Stev. 188. Posamezna številka stane l Din. T uomjdi. » sredo ine 22. avtjnsia 1923. Leto Ll, Naročnina za državo SHS t do preklic«) t) po pošti meaotoo Dla 14 b; dostavljanj na dom meaočnj......„ IS za inozemstvo i mesočao ....... Dla 23 es Sobotna Izdaja: ~ f Jngoalavljt ..... Din 20 f inoiomatm ..... M U as Cani iMiritnnt« Eaostolpaa peti t na vrat« niail oglasi p« Dla. 1*60 Ia Din t'—, veliki oglaai nad 45 aui vlila« po Dl>. 2 30, postna «4. p« Dim. 4'—. Pri večjem naročila p op na t. Izhaja vsak dan irmmit ponedeljka ln dneva po pravniku ob 5. url zjutraj. BV Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 8/m. Roaoplal a« ne vračajo; netrankirana pisma se m sprejemajo. Uredn. telet štr. BO, upravo, štv. 328. r olitičen list za slovenski narod ■ Oprava je t Kopitarjevi al. S. — Radu pottaa kra. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 ia oglaaa, lagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dana). 24.797, Napreflne sile. V novejšem času opazujemo neko Sadno gibanje naprednih sil. Pred nekaj meseci je izdal dr. Kukovec oklic na njihovo koncentracijo. »Pridite vi vsi,« tako je vabil z mamljivimi besedami, >vi vsi, kar vas je starih in mladih, konservativnih in socialistično navdahnjenih, gosposkih in kmečkih — pridite, in združimo se vsi v eno samo bojno vrsto, da z idruženimi močmi napademo in ugonobimo klerikalnega zmajal« In res, temu oklicu so se odzvali vsi. (Stara napredna garda je odkorakala v Knafljevo ulico pod okrilje »Slov. Naroda«, mladi so jo zavili v »Jutrovo« taborišče, narodni socialisti tabore kar na prostem, odkar so jim vzeli varno zavetje mogočni bančni gospodje, samostojneži pa so ostali ivesti zeleni Pucljevi zastavi. Napredne Bile so bile koncentrirane vsaka zase. Razmik naprednih sil in razdalja med njimi se je večala zlasti po volitvah od dne do dne, ker so drug drugega doižili zaradi volivnih uspehov. Stvar je prišla tako daleč, da danes predstavlja že skoro vsak naprednjaški volivec svojo lastno stranko. Ostalo je le še eno, kar jih druži »idejno« — sit venia verbo — in to je sovraštvo do SLS in bleda zavist na SLS in njene volivne uspehe. Višje se slovensko naprednjaštvo v svoji brezmejni idejni suši nikdar ni moglo povzpeti in se še danes ne more. V najnovejšem času pa se je med to od vseh dobrih bogov zapuščeno četo za-ISelo neko novo gibanje. Skupina okoli »Slovenskega Naroda« ei je izbrala novo pot in koraka trumoma v radikale. Iz stare tradicije naglaša sicer še svojo »naprednost«, toda to je le še, kakor rečeno, stara navada. Cilji so drugi. Glavni cilj je seveda vlada in vladna moč. Čudna pa je pot, ki so ji jo izbrali stari naprednjaki v dosego svojega cilja. Oni vedo, da jih ljudstvo ne mara več. Oni vedo, da s pomočjo ljudskega zaupanja nikdar več ne morejo splavati na površje. Zato so si izbrali poti naravnost ogabnega hlapčevanja in prilizovanja vsaki vladi, češ, da je naša narodna dolžnost vlado (vsako vlado!) podpirati, ker tako zahteva državni interes. Če bi ti ljudje bili vsaj odkritosrčni in javno povedali, da hočejo služiti vsaki vladi ne v državnem interesu, ampak samo zato, da bi se jih vendarle ena ali druga vlada usmilila in jim vrgla danes ali jutri kakšno politično skorjo, bi bilo to mnogo lepše od njih in simpatičnejše, ker bi ljudje dejali: So pač reveži in za reveža ni sramotno, če prosi. Oni pa tega ne povedo, ampak se delajo še močne in zdrave in čvrste, in lako doživljajo isto usodo, ki jo doživlja vsak delazmožen prosjaški sitnež: Delat pojdi, ne pa da prosiš! Da, delat med ljudi in pridobivat si njihovo zaupanje namesto moledovanja za vladno milost. Med slovenskim ljudstvom delamržna nadlega nikdar ni nič veljala in na ravno to veljavo so se obsodili sami nekdaj tako oblastni in mogočni stari naprednjaki. Klečeplazenje »Slov. Naroda« pred radikali že ni več lepo. Čisto drugačen preokret pa preživlja Živahna napredna mladina pod Žerjavovim vodstvom. Mladinsko-demokratskega »Jutra« nekaj dni že kar ni več spoznati in čudom se vprašujemo: Ali je to res še »Jutro«, tisto za centralizem tako navdušeno in nadvse bojevito »Jutro«, ki ni odnehalo od svojega centralističnega ak-»ijoma nikdar niti za las — ali pa je to nekaj popolnoma novega? Z isto vnemo, s katero se je nekdaj potegovalo za »jugo-slavenstvo«, se bori sedaj kar naenkrat za Slovenstvo, piše o uradnikih, ki se »pod-plačujejo«, in očita »Slov. Narodu«, ki je »plaval v radikalski veletok, izdajstvo nad Slovenstvom! To je naravnost neverjeten pojav. In včeraj očita »klerikalcem« »prodajo avtonomije«! To očita tisto »Jutro«, ki bi moralo po njegovem dovčerajšnjem držanju biti nebeško veselo, če bi SLS zahtevo po avtonomiji Slovenije res prodala, da bi bila cela Slovenija združena v enem samem edinozve-ličavnem .centralističnem taboru! > Če sploh še veljajo v slovenski .politiki kakšni logični zakoni, ne moremo sklepati iz »Jutrove« pisave nič druzega, kakor da postajajo »Jutrovi« centralisti polagoma avtonomisti, ki so po dolgih blodnjah zopet našli pot domov, od belgrajskih pečenk do domačega fižola. Ali so Jo ubrali domov le iz srčne želje po zopetni pridobitvi kakšne politične moči ali pa Iz resničnega spoznanja svoje zmote in temu spoznanju sledečega kesanja, tega ne ve- Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. K u 1 o v e c posredoval v ministrstvu za šume in rude radi rudarske stavke v Sloveniji. Stavka še vedno traja, ker Trboveljska premogokopna družba nikakor noče iti na roko zahtevam rudarjev in se sploh noče z niimi pogajati. Vlada ni proti družbi napravila nobenega koraka, zato je vložil dr. Kulovec najostrejši protest in zahteval naj vlada takoj skliče pogajanja med delegati rudarjev in Trboveljsko premogokopne družbo. Na to intervencijo je ministrstvo za šume in rude brzojavno naročilo gozdarski direkciji v Ljubljani, naj nemudoma ukrene vee potrebno, da se takoj prično pogajanja in tako stavka čimprej konča. Kočevje, 21. avg. (Izv.) Nikjer drugod ne vlada tolik teror ko ravno v Kočevju. To se je zopet pokazalo včeraj popoldne, ko je orožništvo prišlo razganjat množice štrajkujočih rudarjev v Šalski vasi, ki so se sešle, da se razgovore s poslancem Kremžarjem. Ko je došel poslanec v spremstvu komisarja, so se orožniki odstranili. Nato je poslanec nagovoril množico, ji naznanil, da je vlada vse sestanke prepovedala, kar pomeni, da sopomaga zlomiti štrajk. Nato je delavstvu pojasnil v krat- Občinske molitve y DEMOKRATI POBITI. — NOVA Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Glasom poročil iz notranjega ministrstva so pri občinskih volitvah v Srbiji in Orni gori dobili radikali 1152 občin, demokrati 431, zemljoradniki 73, meščanska lista 13, srbska stranka 1, komunisti 1, skupna demokratsko-zemljoradni-ška lista 2, liberalci 2, džemijet 14, ne-vtralci 46, republikanci 9, skupna radi-kalno-demokratska lista 5. Volilo še ni 70 občin. Rezultatov še ni iz 29 okrožij, ki imajo 423 občin. Belgrad, 21. avg. (Izv.) Izidi občinskih volitev v Srbiji in Črni gori še niso defi-nitivno znani. Izid ni nikogar iznenadil, Zamenjava denarja v III. coni. Belgrad, 21. avg. (Izv.) Z ozirom na jutrišnjo sejo finančno-ekonomskega odbora ministrov se je zvedelo, da namerava vlada izvesti zamenjavo denarja v tretji coni po sledeči relaciji: Do 10.000 K v razmerju 1:4, do 25.000 K v razmerju 1:6, do 100.000 K v razmerju 1:8, do 200.000 K v razmerju 1:10, do 500.000 K v razmerju 1:16. Za zamenjavo denarja se bo porabilo 20 miljonov dinarjev. DR. SMODLAKA - POSLANIK V VATIKANU. Belgrad, 21. avg. