze g Mihelčič. Belgrad, 16. decembra, m. Po prvih vtisih, ki jih je na tukajšnjo politično javnost napravila smrt našega narodnega voditelja in največjega jugoslovanskega državnika dr. Korošca, se v tukajšnjih političnih krogih, tako vladnih kakor opo-zicionalmh, šele sedaj vedno bolj zavedajo udarca, ki je zadel vse naše politično življenje z njegovo izgubo. Včeraj popoldne ga je prestolnica spremila na njegovi zadnji zemeljski poli iz senata na železniško postajo, Kljub silnemu mrazu, ki je pritisnil zadnje dni tudi v Belgradu, se je na tisoče ljudi klanjalo spominu največjega Slovenca in Jugoslovana, Vse tukajšnje časopisje objavlja obširna pregledna poročila o pogrebnih slovesnostih, govore zastopnika senata g. senatorja Magaraše-viča, zastopnika kr. vlade ministra g. Vuloviča in zastopnika uradništva prosvetnega ministrstva pomočnika g. Bogdanoviča. Časopisje prav tako še nadalje objavlja tudi številne sožalne brzojavke, ki še vedno prihajajo 11 a naslove vseh ljudi, ki so imeli s pokojnim dr. Korošcem tesnejše stike. Kakor že omenjeno, je smrt dr. Korošca, voditelja Slovencev, globoko zadela tudi vse opozi-cionnlne kroge, predvsem pa tiste, s katerimi jc dr, Korošec za časa svojega političnega delovanja sodeloval, ki vsi brez izjeme obžalujejo smrt na-šega največjega državnika. Posebno bridko jc smrt odmevala v vrstah demokratske stranke pokojnega Ljube Davidoviča, ki je pokojnega voditelja Slovencev globoko spoštoval. Omenili smo že, da je član izvršilnega odbora demokratske stranke gosp. Božidar Vlajič. ki je med drugimi branil naše ljudi v znanem šencurskem procesu, prvi pribite! na stanovanje g. predsednika dr. Korošca ter izrazil sožalje tako v svojem imenu, kakor tudi v imenu demokratske stranke. Za njim je isto storil tudi sedanji predsednik demokratske stranke g. Milan Grol. O. Božidar Vlajič je o smrti dr. Korošca napisal »Dr. Korošec in Ljuba Davidovič« naslednje vrstice za »Slovenca«; Ko je zapel akademski pevski zbor večno lepo Gallusovo »Ecce, quomodo moritur iustus , je glas zaplaval na krilih žalostne melodije po vsem širnem trgu, dotikal so žalostnih src ljudstva in poveličeval smrt pravičnika, kakor smo jih imeli malo 111 ki lw> gotovo deležen večnega miru in plačila lako umira pravični .. V tišini, kaKor jo prišel sprevod na široki trg, v molitvi akademikov in s spremljavo pogrebnih pesmi bogoslovnega zbora, so je začel razvijati lor so pomikati med razsvetljenimi ulicami proti tromostovju in stolnici, kamor so j>o-ložill kot svečeniku katoliško cerkvo telo velikega narodnega voditelja, da piičaka ob molitvi akademikov in moškega občinstva jutrišnjega dne, zadnjega dne svojega bivanja na zemlji, med nami, ki se bomo tako tožko ločili od njega. Sprevod je nato krenil mimo Zvezde po Wol-fovi ulici čez most, po Stritarjevi ulici v stolnico. V stolnici Med skrivnostnim in žalostnim zvonenjem po vseh ljubljanskih cerkvah «0 prinesli posmrtne ostanke našega voditelja dr. Antona Korošca v stolnico. Tu bo prenočil svojo zadnjo noč pred tistim domom, ki čaka vse ljudi, pred grobom. V stolnici jc bil že pripravljen katafalk tik pred glavnim oltarjem. Ves je bii z venci zasut in s svečami obdan. Tik ob vznožju katatalka je bil venec Nj. Vol. kralja Petra, na desni strani je bil venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, na levi pa venec vlade. Med drugimi venci smo opazili venec rodbine ministra dr. Kreka. dr. Cincarja Markoviča, za vencem kralja Petra je bil venec mesta Ljubljane, ob straneh pa venca rodbine dr. Natlače-nove in dr. Adlešičeve. Ob krsti je bilo tudi mnogo drugih vencev, tako venec pokojnikovega velikega prijatelja in spoštovale« glav. urednika Slovenca dr. Ahčina, venci senatorjev, raznih občin, senatnih uslužbencev, mlade JRZ itd, itd. Ganljivo so zadonele orgle, ko se jc pri-knzal v cerkvi križ na čelu velikega spremstva ljubljanske in luvantinske duhovščine. Stolni dekan dr. Kiinovec je zaigral nn orgle novo skladlK) »Muestosi Lugubre«. Pred krsto smo videli nadškofa belgrnjskega dr lijčiča. škofa ljubljanskega dr. Gregorijn Rozmana 111 škofa lavantinskega dr. Ivana Tomažičn. Za njimi so prinesli krsto v spremstvu častne stru/.c fantov v krojih. Za krsto je šla sestra dr. Ko-roščeva Marija Sinkovn in drugi sorodniki, nato ministri, generaliteta, ban 111 drugi odldčniki, ki smo jih našteli pri opisu sprevoda. .škofje so odmolili za pokoj duše pokojnega dr. Korošca, nato pa je zapel moški zbor stolnega kora Hribarjevo »Človek, glej življenje tvoje« in Jenkovo »Blagor mu, ki sc spočije«. Pred vrati velike, toda za to priliko mnogo premajhne stolnice so jc trlo ljudstva, ki bi rado videlo svojega voditelja nn tej njegovi zadnji postaji pred grobom. Mnogi so uro dolgo zastonj v velikem mrazu čakali pred banovino. pa niso prišli na vrsto. To noč ga hočejo še videti in mu izkazati j)oslednjo čast. Duhovščina jc molila pred njegovo krsto, i/ zakristijo pa so žc prišli njegovi akademiki, ki ga bodo vso noč stružili in molili ob njem. Frančiškanski provincijal iz Dalmacije pri pogrebu Kot zastopnik dalmatinske frančiškanske province je prišel na pogreb tir. fra Peter Drabič z zagrebškim gvanlijanom. »Dolgo vrsto let in večkrat je Davidovič politično sodeloval z dr. Korošcem. Tega sodelovanja Davidovič ni omejeval samo na strankarsko-pohtično taktiko in oportuniteto, vanj je vnašal tudi globino prepričanja. Razdobje, kateremu jc Davidovič v njunem skupnem delu pridaval posebno mesto, jc bila njuna skupna borba za narodno vladavino sporazuma narodov, srbskega, hrvaškega in slovenskega, ki sta jo vodila v bloku narodnega sporazuma 1923—1^5 ter izvajala v Davidovičevi vladi 1024. Januarja meseca 1020, ko je dr. Korošec postal minister v vladi Petra Živko-viča, je nastal med Davidovičeni in dr. Korošcem prvi razhod; ko je bil pozneje dr. Korošec preganjan in. interniran, nihče v opoziciji ni tako ostro in odločno protestiral in nihče se ni tako vsestransko in trdovratno zavzemal za preganjanega dr. Korošca, kakor Ljuba Davidovič. Davi-dovičevo zavzemanje za dr. Korošca je izviralo iz prijateljskih čustev, prihajalo pa jc tudi iz uvide-vania vseh nevarnosti, ki se lahko porodijo zaradi razbijanja narodne organizacije 111 rušenja narodne avtoritete. Po vstopu v vlado dr. Stojadinovič« se Davidovič ni niti enkrat videl z dr. Korošcem, NaAla se nista niti politično, niti drugače. V svoji izjavi ob smrti Davidoviča. dr. Korošec poudarja, da se je tedaj z Davidovičeni razšel brez kakršnega koli nasprotstva. Isto bi mogel reči Davidovič za dr. Korošca. .In če se je kdaj v razgovoru o političnih dogodkih, ki so vezali Davidoviča in dr. Korošca, iz Davidoviča izlila kakšna živahnejša reakcija, je bilo to samo zaradi ne-izgrajenega obžalovanja, da se je tako zgodilo, da ni mogel ostati do konca pri skupnem političnem delu »s svojim starim Koroni«, kakor je pokojni Davidovič, kadar je bil dobre volje, imenoval dr. Korošca v intimnem krogu.« / Osebne novice nelgrail. 16, iIpc m. Z redom sv. Save S. stopnjo jo odlikovan HudolI Kavčič, direklor drž. železnic v Ljubljani Davidovič in dr. Korošec članek demokratskega voditelja Vlajiča za »Slovenca« Belgrad po slovesu dr. Korošca Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga teta in svakinja, gospa Roza Medved vdova magistralnega uradnika Pogreb bo v sredo, dne 18. decembra 1940 ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1940. Žalujoči sorodniki Zakaj je maršal Petain nenadno odslovil Lavala Vichv, 16. dcc. t Havas. Pogla\nr države maršal I etain ie objavil z naslednjim dekretom spreiuemlK) v francoski vladi: Nova vlada Mi, poglavar francoske države, maršal Francije, narejujemo na poolagi ustavnega zakona z dne b. septembra naslednjo seslu\o francoske vlade: Državni tajniki, so: Za pravosodje Aliber, za predsedništvo vlado Baudouin, za zunanja politiko Etien-ne Klan din, za notranje zadeve Peyrou-t o n , za finance 1) o u t h i I I e r, za vojno armadni general lluntzinger, za vojno mornarico admiral li a r 1 a n , za kmetijstvo Ca. ziot, za industrijo in trgovino Belin, za letalstvo brigadni general letalstva B e r g e r e t, za prosveto J a c q u e s C Ii e v n I i e r , promet B e r t Ii e I o t. kolonija admiral Platon, javna preskrba II a s a r d. Člani ožjega ministrskega sveta, ki imajo pravico do ministrskega naslova, so: Alibert, Baudouin, Flandin. Pevrouton, Boutliillcr, general lluntzinger, admiral Darlan, Caziot in Belin. Državni tajniki za letalstvo, prosveto, kolonijo, promet, javna preskrba so po činu podrejeni ministrom za mornarico, pra\osodje, zunanjo zadeve, finance in poljedelstvo. Za novo francosko vlado je značilno, da je podpredscdništvo vlade sploh odpravljeno in cla je sedaj vsa oblast tako rekoč osredotočena v osebi maršala Petaina. lz vlado sta izginila tiva ministra, poslevodeči pod pred sodnik vlade Pier-ro Laval ter prosvetni minister H i p p e r t. laval ima naslednika samo v zunanjem ministrstvu v osebi Ktienne K I a n d i n a, prosvetni minister pn v osebi dosedanjega državnega potitajnika Chevaliera, ki jo šele nedavno v francosko* šolstvo uvedel radikalne obnove, namreč uvedbo verskega pouka v vse šole ter gojitev verskega življenja v šolali sploh. Ugibanja o Lavalu: »Skrite simpatije z .nacionalnim komunizmom'...« Bern, 16. dec. t. Associatcd Press: lz Vi-chvja poročajo, da razlogi za spremembo vlade, predvsem za odgon iz vlade dosedanjega namestnika maršala Petaina. še javnosti niso znani. Maršal Petain je v svojem govoru v radiu navedel, da so razlogi izključno notranjepolitičnega značaja in da z zunanjo politiko niso v ničemer v zvozi, kar sicer daje že samo dcjst\o, c.a jo Lavalovo mesto zavzel Klandin. ki je znan po svojih že davnih nagnjenjih za sodelovanje z Nemčijo. Zelo značilno je. da je bil Laval že pred objavo sprememb v vladi konfiniran v svojem stanovanju in da je imel takoj po objavi liste nove vlade hišno preiskavo, v knteri so mu oblasti zaplenile vse številne spise, ki so se kopičili v njegovem stanovanju ter v njegovih uradih podprededništva vlacie iu zunanjega ministrstva. Nekateri ugibajo, da je bil Laval premalo vnet za sodelovanje z Nemčijo in da je moral iti zaradi nemških nasvetov, naj ga odstranijo. To gotovo ne drži. Drugi menijo, da je vodil Laval skrbno prikrito in zvito zunanjo politiko. češ da je hotel doseči zvezo med Francijo, Španijo in Italijo ter sodelovanje z osiščem skleniti več ali manj z italijanskim koncem, ne pa tudi z nemškim. Tudi ta razlaga ne zadovoljuje. Mnogo bolj verjetna je tretja, ki jc docela notranjepolitične narave. Ne sme se namreč pozabiti, da je bil Laval šo prod 10 leti komunistični župan nekega pariškega predmestja. V javnem mnenju mu nikdo ni mogel verjeti, da bi se bil v in letih spremenil tako in toliko, da bi danes mogel v Franciji voditi gibanje za obnovo v krščanskem duhu. V Lavala javnost ni imela zaupanja in je le težko prenašala. da jo bil Laval, ki prav za prav ni nič manj soodgovoren za polom Francije, kakor razni ljudski frontniki, od ustavnega zakona določen kot naslednik maršala Petaina v vladanju v krščanstvu prenovljene Francije. Javno mnenje je v tej osebnosti, ki se ni mogla uveljaviti iti ni mogla privleči nase ljudsko zaupanje, videlo nekega skrivnostnega politika, ki po svetopisemskih besedah »v stare mehove vliva novo vino«. Slišali so se celo očitki, da je on tisti, ki skrivaj daje potuho raznim komunističnim celicam, ki so se začele širiti po nezasedeni in zasedeni Franciji. Lavalu so očitali nadalje, da » podtalnimi spletkami ovira obnovo v duhu maršala Petaina. Zelo verjetno je, da so prišli na sled raznim neiskrenostim in da so ga z radikalno kretnjo postavili nn ce.sto, preden ni postalo prepozno. 7 njim vred je moral oditi tudi prosvetni minister Rippert, kar dokazuje, da gre za notranje spletke. Rippert je bil najožji Lavalov somišljenik in ni z velikim navdušenjem podpiral reform, ki jih je novi prosvetni minister, prej njegov državni podtajnik, uveljavil na prosvetnem polju. Potemtakem bodo imeli prav tisti, ki trdijo, da spremembe v francoski vladi niso postalo potrebno zaradi zunanjepolitičnih težav, marveč zaradi neke n o t r a n j e p o 1 i -tične zarote, ki ji je stal na čelu sam Laval in ki je imela nalogo strmoglaviti maršala Petaina in njegov program obnove Francije. v smislu nekega nacionalnega komunizma, ki mu je bil osebno pri srcu, a mu je bil verjetno tudi nasvetovan od raznih ideologov nacionalnega socializma, s katerimi je Laval zadnje čase imel tako žive stike. Curih, 16. deccmbra, b. V Vichyju zanikajo no-vicc, da bi bil Laval aretiran. Potrjujejo le, da je pod vojaškim nadzorstvom. Vsekakor pa je pričakovati, da bo v najkrajšem času aretiran. BCC poroča iz Berna, da pričakujejo v Vichyju danes priliod nemškega diplomatskega predstavnika v Parizu, ki bo imel razgovore z maršalom Petainom. Odmev v Berlinu , Rim, 16. dccembra, b. Tukajšnji listi poročajo iz Berlina: Dejstvo, da je Lavala zamenjal Flandin, j je v berlinskih političnih krogih izzvalo veliko iz-nenadenje. Med Vichyem in Ženevo je bila prekinjena telefonska zveza po nalogu francoske vlade. Pa tudi v Berlinu niso vedeli nobenih podrobnosti o spremembah v francoski vladi. Splošno dobivajo vtis, da so bili politični krogi v Vilhclm-strasse o spremembi v francoskem zunanjem ministrstvu zelo razočarani, zlasti v sedanjem trenutku, manj pa zaradi osebe, ker so v Berlinu bili informirani, da bo v doglednem čpsu Lavala zamenjal Flandin. Špansko mnenje Madrid, 16. decembra, b. United Press poroča: Diplomatski krogi v Madridu potrjujejo, da je bil Laval zamenjan s Flandinom zaradi tega, ker je maršal Petain na svojem zadnjem inšpekcijskem potovanju spoznal, kako zelo je francoska javnost proti Lavalovi politiki. Maršal Petain, ki je večkrat poudaril, da to potovanje ni storil zaradi okrepitve lastne popularnosti in avtoritete, temveč le zaradi tega, da doseže pri ljudstvu razumevanje za svojo politiko in politiko svoje vlade. Po povratku v Vichy pa je bil zelo nevoljen zaradi stališča, ki ga je zavzela javnost proti Lavalu, ki je bilo naravnost sovražno razpoloženo do tega moža. Opozarjajo, da je maršal Petain vse francoske dopisnike inozemskih listov v Vichyju naprosil, da objavljajo le uradna poročila francoske vlade brez vsakršnih komentarjev. Poleg Lavala so morali oditi tudi vsi njegovi prijatelji in ožji sotrudniki. Svojevoljnost in delovanje Lavala brez vednosti maršala Petaina je povzročilo krizo v francoski vladi, ki jo je maršal Petain rešil tako, cla je odslovi Lavala. Osebnosti, ki so blizu maršalu Petai-nu, poudarjajo, da bo Petain vso svojo avtoriteto ob najožjem sodelovanju z novo imenovanim ministrom Flandinom usmeril na zunanjepolitične dogodke. Končno isti krogi poudarjajo, da ni izključeno, da bo v najkrajšem času prišlo do novih sprememb v francoski vladi. Sprefem francoskega poslanika w Vatikanu Rim, 1'. decembra. V ponedeljek jc bil v vatikanski palači zelo pomemben dogodek, ko je papež Pij XII. sprejel novega poslanika francoske republike, g. Leona Berarda, ki je izročil sv. očetu svoja povorilna pisma. Sprejem pri papežu je bil zelo slovesen in spremljan od vseh časti, ki pripadajo tako visokemu diplomatskemu predstavniku, ki jo član Francoske akademije, je bil prosvetni minister tor je leta 1939 pripravil sporazum z generalom Fran-com ter ima tudi sedež v francoskem senatu. Novi poslanik se je v prestolni dvorani poklonil papežu, kateremu se je prestavil kot zastopnik tiste Francije, ki jo je zadela tako huda usoda. Toda Francija — jc dejal — se ne prepušča svoji žalosti brez upa. Zbrala se jc okoli svojega najboljšega vojščaka in poštenjnka, dn ostane dostojna Evropi, svojemu narodnemu geniju in katoliškemu sporočilu ter latinski kulturi. Ostati hoče v globokih izpremembah sedanjega časa in bodočnosti taka, kakor je vedno bila v svojih najbolj slavnih trenutkih ter je pripravljena sodelovati za mir, kakršnega želi papež, to je za mir, ki bo končal spore med narodi, ki rodijo vodno nove spore in sovraštvo. Papež je nato odgovoril v daljšem govoru, v katerem je dejal, da so povpročile besede poslanika tako velikega moža, kakor je maršal Petain, v njegovem srcu globoko ginjenje in žalost, prod katero se mora pokloniti vsako človeško srce. Kdo bi mogel bolj globoko razumeti to žalost pa prizadevanje plemenitega francoskega naroda, da hi mu zasijala boljša bodočnost, kakor oni, ki je skupni oče vseli vernikov, ki vse enako ljubi in se z njimi radii je in žalosti, posebno pa se vodno spominja, koliko je doprinesla Francija za blagor človeštva in za krščansko idejo? Nato se je papež spomnil lepih dni. ki jih je preživel v Franciji, in je potem izrazil svojo in vsega krščanskega sveta žalost, da je padlo toliko sinov francoskega naroda, da jih jo toliko v ujetništvu, da jih je toliko moralo zapustiti rodno zemljo in da je tolika stiska nje-nega prebivalstva. Toda naj bo žalost Francije še tako globoka — je vzkliknil papež — njeno srre pod žalno obleko bije z istim pogumom kakor prej in njena volja do življenja nikakor ni ugasnila. Srčno želi papež, da bi Francija prispevala svoj delež k obnovi narodov in sveta, ki naj bi našol bolj plemeniti cilj, kateremu naj posveti svoje žrtve, kakor je ta vojska. Naj se vendar enkrat odstranijo vse ovire za resničen sporazum med narodi, ki naj bi bili one misli in eno volje, ki bo vredna krščanske omike. Nato je papož želel Franciji šc več moralne moči, ki liaj jo črpa predvsem iz krščanske preteklosti francoskega duha, ki je tolikokrat rešil Francijo iz narodne nesreče in ponižanja. Cerkev bo gotovo storila vse, kar je v njeni moči, da bo utrdila duha bratstva, sloge in požrtvovalnosti verne Francije. Od poslanika pa, ki je tako slaven predstavnik francoskega duhovnega življenja in odkritosrčen katoličan, upa in ve papež, da sc bo s svoje strani prizadeval za to, da bodo zavladali med Francijo sv. Stolico še prisrčnejši odnošaji, saj je za vsako državo vzgojno in obnovitveno poslanstvo Cerkve najdragocenejša pomoč za preporod naroda. Nato je sv. oče v svoji knjižnici imel dolg in prisrčen razgovor s poslanikom. * Novi francoski poslanik pri sv. očetu, Leon Berard, je bil rojen leta 1876. Postal je advokat in prvi tajnik pariške advokatske zbornice ter kot tak postal prijatelj in sodelavec Rajiliunda Poincareja. Leta 1910 je bil izvoljen za poslanca v okraju de-partementa Nižjih Pirenejev. Dve leti potem je bil v Poincarejevi vladi državni podtajnik prosvete. Po prvi svotovni vojni je postal prosvetni minister in je to ministrstvo za francosko razmere zolo dolgo vodil, to je od lota 1021 do leta 1924. Leta 1927 jo postal senator, leta 1934 pa član Francosko akademije. Potem je bil v vladi Petra Lavala kot pravosodni minister, leta 1939 pa ga je Bonnet poslal v Burgos, da postavi prijateljske odnošaje z generalom Francom, kar je bila gotovo zelo težka naloga, ki jo je Berard spretno rešil in pripravil sporazum, ki ga jo za njim sklenil maršal Petain kot pravi poslanik francoske republike. Volike zasluge si je Berard stekel kot prosvelni minister, ko je reformiral francosko šolstvo s tem, da je postavil poduk in vzgojo na podlago grško-latinske kulture v polnem obsegu. Uvedel je obvozni pouk latinščine in elementov grškega jezika kljub hudi opoziciji levičarjev, ki so bili seveda za materialistično vzgojo S svojimi knjigami pa so je uvrstil v število