342
Razdelba skupnih zemljišč.
in uredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije).
Deželni zbor kranjski se je že prej ko pred 20 leti pečal z vprašanjem, kako bi se skupni pašniki razdeljevali na primeren način kmetijstvu na korist. Ali načrt dotičnega deželnega zakona, katerega so takrat sklenili, ni bil potrjen. Še le v zasedanji deželnega zbora 1. 1886/87. se je ta stvar uredila na podlagi državnega zakona dne 7. junija 1883. 1. in dobil je nov načrt deželnega zakona tudi potrditev z Najvišjim odločilom z dne 26. oktobra 1887. 1.
Ta zakon, ki je proglašen v deželnem zakoniku L 1888., št. 2. pa se ne tiče samo razdelbe skupnih pašnikov, ampak zadeva, kakor tudi prej omenjeni državni zakon, razdelbo skupnih zemljišč o obče in uredbo skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije). Izvršilna ministerska naredba k temu zakonu je prišla na svitlo v deželnem zakoniku 30. avgusta ob jednem z razglasilom deželnega predsednika na Kranjskem, s katerim se je določil prvi september 1888. 1. kot dan, katerega zadobi deželni zakon 26. oktobra 1887. 1. svojo veljavnost.
Kot oblastva v stvareh „agrarskih operacij" poslujejo
1.  zapriseženi „c. kr. krajni komisarji za agrarske operacije" (do sedaj sta postavljena dva. jeden v Ljubljani, drugi v Radovljici);
2.   „c. kr. deželna komisija za agrarske operacije" v Ljubljani, kateri je načelnik deželni predsednik;
3.  c. kr. ministerska komisija v poljedeljskem mi-nister8tvu na Dunaji.
Po določilih deželnega zakona z dne 26. oktobra 1887. 1. in izvršilne naredbe smejo se razdeliti
1.   zemljišča, glede katerih ali
a)  med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki, kakor tudi m6d dvema ali več občinami obstajajo skupne pravice do njih posesti in uživanja, ah
b)  katera vsi ali samo nekateri občani, jeden ali več občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelskih združeb (vrst kmetov, posestnikov hiš s posebno ustanovno pravico, singularistov in dr. t.) skupno ali premenjevalno (drug za drugim) uživajo vsled tega, ker so sami osebno soudje, ali ker se kot soposestniki štejejo za soude, ali ker so so-upravičenci glede spolovinskih ali premenjevalnih zemljišč;
2.   zemljišča, katera se kot občinsko blago (ne občinsko premoženje) po določilih občinskega reda uživajo skupno;
3.  zemljišča, katera so se v zvrševanji cesarskega patenta  z  dne  5. julija   1853. 1. (drž. zak. št. 130) od-
stopila,   da   so   zdaj v posesti  kakšne  vasi,   občine ali skupnosti upravičencev.
Razdelba skupnih zemljišč je ali glavna razdelba ali nadrobna razdelba.
A.  Glavna   razdelba  skupnih zemljišč, to je njih razdelitev.
1.  med bivšimi gosposkami in jedni in občinami ali bivšimi podložniki na drugi  strani, ali
2.  med županijami ali občinskimi oddelki, ali
3.  med županijami ali občinskimi oddelki na jedni in med poljedelskimi družbami (med vrsto kmetov, posestnikov hiš s posebnimi ustanovnimi pravicami, sin-gularistov in dr. t.) na drugi strani — se mora zgoditi na prošnjo (provzročitev, provokacijo) te ali one zgoraj navedenih strank, med katerimi je zvršiti razdelitev.
Kadar izhaja provzročitev (prošnja) od nekdanjih podložnikov, od kakšnega občinskega oddelka ali kakšne poljedeljske družbe, treba je k temu najmanj polovice vseh do skupnega uživanja upravičenih nekdanjih podložnikov, oziroma članov občinskega oddelka ali poljedeljske družbe.
Prouzročitev, ki izhaja od kake županije se mora opirati na sklep občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor.
Prouzročitev v imeuu občine ali občinskega oddelka sme uradoma vložiti tudi deželni odbor sam.
B.  Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljna razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega deleža, ali skupnega zemljišča v obče:
1.  med nekdanjimi podložniki, ali
2.  med člani poljedeljske združbe (vrsto kmetov, posestnikov hiš i. dr. t.), ali
3.  med soupravičenci do spolovinskih in premen-jevalnih zemljišč se zvrši samo na prošnjo (prouzročitev), katera mora izhajati najmenj od polovice vseh upravičencev do skupnega uživanja.
Prouzročitev glavne razdelbe ne obsega v sebi prouzročitev nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se mora, ako se želi, da bi se zvršila stikoma z glavno razdelbo, izrekoma prouzročiti.
Jednojne ali singularne razdelbe, to je oddelila in izobčila jednega ali več soupravičencev tako, da ostali soupravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno prouzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim soupravi-čencem doseči tako poravnavo po določilih XVI. poglavja. II. dela občnega državljanskega zakonika.
Uredba skupnih pravic, katere se tičejo uživanja in oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, zvrši se tudi navadno same na prouzročitev, in le v nekaterih določenih slučajih po uradni poti.
Kadar hoče najmenj polovica vseh do skupnega uživanje upravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo, ali uredbo, tedaj je doriči o prošnjo vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri političnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani in v Radoljici tudi pri do-tičnem krajnem komisarji), pri kakem   advokatu ali pri
kakem  c. kr. notarji,  da jo takoj   pošlje  načelniku deželne komisije.
Prošnja mora obsezati:
1.    vsaj splošno oznamenilo dotičnega skupnega ozemlja,
2.  dozdevno število neposredno udeleženih,
3.  imena prosilcev.
Deželna komisija skrbi za to, da se prošnja po političnem okrajnem oblastvn, po krajnem komisarji ali po posebnem odposlanci v toliko dopolni in pojasni, v kolikor je potrobuo, da jo more potem pretresovati sama.
Da pa more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delovanje kmalu začeti in brez zamude nadaljevati, zelo bi bilo želeti, da vlože vse stranke, katerim je za razdelbo ali uredbo skupnih zemljišč kaj mar, kakor hitro mogoče dotične svoje prošnje.
Kako je prošnje narediti in kje jih vložiti, je zgoraj povedano.
-    343