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se dr. Josip Smo-dlaka Imenuje za poslanika v Vatikanu. To imenovanje je precej iznenadilo tukajšnje kroge z ozirom na dosedanje politično delovanje dr. Smodlake. EKONOMSKO FINANČNI ODBOR MINISTROV. Bcigraa, 21. avgusta, (Izv.) Jutri dopoldne bo imel ekonomsko-finančni odbor ministrov sejo. na kateri bodo razpravljali o carinski tarifi, o vprašanju bivše črnogorske tobačne režiie. o mo. Nam zadostuje ugotovitev, da se vračajo. In kakor vlada nad spokorjencem večje veselje kakor nad pravičnim, tako se tudi mi veselimo tega preokreta s splošno - slovenskega stališča in ga pozdravljamo. S tem pa še ni rečeno, da bo dr. Žerjav postal mož, ki mu bo izročena izvršitev zahteve po avtonomiji Slovenije. Cekin v dr. Zerjavovi roki je preveč znan. kih besedah položaj, nakar so se ljudje mirno razšli s sklepom: Ne zmore nas lakota, še manj pa lakomnost enih in straho-vanje drugih. Mi držimo do konca! Trbovlje, 21. avg. (Izv.) Danes ob 6. popoldne se je na povabilo posl. Kremžar-ja sestala v Društvenem domu množica od 3000 rudarjev, ki so napeto poslušali poročilo posl. Kremžarja o položaju. Poslanec je govoril mirno in resno. Soglasno je tišoč-glava mno^ca izjavila, da hoče vztrajati in da se štrajk za nobeno ceno ne bo končal drugače ko s pogajanji. Družba tu vabi delavce na vse načine na delo, misleč, da bo zlomila stavko v tem največjem rudarskem kraju in s tem povsod. Shod pa je dokazal, da je delavstvo pripravljeno na sporazum, da pa se ne bo dalo zlomiti. Zanimivo je, da so znani radikali, bivši komunisti začeli dvigati glave, misleč, da bo sedaj prišel čas žetve za njihovo srbsko radikalijo. Delavci pa so pokazali, da ne gredo več na lim ljudem, ki tako menjajo barvo. Delavstvo je odločno bolj ko kedaj poprej. Zaveda se pa dobro, da bi bil sporazum že davno dosežen, ko bi ne bilo tistih par stavkokazov, na katere družba obeša svoj up. Hrvatje, ki so došli, izjavljajo, da niso vedeli, če je stavka, in popuščajo delo. Po svojem poročilu je poslanec zaključil shod v redu in popolnem enodušnem soglasju. Srbiji in orni gori. UPRAVA BELGRAJSKE OBČINE. ker je mentaliteta naroda taka, da zmaga, kdor je na vladi. Demokrati so poraženi. Njihov glavni odbor je imel danes sejo, na kateri je pretresal volivna poročila in sklenil, da se vloži protest proti volitvam v Belgradu radi nepravilnosti. Demokrati se pritožujejo radi terorja. Predsednik demokratske stranke g. Ljuba Davidovič je danes odpotoval v Kosovsko Mitrovico, da se na licu mesta prepriča, kdo je povzročil krvave spopade. Belgrad, 21. avg. (Izv.) Jutri ob 10. dopoldne bo slovesna seja občinskega sveta, na kateri bo nova uprava prevzela svoje dolžnosti. konvenciji s češkoslovaško glede piva in vina, o zamenjavanju denarja v tretji coni in o vojnem plenu v Macedoniji. PREMESTITEV VELIKIH ŽUPANOV. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz o premestitvi velikih županov v Vojvodini in Srbiji. STOJADINOVIČ PROUČUJE PRORAČUN. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Finančni minister dr. Stojadinovič je začel proučevati proračune posameznih ministrstev. Doslej so pregledani proračuni vojnega, prosvetnega in prometnega ministrstva. , MUSLIMANSKI POSLANCI V ZAGREBU. Zagreb, 21. avg. (Izv.) Te dni je prišlo v Zagreb več poslancev Jugoslov. muslimanske organizacije, ki so se razgovarjali z vodilnimi krogi HRSS. PRIBIČEVIČ V ZAGREBU. Zagreb, 21. avg. (Izv.) Včeraj se je pripeljal v Zagreb Svetozar Pribičevič in imel konferenco demokratske stranke. — Konferenca je bila zelo slabo obiskana. Pribičevič se je odpeljal na Sušak, Našemu dijaštvu! V soboto, dne 25. avgusta je naš veliki dan. Kot pionirji katoliškega pokreta otvorimo s svojimi zborovanji V. katoliški shod v Ljubljani. Ta velika misija zahteva od nas, da se udeležimo shoda v čim največjem številu. Prihitite in pokažite svetu, da je naša armada močna in zavedna. Vi petek, dne 24. avgusta priredimo na kolod-*) voru slovesen sprejem, nakar se razvrsti^ mo v povorko z godbo na čelu po ljubljanskih ulicah. V soboto otvorimo svoj dan ob 7. zjutraj s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom v stolnici. Ob 9. dopoldne pričetefc zborovanj, akademikov in bogoslovcev v Akademskem domu, dijakov v Ljudskem domu ter dijakinj v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Popoldne ob pol treh glavno manifestacijsko zborovanje v dvorani Mestnega doma s sledečim sporedom: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Versko-n ravni referat. — TovariS Strupi, theol. 3. Narodnostni referat. — Tov. Tratnik, iur. 4. Zgodovina našega pokreta. — Tov. Bednafik, fil. 5. Organizatorni referat. — Tov. Va-tovec, fil. 6. Slučajnosti. Ob 20. uri priredimo pozdravni večer udeležencem katoliškega shoda v velilo dvorani hotela »UnioiK. V nedeljo, dne 26. avgusta se udeležimo vsi korporativno manifestacijskega sprevoda. Zbiramo se točno ob šestih zjutraj in sicer: akademiki in bogoslovci v Šubičevi ulici med poslopjem deželnega muzeja in policijskega ravnateljstva, dijaki v Šubičevi ulici pred poslopjem policij-, skega ravnateljstva, dijakinje pa na Blei-vveisovi cesti ob ograji deželnega muzeja. Tovariši in tovarisice! Pridite vsi brez izjeme! Bog živi! Dijaški pripravljalni odbor. Generalni štrajk rudarjev na češkoslovaškem. Prag;), 21. avg. (Izv.) Generalni svet rudarjev je proglasil splošni štrajk rudarjev na Češkoslovaškem. Umestne odredbe proti podraževaleem živil. Budimpešta, 21. avg. (Izv.) JustičnI minister je odredil, da proti obsodbam zoper podraževalce živil ni nobenega prizi-va in se kazni morajo takoj nastopiti. Cen® živilom se uradno naznanijo vSak dan časopisom. FRANCOSKI ODGOVOR ANGLIJI IZROČEN. London, 21. avg. (Izv.) Francosko no« to so danes izročili angleški vladi. Nota obsega 19 strani besedila. Francoska vlada bo izdala tudi novo oranžno knjigo, ki bo obsegala vse najnovejše diplomatske dokumente. Oranžna knjiga izide jutri. RAZMERE V NEMČIJI. Koln, 21. avg. (Tzv.) »K61nische Volka-zeitung« poroča, da so komunisti v Huckin-genu napadli tvornioo za izdelavo Mannes-mannovih cevi, pregnali uradnike in pred stanovanjem ravnatelja postavili vislice. Varnostni organi niso mogli nič opraviti proti komunistom, vpostave stare policijei pa francoska oblast ne dovoli. Berlin, 21. avg. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet sklenil celo vrsto na-redb za obnovo nemških financ. Te odredbe bodo stopile kot zasilne odredbe v najkrajšem času v veljava SESTANEK DR. BENEŠA Z MUSOLLINIJEM. Praga, 21. avg. (Izv.) »Tribuna« poroča, da odpotuje dr. tfeneš 24. septembra v Rim, kjer se 28. septembra sestane Mussolinijem. Program sestanka sicer še ni določen, verjetno pa je, da bo tdavni nred-met mažarsko vprašanja. Roflarska stavka v Slovenji. INTERVENCIJA POSLANCA DR. KULOVCA. — PRED NOVIMI POGAJANJI. — GESLO RUDARJEV: »ZLOMITI SE NE DAMOl SPORAZUM HOČEMO!« Fr. Zor man: i. Ministrstvo prosvete je pred zaključkom zadnjega zasedanja narodne skupščine predložilo v razpravo načrt zakona o srednjih, šolah v naši državi. Z njim so je naše časopisje že bavilo o priliki, ko je ministrstvo prosvete razposlalo prvo izdajo tega načrta srednješolskim učiteljskim rborom širom države, da se o njem posvetujejo in mu stavijo svoja mnenja na razpolago. Kolikor nam je znano, so srednješolski učiteljski zbori in profesorski zbori vseučilišč storili v tem oziru svojo dolžnost, označili točke, ki so bile potrebne temeljite preosnove, in obsodili ta prvi načrt srednješolskega zakona kot nesprejemljiv. Žal da ministrstvo prosvete ni vpošte-valo danih nasvetov in tako leži pred nami druga izdaja načrta v vseh bistvenih točkah v nepopravljenem besedilu. Ko Btno lansko leto prečitali oni prvi poizkus srednješolskega zakona, po katerem naj bi se preustrojile vse srednje šole v naši državi, ni se nam zdelo vredno spregovoriti o njem, ker smo bili prepričani, da ga ni parlamenta na svetu, ki bi ga sprejel za podlago resne debate. A danes, ko vidimo, da ima naša vlada resno voljo, da se ta načrt neglede na utemeljene pomisleke poklicanih faktorjev sprejme v narodni skupščini, hočemo v zadnjem trenutku povzdigniti svoj glas, da preprečimo pretečo nevarnost, ki bi zadala zdravemu razvoju srednjih šol v naši državi smrten udarec, če bi sprejela narodna skupščina načrt zakona o srednjih šolah v obliki, kakor ga je izdelal »Glavni Prosvetni Savet«, ona korporacija, ki naj bi bila ministru prosvete opora v vseh količkaj pomembnih šolskih vprašanjih, od katere ne bi pričakovali take duševne revščine, kakor priča o njej ta popravlje-n i načrt srednješolskega zakona. Z vso odločnostjo moramo vprašati, kdo so oni možje, ki so ga skovali, ki imajo drzno čelo stopiti s takim skrpucalom pred javnost, ki — kakor se vidi iz tega njihovega dela — niti pojmiti ne morejo, kolike važnosti je dobro in trajno urejena srednja šola. [n hiteli so gospodje s svojim delom, kakor da bi hoteli odnesti lavorjev venec v svetovni tekmi, kdo postavi prvi zakonski načrt o srednjih šolah, ne meneč se za to, ali bo njih delo dobro ali slabo. Ko so iz-gotovili svoj prvi poizkus, tedaj nam je vladno časopisje postreglo poleg donebes-ne slave in hvale o tem nestvoru tudi z novico, da je francoski naučni minister gospodu ministru prosvete Sv. Pribičeviču čestital na tem modrem načrtu. Takrat smo se prav od srca smejali hudomušnosti francoskega ministra. II. Predlagani načrt obsega 154 točk in vsebuje tri glavne dele: a) Organizacijski načrt srednjih šol, b) službeno pragmatiko srednješolskega učiteljstva in c) prehodne odredbe. Že sedaj pa pripomnimo, da bi bilo marsikatero določilo iz prvega dela bolje uvrščeno v drugem delu in obratno. — Največje važnosti seveda je prvi del, ki govori o ustroju naše bodoče srednje šole. Po njegovih določilih naj bi imeli vsi srednješolci prvih štirih razredov, ki tvorijo nižji tečaj, isto naobrazbo, v 5. šolskem letu pa naj bi se pri vstopu