najboljših literarnih delavcev Francije. Montevidm, 16. doc. Rotilor: Snoči se je pripeljalo v Montevideo angleško gospodarsko odposlanstvo z lordom VVellingtonom na čelu. Odposlanstvo bo danes sprejel predsednik uru-gvajske republiko. Znano je, da se jo angleško odposlanstvo mudilo tudi v Argentini in da je lord Wellington izjavil, da je angleška gospodarska delegacija uspešno končala svojo nalogo v Argentini in da upa, da jo bo prav lako uspešno končala tudi v Urugvaju. General Cavallero Ko je rimsko informacijsko ministrstva sporočilo. da jo bil maršal Badoglio na lastno »prošnjo razrešen dolžnosti načelnika italijanskega glavnega stana, so splošno sklepali, da je to bilo v zvezi z zavzetjem albanskega pristanišča Santi Ouaranta. To je seveda napačen sklep, saj je bilo to pristanišče od Angležev že preccj časa tako razbito, da ga italijanska armada ni uporabljala več niti kot oporišče za podmornice, niti za pristanek vojaških prevozov. Vzroki Badoglijovega odsiopa bodo pač globlji, kar moremo sklepali tudi iz članka v «Begune Fasci-sta«. Sicer pa danes šo ni aktualno niti mogoče objektivno razpravljati stvar, o kateri nima tisk nobenih zanesljivih podatkov, ampak gole produkte fantazije iz raznih kavarn in salonov. Namesto Badoglia je bil imenovan general Cavallero. Tisti, ki so ga na to mesto postavili, so se dobro zavedali, kakšne najrazličnejše kombinnci je bodo zaradi tega nastale v inozemstvu, zdi se pa, da namenoma nočejo preprečiti teh kombinacij s kakšnim konkretnim namigom ali čim podobnim, kar bi pojasnilo to imenovanje, oziroma vzrok Badogliove demisije. Na vsak način se zdi, da imenovanju generala Cavallera ne bo sledila bistvena sprememba italijanske vojne taktike v Albaniji, o kateri se zdi. da v zadnjem času uspešno zaustavlja prodiranje nasprotnika. Cavallero je danes star 60 let in spada v predfašistično dobo in sicer v tisti čas. ko je začela italijanska vlada posvečati armadi z ozirom na notranje razmere in svetovne okoliščine večjo skrb. Cavallero, ki je prišel iz nižje srednje šole na vojaško akademijo. je bil, ko jc Italija začela s Turčijo vojno zaradi Tripolisa, žc stotnik v generalnem štabu in si jo v tej vojski pridobil zaradi hrabrosti vojaško medaljo. Ko je izbruhnila prva svelovna vojna, je Cavallero po zlomu italijanske fronte na gornji Soči postal šef operacijske pisarne italijanske armade. Tukaj se je zelo odlikoval v operacijah, ki so s pomočjo angleških sil dovcdle do zmage italijanske armade pri Vittoria Venelo, ko so avstrijske in nemške armade Italijo izpraznile. Siccr je ves lovor odnesel maršal Badoglio, toda sodelovanje operacijskega šefa Cavallera je bilo veliko pripomoglo k temu uspehu. Tudi to poj si je seveda Cavallero pridobil zaslužena odlikovanja. Za časa versaillskih mirovnih razgovorov in pogajanj je bil Ugo Cavallero eden mlajših članov italijanske delegacije. Ker je postal tudi član vojaške komisije zaveznikov, je postal znan v mednarodnem diplomatskem in vojaškem svetu. Ko se je izvršila fašistična revolucija, ie novi režim potreboval ljudi prejšnjega poko-ljenia, kakor vsaka revolucija sploh, da se udomači. Tako je Mussolini poklical ludi Uga Cavallera kol podtainika v vojno ministrstvo, ki ga jo že takrat vodil Mussolini sam. Tukaj je Cavallero sodeloval pri organizaciji italijanske armade in ko je 1. 1928 zapustil vojno ministrstvo, mu ie podelil kralj naslov barona, poleni ko je bil Cavallero že dve leti prej poklican v senat. Napisal je več vojaških člankov in je tudi dober govornik. Ameriški vojni opazovalci sodijo, da bo Cavallero v Albaniji mož na svojem mestu. Turška armada Turčija meri v Evropi 24.000 km5 površine in v Aziji 739.000 km1. Prebivalstva ima evropska Turčija nekako poldrug milijon, azijska Turčija pa okrog 16 ' milijonov. L. 1939 je turška armada v miru štela devet armadnih zborov. Razen tega je še pot konjeniških divizij in tri gorske brigade in ena pehotna brigada za trdnjavske objekte. Vsaka pehotna divizija šteje tri polke pehote in en topniški polk. Vsaka konjeniška divizija pa šteje štiri konjeniške polke, eskadron sroj-nic in eno konjeniško baterijo. Gorske brigade pa štejejo po tri infanterijske polke z gorsko artile-rijo. V mirnem času je turška vojska štela 60 polkov pehote in šest polkov gorskih čet, pri čemer ima vsak polk tri bataljone po štiri čete, od katerih je ena strojnična. Konjeništva je imela Turčija 29 polkov, vsak po štiri eskadrone konjenikov, en eskadron stroj-ničarjev in oddelek topništva. Topništvo šteje deset polkov težke artilerije, dvajset polkov poljske artilerije, sedom polkov trdnjavske artilerije, dve skupini najtežje artilerije, 16 protiletalskih baterij in tri oddelke gorske artilerije. Glede letalskih sil so Turki navedli 370 letal najmodernejše vrste. (V resnici jih imajo veliko več.) Od tehničnih čet navajajo devet prevoznih bataljonov (pionirjev) in deset avtomobilskih bataljonov. Razen toga imajo en polk lahkih napadalnih tankov. K orožništvu šteje 40.000 mož, 10.000 je obmejnih stražnikov in 8500 letalcev. Splošno računajo, da bi v vojni Turčija postavila blizu 2 milijona bajonetov. Turški vojak velja za dobrega borca, ki je vztrajen in hraber. Mornarica šteje dve križarki, deset rušilcev, 13 podmornic, dve topničarki, 16 iskalcev min itd. V Sibiriji — 50 pod ničlo Moskva, 16. dec. AA. Štefani: V Sibiriji je pritisnil hud mraz. V Irkutsku imajo 39 stopinj pod ničlo. V nekem kraju na moji med Sibirijo in Kitajsko so zabeležili mraza 42 stopinj pod ničlo, v Bodaibu, v pokrajini, kjer imajo zlato-kope, pa —50 stopinj. V Moskvi je toplomer padel na —10 stopinj, na petrolejskem ozemlju imajo pa za sedanji letni čas nenavadno topio vreme 25 stopinj nad ničlo. Tudi na obalah Kaspiškega morja je temperatura nad ničlo; te dni so tam zabeležili +13 slopinj. Zadnja pot dr. Korošca v Belgradu: Krsta s pokojnikovimi zemskimi ostanki ob začetku pogreba pred senatom \z£**iujte v ASPIRIN P a i 11 na B M«, !/.![•oroČa: Sodelovanje letalstva s suhuzemskimi operacijami je popolno. AngleSki bombniki brez oddiha napadajo sovražna letališča t zahodni puščavi in v Libiji. Največji bombni napad je bil izveden na Bardio t Libiji. Mesto je branilo 50 lovskih letal, ki pa bombardiranja niso mogla preprečiti. Razvili so se srditi hoji v zraku V soboto je bilo sestreljenih 24 sovražnih letal. Angleške izgube znašajo 3 letala. Angleško-nemški boji Napadi na Anglijo Bombardirana mesta na severu Nemška poročila Berlin, 16. decembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V noči med 14. in 15. decembrom so nemška letala napadla London in druge važne vojaške cilje v južni m vzhodni Angliji. Ponovno je bila minirana neka angleška luka. Zaradi slabega vremena je nemško letalstvo podnevi vršilo samo ogledmške polete. Včeraj so nemška letala izvedla več kombiniranih bombnih napadov na neko važno mesto v srednji Angliji. Letala so se lahko bližala mestu nad oblaki in jih niso mogli opaziti, ter so zato z velikim uspehom skozi oblake metala bombe na cilje. Letalci, ki so se vrnili, so sporočili, da so opazili 30 požarov. A ngleška poročila London, 16. decembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponočni napad sovražnih letal je veljal industrijskim krajem v severni Angliji. Povzročil je hudo škodo na stanovanjskih hišah in trgovskih stavbah. Po dosedanjih podatkih sodeč, človeških žrtev ni bilo mnogo. V enem izmed napadenih mest je bilo mnogo požarov, ki pa so bili do jutra že vsi obvladani. Tudi na London so bile vržene bombe, toda v manjšem obsegu. Bombe, ki so padle na različne kraje Anglije, so storile le malo škode in zahtevale zelo malo žrtev. Včeraj podnevi ni priletelo nad Anglijo nobeno sovražno letalo. Reuterjev dopisnik pristavlja, da je sovražnik ponoči predvsem bombardiral severne industrijske lcraje, med njimi Sheffield, Edinburgh, Glasgow in Durham. Škoda je velika. Lloyd George vstopi v vlado? London, 16 .decembra, t. Reuter. Danes je bil sprejet pri Churchillu v Dovvning Streetu Lk>yd George. Ta obisk spravljajo v zvezo z načrti, da bi starega državnika poslali za veleposlanika v Washi dolgem presledku spet obiskali Berlin, na katerega pa so metali — samo letake, kar je vzbudilo različne razlage v nemški prestolnici. Vojna na morju Berlin, 16. dec. DNB: Angleške pomorske sile so spet izvedle operacije v varnostnem področju, ki ga je določila panamska konferenca. Znotraj tega varnostnega pasu so jo neka angleška križarka približala neki nemški tovorni ladji »Ider-valdu«, ki je bila izplula iz neke mehiške luke, in skušala ladjo zajeti. Kapitan »Idervalda« je svojo ladjo sam potopil in tako preprečil angleško blokado. Takoj v začetku sovražne akcije angleške bojne ladje je kapitan zapovedal, da se ima ladja zažgati in odpreti ventili na njenem dnu. Ko je bilo lo storjeno, se je posadka izkrcala v rešilne čolne. Angleži so potem skušali vkrcati se na palubo, da bi rešili plen in si tako zagotovili nagrado, s katero plača angleška admiraliteta v nasprotju z vojaško prakso drugih narodov, toda ta poskus angleških mornarjev se ni posrečil. Ladja »Ider\yald« se je potopila v plamenih zaradi ukrepov, ki jih jc izdal njen kapitan. To nespoštovanje vseameriškega varnostnega pasu po Angležih ni osamljen primer, ampak je i-/.r;inačrtne akcije. To se vidi tudi Iz dejstva, da je neki drugi sovražnikov rušilec nekako ob istem času v istem varnostnem pasu izvršil sovražno dejanje proti nemški ladji »Raim«. Tudi posadka te ladje je ladjo zapustila, še prej je pa pripravila vse potrebno za njeno potopitev. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo ti dve poročili, ne da bi se izrazilo glede vloge ameriških rušilcev, ki sta srečala obe nemški ladji takoj, ko sta izpluli iz pristanišča na široko morje. Ameriški rušilci so se pridružili nemškima ladjama, kapitanu »Idervvalda« so pa izjavili na njegovo vprašanje, da bodo ameriški rušilci spremili do meje ameriškega varnostnega pasu. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna navodila imajo ameriški ^jrušilci, če bi postali priče sovražne akcije znotraj varnostnega pasu, v katerem opravljajo patrolno službo. V H e r I o r t u je uničena ena nastal v neki tovarni v sred- nji Nemčiji, so takoj pogasili. Proizvodnja ni ovirana. Ubite so bile štiri osebe, 12 pa ranjenih. Lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo, ko je hotelo vzleteti. Nemško letalo ni bilo izgubljeno nobeno. Berlin, 16. decembra. AA. DNB: Pri angleškem letalskem napadu preteklo noč na Berlin je bila povzročena neznatna škoda. V neki hiši je izbruhnil na podstrešju požar, ki pa so ga hitro pogasili. Poleg tega je bila zadeta neka tramvajska proga podzemske železnice. Nekaj stanovanjskih niš je poškodovanih. Ubiti sta bili dve osebi, pet pa ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Angleška poročila London, 16. decembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo o po-nočnem napadu na cilje na sovražnem ozemlju: Siam ponuja lndokini mir Bangkok, 16. dec. t. AFI: Siamska vlada je danes poslala noto francoskemu guvernerju Indokine, t kateri predlaga, naj se zbore mešana siamsko-indokitajska obmejna komisija, ki- naj preišče vse krrave obmejne sporo, ki so se zadnje čase pripetili na meji. Siamska vlada piše med drugim v svoji noti »da ne želi motiti miru urugih, pač pa isreeno želi. da odstrani krivic«, ki se siamski deželi in njenemu prebivalstvo pri-sadevaja." Vichy, 16. dec. t. Havas: Kolonialno ministrstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem trdi, da so francoske oborožene sile le odgovorile na siainske napade, ko so indokitajskim bombnikom naročile, naj v znamenje kazni in v dokaz francoske odporne sile bombardirajo obmejno siam-sko mesto. Siamsko prebivalstvo da je to razumelo in da ie pričakovati, da bo izvajalo pritisk na svojo vlado, da uredi spor z ludokinci. Važna obrambna pogodba med Urugvajem in Argentino Montevlileo, 16. dec. A A. DNB: Po razgovorih sta zunanja ministra Argentine in Urugvaja podpisala dve listini, od katerih »e ena nanaia na obrambo, druga pa na trgovinska vprašanja. Prva listina sestoja iz štirih točk. Prva točka pravi, da sla oba zunanja ministra glede na istovetnost načel njunih vlad in v zvezi s sklepi konferenc v juliju t. 1. v llavani ugotovila, da je njihova dolžnost ustvariti mednarodno sodelovanje v duhu vzajeinue pomoči in sodelovanja. Glede na skupno interese obeh držav zaradi obrambe in varnosti ustja reke La Plato, pravi druga točka, da oba ministra smatrata, da po izjavi v llavani o vzajemni pomoči in obrambnemu sodelovanju ameriških narodov, moreta državi-podpisnici po okoliščinah pristopiti k dopolnilnim obojestranskim ali večstranskim razgovorom. Tretja točka pravi: Na podlagi teh ugotovitev sta se oba zunanja ministra sporazumela, da svojima vladama predložita v tem okviru izmenjave misli med predstavniki odgovarjajočih tehničnih organizacij. Oba zunanja ministra smatrala za prav, kakor se poudarja v četrti točki te listine v soglasju s havansko deklaracijo, a v okviru sodelovanja ostalih držav, da pozoveta na te konference eno ali več sosednjih držav, da bi se začelo s proučevanjem učinkovitih dopolnilnih metod za odstranitev vsake nevarnosti, ki bi mogla zagroziti izven kontinenta. Druga listina predvideva proces za napredek gospodarskih odnošajev. Pomirjenje na Balkanu Curih, 16. dec. b. Budimpeštansk! dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da napetost na Balkanu še nadalje popušča. Diplomatski krogi opozarjajo, da je bilo zadnji teden mnogo kritičnih trenutkov, nesoglasja in neodločnosti. Vojni položaj, v kolikor 6e tiče Balkana, je dosedaj do gotove meje razčiščen. Razen tega ugotavljajo, da Nemčija želi prav tako kakor preje, da ostane na jugovzhodu Evrope mir. Položaj v Bolgariji in mobilizacija turško vojske sta sicer izzvali vznemirjenje, ker bi mogle nastati večje komplikacije, toda Bolgarija je sedaj zavzela taktiko pričakovanja, tursko-nemški odnošaji pa so se po jx>-vratku nemškega poslanika v Ankaro von Pape-na zboljšali in je napelost v vsem popustila. Csaky spet v Budimpešti Budimpešta, 16. dec. AA. DNB: Zunanji minister Csakv je nekoliko obolel za hripo in bo moral nekaj dni ostati v postelji. Novi napadi Grkov v Albaniji Italijansko vojno poročilo govori o »hudih izgubah na obeh straneh pri novih grških napadih« Italijanska poročila Nekje v Italiji, 15. dec. Štefani: Poročilo 5t. 191 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji pravi: Na grškem bojišču so bili sovražni napadi na več odsekih odbiti s protinapadi naših čet. Sovražnik jo pretrpel hnde izgube. Naše letalstvo neprestano bombardira sovražnikove položaje, kolone za živežno preskrbo in motorizirane sprevode. Naša letala so bombardirala križišča prometnih potov ter ponekod tudi s strojnicami obstreljevala nasprotnika. Ena skupina je bombardirala železniško progo in viadukt na progi Solun — Atene. Viadukt jo bil porušen. Sovražna letala so t soboto zvečer trikrat priletela nad Napoli in metala zažigalne in e«s-plozivne bombe. V pristanišču je bila zadeta neka vojna edinica s srednje veliko tonažo. Skoda na ladji ni velika. Od posadke pa je mrtvili 50. Nastali so požari v višjih nadstropjih nekaterih hiš, ki pa so bili hitro obvladani. Med civilnim prebivalstvom je 8 mrtvih. Meščanstvo so je med letalskimi napadi junaško obnašalo. Nokje v Italiji, 16. dec. t. Štefani: Poročilo št. 192 glavnega stana italijanske oboroženo sile o operacijah v Grčiji so glasi: Na grški fronti so bili odbiti novi napadi sovražnika. V teh borbah sta imeli obe strani hude izgube. Grška poročila Atene, 16. dec. t. Atenska agencija: Poročili št. 49 in 50 grškega generalnega štaba se glasita: Napadalno delovanje grških čet se nadaljuje. Zavzeli smo več vrhov, ki io pomembni. Včeraj je grška vojska v Albaniji z uspehom izvedla nekaj operacij in so naše čete spet zasedle nekaj novih višin. Pri tej priložnosti je bilo ujetih veliko nasprotnikov, havbic, strojnic in različnega vojnega materiala. Zastopnik vlade je na konferenci tiska obrazložil časnikarjem, da so bili zadnje dni najhujši boji na severnem bojišču, na BI o k r i planini, ki leži med Ohridskim jezerom in gornjo dolino reke 6 k u m b e. Grške čete pa postopno zasedajo vrhove, ki pa si jih morajo vsakega posebej priboriti z napadi na nož. Enako hudi boji so tudi po vrhovih okrog gornjega toka reke Dovoli, kjer Italijani srdito branijo petrolejska polja v tej dolini. Na južnem bojišču so grške čete pred Himaro in 3 km pred Tepelenijem. Vreme je na bojišču še vedno slabo, toda zaradi njega sovražnik mnogo bolj trpi, kakor grške čete, ki so na vremenske neprilikc navajene in proti njim utrjene. Angleški bombniki pridno sodelujejo. V soboto so dvakrat bombardirali pristanišče V a -1 o n o , kjer so zadeli pristanišče, ladjevje v pristanu ter letališče. Bombardirali so nadalje C r o -tone v zalivu T a ran ta, kjer so poškodovali naprave v vojnem pristanišču. Končno so trikrat zaporedno bombardirali Napoli, kjer so zadeli pristaniške zgradbe ter z gotovostjo zadeli tudi eno večjo vojno ladjo. Bombi sta na krovu ladja eksplodirali in se je jx>javil požar. New York, 16. decembra, b. Vojni dopisnik »United Pressa« poroča iz Grčije, da so grške čete na sektorju Himare napredovale v smeri proti Va-loni. Boji) okrog Tepelenija in na hribih severno-zahodno od Podgradca se kljub snežnemu viharju nadaljujejo. Na ostalih bojiščih pa je prišlo le do krajevnih spopadov. Grike čete »o napredovale do Tepelenija. Angleški bombni napad na Napoli Atene, 16. dec. L Atenska agencija: Poročilo angleškega letalskega poveljstva pravi: V noči od sobote na nedeljo so angleški bombniki v več zaporednih skupinah bombardirali pristanišče, letališče, železniško postajo in železniško križišče v Napoliju. V pristanišču sta 6e v času napada nahajali dve oklopnici. Dve bombi sta padli na eno izmed bojnih oklopnic in sta povzročili ogenj, ki je dolgo časa gorel. Neki drugi bombnik jo vse svoje bombe vsul v nejx>-sredno bližino druge oklopnice. Na kolodvoru so nastale tri velike eksplozije, ki so jim sledili požari. Vsa naša letala so sa vrnila. (Italijanski opis bombardiranja Napolija glej v italijanskem službenem poročilu.) Zcmunska vremenska napoved za 17. december: Val mraza v vsej državi. Jasno s precej močno burjo v primorju. Razjasnitev v severozahodnih in severnih krajih. Drugod oblačno in mestoma sneg. FRANZJOiEF GRENClGfl * . .'. 