v višji tečaj, t. j. 4. -8. šolsko leto, odločili za realnogimna- zijski, realni ali gimnazijski odsek. V mestih, v katerih bi bilo več srednjih Sol, bi bile dovoljene tudi >čiste klasične gimnazije«. Gospodje, ki so sestavljali ta načrt, so imeli pred očmi deloma srbski srednješolski zakon iz leta 1912., deloma francoski srednješolski zakon iz leta 1902., prav nič pa se niso spomnili dejstva, da živimo danes v letu 1923. v državi j Srbov i Hrvatov i Slovencev, ter da bi se morali ozirati na visoko organizirane srednje šole v Hrvatski in v Sloveniji, ki so bile v vsakem oziru na najboljšem glasu. Pogledati pa bi morali tudi preko mej naše države in videli bi, s koliko previdnostjo in opreznostjo obravnavajo drugo države reformo srednjih šol. Čehi, ki so prevzeli po prevratu vse tipe srednjih šol bivše Avstrije, so izvedli potrebno nacionalizacijo in do današnjega dne niso izvršili nobene bistvene izpremembe na tem polju. Proti nameravani preustrojitvi srednjih šol, — bili so namreč toliko dosledni po svojem resnično demokratičnem naziranju, da so izročili svoj načrt javnosti, da sc o njem v vsem časopisju in mnogih korporacijah debatira, — se jc započel odpor, ki bode povzročil, da se bode izvršila reforma srednjih šol v mejah zmernosti in obzirnosti. Francozi, ki s svojim preradfkalnim srednješolskim zakonom iz leta 1902. niso dosegli zažoljenih uspehov, krenili so zopet precej na konservativno pot. V Nemčiji, ki je na šolskem polju prednjačila pred vsemi državam? v Evropi, niso do današnjega dne prišli v tem vprašanju do končnega zaključka, dasi sc šolsko vprašanje v celoti pretresa z vso resnostjo in večkrat srdito bojevitostjo. Počim se pa povsodi, kjer se razpravlja srednješolsko vprašanje, govori o učnem načrtu posameznih šolskih tipov, ni v našem zakonskem načrtu o tem nikakih določil. Po čl. 21. pa se bode uredilo s kraljevim ukazom >koji če se predmete učiti u kojoj vrsti srednjih škola (primerjaj tudi čl. 135.) ali po čl. 22. >propisuje ministar prosvete po zaslišanju Glavnog Prosvetnog Saveta nastavne planove i programe državnih srednjih škola«. Če pomislimo, da v naši državi še dolgo ne moremo računati na stalnost v vodstvu naučnega ministrstva, potem jo opravičena bojazen, da bode lahko vsak prosvetni minister popravljal in preosnavljal srednje šole po svojem okusu in — političnem prepričanju, kar bi povzročalo nezmerno škodo. Mesto da so se sprejela v zakonski načrt prav nepotrebna in do smešnosti brezpomembna določila, kakor n. pr. v 61. 19., da mora imeti vsaka šola svoj pečat (državna z državnim grbom, — kakor da bi bilo kaj drugega mogoče) in administrativne knjige..ali v § 36., ki govori o vpisu učencev in daje ministru strašno moč in pravico, da »propisuje obrazac prijavnice«, naj bi bili gospodje glavnega prosvetnega saveta zamislili učni načrt onih tipov srednjih šol, ki so nekako megleno omejeni v čl. 2. A seveda, to je težka stvar, s katero se gospodje niso hoteli pečati in so jo rajše prepustili ministru prosvete. Takih neprilik so se gospodje večkrat izognili. Pri površnem štetju ne čitamo v načrtu nič manj kakor 35krat, da bode o tem in onem podal propise minister prosvete in pri tem niso izvzeti slučaji, ki bi morali biti določeni z zakonom. Vendar je samo ob sebi umevno, da bode izšla po sprejetju zakona v okviru sprejetega zakona izvršilna naredba s potrebnimi navodili, kako je izvrševati zakon. Tam je mesto za slična, vendar pomembnejša določila. Zakon pa mora biti popoln, v njem ne sme biti govora »o nejasnih in neprevidenih slučajih« (§ 143.) in ne sme biti prav nobenega dvoma, kaj je v njem bistveno zamišljenega. _(Konec sledi.) DR. WIRTH V MOSKVI. Moskva, 21. avg. (Izv.) Bivši kancler dr. Wirth je prišel v Moskvo. STAVKE V ATENAH. Atene, 21. avg. (Izv.) Tukaj je izbruhnil velik štrajk. shajkajo vsi delavci na kopnem in pristaniški delavci. Iz * »Obstoj autante visi na niti!« V soboto je imel znani prvak angleških konservativcev Chamberlain govor, s katerim se obširno bavi skoro vse angleško časopisje. »Daily Mail« vidi v Chamberlainu vsled tega govora že bodočega angleškega ministrskega predsednika. V svojem govoru o sedanjem političnem položaju je Chamberlain izjavil, da smatra pohod Francozov v Porurje za usodno napako, na drugi strani pa je naglašal potrebo stroge finančne kontrole nad Nemčijo. Nemcem je treba naložiti tak način plačevanja odškodnine, da bo rastlo blagostanje Nemcev, da bodo mogli vedno več plačevati. Jako ostro je govoril o medsebojnem razmerju antant-nih držav: >Mir v Evropi je odvisen od soglasja med Anglijo ln Francijo. Kakor smo mnenja, da je držanje Francije v mnogih ozirih nepravično in brezobzirno, ravno tako tudi ne moremo trditi, da je Anglija vedno ravnala pravilno. Note, ki se zadnje dni izmenjavajo med Anglijo in Francijo, so pokazale popolno nasprotstvo med obema državama. Vlada se ni pokazala za sposobno, da katastrofo prepreči. Vlada je držala svoje roke navzkriž že takrat, ko je bilo še mogoče Francijo spraviti na drugo pot. Tudi sedaj prihaja vlada prepozno. Obstoj antante visi na jako tanki nitki. Najmanjša neprevidnost uniči lahko vse plodove težkega dela zadnjih 12 let.« * FoskuSen atentat na novega nemškega kanclerja. Na teraso, s katere se da priti naravnost v stanovanje dr. Stresemanna, sta se priplazila pred dvema dnevoma dva sumljiva neznanca. Ko jih je hotela policija ustaviti, sta zbežala. Policija je mnenja, da sta neznanca skoro gotovo poskušala izvršiti nad kanclerjem atentat. •f Shod SLS v Naklem dne 19. avgusta se je izvršil zelo zadovoljivo. V polni društveni dvorani je poslanec K r e m ž a r poljudno in temeljito razpravljal o delovanju in taktiki naše stranke, ki se v Belgradu na življenje in smrt bori proti nakanam centralizma. Vsi številni navzoči volivci SLS so izrekli Jugoslovanskemu klubu popolno zaupnico in ga pozvali, naj v težavni borbi neustrašeno vztraja. Tov. France žužek je krepko zavrnil variha samostojne skrinjice, ki se je potegnil za Puc-lja. Tako poučeni in tako zadovoljni nismo odšli še od nobenega shoda. -j- Pašič in Ninčič v Parizu. Ministrski predsednik Pašič in minister vnanjih zadev dr. Ninčič sta se odpeljala iz Evian-les-bainsa v Pariz, kjer bosta intervenirala pri reparacij ski komisiji zaradi ustavitve reparacijskih dobav iz Nemčije za našo državo. Obenem se bosta poskusila tudi poučiti, kakšno stališče zavzema francoska vlada glede reškega vprašanja. Orlovski vestnik. Orli in Orlice kamniškega okrolfa! Goto vo je, da bo imel kamniški vlak v nedeljo iju traj eno uro zamude na vožnji do Ljubljane Orlovska kolona pa se že ob sedmi url zača, premikati v sprevodu. Zato skrbite Hsti, k pridete šele v nedeljo zjutraj (netelovadci) da se preje že pravočasno pripeljete z vozovi in ste ob šestih že na Bleiweisovl cesti, o? (Orlice) na Medjatovem dvorišču. VSEM ODSEKOM TN KR02K0M1 Listke za prehrano ne razpošiljamo vež ker bi jih oddaljeni odseki in krožki pre kasno dobili. Vsi tisti, ki jih niso prejeli ji) bodo dobili v soboto v pisarni O. P. ali pa m zbirališču na Stadionu pred skušnjo. Vstopnice za orlovsko akademijo dobe n odseki in krožki, ki so jih pravočasno narofil z listki za prehrano, ker jih nismo mogli raz poslati in bi se jih tudi lahko kaj izgubilo. Prenočišča. Orli-telovadci bodo pranoče vali na I. državni gimnaziji (za Narodnim do mom) in v šoli na Vrtači (Erjavčeva cesta Orlice pa na učiteljišču (Resljeva eesta). Kei je prostor tesen, se morajo vsi natančno dt žati števila, ki je določeno za vsako sobo. -Za prenočišče bo pobiral šolski sluga po Dij 2.50 od člana, oziroma od članice. Istotal« bo šolski sluga odkazoval prostore. Sprevod. Orli se zberejo točno ob 6. ni| zjutraj na Bleivveisovi cesti, počenši od Nt rodnega doma do železniškega prelaza na Dij najski cesti, in sicer po okrožjih, kakor so nt vodena v Mladosti št. 8- oziroma v Orlovska vaditelju 3—4. — Orlice se zberejo ob 6. m na Medjatovem dvorišču (Dunajska cesta) po srenjah, kakor je javljeno v Orlovskem vadi. telju 8—4, str. 23. Iz Medjatovega dvorišča korakajo v Knafljevo ulico, kjer čakajo -na sprevod. — Orli, ki nimajo krojev, naj se znaki zberejo ob prelazu na Dunajski cedi (tik za Orli v krojih, kjer naj se postavijo šesterostope. P o 1 k r o j i niso dovoljeni Kdor torej nima popolnega kroja, naj pridi civilno z znakom. Kdor nima znaka, naj i ga izposodi od Orla v kroju, ki ga ne rabi. Telovadni nastop na Stadionu bo dovrSei tn brezhiben le, ako se vsi telovadci in teh vadkinje udeleže skušnje. Torej brezpogojni v soboto vsaj ob pol 2. uri popoldne na Sta. dlonu. Prehrana za tiste, ki so se priglasili, m bo vrSila na dvorišču Gospodarske zveze Tamkaj se bo tudi točilo pivo in brezalkoholne pijače za vse člane in članice, ker bo po gostilnah težko hitro dobiti. Večerja jo zve-čer po skušnji, zajutrek zjutraj ob 5. uri, kosilo po končani slavnosti na Kongresnem Irgii Vso korespondenco, ki se ne tiče priprav za katoliški shod smo morali odložiti, na pri hodnji teden, ker pisarna sicer ne zmori ogromno naraslega dela. Bog živi! — O. P. Učiteljski vernik" Odborova seja (navadna) bode v četrtek popoldne ob 5. uri v tajništvu. Vsi ljubljanski in bližnji odborniki nujno vabljeni. Širša odborova seja pa bo v petek popoldne ob 3. d istotam. V petek pa naj pridejo tudi vsi predsedniki podružnic. V soboto se bomo udeležili vsi najprej sv, maše, ki bo za nas ob 8. ori pri frančiškanih, ob 10. uri pa bomo šli vsi skupaj na zborovanje v Mestni dom; v nedeljo pa zopet vsi v sprevod.. V ponedeljek pa se dopoldne lahko oni, ki jih zanima izvem šolsko prosvetno delo, lahko udeleža tozadevnih zborovanj in posvetovanj v Ljudskem domu, drugi pa posvetovanj in predavanj t Unionu. Popoldne pa bomo imeli izredni občni zbor v dvorani Uniona, in to že ob pol dveh. Izrednega občnega zbora se bomo udeležili zopet vsi. — š. M Edgar Allan Poe? Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma, (Dalje.) Razgled ni bil daleč od vrha najvišje gore v stealitovem pogorju. Približno 50 korakov ra levi se je vila soteska, ki jo je naš oddelek 32 mož brezskrbno prestopil. Več kot 100 vatlov soteske je pokrivala kaotična razvalina zemlje in kamenja, v teži več kot 1,000.000 ton, ki se je vdrla na umeten način. Sredstva, ki so jih za raz-rušenje rabili, so bila ravno tako preprosta kot lahko razvidna, kajti videla sva še sledove morilnega dela. Na mestih ob vzhodnem soteskinem robu (zdaj sva bila ob zapadnem robu) sva ugledala leseno kole zabite v tla. Tam se kamenje ni uda-lo. Vzdolž ob steni pa, kjer je masa zdrsnila, so kazale vdrtine (slične tistim, ki jih vidiš, kadar raznesejo skalo), da so taki koli kot sva jih tam ugledala bili nasajeni v presledku enega vatla in približno deset Čevljev od soteskinega roba na prostem skoro 30 čevljev. Močne vrvi iz trtja so še visele na ohranjenih kolih in jasno je bilo, da so bili vsi opremljeni s takimi vrvmi. Omenil sem že, v kako čudnih plasteh je bilo gorovje naloženo. Popis ozke in globoke špranje, skoz katero sva utekla strahotam živega pokopa, je gotovo jasneje predstavila te sklade. Vsak potres je moral razdeliti tla v navpične, med sabo vzporedne nlasti in ni bilo treba posebne umetnosti, da si povzročil tak učinek. Brez dvoma so divjaki dosegli izdajalsko namero s tem, da so deloma razcepili prst z dolgo vrsto kolov, skoro gotovo eden alt dva čevlja globoko, ter potem z vso silo vlekli vrvi. Tako so upostavili grozen vzvod, ki je zamogel na dano znamenje prevaliti celo pobočje na dno soteske. — Usoda ubogih tovarišev je bil popolen pogin. Midva sva edina utekla navalu premo-gočnega uničenja. Ostala sva edina belo-kožca na otoku. Dvaindvajseto poglavje. Najin poloiaj je bil komaj manj grozoten kot v trenotku, ko sva se smatrala za vedno pokopana. Ni naju čakalo drugega kot smrt iz rok divjakov ali pa objoka-vanja vredno življenje v ujetništvu. Gotovo sva se lahko skrivala nekaj časa v varstvu gora ali pa, kot zadnje zatočišče, v ravno zapuščeni špranji. Vendar pa bi med dolgo polarno zimo podlegla mrazu in lakoti, ali pa bi poizkusi, najti kaj hrane, slednjič razodeli skrivališče. Okolica je mrgolela črncev, ki so prišli v tolpah na splavih z otokov na jugu, vsekakor v namen, da se udeleže napada na >Jane« in sledečega ropanja. Ladja je mirno stala v zalivu. Očividno tovariši na krovu niti najmanj niso slutili nevarnost, ki jim je grozila. Kako sva hrepenela, da bi bila pri njih, jim pripomogla k begu ali pa pri hranitvi umrla z njimi vred I Kako jih posvariti, ne da bi se izpostavila takojšnjemu nosrinu. Dri čemer fe bilo ie dvomljivo. če bi jim najin opomin zamogel koristiti. Zadostoval bi strel iz pištole, da bi jih opozoril, da se je zgodilo nekaj hudega. Toda strel jim ni mogel reči, da se lahko rešijo le, če hitro zapuste obal. Ni jim mogel povedati, da čast ne zahteva več njihove prisotnosti, ker so tovariši vsi mrtvi. Bolje pripravljeni proti napadu, kakor danes in vse prejšnje dni tudi ne bi bili po znamenju. Strel ne bi povzročil nič dobrega, pač pa lahko mnogo žalostnega. Po treznem premisleku sva opustila misel na strel. Nato nama je prišlo na um, hiteti k bregu, odvezati enega štirih čolnov in kar moči hitro dospeti do ladje. Kmalu pa sva uvidela, da se ta načrt ne bi nikdar dal izvesti. Kot rečeno, je okolica mrgolela divjakov, ki so se skrivali za grmovjem in v grapah, da jih ne bi opazili z ladje. Ravno v neposredni bližini je stala cela četa voj-ščakov v črnih kožah, pod Tuvitovim poveljstvom. Zapirali so edino pot, kjer bi mogla do zaliva. Čakali so le na ojačenje, da bi napadli »Janec Tudi čolni ob zalivu so bili polni črncev, ki so sicer bili ne-oboroženi; gotovo pa so imeli orožje blizu. Zato sva bila proti želji prisiljena, ostati v skrivališču le kot gledalca boja, ki se jo moral kmalu vneti. Po približno pol ure sva ugledala 60 do 70 splavov in plošnatih čolnov polno rHvintrmr 1r? en imalnlJ _______ ui.jttRVV, V CZ5J tu t Oivi.ug juzn6g& lug- Ija zaliva. Imeli so le kratice kije sabo; na dnu čolnov so ležali kamni. Takoj nato se je približalo od druge strani enako bro-dovde. enako opremljeno in številneje. Tudi oni štirje čolni so se takoj napolnili z divjaki, ki so poskakali izza grmov in kmalu hiteli k tovarišem. Tako je v mnogo krajšem času, kot ga porabim za pripovedovanje, obdalo »Jane« kakor po čarovniji več kot tisočglava množica besnih hudobcev, ki so bili odločeni, da zavzamejo ladjo vzlic vsem nevarnostim. Nisva podvomila niti trenutek, da se jim posreči. Šest preostalih pri vsem junaštvu ni znalo pravilno ravnati s topovi. Tudi niso mogli dolgo zdržati pri taki neenakosti moči. Komaj sem si mislil, da se bodo sploh ustavljali. Motil pa sem se. -1 Kmalu sem videl, da so ladjo obrnili, tako cla je kazala desno stran čolnom, ki so se že približali na streljaj; ploščnati čolni pa so bili še četrt milje oddaljeni. Iz neznanega vzroka, skorogotovo pa vsled razburjenja ubogih, obupanih tovarišev ni imelo streljanje z ladjinega boka prav nobenega uspeha. Noben čoln ni bil zadet, noben divjak ranjen. Streli jih sploh niso dosegli) ali pa so se razpočili nad glavami. Edini vidni uspeh je bil ogromno začudenje divjakov nad ropotom in dimom. Nekaj trenutkov sem že upal, da odneha jo in se vrnejo na kopno, kar bi gotovo tudi storili-če bi naši pošteno streljali s puškami > ladjinega boka. Pri mali razdalji bi napravili že toliko škode med čolni, da bi jih z" toliko časa zavirali na napadu, da bi plošč nati čolni odnesli svoj delež. Mesto tega ps so dali čolnarjem časa, da so se opomogli od velike panike. Naši so skočili na levi bok. da bi pošteno sprejeli splave. Manifestatijski sprevod katoliškega shoda DNE 26. 'AVGUSTA 1923. Nedelja, 26. avgusta je posvečena manifestaciji. Veliko število priglašencev kaže, da bo ta manifestacija ogromna. Ob štirih dado trije streli z ljubljanskega gradu znamenje za budnico. Nato sledi polurno pritrkavanje po vseh ljubljanskih cerkvah. Ob petih zjutraj budnica s tremi godbami. Ob šestih zjutraj se prične zbiranje udeležencev. — Že danes pa prosimo, da so vse skupine, ki bodo v noči od sobote 25. na nedeljo 26. bivale v Ljubljani, najkasneje do pol sedmih urejene vsaka na svojem zbirališču. Dekanija ljubljanska okolica mora biti na svojem mestu najkasneje do tri četrt na sedem. Ob sedmih zjutraj se začne razvijati sprevod, ki bo po dosedanjih prijavah štel nad 40.000 manifestantov. Sprevod se pomika od opernega gledališča, po Aleksa-drovi, Dunajski, Sodni ulici preko Kolodvorske po Komenskega in Resljevi cesti po Zmajevem mostu in Kopitarjevi ulici mimo Vodnikovega spomenika, stolnice, po Stritarjevi ulici čez frančiškanski most v Prešernovo in Šelenburgovo ulico ob Zvezdi, konsumnem društvu in Filharmoniji na Kongresni trg. Sprevod je razdeljen tako-le: prva glava, Orli, lavantiska škofija; druga glava. Orlice, ljubljanska škofija. PRVA GLAVA. Sprevod otvori fanfara. Za njo nosita Jezdeca papeško in državno zastavo. Slede jezdeci s slovensko, hrvatsko in srbsko tro-bojko. Gostje: Francozi, Čehoslovaki, Hrvat, je, amerikanski in westfalski Slovenci s svojimi zastavami. Skupina konjenikov v narodnih nošah (50). Skupina zastav naših osrednjih organi-tacij in zastave ljubljanskih posvetnih društev z zastavo SKSZ na čelu. Za zastavami godba Mladinskega doma na Kodeljevem (Dolinar). Predstavniki naših političnih, prosvetnih, stanovskih in gospodarskih udruženj z Jugoslovanskim klubom na čelu. Pred Jugoslovanskim klubom gre skupina beloob-lečenih deklic s