'nei',*. ;b», 22385 od 16. Hf -19'Vp'cV ' Slovenija ob smrti dr. Korošca Zajokalo je najprej srce Slovenije, bela Ljubljana, ki pa je danes črna, črna kot peruti žalosti, razprostrte nad vso Slovenijo in državo. Kot požene srce kri po vsem telesu, jc pognala Ljubljana svojo srčno bol po žicah in brezžičju v sleherno slovensko vas, da jo zastokal vsak slovenski človek kot v srčnem krču in potočil iz suhega očesa solzo, ki se ne bo posušila tako kmalu. Budili so se ljudje v še temnih nočnih urah, kajti srce je slutilo, da v to jutranjo meglo dni vlak, ki vozi zadnjikrat slovenskega ljubljenca v domovino, ji odpirajočo nov grob kot svojo največjo, zevajočo rano sredi ljubljanskega polja. Iz sanj so so budili otroci, nedolžni rod, ki komaj razumeva svetu, pa že čuti, da se pelje mimo oken zgodovina, ki je pripravila srečne dni njihovim rojstvom, in novemu rodu pušča kot ognjeno sled nedohojeno pot, ki mu jo jo odslej hoditi in jo nadaljevati. Z gorečimi plamenicami jo čakala mladina svojega voditelja, knteremu je ugasnil zubelj življenja, pa sedaj gori kot duh v rokah mladine, ki si bo z njim svetila v meglo nejasne bodočnosti. Zažarela je krsta v svitu mladih luči, zamajala se na ramenih akademikov, nosilcev Koroščevega poslanstva iz te žalostne zore v nove dni, narod se jc zgrnil ob njem, ki je čuječ tudi v megleni noči in bede sprejema svojega za večno zasnulega voditelja-Žalost je legla na pričakovaloe nočnega vlaka jok je zaihtel iz prenekaterega stisnjenega grla, solza jc padla in v bel srež užgala žgočo srago — na nebu pa se je prikazal prvi svit, kateremu jo šel žalosten sprevod nasproti. V sedežu slovenske oblastnije, v poslopju in dvorani, kjer so najožji izbranci naroda, pred-stavljalci volje svojega ljudstva po nujnosti soglasja vsakega pravega voditelja naroda z narodom samim dvigali njega v glasnika volje naroda, leži sedaj on, katerega oblast jc tu prihajala v najtesnejši stik s potrebami širokega ljudstva. V sejni dvorani banske posvetovalnice leži sedaj mož, ki je bil izpolnjc-valec volje naroda, ki je bil poosebljena njegova volja, želja, in smer, ki ga je narod izbral za svojega besednika pred zgodovino in za katerim jo šel, ustvarjajoč novo zgodovino. Sedaj pa sc je v tej megleni zori sam pomaknil v zgodovino, na eno najlepših njenih strani. In zato je tudi bol naroda kot bol nad izgubo najboljšega sinu, ki je narodu postal tudi oče. Ko pa so jc zora zdanila, je tudi narod odprl oči, skozi katero sc jc izlil potok solza: kot potok samih solz so se uredile vrste ljudstva in tečejo mimo krste svojega voditelja kot da tečejo nad srecm svojim, nad svojo izgubljeno ljubeznijo. In ta potok teče, teče ves dan, ves večer, teče mimo in se nc ustavi v tej sami dvorani, razlije se po vsej domovini in joka za svojim Največjim kot z vsemi navčki slovenskih cerkva .. To je dan, ko je narod pretresla smrt in zdaj samo še joka in skrbi, kako bi izkazal svojemu voditelju ustrezajočo zadnjo čast. Čast in zahvalo, da je branil njegovo čast, čast naroda, katere vitez je pokojni bil. Zato mu je narod dal tudi najvišjo čast, ki jo smrtniku narod kot skupnost ljudi istega jezika in krvi dati mora: dovolil mu je, njemu edinemu, da ga je lahko naslavljal: Moj narod! In ker jo bil narod njegov, je on ves narodov. Zdaj roma ves narod ob njegovi krsti odkrit in s pobožno žalostjo kot da hoče uganiti njegovo poslednjo željo in misel, kropi s solzami njegovo telo, na katerega že čaka izkopani grob. In ta izkopani grob, ki bo sprejel Ko-roščevo ostalino, ni samo majhen grob v Navju med izbranci slovenskega duha, temveč je vsa Slovenija, ki sprejema Korošca vase kot v grob, iz katerega je mogoče vstati le v duhu, da živi dalje v ideji, kakor jo doslej ideja živela pod njegovem čelom in vodila svoj narod. Telo je mrtvo- Narod osirotel. Mladina pa se zbira, da ga v svitu novih bakelj prenese v svetišče, kateremu je bil zvest in vreden svečenik, in odtod Sloveniji v srce — globoko prst te zemlje, ki jo je tako ljubil, branil njeno čast, vihtel meč za njeno svobodo in postal sam njen ponos, a s smrtjo njegova največja rana. da bo vsaj za silo oblečena in obuta molila k Jezuščku tu ob meji za mir na zemlji jugoslovanski, za mir na zemlji splohl M. V. — Namesto venca na grob pokojnega g. Alojza Šmida iz Jurkloštra je daroval g. Jereb Rado, javni notar iz Slov. Konjic, 200 din za pomoč revnim šolskim otrokom v Jurkloštru. Prosimo posnemalcev. — Ostro streljanje s topovi v okolici Ljubljane. Med 16. in 22. decembrom bo 16. artelerijski polk ostro streljal s topovi, najbrž pa 17. in 18. decembra, če bo lepo vreme. Zaradi ostrega streljanja bo zemljišče, ki obsega vasi Škofljica, Črna vas, Studenec, Ig, Pijava gorica, ogroženo in dostop na prostor, ki bo zastražen z vojaškimi stražami in patrolami, smrtno nevaren. Ljudje lahko ostanejo v svojih hišah razen onih, katere bo vojaštvo zahtevalo izprazniti. Najverjetneje prej omenjena dneva ob lepem vremenu bo streljanje najbrž od 10. do 17. ure. Navedeni prostor bo tedaj za vsak dostop zaprt, seveda je pa dostop tja ludi strogo prepovedan in smrtno nevaren. Prebivalstvo naj ne poskuša priti na prej navedeni prostor in se mora brezpogojno pokoriti nalogam straže in patrole. Za kršnokoli nesrečo, ki bi se zgodila na tem prostoru zaradi postopanja proti temu odloku ali proti nalogam vojaških pa-trol in straž, vojaška oblast ne bo odgovorna. Začetek in konec streljanja bo objavljen z znakom s trompeto, a po končanem streljanju bodo tudi straže in patrole odpoklicane. Lahko se tudi zgodi, da pri streljanju ne eksplodira granata ali šrapnel ter zato ostane na tem prostoru neopaže-na. V takih primerih se je treba ravnati po naslednjem navodilu: Granate ali šrapnela se ne sme prijemati niti se jih dotikati. Če kdo najde tak neeksplodiran naboj, naj ga takoj prijavi občini ali žandarmeriji, ki naj takoj postavi okrog njega ograjo v premeru 5 m ter z napisom »Smrtno nevarno se dotikati«. Občina in žandarmerija naj to nemudoma sporoča komandi 16. artelerijskega polka s točno navedbo kraja, kjer se dotični naboj nahaja, da pošlje strokovnjaka ta naboj uničit. Prostor, kjer se nahaja neeksplodiran naboj, mora biti v interesu varnosti tamošnjega prebivalstva i žandarmerijsko stražo zavarovan do prihoda vojaškega strokovnjaka, ki bo takoj po prejemu obvestila poslan. Kdor se ne bi pokoril opozorilom vojaških straž in patrol bo sam nosil vse posledice. Vojaška uprava bo dotično ozemlje o pravem času zastražila. — Knjižnice, arhive, znanstvene institute, tehnične pisarne itd. obveščamo, da z novim Vito-flex aparatom vse dokumente itd. hitro in poceni preslikamo. Priporoča se Drogerija Gregorič, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5. 3 Aoibie novice Koledar Torek, 17. decembra: Lazar, škof; Vivina, devica. Sreda, 18. decembra: Kvatre. Gracijan, škof; Teotim. Novi grobovi V frančiškanskem samostanu v Nazaretu v Sav. dolini je v nedeljo zvečer umrl zlatomašnik in starosta slovenskih frančiškanov p. Emilijan Dovgan. Rajni je bil rojen dne 24. julija 1867 v Kamniku. V frančiškanski red je stopil 24. julija 1885 na Trsatu. V mašnika je bil posvečen 6. julija 1890. Pokojni p. Emilijan je služboval najprej nekaj časa v Brežicah, nato pa dolgo vrsto let v Pazinu, kjer je bil tudi katehet na gimnaziji. Iz Pazina je prišel na Sv. Goro pri Gorici. Tam ga je zajela svetovna vojna. Prišel je v Nazaret. kjer je deloval do svoje smrti. V samostanu je opravljal različne službe; glavno in najljubše delo pa so mu bili ljudski misijoni med našim slovenskim ljudstvom. V mlajših lelih je hodil misijonarit med naše izseljence na Vestfalskem. — Povsod, kjer je deloval in misijonaril, so ga ljudje ohranili v dobrem spominu. Pogreb bo v sredo, dne 18. decembra ob polil. — Naj počiva v miru in Gospod mu bodi plačnik! I f O. Lintts Prah | duhovnikov. Njegovo delavnost, skromnost in ljubeznivost so njegovi sobralje cenili in ga zato izvolili štirikrat za provinci] al nega predstojnika. Kjer koli je pokojni deloval, povsod je bila njegova spovednica oblegana. Premnogim je stal ob strani pri zadnji uri in tudi umirajočemu goriškemu slavčku pesniku Simonu Gregorčiču je izrekel zadnje tolažilne besede in molitve. K večnemu počitku bodo spremili o. Lina v sredo, dne 18. decembra ob pol 4 popoldne iz kapucinske cerkve na okoliško pokopališče, kjer ga bodo položili v mater zemljo poleg njegovega sodelavca p. Donata Zupančiča. Kapucinski provinci ji ob bridki izgubi izreka javnost iskreno sožalje! Vsem predsednikom in podpredsednikom okrajnih JRZ Pozivamo, da se udeležijo vsi predsedniki in podpredsedniki okrajnih JRZ iz vse Slovenije seje širšega banovinskega odbora JRZ v beli dvorani Uniona ob 4 popoldne (I. nadstr. levo). — Banovinsko tajništvo JRZ. žalna seja kluba slovenskih senatorjev in poslancev JRZ | Ljubljana, 16. decembra. Nocoj ob 6 zvečer so se zbrali v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani slovenski senatorji in bivši narodni poslanci JRZ, da skupno počaste spomin pokojnega voditelja dr. Korošca kot njegovi poslednji slovenski sodelavci v narodnem predstavništvu. Sejo je začel in vodil minister dr. Miha Krek. V nekaterih glavnih potezah je dr. Krek podčrtal pokojnega dr. Korošca kot daleč največjega parlamentarca, najspretnejšega taktika, kar jih pozna zgodovina Slovencev. Omenil je najvažnejše BB boje in uspehe dr. Korošca v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti in Belgradu. Ugotovil je: Dr. Korošec je bil neprekosljiv mojster parlamentarizma, parlamentarna tla so bila najrednejše in najplodovitejše polje njegovih bojev in zmag. V velikih skladih dr. Koroščevih mojstrskih dejanj in udejstvovanj je njegovo poslančevanje nesporno največje, najobilnejše in najvidnejše. Pridobil je narod, vodil ga je, zastopal ga je in služil mu je, kakor to ni znal in ne zna nihče. Senatorji in poslanci so spominski govor ministra dr. Kreka poslušali stoje in zaključili s pobožno željo: Bog daj večni mir iu plačilo nje- Specšaliiete ..NEPTUNA" za Vas: skuši-iileti — sardine brez kosti — Gourmand — Turiste Proizvodi največjih domačih tovarn sardin »NEPTUN« d. d. — Split Celje, 16. decembra. Jugoslovansko provineijo kapucinov je zadela huda izguba. Danes ob 12. ponoči je zatisnil svoje oči v celjski bolnišnici njen provincijal, konzi-storialni svetnik lavantinske in goriške škofije o. Linus Prah. 2e dalj časa je bolehžfl, toda delal je do zadnjega, dokler ni moral leči in je podlegel. V zgodnjih jutranjih urah so ga pripeljali v kapucinski samostan in ga položili na mrtvaški oder, kamor ga prihajajo kropit množice ljudstva iz Celja, okolice in Savinjske doline, saj so ga premnogi poznali kot spovednika, toiažnika žalostnih in duhovne pomoči potrebnih. P. Linus Prah se je rodil 26. maja 1869 v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Po končanih gimnazijskih študijah je stor>i 1 v kapucinski red. Bogoslovje je obiskoval v Gorici in je bil istotam posvečen v mašnika 31. julija 1392. V Gorici so kapu-cimi pridno delovali med slovenskim ljudstvom, ki je trumoma prihajalo v njihovo novo cerkev, posvečeno Marijinemu Vnebovzetju, ki je postala zatočišče slovenskega goriškega ljudstva. Žal so morali očetje kapucimi f>o prevratu zapustiti Gorico in Sv. Križ. To je dobrega očeta Lina bolelo in to bol je do konca neprestano nosil v svojem srcu. V Studencih pri Mariboru se je osnovala nova kapucinska postojanka in kot njen predstojnik je bil pokojni izvoljen od hrvatskih in slovenskih kapucinov za vrhovnega voditelja jugoslovanske provincije. Preselil se je v Celje, kjer je ostal do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom je jugoslovanska kapucinska provincija prospevala zares z božjim blagoslovom. Pokojni svelniško živeči redovnik je jx>stavil več dijaških zavodov po Sloveniji in Hrvatski, ko je provinciji že skoro zmanjkali vsaki naraščaj. Edino njegova zashtga je, da ima danes jugoslovanska provincija toliko mladih govi duši, ki naj izprosi slovenskemu narodu v vsej njegovi bodočnosti vrednih in dobrih vodnikov! Žalna seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino Ljubljana, 16. decembra. V srebrni dvorani Uniona je danes ob 7 zborovalo vodstvo politične organizacije Slovencev, banovinski odbor JRZ za dravsko banovino. Na dnevnem redu svečane seje ni bilo nič drugega kot poklonitev spominu političnega voditelja in predsednika dr. Antona Korošca. Seji je predsedoval podpredsednik banovinskega odbora JRZ minister dr. Miha Krek. V svojem spominskem govoru je slikal politično-organi-zatorično delo dr. Korošca od njegovih začetkov, ko je zbiral raztresene in malodušne Slovence pod težkimi in najtežjimi razmerami po naših severnih krajih do ustanovitve Slovenske kmečke zveze za Štajersko, njegovo sousta navijanje Slovenske in Vseslovenske ljudske stranke, ki so jo ustvarili predvsem dr. Janez Ev. Krek, dr. Korošec, dr. Šu-šteršič in dr. Žitnik, ter dr. Koroščevo neprestano vodilno udejstvovanje v Slovenski ljudski stranki in zadnja leta v vsedržavni stranki JRZ. Podčrtal je silno organizatorično rutino, neprekosljiv talent za zbiranje, pridobivanje in vodstvo ljudskih množic, njegovo silno vztrajnost m krepko roko, ki mu je jx>leg širokega srca dala vse elemente najpopolnejše vodstvene in vodilne osebnosti. Člani banovinskega odbora JRZ so počastili v tugi in žalosti spomin svojega pokojnega predsednika, pomolili za njegovo dušo in dodali prošnjo, da bi ob tej težki izgubi Bog naklonil našemu narodu svoje posebno varstvo. novice =r V ministrstvu financ so v začetku t. m. položili strokovne uradniške izpite med drugimi sledeči Slovenci-pregledniki finančne kontrole: Šu-lek Mihajlo in Polegek Blaž iz Maribora, Ankon Adolf iz Žužemberka, Budja Alojzij iz Cankove in Meško Lenart iz Rogaške Slatine. * — Cenjene naročnike »Slovenca« prosimo, naj nam oproste, da jo imela nedeljska izdaja lista za nekatere kraje toliko zamudo.^ — Vse različne težave, zlasti pa velika žalost, ki je zadela vse Slovence je tudi pci nas povzročila tehnične zapreke (telefon itd.), da list ni pravočasno izšel. — »Slovenec«. — Za božič ne pozabi slike Marije z Brezij! t — Deca v poplavljeni pesniški dolini prosi za božična darila! Težko je v teh težkih časih tukaj, tam, vsepovsod! Težko je zato prositi, saj prosijo vsi! Težko je pa najti fiokrajino, ki bi jo vremenske neprilike leto za letom uničevale tako, kakor ravno doline ob srednjem, nereguliranem toku Pesnice. Vse v tej dolini ležeče občine so kakor obsojene! Na vse mislimo, predvsem na Sv. Marjeto ob Pesnici, ki bi se baš v tekočem letu lahko nazivala »Sv. Marjeta pod Pesnico! Saj je tukaj bilo letos osem velikih poplav, pri katerih manjše sploh niso štete. Kdajkoli si potoval letos tu skozi, te je obdajala samo povodenj. Ni čuda, da so odpovedale vse dolinske kulture, sa-donosnike in vinograde ob pobočjih hribov pa so usodepolno uničili ostra zima, pozna spomladanska slana, jwgosli poletni nalivi, ponovna toča, viharji in zdaj nazadnje pa še povrh zgodnji oktoberski sneg. To leto samih vremenskih nezgod je tukajšnje ljudstvo pnhnilo na rob gospodarskega propada. Nima pridelkov dovoli niti za prehrano, kaj šele za prodajo in vnovčevanje! Obupano se vprašuje: kako bo z obleko, z obuvalom, s kurivom, z živili za ljudi in živino itd.! Nad vsem pa je pri srcu sedaj ob nastopajoči zimi: naša trpeča deca! Ta še sedaj nosi lahka, zakrpana poletna oblačila, menjava obuvalo z odraslimi ali pa je še — bosa! Od 443 šolskih otrok jih pripadata dve tretjini revnim kočarjem in viničarjem! In teh 300 trpečih obmejnih otrok prosi s sklenjenimi rokami za pomoč! p>-qi.;j »o sla m tudi ponošer.a oblačila in obuvala zase in svoje slarše! Prosi sedaj pred božičem, Žalna svečanost v Trnovem V trnovskem prosvetnem domu so se zbrali v nedeljo ob 7 zvečer k skupni žalni seji Prosvetno društvo Trnovo, Fantovski odsek. Stavbna zadruga Trnovski prosvetni dom in Akcijski gospodarski odbor. Žalni govor je imel predsednik Prosvetnega društva g. Ivo Prosen, katerega so vsi navzoči poslušali stoje. Govor je predsednik prosvete zaključil z besedami: Zakličimo nesmrtnemu našemu ljubljenemu voditelju, največjemu sinu in očetu slovenskega naroda: Tvoji smo bili in Tvoji hočemo ostati! Slava dr. Korošcu! Vsi navzoči so vzkliknili za predsednikom trikrat: Slava! Ko je bila žalna seja zaključena, je sporočil predsednik, da bo v sredo. 18. decembra, ob 8 zvečer v društvenem domu žalna komemoracija za vse članstvo in ostale Trnovčane. Govor bo imel župnik in pisatelj Fr. Sal. Finžgar, ža-lostinke pa bo pel Fantovski odsek. Primarij dr. Ješe ne ordinira od 18. do 27. i. m. 1. Slovenske časnikarje poživljamo, da se udeleže pogreba g. dr. Antona Korošca, zvestega člana naše organizacije. Zberemo se ob 10 pred Jugoslovansko tiskarno. — Odbor Jugosl. novinarskega združenja, sekcija Ljubljana. 1 Mestno cvetja na krsto dr. Antona Korošca je poklonila za zimsko pomoč 500 din ga. Inka Strojanšek v hvaležen spomin na predobrega, nepozabnega botrčka, prav tako je pa nakazalo Združenje tiskarnarjev za dravsko banovino in Društvo tiskarnarjev v Sloveniji 500 dan za zimsko pomoč namesto venca na krsto vedno naklonjenemu svojemu zaščitniku dr. Antonu Korošcu. Slavite voditelja naroda dr. Antona Korošca z darili za zimsko pomoč! 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Namesto venca na krsto narodnega voditelja dr. Korošca je darovala družina ravnatelja v pok. Bogumila Remca 500 din šempetrski Eliza-betni konferenci, kateri je bil pokojnik največji dobrotnik. Najlepša hvala. 1 V počastitev spomina velikega dobrotnika siromakov g. dr. Antona Korošca, namesto venca so darovali Vincencijevi konferenci Karmelske Matere božje v Mostah: gosp. župnik Mihael Jenko 300 din, gosp. kaplan Ignarii Štranear 300 din, Alojzij Kocmur 300, fotograf Marjan Kocmur 100 dinarjev. I V počastitev spomina pok. dr. Antona Korošca je namesto venca naklonilo Karitativni zvezi za reveže Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani 1.000 din in Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani 1000 din. 1 Ljubljanski denarni zavodi danes ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov. 1 Uradi ljubljanskih sodišč danes v torek, na dan pogreba predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca, ne bodo uradovali. 1 Trgovine v Ljubljani bodo v torek, dne 17. decembra 1940, na dan pogreba narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca zaprte od 9 do 12 dojx>ldne. Popoldne se obratuje normalno. — Združenje trgovcev. 1 Ob priliki pogrebnih svečanosti za pokojnim prosvetnim ministrom, predsednikom senata in biv. predsednikom vlade g. dr. Antonom Korošcem se vrši dne 17. decembra t. 1. služba pri pošti Ljubljana I takole: Dopoldne bo samo interno jsoslovanje in sprejemk brzojavk ter priporok v brzojavnem ekspeditu (vhod s Prešernove ulice), kjer se lahko opravijo tudi telefonski pogovori. Dostava dopoldne odpade. Popoldne je normalna služba. Državna in samoupravna oblastva, uradi in ustanove ter imetniki predalov se vabijo, da dvignejo svoje pošiljke med 8 in 9 uro. Pri ljubljanskih podružnicah ter poštah Moste pri Ljubljani in Vič se zjutraj kakor običajno prevzemajo sklepi, porazdeli tvarina in izda drž. in samoupravnim oblastvom, uradom in ustanovam ter imetnikom predalov, ki naj dvignejo pošiljke do 9. ure, nato se jsošta zapre. Popoldne se vrši redna služba. Dostava dojx>ldne odpade. 1 Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik. 1 Za božič ne pozabi slike Marije Pomagaj z Brezij! 1 Razstava Omersa Nikolaj—Pregelj Marij— Sajovic Evgen je bila odprta v jx>nedeljek ob 5 pojjoldne v dvorani palače Bata. Razstavni prostor je v I. nadstropju. Vhod skozi poslovne prostore. Razstava je odprta med poslovnimi urami. Vstop prost. Vabljeni vsi. Med.univ. dr. 9. Novoseljskij, Zdraynih se je preselil iz Kranja v Ljubljano, Zrinj-skega nI. 7/1. tel. 24-38. Ordinira dnevno od 9.—11. in od 15.—18. ure; ob sobotah od 9.—11. ure RSntgen, Diathermia, Solux, Višinsko sonce, Galvano-Faradizacija, Vibrac. masaža. 1 Pridelovanje zelenjadnega semena na malem vrtu in za mali vrt ter v zimi jen je zelenjave bo predmet predavanja v okvirju vrtnarskega tečaja Podružnice SVD, Ljubljana,!., v torek, dne 17. t. m. ob 19 (sedmih) zvečer v kemijski predavalnici 1. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj. Vstop prost. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja . Našla se je v Streliški ulici mala črna otroška boa. Več se jzve v šentjakobski šoli. Jesenice Lepe jaslice in okraske za božično drevesce po ugodni ceni v papirnici Krekov doni. MARIBOR Žalna seja mestnega občinskega sveta Maribor, 16. decembra. Pokojni dr. Korošec je častna občan mariborski. Ko je bil notranji minister, ga je mesto Maribor na izredni seji mestnega sveta dne 15. julija 1938 počastijo s svojim najvišjim odlikovanjem častnega mešča-ns+va. Predlog za imenovanje dr. Korošca za častnega meščana so podpisali vsi takratni občinski svetniki ter je na podlagi tega župan dr. Juvan sklical sejo in rezultat brzojavno sporočil ministru dr. Antonu Korošcu. Danes pa se je mariborski občinski svet poklonil posmrtnim ostankom svojega velikega častnega meščana. Mestna posvetovalnica se j« danes zavila v težko črnino, bila je okrašena z zelenjem, ozadje pa je tvorila slika pokojnega dr. Korošca na narodni trobojnici, ovita z lovorjevim vencem. Občinski svetniki so prišli na sejo v slovesni črni obleki, galerijo pa' so zasedli predstavniki mariborskih uradov in društev ter občinskih ustanov. Sejo je otvoril podžupan g. Franjo Zebot in spregovoril: Spoštovani gg. občinski svetniki! Pretežki udarec je zadel našo domovino. Za vedno je zatisnil oči naš častni občan, minister prosve-te, predsednik senata, vodja slovenskega naroda, soustanovitelj naše narodne države, prvoboritelj za svobodo in pravice, naš veliki dr. Anton Korošec. Mi žalujemo za tem velikim državnikom, iskrenim nacionalistom, našim rojakom. Mesto Maribor se je odelo v žalost in vsi hišni posestniki so se odzvali pozivu župana in razobesili črne zastave. Maribor je tudi dolžan, da se oddolži velikemu pokojniku. Dr. Korošec je bil tisti, ki je že v svoji mladosti ljubil Maribor, ko je deloval v njem in v okolici, za naš kulturni, narodni in gospodarski napredek ter je ob prevratu s svojo vplivno in močno besedo zagotovil Mariboru mesto v Jugoslaviji. Če si je kdo zaslužil častno meščanstvo našega mesta, je bil to gotovo v polni meri dr. Korošec. Ker je naš spoštovani gosjxxl župan klican na službo izven Maribora, sem v imenu mestne občine mariborske^ odposlal g. banu sledečo žalno brzojavko: »O. dr. Marku Natlačenu, banu dravske banovine v Ljubljani: Ob težki izgubi našega voditelja in častnega meščana dr. Antona Korošca, sprejmite v neutešeni žalosti izraze najglobokejšega so-žalja mesta Maribora, ki je bilo vedno srečno in ponosno, da je bilo dr^Aorošcu drugi dom. V Mariboru in na vročih obmejnih tleh se je veliki pokojnik boril za narodno pravico in je že dozorel za našega največjega državnika. Dokler bo živel slovenski narod, irne dr. Korošca ne bo umrlo.« Isto brzojavko je poslal podžupan Maribora Zastopniku ministra prosvete g. dr. Mihu Kreku v Ljubljano. Nato je podžupan podal besedo ravnatelju dr. Francu Sušniku, ki je dejal naslednje: Govor dr. Sušnika Težko je razumeti, da dr. KoroSca res nI več. Dober mesec je komaj, kar je bil še v Mariboru; ves živahen, mladosten in poln vere, da bomo sedanje viharje srečno prebredli. Zdaj smo ostali kakor družina, ki je nenadno izgubila skrbnega, ljubega očeta. Naše mesto je bilo njegovo domače mesto. Semkaj je prišel pred 56 leti prležki študent, vpisali so ga na klasično gimnazijo in izročili v varstvo školijskemu dijaškemu semenišču. To dijaško semenišče mu je postalo drugi dom in mu je ostalo domače do kraja življenja. Tam je ie tudi nocoj pripravljena zanj njegova pritlična soba, kjer je prebival kot prefekt tega semenišča^ in kamor se je tako rad zatekal vsa leta do zadnjega — pa nocoj in odslej ga ne bo učakala več. Svojo politično pot je začel iz Tiskarne sve-tega Cirila..Z njim je postala tiskarna sv. Cirila žarišče narodnega prerojenja ne le na Spodnjem Štajerskem, temveč tudi na Kranjskem. Kajti ogenj navdušenja, slovenske borbenosti in jugoslovanskega pogleda, ki so ga zanetili »trije risi«: Korošec, Kovačič in Jerovšek, je Korošec zanesel med vse Slovence. Maribor je njegov politični rojstni kraj, tiskarna sv. Cirila pa njegov politični rojstni dom. Prevzel je urednižtvo »Slovenskega Gospodarja«, začel- za mladino list »Naš dom« — to je bilo, kakor da je kdo okna in vrata na deželi odprl, naj odnese prepih s puhlim malomeščanskim rodoljubstvom predvsem tudi nemškutarstvo, o katerem je mariborski Nemec Heinz Brunner v svoji letos v Berlinu izišli knjigi »Most čez Dravo« zapisal: »Kako je mogoče biti obenem Slovenec in Nemec? Pač prav tako malo, kakor če bi kaka žival hotela biti obenem krava in konj.« Leta 1906,, ko je bil star 34 let, je bil izvoljen za državnega poslanca v dunajskem parlamentu, tri leta pozneje tudi v deželni zbor v Gradcu, postal je predsednik Slovenskega kluba ▼ graškem deželnem zboru, na Dunaju pa v Hrvat-sko-slovenski zajednici podpredsednik in pozneje predsednik, leta 1917. pa so ga jugoslovanski poslanci dunajskega parlamenta izvolili za predsednika. V tistih hudih časih, ko so slovenski fantje in možje že tri leta ginili po frontah, ko j» bil del slovenske domovine razdejan in porušen, ko so otroci doma kruha stradali, je dr. Korošec res kakor Mojzes pokazal narodu pot iz teme: dne 30. maja 1917 je prebral v dunajskem parlamentu majniško deklaracijo, ki zahteva združitev vseh Jugoslovanov monarhije v državno enoto, prosto tujega gospostva. Kabineti vse Evrope so prisluhnili, dr. Korošec je s to deklaracijo stopil na evropski politični oder, odslej pa do njegove smrti so tehtali njegove besede ne po številu njegovega naroda, temveč 10 krat toliko po sili njegove osebnosti. Na Krekovem pogrebu je začel govor z značilnimi besedami: »Dvignite glave, ker bliža se Vaše rešenjel« Ko vihar spomladi je šlo po na-mučeni slovenski zemlji, od tabora na tabor je hitel Korošec, kakor ženin je bil in vsa Slovenija je bila njegova nevesta. V tisočletni zgodovini ne vemo za Slovenca, ki bi se bil narod tako navdušeno zgrnil okoli njega kakor se je 1. 1918. okoli dr. Korošca. Takrat se je zadnji cesar mogočnega habsburškega cesarstva jokal pred kmečkim sinom slovenske Prlekije — bilo je prepozno —, v Zagrebu se je ustanovila vrhovna oblast nove samostojne države, ki je obsegala jugoslovanske pokrajine bivše monarhije. Predsednik je postal dr. Korošec in s tem suveren državni poglavar. V slovenski zgodovini ne vemo za nikogar, ki bi ga bilo obdalo toliko ljubezni in časti. V Jugoslaviji je zavzemal najodličnejše položaje: Bil je ponovno minister najvažnejših reeorov, kot prvi prečan je bil ministrski predsednik, vladar mu je dal vsa odlikovanja, ki mu jih je dati mogel, in še ob smrti ga je bil deležen najvišjega, ko je knez namestnik ob njegovem mrtvaškem odru dejal: Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil 6amo velikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja. Mi pa smo izgubili svojega velikega zagovornika. V teh težkih časih smo vedeli, da je naša usoda v rokah izkušenega krmarja, ki bo čolnič naše-}a naroda znal speljati mimo vsake burje in čeri. Zvezal je slovensko usodo z usodo Srbov in Hrvatov, tisto dceledno in široko jugoslovan6tvo, ki bratsko veže in sklepa naše tri narode, je bilo nje. gova misel, ki ji je bil zvest, najsi je bil na vladi ali v opoziciji. Od njega jo je sprejemala srbska in hrvatska inteligenca, med katero si je nabral po vsej državi številno vrsto odličnih in vdanih prijateljev. Po njegovi 06eb« so nas cenili Srbi in Hrvati. Tudi politični nasprotniki so mu V6ekdar priznali njegovo nesebično ljubezen do naroda, do države in do Kralja. Bil je 30 let vodilen politik in ni zapustil bogastva. Zapustil pa je tisoče Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se jim je srce stisnilo od bolečine, ko so čuli, da je umrl njihov dobrotnik. Vsi emo ga poznali; njegov lepi obraz, njegov fantovski nasmeh, njegovo bistro besedo, ki je tistega, kogar je rad imel, najraje kregala, njegovo očetovsko oblastnost, ki smo se ji vdajali kakor otroci zdaj ga v Maribor ne bo več. Ni ga več, da bi vanj opirali oči. V grob lega in z njim najbogatejše poglavje slovenske zgodovine. Ali mi verujemo, da Koroščev duh ne v Mariboru, ne v Sloveniji, ne v Jugoslaviji ni umrl. M< bomo njegovo podobo v 6ebi nosili in ji ostali zvesti. Slava dr. Korošcu! Globoke besede ravnatelja dr. Sužnika so sprejeli občinski svetniki s trikratnim vzklikom »Slava«. Nato je odžupan ob zaključku seje objavil, da se jutri odpelje v Ljubljano posebna delegacija, da se udeleži pogreba kot oficielno zastopstvo mesta Maribora. • m Dar lavantinskega škofa tn stolnega ka-pitlja za mariborske reveže. Namesto venca na grob rajnega častnega člana lavantinskega stolnega kapitlja dr. Antona Korošca, voditelja Slovencev, predsednika senata itd., sta izročila lava.ntinski škof in njegov stolni kapitelj za zimsko pomoč mestne občine Maribor 2000 din. m Danes posli na magistratu počivajo. V znak žalovanja za dr. Antonom Korošcem počivajo danes, na dan njegovega pogreba, vsi posli na mariborskem magistratu. Tistim uradnikom, ki se udeleže danes pogreba v Ljubljani, pa je vodstvo mestne občine oalo prost že včerajšnji popoldan. m Članstvu mariborskih in okoliških fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter prosvetnih društev. Žalna komemoracija za pokojnim voditeljem slov. naroda in velikim dobrotnikom slov. mladine dr. Antonom Korošcem se vrši v sredo, dne 18. decembra ob 7 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Udeležba za vse strogo obvezna. m Zaradi pogreba dr. Antona Korošca ne uradujeta danes Spodnještajerska ljudska posojilnica in Mestna hranilnica. m Namesto venca na grob pokojnega soustanovitelja in člana uprave g. dr. Antona Korošca je darovala Spodnještajerska ljudska jilnica dijaški Vincencijevi konferenci v ariboru 500 din. m Slomškova družba, podružnica v Mariboru, poziva vse člane, da se udeleže žalnega sestanka za dr. Antonom Korošcem v nedeljo, dne 22. decembra ob 10 v IV. razredu drž. učit. šole v Mariboru. m Namesto venca na grob pokojnega dr. A. Korošca je daroval podžupan mesta Maribora, Franjo Žebot, za mariborsko zimsko pomoč 500 dinarjev, m Sožalje sreskega odbora JNS. Sreski odbor Jugoslov. nacionalne stranke v Mariboru je izrazil mestnemu odboru JTRZ v Mariboru povodom smrti velikega voditelja in širokogrud nega Jugoslovana ministra dr. Antona Korošca najgloblje sožalje. Podpisana sta predsednik dr. Lipold in tajnik Vekoslav Spindler. m Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je namesto venca na grob pok. dr. A. Korošca darovala za Slomškov oijaški dom v Mariboru 1000 din. V isti namen je daroval ravnatelj Fr. Hrastelj 500 din. m Občni zbor Profesorske Samopomoči je prenesen na sredo 18. t. m. ob 18. m Za zimsko pomoč mesta Maribora daruje Nabavljalna zadruga drž. železničarjev v Mariboru znesek 2000 oin. m Preložitev brezmesnega dne. Na podlagi pooblastila kr. banske uprave se preloži brezmesni dan v Mariboru z dne 26. decembra — ker je ta dan praznik sv. Štefana — na ponedeljek 23. decembra. m Poročila sta se v nedeljo dopoldne ob pol 12 v stolnici intendantski poročnik Smerdu Marjan in gdč. Sonja Lavrenčič, hčerka prokurista Ljub. kredit, banke v p. g. Lavrenčiča. Poročil ju je stolni vikar g. Priboži. Bila je to prava vojaška poroka, kakor jih je bilo doslej v Mariboru le malo, Mladi par so spremljali v cerkev k poroki oficirji na konjih, pred stolnico pa je 12 oficirjev napravilo častni špalir. Novo-poročencema naše čestitke. m Fantovski odsek Maribor III. Telovadba za člane in mladce v sredo zvečer zaradi komemo- posoj Maril f,/ft naj bi bil tudi zadnji! AH ste storili vse, da obvarujete v bodoče Vašega otroka zobobola? Navadite ga pravočasno na redno čiščenje zob, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom. Sargov Kalodonl prizanesljivo polira zobno skienino In temeljito čisti zobe. Prepreči tvorbo zobne nasiage, ki v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen. S AR G'-' KA mu racije za pok. voditeljem slov. naroda dr. Korošcem odpadel Zato vsi na žalni sestanek! m Sklad za prehrano revnih srednješolcev ▼ Mariboru. Zadnja skrb dr. Antona Korošca je bila skrb za prehrano revnih učencev. Oddolžite se spominu velikega pokojnika z darom v sklad za prehrano revnih mariborskih srednješolcev! Darove sprejemajo ravnateljstva mariborskih gimnazij in drž. učiteljske šole v Mariboru. m V sklad za prehrano revnih srednješolcev v Mariboru jj darovala obitelj Majccn-Ašič v Mariboru 1000 dina za počastitev in hvaležen spomin na pok. dr. Antona Korošca. m Brat in sestra — umrla istega dne. V Mariboru se je pripetil nenaden slučaj. V bolnišnici je umrl 54 letni drž. cestar Ivan Lederer, ki je že precej časa bolehal. Istega dne pa je ugrabila smrt tudi .njegovo sestro 58 letno soprogo tapet-nika Alojzijo Lackner, ki je stanovala v Kneza Koclja ulici Iti. Kes čuden slučaj, da sta brat iu sestra umrla istega dne. Naj počivata v miru! ss ** m Mlad potepin bi bil skoraj zmrznil. Ivan Prtek s Pobrežja, ki zahaja v pobreško ljudsko šolo, se raje potepa, kakor da bi hodil v šolo. Šolsko vodstvo je to sporočilo dečkovi materi, ki je nato potepinčka ostro prijela ter ga pošteno našeškala. Fant pa si je kazen tako gnal k srcu, da je pobegnil od doma ter ga več dni niso videli. Domači so bili vsi obupani, ker ga ni bilo na izpregled. Včeraj pa je našel magdalenski kaplan dečka ob Dravi v grmovju napol zmrznjenega. Par dni se je potepal brez jedi in brez zavetja ter se ni hotel vrniti domov. Svojo trmoglavost bi bil skoraj plačal z življenjem, odnesel pa je samo hude ozebline, katere mu sedaj zdravijo v bolnišnici, kamor ga je prinesel njegov rešitelj. m Brez vzroka so ga napadli. Sinoči se je vračal Alojzij Mrak od svoje matere, ki stanuje v Košakih, domov Peljal se jo na kolesu. Na cesti pa sta se zaletela vanj dva moška, ga podrla na J tla, ko pa je vstal, ga je eden zabodel z nožem I v prsi. Nevarno ranjenega so spravili v maribor-[ sko bolnišnico. Napadalca 6ta ga zabodla brez vsakega vzroka. m 400 litrov starega vina so mu odnesli. Posestnik Karol Hrastnik iz Štrihovca pri Št. Ilju je prijavil orožnikom, da mu zmanjkuje iz kleti vino. Tatovi 60 se spravili nad sod, v katerem je hrani' staro vino letnika 1938., ki se danes prodaja že po 12 din liter. Ko je izmeril, koliko vina je še v sodu, je ugotovil, da so mu tatovi odnesli 400 litrov. Orožniki so ugotovili, da je Hrastniku odnašal vino iz kleti 44 letni delavec Alojz Očkerl, ki 3i je preskrbel ponarejene ključe od ključavnice. Pri vsakem obisku tuje kleti si je napolnil nekaj steklenic. m 8 metrov globoko padel. Pri gradnji lope v tovarni »Zlatorog« se je ponesrečil 50 letni Ignac Moškan. Padel je z zidarskega odra 8 metrov globoko in sicer najprej iz drugega nadstropja na prvo, s prvega pa potem na tla. Za- Mladi člani JEZ straiijo ob krsti dr. Korošca v senatni dvorani ▼ Belgradu. dobil je nevarno poškodbe na glavi ter so ga re ševalci spravili v bolnišnico. m Vprašanje oddajo Grajske kleti. Z renova-cijo mestnega gradu je občina preuredila tudi Grajsko klet ter ustvarila iz nje gotovo najlepšo in najreprezentativnejše restavracijske prostoro v naši državi. Grajska klet je sedaj že nekaj časa popolnoma gotova, občina pa išče takega rosta-vraterja, ki bi dajal poroštvo, da bo lokal vodil res tako, kako rje za sloves podjetja in mariborskega mestu primerno. Sedaj tečejo pogajanja z lastnikom kavarno »Astorijac g. Petanom glodo prevzema Grajske kleti. Obenem pa je mestna občina zaprosila in dobila tudi koncesijo za gostinski lokal na svoje ime. m Vagon državnega cementa je nkradel. Oblasti so prišle na sled velikim tatvinam, ki jih je organiziral v Limbušu 38 letni skladiščnik Jožef Puc. Omenjeni je tam upravljal skladišče orž. cementa, iz katerega pa ie prodajal cement na svojo roko. Ugotovili so, da je razprodal n« ta način cel vagon cementa, katerega je pošiljal kar na vozovih nekaterim trgovcem. Poleg njega so orožniki aretirali že tri njegovo pomagače. Jegličev akademski dom i bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! Pošiljajte na Hranilnico dravska banovine —> čekovni račun 10.6S0. CELJE c Slovesna žalna služba božja bo danes, v torek ob 8 zjutraj v cvpatijski cerkvi sv. Danijela. Mašo zadušnico in obrede bo opravil veliki osebni prijatelj dr. Korošca opat Peter Jurak. c Žalna seja odbora KPD v Celju bo danes ob pol 6 v Prosvetnem tajništvu. c Zaradi pogreba dr. Antona Korošca so uradi in ambulanca OUZD v Celju danes zaprti. Dežurno zdravniško službo ima g. dr. Cerin, Prešernova 1. c Občinski odbor na Teharjih je imel v nedeljo žalno sejo v počastitev dr. Koroščevega spomina. Ob tej priliki je sklenil darovati namesto venca na grob našega narodnega voditelja 1000 dinarjev za revne šolske otroke in 1000 dinarjev za občinske reveže. c Okrajni odbor JRZ za celjski okraj ima žalno sejo dne 22. decembra ob pol 9 dopoldne v mali dvorani Ljudske posojilnice. Po tej seji bo ob 9 v veliki dvorani Ljudske posojilnice komemoracija za velikim jx>kojnikom dr. A. Korošcem. c Poroka. V celjski župnijski cerkvi sta se poročila gdč. Herminca Toplakova, uradnica v tovarni Bergmann, in dipl. filozof g. Mišja Boris. Bog daj obilo sreče in blagoslova! e Neža Juteršek. V Ljubečni pri Celju je umrla v 6tarosti 59 let ugledna trgovka, gostil-ničarka in posestnica ga. Neža Juteršek, naročnica našega lista. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne na pokopališče v Vojniku. Naj počiva v. miru, svojcem izrekamo iskreno sožalje! c V celjski bolnišnici je umrla Kajtna Terezija iz Planine pri Sevnici. Naj v miru počiva! c Ko je padel po stopnicah, si je zlomil rebrn na desni strani 46 letni poštni služitelj Voga Franc s Hriba sv. Jožefa v Celju. Trbovlje G. Slavko Lukman, operni in koncertni tenorist, je preložil svoj koncert v Trbovljah na dan 22. t. m. pojjoldne zaradi smrti g. dr. Antona Korošca. Letni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske Unije za zaščito bo v sredo 18. decembra 1940 ob 4 popoldne v zbornici Občinskega doma v Trbovljah. Vabijo se vsi člani pa tudi nečlani, posebno starši, ki se zanimajo za zaščito naše mladine, da sa občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. Smrekovega lesa 160 kub. metrov bo prodala na javni dražbi trboveljska občina, stoječega v Močlvnlkarjevi planini, najvišjemu ponudniku. Licitacija bo v četrtek 19. t. m. ob 10 v občinski pisarni. Pismene ponudbe, ki bodo podlaga ustni draži)!, je vložiti do 6 popoldne. Podrobnejši po goji se izvejo na občin' GjOApCrdaK&tVJD Sožalje našega gospodarstva Ljubljanska borza za blago in vrednote Ljubljanska borza za blaqo in vrednote je imela žalno sejo za pokojnini državnikom in voditeljem dr A. KoroScem v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 12. v sejni dvorani Trgovskega doma. Na tej seji borznega sveta se ie predsednik dr. Ivan Slokar spominjal velikega pokojnika z naslednjim, globoko občutenim go- Govor predsednika dr. Ivana Slokarja Ko se ie v soboto zjutraj razširila vest o nepričakovani in nenadni smrti dr. Antona Korošca, nismo hoteli in skoraj nismo mogli verjeti, da ga ni več med živimi. Predaleč bi šel, če bi hotel ob priliki te žalne seie orisati pomen tega velikana, čigar intenzivno in plodonosno delovanje, ki ie trajalo več kol četrt stoletja, sega na vsa polja političnega, nacionalnega znanstvenega in gospodarskega življenja slovenskega naroda. Njegove zasluge so v vseh smereh našega vsakdanjega in kulturnega življenja lako velike in nevenljive. da se vsi Slovenci brez ozira na ideološko orientacijo r največjim spoštovanjem klanjajo Manoin velikega pokojnika. Da ne omenim njegovih velikih uspehov za razvoj zadružništva, ki ie odlično zastopano tudi na naši borzi in naporov za ostale panoge našega gospodarstva, naj na tem mestu poudarim. da se mora Ljubljanska borza zahvaliti podpori njegovih sotrudnikov. da je dobila kon-censijo za devizno in valutno poslovanje, ki je omogočila njen uspešen napredek. Ze zaradi lega bomo blagopokojnemu voditelju našega naroda in velikemu državniku naše skupne Jugoslavije večno hvaležni. Četudi je bil dr. Korošec v prvi vrsti politik širokega pogleda in velikega formata, kar mu je utrlo pot do vseh najvišjih položajev v naši državi, k kor tudi do mednarodnega ugleda in spoštovan ia, je kljub temu zapustil tudi v gospodarstvu vidne in trajne sledove. Živimo v časih, ko se visoka politika ne peča več le z borbo za oblast in z abstraktnimi zakoni, kakor je bilo to v časih, ko je bilo vse drugo, in sicer v vrsti narodno blagostanje in gospodarstvo prepuščeno liberalističnemu sistemu laisser faire et laisser allcr.