slovenskimi zastavicami, za klubom skupina dečkov z zastavicami. Ostala zastopstva slede po temle redu: SLS, HLSZ, Ženska zveza, Županska zveza, Pev-aka zveza, Kmetska zveza, Delavska zveza, Strokovna zveza, Obrtna zveza in Društvo rokodelskih pomočnikov, Ljudski oder, Krekova mladina, Slomškova zveza itd. Slov. katoliško akademično starešinstvo, Slov. kat. akademična društva, Dani-ra, Zarja, Borba itd., dijakinje in dijaki. Gruča ženskih in moških narodnih noš taključuje ta pi-vi oddelek sprevoda. Vsi udeležnci tega oddelka korakajo v četve-rostopih, le dijaštvo v šesterostopih. Orli korakajo v šesterostopih v 23 predelkih. Orlovski del otvori orlovska fanfara, sledi konjenica, podzvezna zastava, pehota. Orle spremlja več godb. Poleg tega bodo posamezni oddelki med sprevodom popevali orlovske koračnice. Vsa podrobna navodila so dobili odseki potom okrožnic. • Lavantinska škofija. Za Orli sledi skupina zastav osrednjih organizacij lavantinske škofije in mariborskih prosvet. Pred dekanijami lavantinske škofije gredo še koroški in prekmurski Slovenci. Za temi se razporede dekanije lavantinske škofije po abecednem redu. Vsaka dekanija pa je urejena takole: na čelu skupina zastav vseh organizacij v dekaniji, razen zastav Marijinih družb, ki nosijo vsaka pvojo zastavo pri svojem odelku. Za zastavami župani in občinski svetovalci iz občin v dekaniji. Nato slede: ženske narodne noše, moške narodne noše, Marijine družbe: ženske, moške, dekliške, fantovske; apo-stolstvo mož in druge verske organizacije, duhovniki in redovniki, dekleta, možje, žene, fantje. DRUGA GLAVA. Biciklisti enako oblečeni na lepo okrajnih kolesih, konjeniki v narodnih nošah. Jeruzalemski in lurški romarji s svojimi znaki. Zastave iz dekanije ljubljanska okolica. Važno za Savinjsko in šaleško dolino! Težko je bilo urediti način, kako bi poteki teh dolin plačali železnico, ker se do Otoč vozijo po državni, južni in zopet državni železnici. Da se izognete zamudam !n drugim neprijetnostim, se točno ravnajte tako: Vaš vlak št. 17 a in 17 b' vozi v četr-'?k zvečer iz Otiškega vrha do Celja, Ljubiš. Otoč in s.e vrne vjietek oojioldne v Zastopstvo mestne občine ljubljanske, župani in občinski zastopi iz občin dekanije ljubljanska okolica. Nato ostali udeležnci iz Ljubljane in dekanije ljubljanska okolica in sicer: ženske narodne noše, moške narodne noše, Marijine družbe z zastavami, druge verske in cerkvene organizacije z znaki, duhovniki, dekleta, možje, žene, fantje. Skupina konjenikov v narodnih nošah, požarne brambe. Orlice korakajo v 22 predelkih v šesterostopih. Vsa navodila so prejeli krožki v okrožnicah. Prosimo, da se navodil točno drže. Med Orlicami godbi z Jesenic in Domžal. Dekanije ljubljanske škofijo po tem-le redu: Škofja Loka, Kočevje, Trebnje, Ribnica, Kranj, Litija, Cerknica, Novo mesto, Semič, žuženberk, Radovljica, Moravče, Vrhnika, Šmarje, Leskovec, Kamnik. Vsaka dekanija zase je razvrščena tako kakor dekanije lavantinske škofije. Med posameznimi oddelki in skupinami bodo porazdeljene godbe, ki jih je do-sedaj priglašenih 14. Da bo sprevod živahnejši, bodo mnoge dekanije spremljali pevski zbori na umetniško okrašenih vozovih. Sprevod zaključi oddelek konjenikov v narodnih nošah. RAZVRSTITEV MANIFESTANTOV K SLUŽBI BOŽJI NA KONGRESNEM TRGU. Ko sprevod dospe po Šelenburgovi ulici pred Zvezdo, zavije ob kavarni Zvezda, Konsumnem društvu in Filharmoniji na Kongresni trg. Vsi konjeniki in vsi vozovi gredo naravnost po Gosposki ulici okoli univerze (deželnega dvorca) v Vegovo ulico, kjer obstanejo v vrsti drug za drugim, tako da so vozovi v dveh vrstah, ostali del ceste pa zavzemajo konjeniki. Zastave bodo razvrščene ob obeh po-dolžnih straneh Kongresnega trga, počenši približno 40 m od oltarja. Godbe korakajo na čelu svojih oddelkov na Kongresni trg in nato odstopijo v drevored Zvezda. Gostje korakajo pred oltar, kjer jim bodo odkazana mesta. Istotako predstavniki posameznih večjih organizacij, Slomškova Zveza, Kat. akad. starešinstvo, dijaštvo in narodne nože, ki zaključujejo prvi del sprevoda. Orli. Ko prikorakajo Orli na Kongresni trg, se razdele tako, da zavzame pivih enajst oddelkov pas od početka zastav do univerze, druga kolona pa simetričen prostor v isti višini na desni strani trga. Vsak pas je oddaljen od trotoarja, oziroma ograje po 4 m. Orlice zavzamejo prostor med orlovskima kolonama sredi trga. Duhovniki, župani in narodne noše izstopajo iz sprevoda na mestu, kjer zavije sprevod iz Selenburgove ulice pred kavar-no Zvezda In se po navodilih rediteljev raz-vrste pred oltarjem tako, da prvi pas preko trga tvorijo duhovniki, drugega župani, tretjega narodne noše, ženske, moški. Ostali udeležnci iz lavantinske škofije izpopolnijo prazen prostor, ki je nastal med levim oddelkom Orlov in poslopji ob Kongresnem trgu. Ostali udeleženci iz ljubljanske škofije se razvrste med Orli in Orlicami ter Orli in ograjo ob Zvezdi. Požarne brambe zastavijo dohod na Kongresni trg in izpolnijo spodnji prostor pred Filharmonijo. Biciklisti se razpostavijo v Zvezdi po navodilih rediteljev. Prosimo vse pripravljalne odbore in organizacije, da pouče svoje članstvo in udeležence o tej razporeditvi, da bo vzdrževanje reda tem bolj olajšano. Dostop v Zvezdo in Kongresni trg bo od jutra do opoldne zaprt, da bodo vsi udeležnci sprevoda mogli dobiti primerne prostore. Pridite v obilnem številu v r.arodnih nošah. Narodne noše bodo najbližje oltarja in govorniškega cdra. Fantje pridite na konjih, da povzdignete sijaj manuaatacije! Kolesarji! Okrasite kolesa z enakobar-vnim cvetjem in zastavicami in pridite s kolesi. Vsi kolesarji naj bodo enako oblečeni in sicer temne hlače, belo srajco brez pokrivala in suknjiča. Gasilci pridite v uniformah, ker nastopate skupno v posebnem oddelku! Ljubljano, po katoliškem shodu v noči od 26. na 27. avgust pa domov. Vsak potnik kupi na domači postaji cel listek do Celja in ga shrani, ker se z njim pelje zastonj nazaj iz Celja domov. Med vožnjo od duma do Celja zbere v vsakem vagonu en reditelj od vseh potnikov po 19 Din (za cel listek Celje—Ljubljana), jih napiše na en list, v Celju pa biti s preštetim in lepo zloženim denariem k blagaj- ni, pove število potnikov in dobi listke. Te listke razdeli svojim ljudem, ki morajo ostati v istem vagonu; ti listki zopet veljajo za povratek iz Ljubljane do Celja. Na poti Celje—Ljubljana zbero ti reditelji vnovič po 10.50 Din od vseh, ki gredo na Brezje, na Zidanem mostu ali vsaj v Ljubljani izroči denar in število enemu za cel vlak, ki plača v Ljubljani železnico do Brezij (transportni list). Med vožnjo Ljubljana— Otoče zopet zbero za most v Otočah po 1 K (plača pri mostu vsak reditelj za svoj vagon). če Li celo v tretjič naši poslanci ne mogli v Belgradu izposlovati za pot na Brezje polovične vožnje (kar ni verjetno), bi morali zbrali med vožnjo Ljubljana— Otoče, ali pred odhodom iz Otoč v Ljubljano zopet po 10.50 Din za povratek do Ljubljane. Iz Ljubljane domov se vozijo brezplačno z listki, ki so jih dobili doma in v Celju. Ravnotako zbero tudi reditelji v drugih vlakih do Zidanega mosta po 10.50 dinarjev za vožnjo Ljubljana—Otoče in po 1 K za most (toraj po 10.75 Din od osebe, ki gre na Brezje) in izroče na Zidanemu mostu enemu za cel vlak, da plača v Ljubljani za vse vožnjo in ne bo zamude. Mostnina se plača na mostu. Storili smo tekom pol leta vse, da olajšamo in omogočimo dohod v Ljubljano in na Brezje vsakemu, ki se priglasi za V. katoliški shod. Ogromen promet, pomanjkanje sredstev in počasno reševanje naših vlog pri centrali v Belgradu pa je ugodno ureditev prevoza zelo obtežilo. Žaraditega pa ne sme trpeti udeležba na katoliškem shodu! Pokažimo vsi, da nas nobena tež-koča ne oplaši, dokažimo, da smo Slovenci kulturen, organiziran narod, ki poleg rednih napolni še 27 posebnih vlakov za katoliški shod. Bohinjce v nedeljo, dne 26. avgusta zvečer potegne posebni vlak iz Jesenic domov. Vozite se vsi z vašimi vlaki, da ne bo zmešnjave. Ustregli smo, kolikor je zmogla železnica. Kar ni bilo mogoče, moramo potrpeti. Pazite na žeparje! Ob takih prilikah, kakor je katoliški shod, imajo tudi tatovi, zlasti žepni tatovi svojo sezijo. Nekateri Slovenci so v Zagrebu to bridko občutili. Zato opozarjamo: Pozor pred žepnimi tatovi! Dekanijski reditelji! Odredite, da bo v Ljubljani izstopil prvi tablonoša z napisom Vaše dekanije. Poiščite takoj našega reditelja, ki Vas bo pričakoval na kolodvoru. Ljudje morajo hitro iz vagonov in takoj izpred kolodvora, ker vlaki prihajajo pogosto drug za drugim in se nam lahko pripeli nesreča, če se obiramo. Dekanije, ki se pripeljete istočasno z godbami v Ljubljano, pustite godbe najprej izstopiti. Godba naj hitro zapusti kolodvorski prostor in začne v primerni oddaljenosti od kolodvora svirati. Ali ima že vsaka dekanija svojo tablo in tablonošo? Ali ima vsaka župnija svojega reditelja? Vse zastave in narodne noše na katoliški shod! ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. V vseh nujnih zdravstvenih nepri-likah (obolenjih ali nezgodah) naj reditelji napote vsako pomoči potrebno osebo v najbližjo naslednjih zdravniških postaj: 1. Zdravniška postaja na glavnem kolodvoru bo poslovala neprestano od četrt-ka-petka opolnoči do pondeljka zvečer, torej ves čas, ko bodo obratovali posebni vlaki. 2. Zdravniška postaja v hotelu Union bo poslovala neprestano od sobote zjutraj do torka 11. ure zvečer. 3. Zdravniška postaja na telovadišču »Stadion« bo poslovala v soboto ves dan med tekmami in vajami dopoldne in popoldne in v nedeljo popoldne pri nastopu Orlov. 4. Zdravniško postaje v Mestnem domu med slavnostnim sprevodom in ena v pisarni konsumnega društva v Zvezdi, druga v deželnem dvorcu (vhod iz Gosposke ulice), tretja v poslovalnici bolniške blagajne (tik Uršulinske cerkve) med slavnostnim zborovanjem na Kongresnem trgu ves dopoldan. 5. Zdravniška postaja na Otočah (v restavraciji Markelj tik kolodvora od polnoči med četrtkom in petkom do pondeljka zvečer bo neprestano poslovala. Med zbiranjem in med slavnostnim sprevodom bodo razdeljeni zdravstveni izvidniki ( z znaki rdečega križa) in bodo postavljeni po sredi Kongresnega trga med zborovanjem. V vseh primerih kake zdravstvene neprilike se obrnite neposredno nanje, vsakega obolelega ali ponesrečenega udeležnika spravite v najbližje poslopje in pokličite bližnjega zdravstvenega izvidnika. koncerti »ljubljane«. »Assumptio«. Odbor »Ljubljane« še enkrat opozarja, da je treba pri naročilu vstopnic za koncerte povedati, ali naj rezerviramo vstopnice za nedeljo ali pondeljek. ker je sicer nemogoče v redu rezervirati sedežev. Upoštevati moremo, naročila samo do petka, dalje pa samo, kolikor bode vstopnic še na razpolago. One vstopnice, ki bodo do petka naročene in rezervirane, bodo na razpolago že od sobote 25. avgusta dalje v trafiki1 v Unionu in bo delo zelo olajšano, če si vzame vsakdo vstopnico pred večerom koncerta, da olajša delo pri blagajni pred koncertom. Za generalno vajo, ki bo v petek 24. avgusta ob 8. uri tudi v Unionu. ne bomo rezervirali nič vstopnic. Kdor pride pravočasno k vaji, bo dobil lahko sedež. PREDSTAVE NAROD. GLEDALIŠČA OB ČASU KATOLIŠKEGA SHODA V LJUBLJANI. Na povabilo pripravlj. odbora za ka« toliški shod priredi Narodno gledališče 25., 26. in 27. avgusta na čast udeležencem shoda dve dramski in tri operne predstave. V soboto, 25. avgusta, se poje v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. V nedeljo, dne 26. avgusta, se uprizori v opernem gledališču Zaj-čeva narodna opera »Nikoia Šubic Zrinj-i ski«, v dramskem gledališču pa Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. V ponedeljek, 27. avgusta, se poje v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«, v dramskem gledališču pa se igra Shakespeare jeva tragedija »Hamlet«. Udeleženci shoda izven Ljubljane, ki hočejo posetiti to ali ono navedenih predstav, naj pismeno in obvezno naroče vstopnice pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani čim preje, da jim bo mogočo prostore rezervirati. Od petka, 24. t-m. dalje bodo na razpolago vstopnice za splošno prodajo pri dnevni blagajni od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure v opernem gledališču ter pol ure pred vsako predstavo pri večerni blagajni v tistem gledališču, kjer se bo predstava vršila. Začetek vsake predstave bo ob osmi uri zvečer. Pisarne katoliškega shoda. PREDSEDSTVO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA: Dunajska ccsta št. 38. — Telefon št. 21 STANOVANJSKA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29 Telefon št. 137. KOLODVORSKA INFORMACIJSKA PISARNA: Glavni kolodvor. GLAVNA SANITETNA POSTAJA: Hotel »Union«. — Telefon št. 26. REDITELJSKA KOMISIJA: Jugoslovanska tiskarna. — Telefon št. 549. V nedeljo dopoldne je roditeljska pisarna: Operno gledališče. — Telefon št. 231. OKRAŠEVALNA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29, Telefon št. 137. PREHRANJEVALNA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29. Telefon št. 137._ Referentom v odsekih V. katol. shoda. Gg. referenti v posameznih odsekih se naprošajo, da sestavijo kratke izvlečke svojih poročil v svrho objave v časopisju. Dnevne novice. — Mednarodni visokošolski tečaji na Dunaju. Tudi v tem letu se vrše na Dunaju od 11. do 28. septembra mednarodni visokošolski tečaji, prirejeni od angleškega in avstrijskega komiteja, s predavanji o narodnem gospodarstvu, politiki, sociologiji, zgodovini, pravu, filozofiji, literaturi in umetnosti. Poleg dunajskih visokošolskih profesorjev kaže program predavatelje iz Anglije, Nemčije, Jugoslavije, Bolgarije, Poljske, Ogrske, Švice in Češkoslovaške. Natančnejša pojasnila daje rek-torat ljubljanske univerze in avstrijski konzulat v Ljubljani. Za jugoslovanske državljane stane udeležitev s približno 25 pre-davalnih ur, inkluzivno potovanje, stanovanje in oskrba okoli 1200 Din. Vsa podrobna pojasnila se dobi pri tajništvu mednarodnih visokošolskih tečajev: Wien IX-Boltzmanngasse 16. — Morala z Bleda. Kopališka sezona je prinesla Bledu z gosti tudi razne nažit-karje, ki se vsaki in vsaka po svoje služi svoj lmih. O marsičem je boljše molčati, a da že več tednov v zdraviliškem parku tik ob glavni cesti, kjer prihaja zlasti ob nedeljah mladina v cerkev, neki risar iz-obeša posnetke nagih žensk po pornografskih razglednicah napravljene za svojo reklamo, gre že preko meje. Ko pohlevna opazke pasantov, da take stvari ne spadajo na javen prostor niso pomogle, se je našel gost, ki je z energično intervencijo zahteval odstranitev nečednih risb. — A glej! Ob tej priliki se je pokazalo, kako umeva g. župan bleiski, ueledni hotelir in rajem- Navodila za katoliški shod. nik zdraviliškega doma javno nravnost Take risarije po njegovi izjavi njega nič ne brigajo (čeprav je župan blejski), a poleg tega pa se mu zdi izobešanje pornografskih izdelkov v zdraviliškem vrtu ob' javni cesti upravičeno, ker se tudi v cerkvah na Italijanskem nahajajo taki umotvori. Upamo, da bo pristojna oblast poskrbela v najkrajšem času za red, kakor je pognala tudi gotove plesalke. Gospodu hotelirju in sedanjemu županu blejskemu pe svetujemo, da naj prvi čas po seziji sam obišče italijanske cerkve, morda bo potem znal ločiti umetnost od >Wurstelprater-ske« nečednosti. —i Društvo »Dr. Jan. Er. Krek« opozarja na ravnokar izišli L zvezek Izbranih spisov Krekovih % življenjepisom Krekovih mladih let Cena broS. 45 Din, vez. 56 Din. Vsak udeleženec katoliškega shoda naj si jo kupi. Podrobna ocena izide prihodnje dni. — Izvirna poročila Pekatete<. Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. ORLOVSKA AKADEMIJA soboto ob 8. uri zvečer dramskem gledališču. nov REDITELJSKA KOMISIJA KATOLIŠKEGA SHODA naproša tem potom vse naše somišljenike, da se priglase za reditelje v dneh 24., 25., 26. in 27. avgusta, za vse dni ali posamezne dneve. Priglase sprejema: Miha Krek, Jugoslovanska tiskarna, H. nadstr. lj Ljubljanskemu prebivalstvu! Mestna občina bo o priliki katoliškega shoda okrasila svoja poslopja z narodnimi in državnimi zastavami. Uvažujoč, da poseti te dni naše mesto na tisoče jugoslovanskih, drugih slovanskih in tudi neslovanskih gostov iz prijateljskih držav, vabi občina tudi ljubljanske hišne posestnike in prebivalce, da okrase svoje hiše, oziroma stanovanja z zastavami v pozdrav zunanjim gostom. lj Zbirališče za ljubljanske udeležence manifestacijskega sprevoda je v podaljšku Pražakove ulice od Dunajske do Bleivvei-sove ceste za Gospodarsko zvezo, tako, da je povorka obrnjena proti Dunajski cesti. Tam se zbirajo tudi vse ljubljanske prosvete. To velja seveda le za one organizirane in neorganizirane udeležence sprevoda, ki nimajo določenih zbirališč v že objavljenem redu. Ti udeleženci korakajo v sprevodu za konjeniki, pred dekarjijo ljubljanska okolica. lj Narodne noše iz vseh ljubljanskih fara in tudi iz okolice morajo biti brezpogojno ob šestih zjutraj pred Narodnim domom, da jih bo mogoče pravilno razvrstiti. Ij Jezdeci v narodnih nošah bodite točno ob šestih zjutraj v nedeljo na svojem zbirališču v Gajevi ulici za palače Ljublj. kreditne banke. * • * IJ Francoski poslanik v Belgradu g. Clemens Simon je prišel včeraj na svojem službenem potovanju v Ljubljano. G. poslanik je obiskal Cercle Francais, muzej in več drugih kulturnih ustanov. tj Na novo se je nastanil v Ljubljani zdravnik dr. L u d o v i k Z a 1 a r in ordinira na Sv. Petra cesti štev. 26. lj Mesto venra v a grob svojega prijatelja Jožefa Sterlela sta daroval? gg. Ciril Korošec in Anton Briški deškemu siroti5cu v Št Vidu nad Ljubljano vsak 100 Din. lj Napad va >Narodno tiskarno*. Eno zadnjih noči je bilo razbitih več oken na poslopju > Narodne tiskarne«. Policija je zlikov-ce izsledila iu aretirala. Aretirani so bili: Upravnik ^Orjune« Miro Jankole, trgovski potnik Jovo Bilbia, Boris Lah in Zvonimir Bohte. Izročeni so bili državnemu pravdni-štvu, ki je proti njim uvedlo preiskavo radi hudodelstva poškodbe tuje lastnine po § 85 b kazenskega zakonika. lj Nalezljive bolezni se zadnji čas v Ljubljani opasno razširjajo. Mestni zdravstveni izkaz zadnjega tedna beleži 12 slučajev griže, m 7 slučajev trebšnega legarja. Vzrok tem boleznim je v prvi vrsti uživanje nezrelega in pokvarjenega sadja. Ij V mestnem kopališču je bila trgovskemu sotrudniku Karlu Machtigu iz Spodnje Šiške iz kabino ukradena rjava listnica, v kateri je bilo nekaj denarja in razne listine. ZA DENAR SE VSE DOBI! - Tudi »NOVA VERA«. Vsak udeleženec Katoliškega shoda naj jo gotovo kupi! ■J*: NOVA. zelo ooučna KNJIŽICA! Gospodarstvo. Naša davčna reforma. Hikrij Vodopivec, član glavne kontrole v Belgradu. Gospod univerzitetni profesor dr. Frani Eller v svojem članku »O naši davčni reformi« (letošnji »Slovenski Narod« It. 177. 