« Ze več let pred današnjo vojno je kazal čislo kapitalistični sitsem velike razpoke in se dalekovidni državniki posegli vmes z obsežnimi reformami. Roo-sevellov New Deal v državi največje gospodarske svobode, preureditev političnega in gospodarskega življenja v Porlugalu ter gospodarsko-socialne revolucije v Nemčiji in Italiji so jasni primeri, kako mora politična oblast posegati v narodno gospodarstvo in ga usmeriti v dobrobit prebivalstva. Tudi pri nas smo doživeli od leta 1932. naprej razne ukrepe etalizacije in dalekosežnih intervencij Danes, ko smo sosedje treh vojskujočih se držav, smo na tem. da preidemo k dirigiranemu gospodarstvu od produkcije in notranje distribucije do izvozne in uvozne trgovine. Tak čas stavlja na krmilarje države največje zahteve, da bi se prehod v novi red omogočil brez velikih pretresljajev in hujših posledic. Sedaj rabimo kot nikoli prei državnikov in voditeljev širokega pogleda. In prav v teh uso-depolnih časih nas ie za vedno zapustil dr. Korošec. Ko izražamo svojo neizmerno bol nad to nenadomestljivo izgubo, prosimo Vsemogočnega, da osvetli njegove naslednike, naj njegovo zgodovinsko delo v korist našega naroda in naše države nadaljujejo v njegovem duhu. Večna slava spominu dr. Antona Korošca! »Trgovski list« o dr. Korošcu »Trgovski list« v Ljubljani prinaša na celi prvi strani članek in življenjepis dr. Korošca. Iz uvodnega članka posnemamo naslednje misli: »Odkar je po svobodni volji stopil slovenski narod v Jugoslavijo, ni bil nihče tako viden in tako priznan reprezentant Slovencev ko dr. Korošec. Že s tem je tudi najbolj označena vsa veličina izgube, ki je zadela slovenski narod s smrtjo dr. Korošca. Posebno v političnem življenju v Belgradu se bo lia izguba za Slovence še dolgo poznala. Neizbrisne zasluge si je pridobil dr. Korošec za Jugoslavijo. Slovenski narod pa mora dr Korošcu še posebej priznati njegovo zasluge za slovenski narod, ki ga je v prvi vrsti on uveljavil kot državni narod. Z neutrudljivo vnemo je skrbel za njegove kulturne institucije. Dr Korošec je bil vedno odločen pristaš svoje stranke, nikdar pa ne zagrizen strankar, ter je vedno vzdrževal dobre zveze z ljudmi, ki so bili čisto drugega svetovnega naziranja. Mnogo je pripomogla k močni poziciji gr. Korošca tudi njegova popolno nesebičnost in poštenost, ki je bila znana vsej jugoslovanski javnosti. Poln dispozicijski fond. ki ga je zapustil svojemu naslednike v notranjem ministrstvu, govori o tem najbolj zgovorno. Dr. Korošec je bil vedno sredi strankarskega boja in zato je bilo naravno, da vsak niegov korak ni žel odobravanja vse javnosti Vendar pa tudi najbolj kritična presoja njegovega dela in življenja ne bo mogla nikdar zman]šati njegovih neprecenljivih zaslug za Jugoslavijo in vso Slovenijo ter bo v zgodovini Jugoslavije in Slovenije zapisano njegovo ime za vse čase z zlatimi črkami kot moža, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod, kot patriota, ki je do smrti zvesto služil domovini, in kot javnega delavca, ki je vedno ohranil svoje ime či6to in neomadeževano, kakršnega zapuščajo samo vzgledni poštenjaki. V globoki in prisrčni hvaležnosti se zbira Jugoslavija, zlasti pa slovenski narod, ob grobu dr. Antona Korošca v trdni obljubi da bo nadaljeval njegovo delo za dvig in napredek Jugoslavije.« »Jugoslovanski Lloyd« v Zagrebu »Jugoslovanski Lloyd« v Zagrebu piše: Z njegovo smrtjo izgublja Jugoslavija državnika, ki se je v teku vsega svojega javnega delovanja odlikoval po pronicljivosti, dalekovidno6ti, umerjenosti in duhu konstruktivnosti ter praktičnosti. Pozitiven tudi v vsakem svojem, tudi naj-manjšen aktu je bil faktor, s katerim je bilo treba vsestransko računati, kadarkoli je šlo za zaščito in pospeševanje državnih interesov. Njegov prispevek v tem delu je bil vedno dragocen in blago-tvoren. Slovenija posebej pa izguba v njem svojega prvega, najizrazitejšega pobomika, v pravem smislu besede svojega političnega voditelja. Slovenija in dr. Korošec so bili v našem političnem življenju sinonimi. Kar je pa najtragičnejše, je to, da prihaja izguba tega prominentnega in razumnega politika in državnika v času, ko ga je držav, skupnost najbolj potrebovala, da nadaljuje s 6vojim premišljenim, koristnim ter merodajnim delom v korist njene definitivne notranje ureditve, ki se je tako 6rečno začelo s stvoritvijo banovine Hrvatske. Nato slede biografski podatki o dr. Korošcu, nakar zaključuje list 6voj članek: To je 6amo bežen pregled politične in državne aktivnosti in dela dr. Antona Korošca, onega dela, ki mu v zgodovini Jugoslavije zajamčuje mesto in slavo enega od njenih najzaslužnejših pionirjev, prav za prav prvoborca, zaradi česa mu bodo v nje] sedanji in bodoči rodovi obvarovali večno najlepši spomin, imajoč v spominu, da je dr. A. Korošec bil eden najznamenitejših graditeljev naše skupne in po vekovih pričakovane državne zgradbe. bam drugih interesentov, v prvi vrsti onim osebam, katerim so motorna vozila pri opravljanju dela ali poklica neobhodno potrebna. Dovoljenja za nabavo usnja za motoma vozila izdajajo banske uprave, na področju katerih prosilec stalno stanuje. Banskim upravam se naroča, da pred izdajanjem dovoljenj za nabavo gumija zaslišijo prometne sekcije svojih turističnih svetov, da bi se dovoljenje izdalo po skrbnem razmotrivanju potreb lavnega prometa in gospodarstva. V skrajni sili se določa prisiljen odkup gumija, da bi se omogočila preskrba z gumijem za podjetja javnega promet« in v tistih primerih, kadar bi se potrebam ne moglo zadostiti potom privatne nabav-ke. Prisiljen odkup bo odredilo z odlokom trgovinsko ministrstvo, ki more po potrebi, ki se izkaže, pravico takega ukrepa prenesti na bana iste banovine, na katerega področju je gumi, ki je predmet prisilnega odkupa. Gumi se bo lahko nabavljal na podlagi dovoljenj po cenah, ki so predpisane s predpisi uredbe o kontroli cen. Prisilno odkupljen gumi se bo tudi tako plačeval. Preskrbovanje države z avtomobilskim gumijem, katerega pomanjkanje se v državi vedno bolj občuti, se bo izvršilo z ukrepi, ki jih pravilnik določa, čim pravi lnejše in čim bolj racionalno. • Ljubljanska borza za blago in vrednote v torek, dne 16. decembra 1940, radi žalnih svečanosti ob priliki pogreba državnika in narodnega voditelja g. dr Antona Korošca ne posluje. Seja osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj bo v četrtek, dne 19. decembra 1940 ob 10 dopoldne v Ljubljani, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 27. Dve posebni vrsti poštnih znamk. Poštno ministrstvo bo dalo v promet dve novi vrsti poštnih znamk in &icer za Zvezo bojevnikov v Ljubljani in v korist Jugosl. lige proti tuberkulozi. Nadvred-nost znamk, ki znaša lstotoliko kot imenska vrednost znamke, gre v korist Zveze bojevnikov v Ljubljani. Znamke bodo za 0.50, 1, 1.50 in 2 din ter bodo predstavljale- centralno grobnico s spomenikom padlim v Ljubljani, za 1 din Slovenko, Srbkinjo in Hrvatico v narodni noši, 1.50 din Kaj-makčalan s spominsko kapelo in po 2 din načrt novega spomenika vsem žrtvam svetovne vojne. Slovenije na Brezjah. Kuponi nenostrifir.iranih posojil. Dodatno k svoji zadnji notici, da za izplačilo do sedaj dospelih kuponov Seligmana. Biaira in drugih zunanjih posojil, ministrstvo financ še ni izdalo nobenih navodil Drž. hipotekami banki, nas obvešča naš dopisnik dr. Č., da je Drž. hipotekama banka sedaj prejela od ministrstva financ, tozadevne instrukcije. Po teh navodilih je videti, da se je minister financ odloči) postopati sedaj ravno tako, kakor je to storil z odlokom od 20. febr. 1940, po katerem se je plačeval dolarski kupon nenostrificiranih posojil s 45% nominalne vrednosti, obračunski tečaj za dolar pa je določen z zneskom 44.55. Očividno se )e to zgodilo zaradi tega, da dospeli kuponi vendarle pridejo v plačilo, ker vprašanje notranjega posojila, s katerim bi bila dokončna rešitev nenostrificiranih posojil za naše državljane povezana, še ni dospela tako daleč, da bi bilo posojilo razpoloženo v podpis. Verjetno je, da bi spomladi stvar vendarle prišla do rešitve, da bo to vprašanje, zaradi katerega trpi precej naših državljanov dosti občutno gmotno škodo, ker so postavljeni na isto stališče, kakor ino-zemci, prišlo do kolikor toliko zadovoljive rešitve. To smemo upati po večkratnih izjavah, ki so bile podane v teku tega leta z merodajnih mest pri finančnem ministrstvu. Borze Denar Ameriški dolar 55.— Dne 16. decembra. Nemška marka >4.10—14.90 Devizni promet ie znašal na zagrebški borzi 12,056.107 din, na belgrajski 37,466.000 drn, od tega v markah 210.882 im 806.000, v Sofiji 27.470 din, v švic. frankih 107.311, v švedskih kronah 13.725 in v dolarjih 367.320 dolarjev. - V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 860.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57- 157.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64-1038.64 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.- Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90- 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520,- Ženeva 100 frankov..... 1271.10-1281.10 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 41.65—42.35 Sofija 100 din......... 54.60-56.00 Curih. Belgrad 10, Pariz 8.65, London 16.35, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Slockholm 102.725, Oslo 98.50 (nom.), Ko-penhagen 83.50 (nom.), Sofija 4 375, Lizbona 17.24, Budimpešta 84, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.625. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 450 denar v Zagrebu 453 denar v Belgradu 456—459 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 450 denar, begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 75—76, 8% Blerovo posojilo 104 denar, 7% Blerovo posojilo 96.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banhip 103 denar, 7% stabilizacijsko posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Trboveljska 365—375, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 100 denar, agrarji 58 denar, vojna Skoda promptna 453 denar, begi obv. 78 denar, dalm. agrarji 73 denar, 6% šum. obv. 71—74, 4% sev. agrarji 52 denar, 8% Bler pos 105—106, 7% Bler. pos. 96 denar, 7% pos. DHB. 103 denar, 7% stab. pos. 95 _ 96. — Delnice: PAB 200 denar, Trboveljska 375—385, Sladk. tov Bečkerek 700 denar, Našička 470-480 (480). Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 456-459 (459, 458), begi. obv. 8150-83 (82), dalm. agrarji 77—77.50 (76). 6% šum. obv. 76 denar, 4% sev. agrarji 53.50—54 (53.50), 8% Bler. pos. 106— 108 (107). — Delnice: Narodna banka 6650—6750, PAB 196 denar (196 dr. kom.). S I5 O R T Koruznega zdroba koruzne moke koruznih otrobov Najvišje cene koruze in moke v naši banovini Na podstavi čl. 1. uredbe o prometu s koruzo je ban g. dr. Marko Natlačen odredil: te-le najvišje cene za koruzo in mlevske izdelke iz koruze: 1. Za rumeno koruzo s 14% vlage pri prodaji na veliko v rečah z 325 din za 100 kg franko skladišče prodajalca. V tej ceni je vštet 2.5% skupni davek. Ako prodaja prodajalec koruzo v svojih vrečah, sme pribiti k tej ceni 5 din kot obrabnino za vreče. Cena bele koruze je za 12.5 din, cena oimkvantina je za 50 din višja. Ako vsebuje koruza več kakor 14% vlage, je odbiti od zgornjih cen za vsak višji odstotek vlage 4 din. 2. Za mlevske izdelke iz koruze pri prodaji na veliko za 1C0 kg: iz rum. iz bele činkvant. koruze: koruze: din din din 475,— 490,- 510.— 385.— 400.— 423.— 225.— 225.— 225.— Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini franko postaja prodajalca; drugi prodajalci pa franko postaja kupca. K tem cenam se pribija občinska trošarina. Ne smeta se pribijati k tem cenam skupni davek in obrabnina za vreče. Pri odjemu večjih količin mlevskih izdelkov se dovoljujejo cene, navedene v točki 2., popusti, ki jih določita sporazumno prodajalec in kupec. Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod točko 2. navedene cene tolikšrvi jjopusti, da znašajo za mlevske izdelke najvišje nabavne cene: iz rum. iz bele činkvaut. koruze: koruze: din din din 440,— 455.— 475.— 350.— 37,— 390,— 200.— 200,— 200.— 4. Ako meljejo mlini koruzo za račun trgovca, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ 2.300 din za vagon. Ako posodijo mlini vreče, smejo računati še 500 din iz naslova obrabnine za vreče. 5. Normalna meljava koruze v dravski banovini je: za rumeno in belo koruzo 20% zdroba, 60% moke, 18% otrobov; za činkvantin 40% zdroba, 40% moke in 18% otrobov. Ta predpis velja do morebitnih drugačnih predpisov o meljavi, ki bi se izdali z veljavnostjo ->n £oIq državo. 6. trgovski mlini in trgovci, ki žele mleti v dravski banovini koruzo tako, da bi dobiti iz nje koruznega zdroba koruzne moke otrobov večji odstotek zdroba kakor je predpisano v točki 5. te odredbe, morajo prijaviti ta način mletja kralj, banski upravi, referatu za kontrolo cen. 7. Podjetja, za katerih račun se je koruza tako mlela, so dolžna prispevati v banovinski sklad za aprovizacijo prispevek, ki ga predpiše kralj, banska uprava v taki višini, da se zmanjša s tem zaslužek trgovskega mlina ali trgovca na ono višino, ki bi se dosegla pri normalni meljavi. 7. Cene koruze in mlevskih izdelkov iz koruze v trgovini na malo se določajo tako, da pribije trgovec na malo k nakupni ceni prevozne stroške in morebitno trošarino, temu pa pribije 10%. Tako dobljena vsota se zaokroži na 25, 50, 75, 100 j par. Kdor prodaja koruzo ali mlevske izdelke po višjih cenah kakor so zgoraj določene, ali melje brez prijave, navedene v točki 6., koruzo tako, da dobiva višji odstotek zdroba kakor je predpisan v točki 5. te odredbe, se kaznuje po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Pravilnik o prometu z gumami Trgovinski minister je predpisal pravilnik za izvrševanje uredbe o prometu gumija za motorna vozila. Pri podpisovanju tega pravilnika je trgovinski minister dal sledečo izjavo: Pri izvrševanju uredbe o prometu gumija za motoma vozila je treba paziti na to, da se zaloge gumija, ki so v državi ali ki bodo uvožene v državo, pravilno porazdelijo na posamezne banovine. To razdelitev je treba narediti glede na stanje zalog po potrebah, ki se izkažejo za področja posameznih banovin. Zaradi tega je bilo treba v pravilniku rešiti vprašanje količine gumija za posamezne banovine. Trgovinsko ministrstvo določa za vsako banovino količino po splošnem stanju zalog v državi in po stanju potreb vsake ponamezne banovine. Banska uprava bo mogla izdajati dovoljenja za kupovanje gumija v mejah dodeljene ji količine tako, da čez določeno ji količino banska uprava ne bo smela izdajati dovoljenj za kupovanje gumija. Da bi se vodil točen pregled zalog, uvoženega gumija, je bilo treba uvoznikom naročili, da vsako uvoženo količino prijavijo ministrstvu za trgovino in industrijo v osmih dneh od dne, ko dobijo obvestilo, da je blago prispelo. Temu naročilu so podvrženi tudi vsi industrijalci, ki izdelujejo gumi za motorna vozila. Glede na važnost prometa ae je pokazalo kot nujno, pri zadostitvi potreb določi vrstni red tako, da pride na vrsto najprej tam, kjer je treba. Zaradi tega je bilo treba v pravilniku določiti posebne predpise, kako je treba ceniti pravo prvenstvo za dobivanje dovoljenja za kupovanje gumija. V tem pogledu je moralo priti, glede na javne interese prvenstvo interesentom ,ki opravljajo javni promet in šele po zadostitvah tega zadostiti potre- Nedeljski šport V Sloveniji nismo v nedeljo imeli nobene športne prireditve. Pa tudi drugod v državi je bil šport bolj skromen. V Splitu sta igrala svojčas nedokončano prvenstveno tekmo v hrvaški ligi Split in Hajduk. Tekma je končala neodločeno z 1 i 1. V Belgradu je gostovala novosadska Vojvodina, ki je igrala z Jugoslavijo. Dasi ni nastopila kompletna, je zmagala nad svojim odličnim nasprotnikom z lepim rezultatom 4 : 3. V Zagrebu je B S K zmagal nad Concordio — pa prav z veliko srečo, kajti Concordia je imela nešteto prilik za gole. B S K pa je dve prisebno izkoristil ter postavil rezeltat 2:1. Obupen rezultat pa je prinesel iz Budimjješte Gradjanski (Zagreb). Igral je tam prvo tekmo s Ferencvarošem in jo izgubil s prav katestrofalnim rezultatom 0:6. V Zagrebu je bilo tudi državno boksarsko prvemstvo, ki pa je bilo končano šele pozno zvečer, zato bomo rezultate objavili prihodnjič. Bila pa je tudi konferenca vseh treh plavalnih zvez. Na tej konferenci, odnosno že na sestanku je bil končno vendarle dosežen sporazum. Na konferenci je prišlo do sporazuma, kjer so tudi predstavniki srbske plavalne zveze izjavili, da hočejo sodelovati v okviru vrhovne zveze JPS. Zaradi tega je današnja skupščina potekala razmeromo mirno. Hrvati so imeli pet pooblastil, Slovenci dve, Srbi pa eno. Slovensko plavalno zvezo sta zastopala dr. Skabeme tn Božo Kramaršič. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. Bergant, podpredsednik Perič, tajnik Macarol, blagajnik Bulič, tehnični Teferent Praunspergef; odborniki: di. Ferjančič (vsi Zagreb), dr. Skabeme. inž. Miodragovič in nadzorni odbor: Pavešič, Kramaršič, Nikolajevič ter namestiki: Ko-lič, Kogovšek Ji Platnenac. Jesenski del hrvaškega ligaškega tekmovanja je končan. Nadaljevale se bodo tekme prvo nedeljo februarja in bodo v kraju konec marca. Takrat se bo pričelo ožje tekmovanje za državno prvenstvo, kjer bodo sodelovali 4 srbski, 3 hrvaški klubi in Ljubljana. Stanje v jesenskem delu hrvaškega Concordia Gradjanski Hajduk Hašk Split Slavija O. Slavija V. Željezničar Bačka Sašk 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 2 3 2 3 1 3 1 3 3 2 0 31 : 8 16 (21 0 35 * 6 15 (3) 1 26: 8 14 (4) 2 18 12 11 (71 4 13 :26 9 (91 4 13 :27 7 (ID 6 9:19 5 (13) 5 11 :25 5 (13) 5 11 :25 5 (13) 6 5:16 4 (14) smučarjev Hrvaška smuška zveza je objavila te dni na slednje termine prireditev za zimo 1941: 5. januarja v Oroslavlju: »Runolislova« podružnica prireja daljinsko prvenstvo Hrvaškega Zagorja na 15 km. 6. januarja v Varaždinu: Varaždlnsko šport no društvo prireja tek na 18 km na Varaždin bregu. 5. in 6. januarja: v Delnicah prireja HPD je va podružnica >Risnjak« kiasično kombinacijo ta prvenstvo Gorskega Kotarja. 12. januarja: na Slemenu pri Zagrebu prireja »Zagrebačko klizačko društvo« slalom za moštva in posameznike. 19. januarja: na Sljemenu pri Zagrebu prirejala HSS in HPD »Runolist« v Zagrebu štafeto 4X10 km za prvenstvo države in HSS. 26. januarja: na Sljemenu prireja HPD smuk za prvenstvo Medvednice. Tekmovanje velja kot prvi del kombinacije (smuk in skoki). 2. februarjs: na Velikem Dolu pri Samoboru prireja »Skiklub Zagreb« smuk kot prvi del alpske kombinacije za prvenstvo HSS. 2. februarja: v Samoboru prireja HPD-jeva podružnica »Japetič« daljinsko prvenstvo Samo-bora 9. februarja: na Velikem Dolu pri Samoboru prireja »Skuklub Zagreb« slalom kot tudi drugi del kombinacije za prvenstvo HSS. 9. februarja: na Glavici pri Stenjevcu prireja »Radnička planinarska zajednica« v Zagrebu daljinsko tekmovanje na 10 km. 9. februarja: v Samoboru prireja HPD-jeva podružnica »Japetič« daljinsko tekmovanje za prvenstvo Samoborskih gora. 16. februarja: v Delnicah prireja HPD-jeva podružnica »Risnjak« štafeto 4X10 km za prvenstvo Gorskega Kotarja. 16. februarja: »Varaždinsko sportsko društvo« prireja smuk z Ivančice. 22. do 23. februarja: Hašk prireja na Slemenu tekmovanje za prvenstvo HSS v klasični kombinaciji in za prvenstvo Zagreba. 8. in 9. marca: HPD-jeva podružnica »Vele-bit« prireja na Sušaku alpsko kombinacijo za prvenstvo Sušaka in Hrvatskega Primorja. Italijansko nogometno prvenstvo Po zadnjih tekmah je prvenstvo v italijanski prvi nogometni diviziji naslednje: Bologna Juventus Ambrosiana Torino Atalanta Florentina Livorno Roma Novara Venezia Milano I.azio Napoli Genova Bari Triestina 14 13 12 11 11 II 10 8 15 16 8 9 3 2 4 100 8 9 2 4 3 13 1 19 10 1 J9 17 19 10 10 14 14 11 19 16 2 1 2 2 1 1 15 14 14 18 9 15 17 13 16 12 24 14 19 Vesti Športnih ?vez klubov In društev Občnega zbora SK Ilirije danes ne bol V petek, dne 20. t. m., ob 20 bo v dvorani Delavske zbornice z istim dnevnim redom kot je bilo objavljeno. Do petka opoldne je tudi podaljšan rok za plačilo članarine Letno poročilo je dotiskano in se razpošilja ustanovnim in rednim članom. Vsi aktivni člani bodo prejeli puručilo na samim OB'" nem zboru. — Upravni odbor SK Ilirije. Velika žalna svečanost slov. akad. mladine na univerzi Danes pop. ob 5 je priredilo društvo slušateljev Juridične fakultete • sodelovanjem ostalih strokovnih društev komemoracijo za častnim doktorjem slovenske univerze in prosv min. dr. A. Korošcem. Velika univerzitetna zbornica je bila nabito polna akademske mladine vseh smeri. Žalno eborovanje je pričel predsed. DSZF Mihelčič. Najprej je zbor akademikov izvajal dve žalost inki. Akademik Cak| je recitiral Zupančičevo »Grobovi tulijo«. Nato je pravnik Lndvik Leskovar imel naslednji spominski govor: Spominski govor akademika Leskovarja Tovarišicet Tovariši! Preko slovenske zemlje in vse jugoslovanske domovine je težka žalost razgrnila svoj črni paj-čolan. Slovensko ljudstvo objokuje zenisko smrt svojega dobrega očeta-vodnika. Ob tej težki uri se žAlosti našega ljudstva pridružuje tudi slovenska akademska mladina. Sredi dela in borb je omahnil veliki ustanovitelj, zaščitnik, varuh in dobrotnik slovenske univerze in častni doktor pravne fakultete dr. Anton Korošec. V očigled zgodovinske stvarnosti nam ni treba segati po sentimentalnih izrazih, da si predočimo vso in polno resnico Koroščeve veličine in njegove legendarne pojave. Vse njegovo življenje je bilo eno samo nepretrgano delo in borba za slovenski narod, za slovan-stvo in človečanstvo sploh. Tedaj ko so vladali nemški generali v Avstriji, ko so vojaški avditorji obsojali in streljali slovenske junake, ko so sodniki vtepali nemško pravdo slovenski raji, — tedaj je vstal iz skromnega kmečkega hrama v Prlekiji naš slovenski David in se odpravil na cesarski Dunaj 1 Bil je brez denarja, brez meča, brez portfelja. A slovenska mati mu je govorila, da je Slovenec in da je greh in laž, če zataji svoj rodi Bil je mož odkritega obraza in lepe postave, eaj je znano, da ga je sama cesarica hotela videti. V dunajskem parlamentu je bilo 500 poslancev iz desetih narodov. Govorili so velike in dolge govore, ki so napolnjevali cele foliante. V ta veliki zbor je zaklical naš narodni klicar in vodnik: Zedinjeni in svobodni hočemo biti. Slovenci hočemo sami sebe vladati, hočemo živeti v skupnem domu s svojimi brati Hrvati in Srbi brez tuje nadvlade. Bih smo takrat samo še seme izkrvavelega rodu! 25.000 slovenskih fantov in mož je izkrvavelo na bojnih poljanah. A on je našo narodno pravdo izvojeval s silo pravice. In nemškemu Goliatu je zastavil pot preko slovenske zemlje. Sam cesar ga je hotel pregovoriti; takrat je Korošec spregovoril pogumno in dostojanstveno odrešilno besedo: — prepozno. Kdo bo izpel vso veličino, vse junaštvo, vso lepoto te njegove besede o slovenski svobodi. In potem v svobodni domovini? Razdobja dvajsetih mladostnih let Jugoslavije nam pričajo, da je bil v eni osebi simbol Slovenije, »teber Jugoslavije ln krmar še svobodnega Balkana. Njegovo stremljenje je šlo daleč čez okvir strankarskih koristi. Dvakrat se je mlada država znašla tik pred razkrojem, obakrat jo je rešil dr. Korošec. Največja njegova skrb je veljala slovenski duhovni zgradbi. Živa zavest, da je sila duha najmočnejše slovensko orožje, ga je gnala, da je Slovencem priboril lastno univerzo. Kdo bo premeril vso njegovo brigo za razvoj in procvit te veličastne trdnjave slovenske duhovne svojine? Kdo bo preštel vse neštevilne žrtve, ki jih je poklonil Bvobodni slovenski Almi matris? In kdo doumel vso neizmernost njegove ljubezni do nas, slov. akad. mladine — seme slov. bodočnosti? Nad akademikom brez razlike je bil dober oče in prijatelj. On ni sledil ostalim političnim veljakom, ki navadno gledajo mladi izobraženski sok z nerazumevanjem in ljubosumno držijo distanoo. Predstavništva akademske mladine se običajno bojkotirajo, nimajo posvetovalne pravice v zadevah univerze in dijaških stvareh. iz leta 1923, izdelek Garret, 60 KS, ogrevalna površina 16'5 m', pregrejevalec 12 atmosfer, v zelo dobrem stanju. Ponudbe pod P-6432 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. Kako vse drugače je ravnal dr. Korošec. Starejši tovariši bi nam lahko navedli epizode, ki bi lahko postale legendarne za njegovo pojmovanje vloge, ki jo ima v narodnem pokretu mladine. Akademske delegacije so bile vedno prijazno in prisrčno sprejete. Ko smo ee lansko leto zastopniki Akad. akcije mudili v Belgradu, nas je sprejel prijateljsko in prisrčno. Z nami se je razgovarjal kot oče in iskren prijatelj. Skoraj dve uri se je razgovarjal z nami, se podrobno zanimal za vse potrebe slov. univerze, predvsem takrat za medicinsko fakulteto in nam dajal nasvete, — kje še naj posredujemo. Pred nami je zaupno odgrinjal zastor političnih zakulis doma in v zamejstvu. Ob koncu je naročil pozdrave vsej slov. akad. mladini. Toda tovariši in tovarišice — dr. Korošec — sedaj ne bo več sprejemal delegacij slov. akademikov — v njem slov. univerza sedaj ne bo imela več velikega zaščitnika in borca. Ob njegovi smrti je zaplakal ves slovenski narod in nad vso državo je legla senca žalosti. A ves narod objokuje samo tistega svojega sina, ki je živel ln umrl za ves svoj narod. Njegov lik je zablestel v vsej svoji veličini in dostojanstvu. Stal je med nami, kakor da ne bi bil človek, ampak simbol. Simbol borbe, simbol svobode, simbol slovenstva. Kakor da ne bi bil iz zemeljske gline vzet, ampak stkan iz najžlahtnejših čustev in misli svojega naroda. Zato živi ln bo živel, večno v duši vsakega slovenskega človeka. Ustvarjen je bil iz slovenske zemlje, da je lahko postal srce Slovenije, da je govoril vedno tako, kakor je govorila njegova zemlja. Tako je poslednji Slovenec v Korošcu spoznal sebe in v poslednjem Slovencu je nekaj Korošče-vega narodnega duha. Bil je otrok nove Zaveze, junak Resnice in Pravice ter oče težko preizkušenega: krvavečega i slovenskega naroda. ' Toda zgubili smo ga aredi največje negotovosti. Izgubili v enem izmed tistih črnib razdobij evropske zgodovine, ko se v ognju in spletkah snuje nova, neznana usoda evropskih narodov, — ko se odločuje, ali bo zmagala pravica in svoboda malih narodov, ali pa bodo postali plen krvavih orgij gosposkih držav. Ob smrti J. Ev. Kreka leta 1917. ie pri niego-vem odprtem grobu zaklical dr. Korošec preplašenim, izbičanim slovenskim množicam: »Dvignite glave, ker približuje se naše rešenje...« In kmalu nato je res zasijalo jugoslovansko sonce svobode. Ravno tako danes mi slov. akademiki, nosilci Krekove oporoke, verujemo v odrešenje, veliko vstajenje vsega slovenskega naroda v skupni domovini. V fanatični veri kliče slov. mladina danes ob odprtem grobu osvoboditelja svojim bratom ob Soči in Gospo sveti: »Dvignite glave...« Svojo vero in upauje opiramo na proroške besede našega voditelja, ki jih je pred nedavnim zapisal: »Pot našega naroda se šele začenja, ne v zaton, temveč v življenje, — z vero v Boga in samega sebe.« To njegovo izročilo hočemo slov. akad. čuvati kot svojo največjo svetinjo. S tem izročilom bo šol slov. narod in njegova akademska mladina ponosno skozi vse vibatje bodočnosti. Nobena sila tega sveta ne more zaustaviti zmagovitega pohoda slovenskega napredka, kulture in svobode. Njegov genij nas je pripeljal iz verig sužnosti v svobodni dom in njegov genij nas bo vodil v bodoča stoletja slave. Tovarišice in tovariši! Se teče naša narodna pravda; zato prisegamo mi slov. akad mladina kot bodoče slov. izobražen-stvo, danes ob tej težki uri, da hočemo strastno čuvati Koroščevo duhovno svojino — obljubljamo na teh svetih tleh slov. univerze, ki je plod njegovega nesmrtnega genija, da hočemo nadaljevati njegovo delo. da se hočemo z ramo ob rami s slov. ljudstvom boriti za njegovo svobodo in delati za slovenski dom v veliki, nepremagljivi in svobodni Jugoslaviji. Govor je na vse navzoče napravil najgloblji vtis. S tem, je akad. mladina lepo oddolžila slov. narodnemu voditelju in velikemu ustanovitelju, za ščitniku in mecenu slovenske univerze. po dhžavi * Ljubezen premagala spletke zvitega hodže. Vaški hodža in imam Derviševič v Vrbici pri Ro-žaju, okraj Novi Pazar, ima lef>o vrsto odličnih lastnosti K tem spada poleg velike strogosti in neupogljivega jjonosa gotovo tudi pozemsko imetje, ki obstoji iz dobre zakonske žene, znatne vsote denarja, lepe hčerke Meire in udobne hiše. Svojo hčerko Meiro je bogaboječi imam namenil za ženo nekemu belgrajskemu dijaku, ker je v njem spoznal človeka nenavadnega razuma in je bil prepričan, da bo ta dijak, ki je doma iz zelo bogate hiše, svoj čas prispel do najvišjih mest v državi Medtem ko je oče gojil tako visoko leteče namene, se je pa hčerka Meira zagledala v revnega, pa lepega in postavnega kmečkega lan1 ta Šemsa Škenderoviča, Ko je oče pripeljal v hišo dijaka, ki naj bi postal Meirin mož, se je Meira samo prezirljivo nasmehnila in ni hotela o njem ničesar slišati Najprej je skušal imam t lepimi besedami pregovoriti hčerko o nujni potrebi, da postane dijak njegov zet. Ko to ni nič zaleglo, ji je začel groziti. Ker tudi grožnja niso nič izdale, je oče izposloval pri šeriatskem sodišču prepoved ženitve za Meiro in njenega ljubimca Semsa; Meira Je namreč svojemu očetu izjavila, da se bo na vsak način f>oroči!a s Šemso. Čeprav je Semsa nekaj let starejši od Meire, je oče pri šeriatskem sodišču natvezil, da sta Meira in Semsa 6odojen-ca, to se pravi, da je Šemsova mati istočasno dojila Semsa in Meiro. Mod sodojenci pa je zakon izključen, ker jih imajo muslimani za prave sestre oziroma brate. Na ta način je hotel zviti imam uničiti srečo svoje hčerke, da bi mogel izpeljati svoje častihlepne narte. Ker se zaljubljena dvojica po *ej prepovedi šeriatskega sodišča ni smela več skupaj prikazati med ljudmi, sta oba pobegnila v gozdove. Sorodniki in tudi orožniki so preiskali vse gozdove, pa ju niso našli. Mlada zaljubljenca sta stradala, zmrzovala, vendar pa vztrajala. Ko se je bližala zima, sta si iz vejevja zgradila lopico. Pet mesecev sta prebila v gozdu. Nekega dne pa je Šemso pustil Meiro samo v skrivališču in se podal v Peč k sodišču, kjer je na podlagi dokumentov dokazal, da je za nekaj let starejši od Meire in zato ne more biti njen sodojenec. Sodišče je razveljavilo prepoved ženitve, nakar sta se Meira in Šemso spet vrnila v domačo vas. Ker so bile razkrinkane spletke častihlepnega imama, mu sedaj ni preostalo drugega, kakor da privoli v,ženitev Meire s Šemsom Po opravljenih formalnostih se bosta te dni poročila. Navodila ZZD ob smrti dr. Korošca Zveza združenih delavcev je ob nenadni izgubi našega narodnega voditelja 6vojim organizacijam in članstvu poslala sledečo okrožnico: »Molimo za narodnega voditelja, molimo za naredi Včeraj zjutraj nas je presenetila prežaloetna vest, da je nenadoma odšel v večnost po plačilo za svoje neumorno delo za slovenski narod naš oa- Ogl. reg. pod S. B. 1318 od IS. XH. 193fi| rodni voditelj in veliki prijatelj delavstva, poseboo pa ie pokreta ZZD, dr. Korošec. Glavni odbor ZZD 6e je na dan smrti ob 13 sestal na žalni seji, na kateii se je spomnil pokojnega prijatelja, dobrotnika in narodnega voditelja ter je molil k Najvišjemu Gospodu, da bi zaslužni pokojnik pri Njem užival večni mir. Naročamo vsem podružnicam, kakor tudi vsem Zvezam in okrožjem ob tej nesreči sledeče: i. Vse v ZZD včlanjene organizacije naj takoj skličejo seje svojih odborov. Spomnite se na njih velikih zaslug umrlega voditelja in molite za pokoj njegove duše Oče naš . .. 2 Udeležite se polnoštevilno pogreba. Podružnice, ki imajo prapore, naj se pogreba udeležijo e prapori. Nosilci praporov in prapoma spremstva naj bodo oblečena v črno. Zbirališče po prihodu v Ljubljano je dvorana Delavske zbornice. Tu prejmete nadaljna navodila. Organizirajte že doma svoje skupine — prinesite s 6eboj vence iz zelenja — kar je simbolična barva ZZD, da jih položimo na gomilo pokojnega voditelja. 3. Vse članstvo, ki se ne bo moglo udeležiti pogrebnih svečanosti v Ljubljani, naj prisostvuje sv. maši zadušnici v domačem kraju. Sodelujte z organizacijami doma pri spominskih svečanostih. 4. Molite za narodi Po izgubi nesebičnega voditelja v težkih časih naše zgodovine naročamo vsemu članstvu, da doma v družinah v skupnih molitvah upelje na večer redno molitev za slovenski narod. V ta namen naj vsaka družina vsak večer moli en očenaš. Z izgubo narodnega voditelja je zazijala v naši skupnosti velika vrzel. Prosimo Boga, da s svojo modrostjo vodi naše bodoče narodno vodstvo in 6i prizadevamo sami z vztrajnim, nesebičnim delom po zgledu pokojnika služiti po svojih 6labth močeh naši veliki stvari. Za vso njegovo ljubezen in za vso njegove žrtve se mu bomo najlepše tako zahvalili.« Otroški kotiček Mihčeve Čudovite dogodivščine rlo • >i*jux (195) Tudi komornlk je zvedel za nagrado. »Kar iščite ga; nagrada bo moja!« si je mislil. (196) Med tem pa je ranjena miš hotela obiskati svojega dobrotnika in ga je našla ujetega v mrežo in zaprtega v omaro. Takoj je začela glodati mrežo, v kateri je čepel Mihec, JUphonse Dandeti 113 Jakec Prevedel Fišer Frane llelizar in njegova žena sta pomagala pri pripravah in tudi Zenaida ki stanuje s svojim očetom v isti ulici. Vse to smo delali na skrivaj, hotel sem jo presenetiti, kot zaljubljenec preseneti svoje dekle, kajti v tem boju sem se moral boriti s svojim tekmecem na njegovem lastnem poprišču. Res sem mislil, da ji bo ugajalo tam. Tisti konček predmestja je tih in miren kot vaška ulica; drevesa se sklanjajo čez zidove, iz plotov se razlega petje petelinov in mislil sem, da je bo vse to očaralo, da bo dobila vsaj nekoliko občutka podeželskega življenja, za katerim je toliko tožila. Včeraj zvečer je bilo stanovanje pripravljeno za sprejem Belizar bi ji moral povedati, da jo čakam pri Roudicovih in jo pripeljati tja k včerji. Prišel sem tja dokaj pred njima; bil *m vesel kot otrok- Ponosno sem stopal po najinem malem stanovanju, ki se je lesketalo v čistoči, okna so bila okrašena s svetlimi zavesami in na policah so bili veliki šopki rož Zakuril sem, Cajti večer je bil nekoliko hladen in v stanovanju je bilo tako prijetno, da sem bil navdušen .. No in takrat... Ali mi verjamete? Sredi največjega zadovoljstva me je obšla težka misel, tako nagla in bliskovita kot električna iskra: »Ne pridel« Zaman sem si dopovedoval, da sem neumen, zaman sem ji pripravljal stol, pogrinjal mizo, prisluškoval njenemu koraku po tilii ulici in tekal nestrpno po sobah. Vedel sem, da ne pride..- Kadar se mi je v življenju pripetila kakšna nesreča, sem ivedno dobil slutnje. Kot bi me usoda hotela usmiljeno opozoriti, da bi me udarec manj prizadel In ni prišla Belizar prišel je pozno sam in Erinesel listek, ki mu ga je izročila zame. Ni ilo mnogo, nekaj besed je bilo v naglici napisanih; sporočila mi je, da je gospod d' Argen-ton zelo bolan in da smatra ona za svojo dolžnost, oditi k njegovi bolniški postelji. Brž ko bo ozdravel, se vrne. Bolan I Na to nisem pomislil Ko bi to vedel, bi se tuoi jaz napravil bolnega in jo obdržal pri svoji postelji, kot jo je on poklical k svoji... Oh! Kako dobro jo je ta človek poznali Kako natanko je preračunal njeno slabotno in tako mehko srce, vedno pripravljeno na žrtve! Saj ste zdravili v Etiolles njegove čudne bolezni, ki so za mizo, po dobrem obedu takoj minule Njegova sedanja bolezen je prav taka ln ko bi jaz dejal, da sem bolan, resnično bolan, bi mi niti ne verjela. Naj se povrnem na svojo žalostno zgodbo: sedaj sem v paviljonu, ki sem ga pripravil za njo in za katerega sem toliko preletal, se toliko trudil in toliko denarja zabiL Ah! Grozno, grozno!... Nisem mogel tam ostali. Vrnil sem se v svojo staro sobico. Stanovanje se mi je zc.elo tako žalostno, kot bi v njem ležal mrlič, Katji za me je bilo, kot bi moja mati tam že stanovala. Odšel sera in pustil, da je ogenj ugasnil v pepelu in da so « šopkov rož odpadli listi na marmor s pritajenim šumom- Hišico sem najel za dve leti in obdržal jo bom tako do konca te dobe. Če se bo mama vrnila, se povrneva vanjo skupaj, če se ne povrne, tudi jaz ne bom nikdar v njej stanoval. Žaloval bi v njej kot za umrlim. Ko sem Vam vse to povedal, Vam moram še to reči, da je to pismo namenjeno samo Vam, in da ga Cecilija ne sme Citati. Preveč me je sram. Bojim se, da bi se odsev te sramote pokazal v njenih očeh iu »kalil čistost ujcuc lju- bezni. Mogoče bi me prenehala ljubiti Oh! Dragi oče, kaj bi bilo z menoj, če bi me zadela ta nesreča? Samo njo še imam. Njena nežnost, mi daje moči in ko sem bil najbolj obupan, ko sem se znašel sam v kruti prazni hiši, me je spreletela misel kot krik: »Cecilija... Če me še ona zapusti... Gorje! Če nas izda bitje, ki ga ljubimo, nam pade na srce bojazen, da nas bo izdalo tudi bitje, ki nas ljubi ... Toda čemu sploh nato mislim? Njeno besedo imam, njeno obljubo in Cecilija ni nikdar lagala.« IX. Dekle ga ne mara več. Dolgo je mislil, da se bo mati vrnila. Zjutraj in zvečer, ko je delal, se mu je v tišini zdelo, da sliši na hodniku šumenje njene obleke in njen' lahen korak preo vrati Kadar^ je šel k Roudicovim, je večino gledal na hišico v ulici des Lilas, upajoč, da bo našel okna odprta in Ido, ki se je zatekla v ta domek, o Katerem ji je pisal: »Hišica te pričakuje... Samo zate je... Kadar hočeš, pridi...