178, 180 in 183) se v velikem delu bavi z mojim člankom »Naša davčna reforma«, ki sem ga objavil v št 123, 124, 125 m 126 letoinjega »Slovenca«. KajintenzimejSe je g. prof. Eller posegel v moj predlog, naj bi se v drugi etapi uvedla na fizične osebe dohodnina po edinstvenih načelih, t. j. v Srbiji, Črni gori, Bočni in Hercegovini naj bi se uvedel U davek na novo, v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Vojvodini pa, kjer je dohodnina že pognana, naj bi se zamenjali sedanji zakoni z edinstvenim zakonom za vso državo v toliko, da bi se posebno v mater ialnopravnem pogledu »nesla v ta zakon načela enega izmed najmodernejših zakonov te vrste, t j. italijanskega zakona z dne 24. novembra 1919, toda z nekaterimi izpremembami. Te od met? predlagane izpremembe postoj^ v tem, da jaz ne usvajam italijanskega zakona v njegovi originalni konstrukciji, temveč izrečno predlagam, da se vprincipu osvoji razdelitevdo-hodkov na kategorije, kakor jih pozna italijanski zakon, toda progresijo sem jaz priporočil pri normalnem davku, sli črto kakor je to izvedeno pri lestvici naše sedanje dohodnine in šele na te davčne stope predlagam jaz korektiv v obliki odstotne doklade po ka<-tegorijah. Iz gornjega sledi, da sem jaz od italijanskega zakotna prevzel za dohodnino kot glavno in karakteristično pridobitev princip kategorij, v ostalem pa bi bil novi davek čista dohodnina. Zato sem se tem bolj začudil, ko sem čital v Ellerjevem članku izvajanja, ki stoje popolnoma v nesoglasja z mojimi izvajanji m sem prejel vtis, da gospod prof. Eller ni prav osvojil mojega tostvarnega predloga, bodisi, da je moj Članek premalo pazljivo čital, ali bodisi, da sem se jaz nekoliko prekoncizno izraziL Oglejmo si od bliže nekatere njegove trditve. Ker ostane g. Eller krčevito pri originalni konstrukciji omenjenega italijanskega zakona, od katerega sem jaz — kakor že rečeno — pravzaprav v glavnem prevzel le porazdelitev dohodka na pri vredne kategorije, izvaja popolnoma krivo, da sem jaz s tem svojim predlogom hotel uvesti razen že po-stoječih objektnih davkov po donosu 5e nove donosnine po kategorijah, in trdi v dolgem izvajanju, da predlagam jaz pri novih donos-ninah progresijo, katera je po svojem bistvu dopustna samo pri osebnih davkih na celokupni dohodek, a ni umestna in pravična pri poedinih donosih, ki niso zase noben točen izraz individualne gospodarske zmožnosti. Vsa ta dolga izvajanja bi si bil gospod profesor prihranil, ako bi bil zadostno uvažil sledeči stavek mojega članka: »Pri dohodkih iz dveh ali več kategorij bi se odmera izvršila po proporcionalnem načelu.« Iz tega mojega stavka namreč sledi, da ako ima o s e -b a dohodke iz dveh ali več kategorij, se ti dohodki seštevajo in se na ta celokupni dohodek najprej odmeri normalni progresivni davek, kateri se potem z bog odmeri t ve odstotne doklade za. fundirani del celokupnega dohodka porazdeli v proporci ji k dohodkom iz posameznih kategorij. Jasno je torej, da sem jaz v svojem načrtu imel v vidu čisto osebno dohodnino od celokupnega dohodka in ne italijanskih do-nosnin (imposte dirette sui redditi.). Tem mojim izvajanjem ne bi bilo potrebno, da sploh še kaj dostavim, ekr g. prof. Eller, kot odličen veščak in tudi ostali naši strokovnjaki so me že razumeli. Samo širšim krogom bodi še povedano, da bi bila v resnici velika in neodpustna pogreška, ako bi kdo hotel predložiti, naj se uvedejo poleg že po-stoječih donosnin še nove donosnine za. iste vrste donosa, — Jaz za svojo osebo sem sploh protivnik donosnin, ker donosnine ne uvažu-jejo subjektivnega položaja davčnega obve-zanca, m se borim že skoraj dve leti — odkar je stopila davčna reforma v ospredje — za edinstveni subjektni davek po celokupnem dohodku kot edini direktni davek, kateri bi odgovarjal zahtevam člena 116 naše ustave, ki se glasi: »Davek se plačuje po davčni moči in progresivno.« V tem smisla sem tudi objavil več člankov, kakor n, pr. v januarskem zvezku »Socialne misli« iz leta 1922 (str. 17 do 21) in v zagrebškem »Jugoslovenskem Lloydu« od 10. marca 1922 št. 56. In zdaj da bi jaz plediral za. uvajanje novih donosninl Bila bi prava utopijau Daljnja trditev gospoda prof. Ellerja, da jaz nisem menda uvaževal, d a so Italijani, ko so leta 1919 uvedli svoj novi sistem, hlcratn ukinili stare donosnine, mi zopet daje povoda do sumnje, da je g. Eller spregledal v motam kritikovanem članku stavek, ki se doslovno glasi: »Da ne bo nesporazumov, pripominjam, da so davčne stope tako visoke iz razloga, ker so z oživotvorjenjeni tega zakona ukinili vsi dotedanji objektni davki po dohodkih (tiskovna pogreška, reete: »prinosu« — glej popravek.t »Slovencu« od. 12, julija 1923, it 1301 '■J^T — Vsa ta razs tajanja med EBajevim to mofh* člankom slone torej edinole na neaporazonjq Glede dohodnine trdi dalje g. prof. EUc^ e, saj bi drugače praktična fe vedba dohodnine v pokrajinah, ki je sedal i, nimajo, bila vobče nemogoča. Razume ee same po sebi, da se moj predlog glede materialno, pravnega izenačenja (prva etapa) In formalno, pravnega izenačenja (tretja etapa) odnosi s* mo na stare, že postoječe davke, dočim j« popolnoma naravna stvar, da — ako se uvede nov davek — se morajo izdelati tudi formalno, pravne odredbe za ta novi davek. To sled) sicer jasno tudi iz mojega članka, v katerem pravim izrečno, da bi se temu novemu davka moralo dati toliko respira, da bi se mogU pravočasno izvršiti vse potrebne tehnične pri, prave za redovito uporabo; tehnične priprav* pa imajo menda svojo bazo v formalnopravni! odredbah. {Dalje sledi.) * * • HMELJ. Češkoslovaška. Zate& Razpoloženj* jako čvrsto in vedno večje povpraševanja, Zaloge hmelja lanskega in predlanskega pri. delka so v trdnih rokah. Bolni in slabotnf nasadi .» je še bolj poslabšali. V mnogffi nasadih je opaziti solncni palež. Zato gredo tudi cene hmelju od do dne navzgor. Od srede minulega tedna pa do današnjega dna so poskočile cene sa 500—600 č. K. Danes m je plačevalo 2950—3050 6. K za 50 kg hmelja lanskega pridelka, za predlanski hmelj pa 2200 6. K aa 50 kg. Živahno je tudi povpra. Sevanje po starejšem hmelju n. pr. la leta 1917—1920, ki se je plačeval po 800—llft) č. K za 50 kg. Nemško. Norimbark. Razpoloženji jako trdno. Cene hmelju so se danes gibale, od 95 do 120 miljonov mark za 50 kg hmelja, Vreme Je neizpremenljivo. Podnevi velika vročina, noči so pa hladne. Cvetje se razvija v glavice. Upanje je, da bomo čez 14 dni pričeli s obiranjem. — Holedava. Dež. ki le zdaj pa sdaj padal v začetku tega meseca, je jako ugodno vplival na razvoj cvetja ta si je rastlina precej opomogla, če ne bo I kake nezgode, smemo računati s srednje dobro letino- — Badenska Nekoliko toplih deževnih dni je silno dobro delo hmelje-vim sadikam. Zdaj Imamo pa zopet podnevi veliko vročino, ponoči pa hlad. Dobri hmelj-niki obetajo polovično letino, slabi pa komaj četrtino navadnega hmeljeva pridelka. -- Absberg. Ker je bilo zadnje 14 dni jako ugodno vreme, se je stanje hmeljnikov močno izboljšalo. Dežja je padlo nekaj, s vsekako premalo. Cvetje se lepo razvija, po ga ni dosti, to je tisto. Le cvet da sad. Kakor zdaj vse kaže, bo letošnja hmeljeva letin« komaj tretjina lanske. Belgija. Na hmeljevem trgu je nssta! nepričakovan obrat in po padcu cen v zadnjem tednu je nastala nagla hansse. Hmelj letošnje letine pomeni: Poperinghe -500—510 frs, A 1 o s t, 525—530 frs sa 50 bs. Hmelj Iz 1. 