« Nič, nobenega odgovora. Zapustila ga je v resnici, dokončno in brezobzirno kot še nikdar. Jakec je bil zelo žalosten Kadar nas matere onesrečijo, čutimo, kot bi nas Bog udaril, kot bi to bilo protinaravno. Cecilija pa je bila pravi čarovnik. Poznala je balzame, vedela nesede, ki so pomirile in poglede, ki so prinašali življenje. Tudi delo, zagrizeno delo mu je nudilo močno uteho; bilo je težak in neroden oklep, ki pa je krepko branil pred grenkobo. Dokler je bila pri njem njegova mati, ga je večkrat ovirala pri delu; odkar pa je odšla, je napredoval z velikimi^ koraki in nadoknadil izgubljeni ČaS, Vsa ko jjčucijO jc šol T ElicllcS, vsako nedeljo je bil bolj zaljubljen in bolj učen. Zdravnik je bil navdušen nad uspehi svojega učenca; če bi s tako vnemo nadaljeval z učenjem, bi še pred enim letom j»ostal abitu-turijent in bi se lahko prvič vpiml na medicino. Ob besedi abiturient se je Jakec veselo nasmehnil in kadar jo je izgovoril vpričo Belizar ja, so vsi v sobi zažarelj od veselja. Razna-šalka kruha se je nenadoma silno navdušila za znanost- Zvečer jk) delu jo je Belizar moral učiti čitati. Toda čeprav je bil gospod Rivals zelo navdušen nao Jakčevim uspehom, ga je toliko bolj skrbelo njegovo zdravje. Ze od začetka jeseni se je pojavljal stari kašelj, lica so mu upadla, oči so mu votlo žarele in roke je imel razbeljene kot žerjavica. »Ni mi ljubo,« je govoril jx>štenjaik in nemirno opazoval svojega učenca; »preveč se učiš, tvoj razum se je preveč dvignil, preveč razgrel... Treba bo zavreti, nekoliko zaustaviti... Saj se ti ne mudi, za vraga! Cecilija ti ne uide.« »Ne, res ne. Ona mu ni ušla. Nikdar še ni bila tako ljubezniva in tako [Kizorna do njega. In prav to je našega ljubega Jakca podžigalo k drlu, da ni mogoče popisati- Človeško telo zmore neverjetno mnogo. Vstajal je ob petih zjutraj in zvečer ga jc kratek suh kašelj držal pokonci do polnoči. Včasih se mu je pri mizi telo zdelo čudovito lahko. Kot dn bi izginjalo v neki višji svet. Pero mu je teklo lahko in naglo in vse težkoče so izginile. V tem zagonu bi nedvomno dosegel svoj težki cilj, toda samo pod pogojem, da mu nobena stvar ne zapre poti, po kateri se je zagnal s tako naglico. Najmanjši sunek je v tem primeru usoden in njega je zadel strašen udarec: »Jutri ne pridi... Odpotujemo za osem dni. — UiVulž.i CE OBIŠČETE LJUBLJANO NE POZABITE SI OGLEDATI NAŠO ZALOGO f U D I M O ZIMA", TYRSEVA37 u«. VSE VRSTE ZIME PO IZREDNO N I Z K MALI OGLASI V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna beseda se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 9 din. — Za pismene odgovora gleda malih oglasov treba priložiti znamko. jSlužbodobeffi Zaslužek Ogljarje rabim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačani« 19286. (b iHffMiEBTiHflf Šivilja grre Slvat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19612. Delavec mlaJSl, vešč nekoliko mizarstva, išče kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19517. (a Kuharica Izvežbana, vsestransko delovna, poštena — Išče stalno službo kamor koli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agllna« 19321. Služkinja za vsa hišna opravila In pomoč pri gospodinjstvu, pridna In poštena, Iz dežele. želi iti k manjši družini. najrajši k upokojencema v Ljubljani. Marija Jagor, Zakl 8, Gomilsko. Jugoslovansko zastopstvo nemške tovarne BRUSOV (Schleifmaschinen) išče dobro vpeljanega zastopnika za Ljubljano Ponudbe pod K-512G na »Interreklamc d. d. Zagreb, Masarykova 28 iMIHOMI ?00 ccm motorno kolo še novo, najnovejši model, naprodaj za 6000 din. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovee), levo dvorišče. rfencin je drag ln trajna skrb, zato bI pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto aH stabilni motor na pogon z ogljem v Specialni delavnici za plinske generatorje, Ljubljana, Tyrševa 13 (Figovee) levo dvorišče. SREBPO - PLATINO BRIUPNTE 5mhrbcde srfir3e rubihe - bisere i.t.d. strrih&ke hrkite ter umetnine PO NRJVlSl(H CENAH '■■. »TARR TVRDKR J°$ EBERLE LJUBLJANA.TYRŠEVA 2 ' If^Mpf® ■■'i..; »UJM V Kostanjeve ali borove plohe, B cm močne, 3.20— 3.60 m dolge, kupim. A, Sušnllc, Ljubljana, Zaloška 21. Vsakovrstno zlato b r 11 J a n t e tn srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 1. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana VVolfova ulica št. 9 Zalivala ^sem, ki ste spremili našega ljubega, dobrega soproga, očeta in deda, gospoda JAKOBA ŽEBRETA nadučitelja v pokoju na njegovi zadnji poti, vsem, ki čutite z nami kaj smo izgubili, g. primariju dr. Volavšku, častitim sestram in upravi zavetišča sv. Jožefa, se iskreno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek ob 8 v stolnici. Žalujoča soproga in otroci Prodamo Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Bv. Petra o. U. Ljubljana Avbo zlato, starinsko, prodam. — Na ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ulica. Slamoreznico na motorski pogon tn voz zapravljivček, nov, prodam ali zamenjam. Ignac Dolenc, šmarca 17 pri Kamniku. Perzijsko preprogo »Ferahan« 3.60 X 2.60 m, lep star komad, prodam za 9000 din. E. Brulc, Pred škofijo 16-111. Toplodar malo rabljen, poceni naprodaj. Naslov:1 Puhar-jeva 12, pritličje. Nove triciklje najboljše izdelave, s pri ma gumami, dobavlja po ugodni ceni: Mehanična delavnica Šuštaršlfi, Tyr-ševa 13 (Figovee), levo dvorišče. Jabolka obrana, zimska, mošancl (gambovec), bobovec, ta-felln ter razne druge trpežne dobre zimske vrste od 4 din naprej, razpošilja Henrik Cehner, trg. Llbellče, Koroško. • • '"S-:','«' + Dotrpel je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, moj srčno ljubljeni blagi soprog, brat, stric in svak, gospod Maks Ivane davčni upravitelj v pokoju Nepozabnega pokojnika odpeljemo v sredo, dne 18. decembra 1940 ob 10 dopoldne iz mrtvašnice ljubljanske splošne bolnišnice v njegov rojstni kraj Rajhenburg, kjer ga položimo ob 3 popoldne v rodbinsko grobnico na župno pokopališče. Ljubljana, 16. decembra 1940 Magda Ivane, soproga; Mici in Tončka, sestri, ter ostalo sorodstvo Potrti naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere, v starosti 59 let, naša draga mama, stara mama in tašča, gospa Neža Juteršek roj. Kraiek trgovka, gostilničarka in pnsestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 18. decembra 1940 ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Vojniku. Ljabečna, Celje, 16. decembra 1940 Pepca por. Šumer, hčerka; Adoll, Anton, Ciril in Jože, sinovi; Š u m e r Frane, zet, in ostalo sorodstvo »REALITETA« zavod sa nakup tn prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Sončna parcela v centru mesta, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Priložnost 1361«. Prodam hišo trlstanovanjsko, na Ko-deljevem, v bližini dolenjske proge, donosno, za ceno 820.000 din. Resni kupci naj pošljejo svoje ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Prlmoran prodati« St. 19328. (p Vnajeni ODDAJO: Gostilna z Inventarjem, na prometni ln priljubljeni lz-letnl točki, v neposredni bližini Maribora, se odda v najem. Ponudbo v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Lipa« št 19163. II Glasba Glasovir dobro ohranjen, kovlnaste konstrukcije, normalno uglašen, kupimo. Ponudbe na podružnico »Slov.« na Jesenicah pod »Takoj 19510«. (g Darujte za Jegličev akademski dom! Pošiljajte oa Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. Čitajte »Slovenca« Rudarskega i n žen i r j a - ob r ato vod j o in rudarske paznike z absolvirano rudarsko šolo išče Kranjska industrijska družba na Jesenicah za novo-otvorjeni rudnik mangana pri Sarajevu. — Pogoj: večletna praksa. Ponudbe s curiculum vitae in pogoji poslati na KID, Jesenice-Fužine, dravska banovina. Vsej častiti duhovščini, sorodnikom in prijateljem naznanjamo z žalostjo, da je danes ob polnoči umrl prečastiti gospod p. Linus Prah provincijal in konzistorialni svetnik lavantinske in goriške škofije odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje itd. Pogreb bo v sredo, dne 18. decembra 1940, ob pol 4 popoldne iz kapucinske cerkve na okoliško pokopališče v Celju Celje, dne 16. decembra 1940 Kapucinski samostan v Celju Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani sporoča tužno vest, da j'e dne 14. decembra 1940 v Beogradu umrl gospod Dr. theol. et iur. hon. c. ANTON KOROŠEC predsednik Senata, minister prosvete itd. itd. Svojemu soustanovitelju, zaščitniku in blagemu mecenu ohrani Akademija časten in hvaležen spomin. Generalni sekretar: Gregor Krek Predsednik: Rajko Nahtigal Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Uradnik«. ViHnr Ponfil Nočni sprevod v svitu bakeSj Prevoz pokojnikovega trupla iz banske palače v stolnico - Desettisoči ljudstva v sprevodu in špalirju kljub silnemu mrazu - Nepopisni prizori Po zbirališčih pred sprevodom Vrata banske palače, skozi katera je šlo danes desettisoče ljuaii, so se ob 7 zaprla. Pričele so se priprave za prenos pokojnikovega trupla v stolnico. Po mestu pa so se kakor v mravljiščih začele zbirati množice. Sami moški, možje in fantje so bili- Mrkih in žalostnih obrazov so odhajali vsak proti določenemu zbirališču. Mrzlo je bilo, toda kdo bo gledal na to. Proti univerzi, za katero je dr. Korošec tako očetovsko skrbel, prihajajo akademiki, ki jih je dr. Korošec tako neizmerno ljubil in jim vedno pomagal. Na univerzi je sedaj njihovo zbirališče. Pa fantje prihajajo, tisti slovenski fantje, ki jih je on ponovno k življenju obudil, Še na predvečer državnega praznika na 1. december je bil men njimi na akademiji v unionski dvorani. Vedno je rad prihajal mednje, na zadnji poti pa ga sedaj oni spremljajo in mu hvaležno vračajo ljubezen. Ziiraio se na dvorišču realke na Vegovi ulici, odkoder l>odo šli nato na Bleiweisovo cesto pred palačo banske uprave. Dr. Korošec je spet omogočil delovanje Prosvetnim društvom, zato je nocoj prihitelo zastopstvo Prosvetne zveze v garažo hotela Union jn se počasi pomika po Erjavčevi ulici na Bleiweisovo cesto, da bo z gorečimi plamenicami pospremilo njega, ki je bil živa plame-nica. Tudi pevci mu boao skazali zadnjo čast. Pred Glasbeno matico že čaka pevski zbor- »Zvestoba za zvestobo« je neštetokrat za-klical dr. Korošec na shodih množicam slovenskega ljudstva. In res, dr. Korošec je ostal do smrti zvest svojemu geslu. Tudi njegovi politični prijatelji širom Slovenije so mu ostali zvesti in boao nocoj s plamenicami v rokah obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu duhu in njegovim načelom preko njegovega groba. Mnogo je teh mož in fantov, organiziranih v 'JRZ, v štiristopih stoje in čakajo, da še pridružijo sprevodu. Pa še druge skupine prihajajo na določena zbirališča, po ulicah, koder se bo pomikal ta žalosten sprvod, pa že stoji gost špalir ljudstva, slovenskih sirot, ki so ostale brez očeta. Svečanosti pred bansko palačo Malo pred 20. uro so dvignili krsto pokojnega voditelja z visokega odra in obstopili so jo najbližji sorodniki velikega pokojnika. V dvorani so se medtem začeli zbirati člant našega političnega vodstva in odlični zastopniki ter predstavniki. V prvi vrsti so ob odru stali minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen, senator in bivši minister dr. Fran Kulovec, bivši minister Snoj in senator Smodej. Njim so se kmalu pridružili minister za telesno vzgojo Pantič in minister za gradbe Vulo-vič. Ob njih so stali zastopnik senata tajnik senata in senator Djuro Vukotič, bivši minister in bivši predsednik senata Mažuranič, bivši minister in senator Magaraševič, bivši minister Švrljuga, bivši minister inž. Sernec, pomočnik ministra Bogdano-vič, vsi slovenski senatorji in vsi bivši slovenski narodni poslanci. Malo pred osmo sta prišla poveljnik divizije brigadni general Stefanovič in divizijski general Leo Rupnik s svojimi adjutanti. Navzoči so bili v dvorani tudi vsi načelniki banske uprave, zastopniki vseh sodnih, železniških, poštnih in drugih upravnih ravnateljstev. Ob osmih so dvignili krsto in jo ponesli iz dvorane. Takoj za krsto je šla sestra pokojnega voditelja z nečakoma in s soprogom. Za njo je šlo zastopstvo iz pokojnikove rojstne vasi. Pred velikimi vriti banske palače se je medtem že zbrela duhovščina z belgrajskim nadškofom msgr. dr. Ujčičem in škofoma Tomažičem in dr. Rozmanom na čelu. Ko so se odprla velika vrata, so pred krsto v velikem ornatu pristopili nadškof dr. Ujčič in škofa Rožman in Tomažič in opravili prve pogrebua molitve. Po opravljenih molitvah, ki so glasno in pretresljivo odmevale v noč, je ob krsto pristopil ban g. dr. Marko Natlačen in se poslovil od pokojnega voditelja slovenskega naroda z naslednjim govorom. Govor bana dr. Natlačena Izvršujem častno, toda težko dolžnost, ko se v imenu Slovenije, s praga njenega sedeža, poslavljam od njenega voditelja in svojega najdražjega prijatelja. Vsa Slovenija drhti v teh dneh od bolečine; tako bridko, tako boleče je to slovo. Vsa Slovenija se zaveda, da je s smrtjo dr. Antona Korošca izgubila svojega očeta, ki je zanjo skrbel in se zanjo žrtvoval, se zanjo trudil, jo varoval in jo ljubil kakor najboljši oče svoje otroke. Ne pretiravam in ne bojim se, da bi me zgodovina popravljala, ko trdim: Slovenci v vsej svoji dosedanji zgodovini nismo imeli moža, ki bi bil z narodom tako tesno in tako prisrčno povezan, kakor je bil dr. Anton Korošec. Bil je predvsem političen delavec. Njegov trud, njegovo delo, njegove žrtve za stranko, ki ji je pripadal in ki jo je vodil, so bile ogromne in nepregledne. Pridpbival si je somišljenikov in prijateljev s svojo prepričevalno besedo, s svojo prikupno vljudnostjo, s svojo izredno bistrostjo, s svojo zgledno požrtvovalnostjo. Zavedajoč se važnosti organizacije in potrebe discipline, je sam neprestano organiziral in priporočal strnjenost in složnost svojim sodelavcem. Z moško besedo in s svojo veliko avtoriteto je odstranjeval nesoglasja, nesporazum-ljenja in nasprotstva, vedno priporočujoč in poudarjajoč potrebo edinosti in discipline. Toda pri vsem tem je imel stalno pred očmi in s svojimi deli dokazoval, da je in mora biti stranka samo sredstvo, ki mu je za uspešno delo v korist naroda neobhodno potrebno. V političnem življenju načela krščanske etike mnogokrat zatemne; dr. Anton Korošec pa je ostal v vseh svojih političnih bojih, ki so bili mnogokrat zelo ostri, vedno katoliški duhovnik. Sam do skrajnosti obziren in takten je svojim nasprotnikom vse odpuščal; za najhujšega nasprotnika je imel vedno prijazno besedo in dobrohoten nasmeh in s tem marsikoga tu«Jt osvojil. Pomagal je svojemu somišljeniku, kjer koli je mogel, skrbno pa se je varoval, da bi svojemu nasprotniku ne delal krivice. Njegova dobrota bi mogla služiti vsakemu javnemu delavcu za vzor. Bil je predsednik vlade, minister v raznih resorih, poslanec, senator, predsednik senata. Toda čim več je imel dohodkov, tem več je razdal in, kakor je bil ubog, ko je kot mlad kaplan urejal v Mariboru »Slovenskega gospodarja«, tako se brez premoženja poslavlja od sveta. Pač pa je ogromno število dobrodelnih zavodov in ustanov, siromašnih družin, dijakov in razne vrste ubožcev, ki so izgubili z njim svojega največjega, morda celo neznanega dobrotnika. Saj je dajal, ne da bi vedela levica, kaj daje desnica. Bil je pač mož izredno močnega socialnega čuta. V družbi vedno veder in prijeten, razborit in šegav, a vendar dostojen in obziren, je bil v borbi pogumen, da bi mogel služiti nam vsem in zlasti naši mladini kot svetel zgled. V borbi za svoja politična načela, v borbi za pravice naroda, za našo narodno svobodo — ni poznal nikdar strahu. S svojimi nastopi v dunajskem parlamentu in v očiti propagandi med narodom za osvobojo-nje in zedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov in torej dosledno za zrušenje dvojne monarhije je zavestno tvegal svojo osebno svobodo in svoje življenje, Toda s svojim pogumom je presenetil in razorožil protivnike naše svobode. Njegova skrb za slovenski narod ni poznala nikdar geografskih mej. Bila je živa in delovna za kateri koli del slovenske zemlje in vedno je znal najti pota, da je koristno vplival in usmerjal usodo našega naroda tudi tedaj in tudi tam, ko bi drugi videl nepremagljive ovire. Neizmerna je bila njegova ljubezen, s katero je gradil svojemu narodu kulturo in pomagal pri izboljšanju njegovega blagostanja, neprestano ima-joč pred očmi usodo vse slovenske družine. Pri tem pa je vedno imel pred očmi tudi korist širše domovine Jugoslavije, ki ji je bil sostvaritelj, njen moder sograditelj ter čuvar v njenih najtežjih časih, iskreno vdan narodni dinastiji Karadjor-djevičev. Težko je biti voditelj malemu narodu, kajti njegove številčne slabosti navadno ne more odtehtati še tolikšna voditeljeva modrost. Bridkost te resnice je moral okusiti dr. Anton Korošec. Kakor Mojzes je svoj narod srečno rešil iz suženjstva, toda kakor Mojzesu tako tudi njemu ni bilo dano, da pripelje svoj narod v obljubljeno deželo, v samoupravno, avtonomno Slovenijo," kar je bil njegov političen ideal ves čas življenja v svobodni Jugoslaviji. Zvesto mu je v borbi za ta ideal sledil naš narod in z zaupanjem zre v bodočnost, ker trdno veruje besedi svojega sedaj mrtvega voditelja. < Ni Wej čudno, da je dr. Anton KoroSee svojemu narodu prirastel tako tesno k srcu in da je slovo od njega vsemu našemu narodu tako bridko in boleče, da vlada v teh dneh težka žalost v zadnji gorski vasi. Umrl je mož, ki zasluži prvi med našim narodom naslov Pater patriae — oče domovine. Ko jemljemo od zemskih ostankov svojega voditelja in najdražjega prijatelja slovo, se zavedamo, kako neizmerno mnogo smo izgubili z njegovo smrtjo. Toda ljubezen, s katero je oklepal pokojni dr. Anton Korošec vso Slovenijo in slehernega Slovenca, mu bomo vračali s tem, da bomo vsak po svojih najboljših očeh v medsebojni slogi in edinosti vse storili, da, zvesto služeč svoji narodni skupnosti, ohranimo njegovo dedščino in do konca uresničimo njegov program. Tebi, naš dragi voditelj in prijatelj, večna slava! Pokoj Tvoji plemeniti duši! Po govoru g. bana je pevski zbor zapel žalno pesem. Takoj nato se je začel pomikati sprevod in krsto z velikim pokojnikom so dvignili in jo ponesli, jx>krito z našo narodno trobojnico, na visok voz s katafalkom. V sprevod so se na čelu svojih političnih in pa prosvetnih ter stanovskih organizacij uvrstili voditelji našega slovenskega javnega, prosvetnega in stanovskega delovanja. Tako je sto- ?al na čelu organizacij Prosvetne zveze ves odbor 'rosvetne zveze s predsednikom vseučiliškim profesorjem g. dr. Luk mano m na čelu, na čelu ljublj. politinega zastopstva je šel vodja mestne politič. organizacije JRZ in mestni župan g. dr. Juro Adlešič. Pri pogrebnem sprevodu od banske palače do stolnice so takoj za slovenskim političnim vodstvom korakali tudi zastopniki muslimanov, ki jih je vodil g, Hadži Asanovič, senator. Od banske palače do univerze Žalni sprevod z dr. Koroščevkn truplom se je račel premikati izpred banovinskega poslopja med gostim špalir jem občinstva na V6eh pločnikih ulic, po katerih se je razvila velika črna žalna procesija. Mrak je ovijal Ljubljano, črno Ljubljano s temnimi zastavami in s čmo tenčico zasenčenimi cestnimi svetilkami, s plapolajočimi plinskimi zublji ob hišah in kandelabrih in z gorečimi bakljami, ki so razsvetljevale v temi blede obraze čmo oblečenih spremljevalcev velikega državnika na tej poti. Tišina je vladala na vsej poti, molk žalosti in spomina na velikega narodnega voditelja, ki je 6edaj žrtev anrti, njegov narod pa žrtev tuge. Žalostno temo eo osvetljevale sveče in razsvetljena okna po hišah, mimo katerih se je vil 6prevod, tišino pa je motilo le rahlo podrsevanje korakov pa mrzlem snegu ter molitev akademikov, ki so vso pot odkritih glav molili ea 6vojega velikega dobrotnika sv. rožni venec. Prav la iskrena molitev Korošče-vih najljubših mladeničev, njegove posebne vneme in naklonjenosti deležne, je napravila na vse udeležence in v špalirju stoječe stoječem občinstvu najgloblji vtis. Tako spremlja katoliška mladina mrtvo telo svojega meccna: z molitvijo za njegovo dušo in njegov večni mir. Tako je bil ta žalni sprevod res pravo spremstvo v duhu in ljubezni, kakor ga je zaslužil veliki katoliški javni delavec, ki je bil tudi pravi svečenik svojemu Bogu in je samo v vsem delu združeval napor služabnika Bogu in narodu. Pred univerzo Najgloblji vtis je napravil sprevod pred univerzo, kjer se je razprl veliki Kongresni trg v vsej širini in ie na temnem ozadju Zvezde blestel obris velikega spomenika kralja Zedini-telja, kot da tudi on prisostvuje zadnji poti svojega velikega državnika, ki je bil tudi junaški graditelj Jugoslavije in verni sluga države in njenega Zedinjenja v močno državno telo. Vsa univerza na tej strani pa je žarela v velikem siju, zavedajoča se, da gre mimo nje njen soustanovitelj in veliki dobrotnik. Profesorski zbor je stal na meji univerzitetnih tal. Tedaj ie stopil pod zastrto luč prorektor univ. prof. dr. B. Ivušej in spregovoril lepe, nad vse tople besede velikemu podporniku naše najvišje znanstvene šole: Govor prorektorja Bogat je naš slovenski materni jezik, krasno je donel že v strunah Prešerna, neizmeren tok blagoglasnosti izpričuje v pesnitvah Zupančičevih, a odkar smo prišli Slovenci z brati Hrvati in Srbi pod isto domačo streho, je dobil tudi v znanstvenem izražanju tolik razmah, da je postal prava umetnina. Navzlic vsemu bogastvu in veličini naše narodne govorice 6em v zadregi, kako bi dostojno dal izraza čutu hvaležnosti, ki nas navdaja do moža, ki smo ga pred enim letom na tako slovesen način promovirali za častnega doktorja in katerega zemski ostanki so se danes zadnjič za kratke minute ustavili pred tem poslopjem, da jih jX)časti naša Alma mater s svojim zadnjim, toplini pozdravom. Vsi vemo, da sta rast in razcvet naše univerze stala pod njegovim stalnim pokroviteljstvom, da je vedno iinel odprto srce in globoko zanimanje za vse njene potrebe in da je končno v veliki meri bil njegov uspeh, da je dobila Slovenija svojo Akademijo znanosti in umetnosti. S tem so jx>stale njegove velike zasluge za naša najvišja kulturna in znanstvena stremljenja neminljive, v zgodovini neizbrisne. Moja dolžnost je, da 6e mu zahvalim, da je po dolgih letih stalno grozeče ukinitve ali vsaj okrnilve naša univerza postavljena na trdna tla in da ji je odprta nadaljna pot za nadalnji razmah. Svesti smo si, da smo jo branili, kadar je bilo treba, tudi v smislu njegovih intencij, v korist našega naroda in tudi v korist naše skupno jugoslovanske domovine. Upam, da je naša univerza dokazala že doslej z uspehi svojega dela, da je bila njegovega zanimanja in njegovega pokroviteljstva vredna. Obljubljamo, da bo šlo naše delo v bodoče še bolj v globino in širino, kakor doslej in želimo, da bi v miru, domači slogi in plemenitem tekmovanju mogli iti od uspeha do uspeha. Dograditi našo narodno kulturo na vseh poljih znanstva in tehnike v dom najvišje mogoče Stopnje, to obljubo dajemo velikemu pokojniku v tem pretresljivem trenutku zadnjega slovesa. Jutri poteče ravno leto dni, odkar sem mu na koncu svoje proinotorske funkcije zaklical: Ad mnltos annos! Niti polno leto dni ni bilo več odmerjeno našemu doktorju. In vendar mu je bilo dano, da bo dopolnitev naše medicinske fakultete ostala trajno zvezana z njegovim imenom. Navdaja nas skrb, kako bomo v bodoče težko občutili izgubo pokrovitelja in iskrenega zagovornika. Toda tolažimo se s tem, da to, kar je dobrega, ne zamre in da mora delo započeto od moža takih oblik, kot je bil naš pokojni prosvetni minister, biti končno kronano s popolnim uspehom. V hvaležen spomin mu kličem v imenu vsega profesorskega zbora: Večna slava! Za prorektorjem dr. Radom Kušejem se je v imenu univerzitetne mladine poslovil od pokojnega dobrotnika naše univerze g Mihelčič. Ko je zapel akademski pevski zbor večno lepo Galluso\o »Ecce, quoinodo moritur iustus«, je glas zaplaval na krilih žalostne melodijo po vsem širnem trgu, dotikal se žalostnih src ljudstva in poveličeval smrt pravičnika, kakor smo jih Imeli malo in ki l>o gotovo deležen večnega miru in plačila, lako umira pravični... V tišini, kaKOr je jirišel sprevod na široki trg, v molitvi akademikov in s spremljavo pogrebnih pesmi bogoslovnega zliora, se je začel razvijati ter so pomikati med razsvetljenimi ulicami proti tromostovju in stolnici, kamor so j>o-ložili kot svečenika katoliške cerkve telo velikega narodnega voditelja, da pričaka oh molitvi akademikov in moškega občinstva jutrišnjega dne, zadnjega dne svojega bivanja na zemlji, med nami, ki se bomo tako težko ločili od njega. Sprevod je nato krenil mimo Zvezde po \Vol-fovi ulici čez most, jx> Stritarjevi ulici v stolnico. V stolnici Med skrivnostnim in žalostnim zvonenjem po vseh ljubljanskih cerkvah 60 prinesli posmrtno ostanke našega voditelja dr. Antona Korošca v stolnico. Tu bo prenočil svojo zadnjo noč pred tistim domom, ki čaka vse ljudi, pred grobom. V stolnici je bil že pripravljen katafalk tik pred glavnim oltarjem. Ves je bil z venci zasut in s svečami obdan. Tik ob vznožju katafalka je bil venec Nj. Vel. kralja Petra, na desni strani je bil venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, na levi pa vcnec vlade. Med drugimi venci sfno opazili vcncc rodbine ministra dr. Kreka. dr. Cincarja Markoviča, za vencem kralja Petra je bil venec mesta Ljubljane, ob straneh pa venca rodbine dr. Natlače-nove in dr. Adlešičeve. Ob krsti je bilo tudi mnogo drugih vencev, tako venec pokojnikovega velikega prijatelja in spoštovalca glav. urednika Slovenca dr. Ahčina, venci senatorjev, raznih občin, senatnih uslužbencev, mlade JRZ itd. itd. Ganljivo so zadoncle orgle, ko se je prikazal v cerkvi križ na čelu velikegn spremstva ljubljanske in lavantinske duhovščine. Stolni dekan dr. Kimovcc je zaigral nn orgle novo skladbo »Mnestosi Lugubre«. Pred krsto smo videli nadškofa belgrujskega dr Ujčiča, škofa ljubljanskega dr, Gregorija Rozmana in škofa lavantinskega dr. Ivana Tomažiča. Za njimi so prinesli krsto v spremstvu častne straže fantov v krojih. Za krsto je šla sestra dr. Ko-roščeva Marija Sinkova in drugi sorodniki, nato ministri, generaliteta, ban in drugi odLičniki, ki smo jih našteli pri opisu sprevoda. Škofje so odmolili za pokoj duše pokojnega dr. Korošca, nato pa je zapel moški zbor stolnega kora Hribarjevo iflovek, glej življenje tvoje« in Jenkovo »Blagor mu, ki se spočije«. Pred vrati velike, toda za to priliko mnogo premajhne stolnico se je trlo ljudstva, ki bi rado videlo svojega voditelja na tej njegovi zadnji postaji pred grobom. Mnogi so ure dolgo zastonj v velikem mrazu čnkuli pred banovino, pa niso prišli na vrsto. To noč ga hočejo še vicieti in mu izkazati poslednjo čast. Duhovščina je molila pred njegovo krsto, iz zakristije pa so že prišli njegovi akademiki, ki ga bodo vso noč stražili in molili ob njem. Frančiškanski provincijal iz Dalmacije pri pogrebu Kot zastopnik dalmatinske frančiškanske province je prišel na pogreb dr. fra Peter Drabič z zagrebškim gvardijanoin. Davldovič in dr. Korošec članek demokratskega voditelja Vlajiča za »Slovenca« Belgrad po slovesu dr. Korošca Belgrad, 16. decembra, m. Po prvih vtisih, ki jih je na tukajšnjo politično javnost napravila smrt našega narodnega voditelja in največjega jugoslovanskega državnika dr. Korošca, se v tukajšnjih političnih krogih, tako vladnih kakor opo-zicionalnih, šele sedaj vedno bolj zavedajo udarca, ki je zadel vse naše politično življenje z njegovo izgubo. Včeraj popoldne ga je prestolnica spremila na njegovi zadnji zemeljski poti iz senata na železniško poslajo. Kljub silnemu mrazu, ki je pritisnil zadnje dni tudi v Belgradu, se je na tisoče ljudi klanjalo sjx>iniinu največjega Slovenca in Jugoslovana. Vse tukajšnje časopisje objavlja obširna pregledna jx>ročila o pogrebnih slovesnostih, govore zastopnika senata g. senatorja Magaraše-viča, zastopnika kr. vlade ministra g. Vuloviča in zastopnika uradništva prosvetnega ministrstva pomočnika g. Bogdanoviča. Časopisje prav tako še nadalje objavlja tudi številne sožalne brzojavke, ki še vedno prihajajo na naslove vseh ljudi, ki so imeli s pokojnim dr. Korošcem tesnejše stike. Kakor že omenjeno, je smrt dr. Korošca, voditelja Slovencev, globoko zadela tudi vse opozi-cionalne kroge, predvsem pa tiste, s katerimi je dr. Korošec za časa svojega političnega delovanja sodeloval, ki vsi brez izjeme obžalujejo smrt našega največjega državnika. Posebno bridko je smrt odmevala v vrstah demokratske stranke jiokojnega Ljube Davidoviča, ki je pokojnega voditelja Slovencev globoko spoštoval. Omenili smo že, da je član izvršilnega odbora demokratske stranke gosp. Božidar Vlajič. ki je med drugimi branil naše ljudi v znanem šenčurskem procesu, prvi prihitel na stanovanje g. predsednika dr. Korošca ter izrazil sožalje tako v svojem imenu, kakor tudi v imenu demokratske stranke. Za njim je isto storil tudi sedanji predsednik demokratske stranke g. Milan Grol. G. Božidar Vlajič je o smrti dr. Korošca napisal »Dr. Korošec in Ljuba Davidovič« naslednje vrstice za »Slovenca«: »Dolgo vrsto let in večkrat je Davidovič politično sodeloval z dr. Korošcem. Tega sodelovanja Davidovič ni omejeval samo na stranka rsko-politično taktiko in oportuniteto, vanj je vnašal tudi globino prepričanja. Razdobje, kateremu jc Davidovič v njunem skupnem delu pridaval posebno mesto, je bila njuna skupna borba za narodno vladavino sporazuma' narodov, srbskega, hrvaškega in slovenskega, ki sta jo vodila v bloku narodnega sporazuma 1923—1025 ter izvajala v Davidovičevi vladi 1924. Januarja meseca 1929, ko je dr. Korošec postal minister v vladi Petra Živko-viča, je nastal med Davidovičem in dr. Korošcem prvi razliod; ko je bil pozneje dr. Korošec preganjan in interniran, nihče v opoziciji ni tako ostro in odločno protestiral in nihče se ni tako vsestransko in trdovratno zavzemal za prej^anja-nega dr. Korošca, kakor Ljuba Davidovič. Davi-dovičevo zavzemanje za dr. Korošca je izviralo iz prijateljskih čustev, prihajalo pa je tudi iz uvide-vanja vseh nevarnosti, ki se lahko porodijo zaradi razbijanja narodne organizacije m rušenja narodne avtoritete. Po vstoj>u v vlado dr. Stojadi-noviča se Davidovič ni niti enkrat videl z dr. Korošcem. Našla se nista niti politično, niti drugače. V svoji izjavi ob smrti Davidoviča, dr. Korošec poudarja, da se je tedaj z Davidovičem razšel brez kakršnega koli nasprotstva. Isto bi mogel reči Davidovič za dr. Korošca. In če se je kdaj v razgovoru o političnih dogodkih, ki so vezali Davidoviča in dr. Korošca, iz Davidoviča izlila kakšna živahnejša reakcija, je bilo to samo zaradi ne-izgrajenega obžalovanja, da se je tako zgodilo, da ni mogel ostali do konca pri skupnem političnem delu »s svojim starim Korom«, kakor je pokojni Davidovič, kadar je bil dobre volje, imenoval dr. Korošca v intimnem krogu,« J Osebne novice Belgrad. 16. dec m. Z redom sv. Save S. stopnje je odlikovan Rudolf Kavčič, direktor drž, železnic v Ljubljani Nočni sprevod v slikah Angleška vojska zavzela Sollam Kairo, 16 dec. t Reuter: Kratko uradno vojno poročilo, ki je nocoj prispelo v London, javlja, da so angleške čete danes, v ponedeljek, zavzele S o II u m in trdnjavo Capuz-z o. Za jetih je bilo tudi število italijanskih letal na tleh Podrobnosti še niso znane. London, 16 dec L Reuter: Par.ec italijanske trdnjave Capuzzo pomeni prvo zmago na italijanskem oremlju Danes zjutraj je bilo javljeno v London, da so se Grazianijeve čete v Sollumu, ki se nahaja na egiptovskih tleh prav blizu libijske meje. silno utrdile Angleški oddelki so mesto obkolili in vdrli čez li- bijsko mejo, istočasno pa so angleške zračne sile neprenehoma srdito napadale neprijatelj-ska oporišča, vključno Bfirdijo, ki je sedaj prvi cilj angleške armade. Amerika dovoli Angliji denarno pomoč VVashington, 17. cec. t. Associated Press: Anglija bo prejemala od Amerike denarno pomoč. Ta vest je bila danes potrjena od ameriških uradnih krogov. Zakaj je maršal Petain nenadno odslovil Lavala Vichy, 16 dec. t Hav»s Poglavar države maršal Pelain ie objavil z naslednjim dekretom spremembo v francoski vladi: Nova vlada Mi, poglavar francoske države, maršal Francije, oarejujeino na poolagi ustavnega zakona z dne b. septembra naslednjo sestavo francoske vlade: Državni tajniki so: Za pravosodje Aliber za predseoništ vo vlade Baudouin. za zunanja politiko Ltien ne Flandin za notranje zadeve Peyrou-ton, za finance Douthiller ta vojno armadni general Huntzinaer za vojno mor aarico admiral Darlan za kmetijstvo Ca. «iot, za industrijo in trgovino Belin, za letalstvo brigadm general letalstva Bergeret m prosveto Jacques Chevalier promet Berthelot; kolonija admiral Platon, javna preskrba H a s a . d. Člani ožjega ministrskega sveta, ki imaj«. pravico do ministrskega oaslova, so- Alibert Baudouin. Mandin Pevronton, Bouthiller general Huntzinger. admiral Darlan. Caziot in Belin Državni tajniki za letalstvo prosveto. kolo ni jo. promet, javna ore«krha so po činu podrejeni ministrom za mornarico pruvosodje. zu nanje zadeve. finance in poljedelstvo Za novo francosko vlado je značilno, da le :>odpre<1se«!ništvo vlade sploh odpravljeno in da ie *edaj vsa oblast tako rekoč osredotočena v nebi maršala Peto i na Iz vlade sta izginila r.va ministra, podevodeči podpredsednik vlade Pierre Laval ter prosvetni minister Rippert. Laval ima naslednika samo v zunanjem ministrstvu v osebi Ltieune F I n n d i n a, prosvetni minister pa v osebi dosedanjega državnega oodtajnika Chevaliera, ki je šele nedavno v francosko šolstvo uvedel radikalne obnove, namreč uvedbo verskega pouka v vse šole ter gojitev verskega življenja v šolah sploh Ugibanja o Lavalu: »Skrite simpatije z .nacionalnim komunizmom'...« Bern. Ib dec. t Associated Press: Iz Vi-chyja poročajo, da ra/logi za spremembo vla-le. predvsem za odgon iz vlade dosedanjega namestnika maršala Petama, še javnosti niso znani. Maršal Petain je v svoiem govoru v ra-liu navedel, da so razlogi izključno notranje-Militičnega značaja in da z zunanjo politiko niso v ničemer v zve/i, kar sicer daje že samo lejstvo. oa je Lavalovo mesto zav/el Flandin o mu oblasti zaplenile vse številne spise, ki *o se kopičili v njegovem stanovanju ter v njegovih uradih podprededništva vlaoe in zunanjega ministrstva. Nekateri ugibajo, da je bil Laval premalo vnet za sodelovanje z Nemčijo in da ie moral iti zaradi nemških nasvetov, naj ga odstranijo To gotovo ne drži. Drugi menijo, da je vodil Laval skrbno prikrito in zvito zunanjo politiko, češ da je hotel doseči zvezo med Francijo, Španijo in Italijo ter sooelovanje z osiščem skleniti več ali manj z italijanskim koncem, ne pa tudi z nemškim. Tudi ta razlaga ne zadovoljuje. Mnogo bolj verjetna je tretja, ki je docela notranjepolitične narave. Ne sme se namreč pozabiti, da je bil Lavni še pred 10 leti komunistični župan nekega pariškega predmestja. V javnem mnenju mu nikdo ni mogel verjeti,_ da bi se bil v 10 letih spremenil tako in toliko, da bi danes mojiel v Franciji voditi gibanje za obnovo v krščanskem duhu. V Laval« javnost ni imela zaupanja in je le težko prenašala, da je bil Laval, ki prav za prav ni nič manj soodgovoren zn polom Francije, kakor razni ljudski frontniki, od ustavnega zakona določen kot naslednik maršala Petaina v vladanju v krščanstvu prenovljene Francije. Javno mnenje je v tej osebnosti, ki se ni mogla uveljaviti in ni mogla privleči nase ljudsko zaupanje, videlo nekega skrivnostnega politika, ki po svetopisemskih besedah »v store mehove vliva novo vino«. Slišali so se celo očitki, da je on tisti, ki skrivaj daje potuho raznim komunističnim celicam, ki so se začele širiti po nezasedeni in zasedeni Franci Lavalu so očitali nadalje, da s podtalnimi spletkami ovira obnovo v duhu maršala Petaina. Zelo verjetno je, da so prišli na sled raznim neiskrenostim in da so ga z radikalno kretnjo postavili no cesto, preden ni postalo prepozno. Z njim vred je moral oditi tudi prosvetni minister Rinpert, kar dokazuje, da gre za notranje spletke. Rippert je bil najožji Lavalov somišljenik in ni z velikim navdušenjem pod- piral reform, ki jih je nou prosvetni minister, prej njegov držaji podtajnik, uveljavil na prosvetnem polju. Potemtakem bodo imeli prav tisti, ki trdijo, do spremembe v francoski vladi niso postale potrebne zaradi zunanjepolitičnih težav, marveč zaradi neke notranjepolitične zarote, ki ji je stal na Čelu sam Lavni in ki je imela nalogo strmoglaviti maršala Petaina in njegov program obnove Francije v smislu nekega nacionalnega komunizma, ki mu je bil osebno pri srcu. a mu je bil verjetno tudi nasvetovan od raznih ideologov nacionalnega socializma, s katerimi je Laval zadnje čase imel tako žive stike. Curih, 16. decembra, b. V Vichyju zanikajo novice, da bi bil Laval aretiran. Potrjujejo le, da je pod vojaškim nadzorstvom Vsekakor pa ie pričakovati, da bo v najkrajšem času aretiran. BCC poroča iz Berna, da pričakujejo v Vichyiu danes prihod nemškega diplomatskega predstavnika v Parizu, k: bo imel razgovore z maršalom Pe-tainom. Hrvatska delegacija pri pogreba V imenu hrvaških spoštovateljev, prijateljev in bivših sor.elavcev velikega pokojnika bo na pogreb dr. Antona Korošca prišla večja delegacija iz Zagreba in v kateri so: bivši minister in osebni prijatelj jwikojnega voditelja slovenskega naroda Stjepan Barič, dr. Avguštin Juretič, predsednik Zadružne zveze, dr. Vekoslav Gortan, pisatelj in urednik knjig Društva sv. Jeronima, dr. Josip Andrič, brata Djuro in Zlatko Knntarič, prof. Mate Ujevič, urednik »Hrvatske enciklopedije«, dr. Jos. Ma-rič. stolni dekan, Pavao Ksih, prebenr.'ar, dr. Maričič, Nikolaj Jagetič, Vladimir Siranič. Venca hrvatskih zadrugarjev Glavna zve/a Hrvatskih gospodarskih zadrug i/. Zagreba je položila vene ob mrtvaški oder velikega pokojnika z napisom: »Vodji za-drugarstva v Jugoslaviji«. — Zadružna zveza v Zagrebu je položila venec z napisom »Prvaku zadrugarstva v Jugoslaviji«. Ona venca nosita trakove v hrvatskih barvah. Uredništvo »Slovenca« je prejelo naslednje brzojavke: Split, 14. dec. Ob veliki izg-ubi, ki je zadela slovenski narod s smrtjo dr. Antona Korošca, sprejmite toplo sožalje. — Vinko Brajevič, urednik »Nove dobe« v Splitu. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga teta in svakinja, gospa Roza Medved vdova magistralnega uradnika Pogreb bo v sredo, dne 18. decembra 1940 oh 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1940. Žalujoči sorodniki Žalostni sprevod se je ustavil pred lepo razs vetljeno univerzo, kjer sta se v imenn naše najvišje kulturne ustanove poslovila od njen ega častnega doktorja g. prorektor dr. Kušej in akademik g. Mikelčič. Vsa Ljubljana je v gostem Spalirjn gledala tu robni in mogočni sprevod, ki se je v svitu bakelj vil čez Marijin trg proti stolnicL Krsta z zemskimi ostanki našega voditelja dr, Antona Korošca. Ko je sprevod prišel v stolnico, so položili krsto na že pripravljeni katafalk, ki je bil ves obdan z venci iu cvetjem. Do ennjstih zvečer je žarela v soju nešteih luči, medtem ko se je neprestano vsipala množica k zadnjemu slovesu.