1922: Poperinghe 310, Alost, 4(10 frs za 50 kg. Ra zpoložen je je vrlo trdno. Topli dnevi ugodno vplivajo na rassvoj cvetja. Francosko. Strassbourg. HmeU trpi še vedno zaradi jasnih vročih dni. Sicer je bilo zadnje dni nekaj dežja, vendar vsp premalo, da bi bil vplival na ugodno hme ljevo letino. Skoraj vsi hmeljniki so v cvet ju, ali ria posameznih steblih je premalo cvetov. Ako bi kmalu dobili kaj več dežja, bi se hmelj ie znatno popravil. Razpoloženje na trgn je mirno, cene pa stalne- Z* lep hmelj se plača danes ta dan 800—850 frs za 50 kg. Ali takšna, kakovost je i-edka. Hmeljarji gredo s cenami od do dne navzgor. Z gotovostjo se ie ne more trditi, kakšna bo letošnja hmeljeva. letina, a sodi se, 'la bo znašal letoinji pridelek komaj tretjino običajne dobre letine. Vse .ie še na. tem ležeče, kakšno vreme bo prihodnje dni. Z obiranjem bomo pričeli 14 dni ali celo tri tedne pozneje kakor druga leta. Amerika. Razpoloženje je jako trdno. cene gredo kvišku. * * * g Žitni trg. Na novosadski produktu! borz? no tirajo žitu sledeče cene: pšenica 342 K do 350 Din, ječmen 28734 Din, oves 260 Din. ko ruza 287 34 do 287 M Din, fižol 435 Din, pšenična moka št 0 570 Din, otrobi 140 do 145 Din. — Tendenca nespremenjena. g Izvoz tobaka. Uprava monopola je ukre nila vse potrebno v svrho izvoza tobaka v inozemstvo. In sicer es bo izvozilo krog 300.00(1 kg tobaka najboljše kakovosti iz Makedonija in Hercegovine. g Kongres srbskih gospodarskih, eadmtf-V Bosanskem Brodu se vrši 10. in 11- septembra kongres srpskib gospodarskih zadrug za Bosno in Hercegovno. Na kongresu se bo v glavnem razpravljalo o zadružništvu. g Novosadski vzorčni semenj, ki se «9 te dni, je jako dobro obiskan. g Gospodarska fakulteta v Subottci. MSlo-venecc kratko registriral to novico, se je ve-elja orosilo tudi marsikao slovensko oko, saj e razširjeno češčenje Male Cvetke med nami e v toliki meri kakor malokaterega svetnika. Verni slovenski narod se z zaupanjem obrača do male nebeške zavetnlce, ki pred prestolom božjim zvesto izpolnjuje svojo obljubo: >Po imrtl bom rosila iz nebes dež cvetlic«. Ne-itda bo čudovita uslišan j a ter mnogobrojnl x>trjeni čudeži, ki se pripisujejo ljubeznjivi riprošnji Male Cvetke. — Razumljiva je zato želja, ki se je izražala vedno glasneje od najrazličnejših strani, na se izdajo podobice in razglednice s sliko Male Terezije ter mollt-ami, primernimi za privatne pobožnosti. Tej plošni želji je bilo po dolgem času šele sedaj mogoče ustrečL Izšle ste 2 vrsti slik, — dišeje je mojstrsko Izvršila kllšarna Jugosl. Tiskarne — }n sicer: podobice na finem papirju ln dvojnem listu s sliko in litanijami bi. Terezije od Deteta Jezusa ter nekaterimi molitvami, primernimi za devetdnevnice, in pa razglednice z njeno sliko. Razprodajo je prevzela znana Nlčmanova trgovina. Komad vsake vrste stane 1 Din, pri 100 kom. 10 odstotkov popusta, s poštnino za 100 razglednic 2.25 Din, za 100 podobic pa 1.25 Din več. Naj bi izdaja teh podobic nekoliko pripomogla k še večjemu ln vnetejiemu čeiče- nju bi. Malo Terezije med našim narodom! Razmere v oddelku za socialne poltio. « Ljubljana, 21. avgusta 1923. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča: prcds. nadsretnik Mladič, votan-ti nasvetnik dr. Modie in svetnika dr. Mo-borič in Antloga, je danes pričel razpravo o tožbi, ki jo jo vložilo državno pravdništvo proti odgovornemu uredniku »Vojnega invalida« Francu Bellucu, v kateri se g. Beline obdolžuje pregreška zoper zakon, ob-lastvo in javni red po g 104. srb. k. z. Obtožbo zastopa drž. pravdnika namestnik Mast-nak, Bellnca zagovarja dr. Natlačen. V raz-pravni dvorani je bil navzoč šef oddelka za socialno politiko dr. Frane Goršič. Dr. Natlačen jo vprašal predsednika nadsv. Mladiča, če bo Goršič zaslišan kot priča, kar je predsednik pritrdil in na dr. Natlačenovo zahtevo g. dr. Goršiču naročil, naj zapusti dvorano. Tz obtožbe. Predsednik senata je nato prebral obtožnico, iz katere posnemamo: List »Vojni Invalid« je 23. marca 1923 objavil članek: »Proč s tlačiteljl!« Iz članka je inkriminiralo državno pravdništvo sledeče stavke: *V tako razpoloženje ln nasprotje z invalidi pa še ni zašel nobeden kakor g. Goršič. S svojim samolastnim in nekorektnim delovanjem je tako razburil invalide, da so padale na pretekli letul skupščini ostri očitki in protesti proti njemu.« — »To pot se niso gospod nič kesali, da so prekršili naredbo o prednosti v drž. službah. Kljub temn, da zakon nikjer tako ne določa, jn gospod podpisal po pisarni mu predloženo okrožnico, da vojni invalidi izpod 50 odstotkov sploh ne dobivajo enkratnih denarnih podpor in oblačil.« — »Na svojem sedanjem mestu kot šef oddelka za socialno politiko je pa gospod najprvo porabil svojo moč napram invalidom s tom, da jo hote! njihovi organizaciji zaviti vrat z odvzemom sredstev,« — »Sllčne šlkane so padale dan na dan napram orga-nizaoijl, ki so rodile jezo in nezadovoljnost med Invalidi.« — »Ker ni bilo momentano drugega sredstva, je zahtevni gospod doktor, da morata odstopiti dva podrejena mu uradnika Iz našega odbora.« Dalje so inkriminirani v članku: »Domišljavost g. šefa socialne politike« stavki: »Odkar je g. dr. Goršič šef socialne politike, misli, da je vsemogočen gospod, ki lahko dela, kar se njemu poljubi ne oziraje so ne na desno no na levo. Mnogo jo pri nas ljudi, ki se hočejo s terorjom ln intrigami obdržati pri svojih koritih. In med to vrsto spada tudi naš »ljubljeni« Goršič.« — »Ko bi g. dr. Goršič malo preštudiral to, kar spada v njegov delokrog, ne pa vtikal svojega uosu v stvari, ki ga nič ne brigajo, bi ne streljal takih kozlov, preko katerih pa gremo ml z zaničevanjem in smehom.« — »Štiri leta smo vam bili žogo, katero ste brcali semlntja, a sedaj je počila — zato čuvajte se!« Predsednik g. Belincu: »Vi ste v preiskavi izjavili, da prevzamete kot odgovorni urednik »Vojnega Invalida« vso odgovornost za vsebino člankov in da nastopite dokaz resnice?« — Gospod Beline: »Pri tem zagovoru vztrajam tudi danes.« Se nekaj agilnih kolporterjev za prodajo „Slovenca" ob Katoliškem shodu ter Vele- se/mu sprejme Kolportažni oddelek Slovenčeve uprave, Poljanski nasip 2 / riitalfinii sprejmem na hrano In * Uljdlvllljl .tanovanje, - Naslov P°ve uprava .Slovenca« pod Stev. 5091. Pletiljo za nogavice SPREJMEM. — Naslov pove upravništvo •Slovenca« pod itevilko 5093. ZOBOZDRAVNIK Med. dr. Puher Mubljana, Poljanska cesta štev. 16 zopet ordinira. Jabolka in slive množine, otresenega aH obranega '"»ja, za eksport ali žganjekuho, takoj "Prodaj. 1 kJ sliv 4 Din, jabolk 3 Din ■^tico vagon Dolenjsko. - Vprašanja pod "LAGO 5083« na unravo »Slovenca«. M. U, Dr. Lud. Zalar specialist za bolezni na mehurju, ledvicah in splošno kirurgijo, se je po večletni Specializaciji na uro-logično - klrurglčnl univerzitetni kliniki prof. Hochenegga na Dunaju, nastanil v Ljubljani ln ordinira na Sv. Petra cesti it. 26 od 10.—11, ure dop. in od 2.—3. ure pop. IŠČEM močno DEKLO v alarosti 16—50 let, ki je vajena kmetij-skega dela. Prednost imajo one z dežele. Nastop, hrana in stanovanje po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod St. 5040. Sprejmem dobrega, poštenega in zanesljivega mesarskega pomočnika. Plačilo po dogovoru, ter enega VAJENCA. — ADOLF ZABJEK, mesar in pre-kajcvalcc, Ljubljana, Poljanska cesta 55. Hišnika Pouk v petju pridnega, poštenega, zanesljivega, takoj SPREJMEM. — Naslov pove upravništvo .Slovenca« pod »ter. 5039. igranju na glasovir in francoščini daje absolventinja Bruselj, konservaforija. Miklošičeva cest« it. 8/II. — Sprejem: ponedeljek, sreda, petek od 15.—18 ure. "Smrekove deske MADIERSi 23 cm širine, 8 cm debeline, 4, 5 in 6 m dolžine, morale 6X8, 8X8, lepo blago, K 3200.— franco vagon Dolenjsko. - Vprašanja pod Šifro: »BLAGO 5082« na upravo «Slovenca«. Izvajanje dokaza resnice. Predsednik senata nadsvetnlk dr. Mladič čita nato dokazni predlog, katerega je vložil g. Beline po svojem zagovorniku dr. Natlačenu pri sodišču 18. junija 1923. Iz prebranega dokaznega predloga posnemamo: V članku »Nekaj za dom«, objavljenem 3. junija 1922 v »Vojnem invalidu« se je predlagalo sklicanje ankete sporazumno z načelnikom oddelka za socialno politiko v Ljubljani ln zastopniki organizacije vojnih invalidov. Dr. Goršič je precej pozval na dogovor dva odbornika in pa odgovornega urednika »Vojnega Invalida« g. Fricka Juvana. Splošna organizaoija vojnih invalidov je določila za razgovor z g. dr. Goršičem svoja odbornika g. Edvarda Koša In g. Bellnca, mesto Frioku Juvana pa tajnika Udruženja vojnih invalidov Antona Ušana. Edvard Roš jo bil takrat šo v službi invalidskega odseka kakor tudi Anton Ušan, g. Beline pa v oddelku za socialno politiko. Ko je prišlo odposlantštvo v uradno sobo g. dr. Goršiča, se je obrnil g. dr, Goršič proti Rošu in ga odslovil z motl-vaoljo, da je Roš njemu podrejen uslužbenec ln da se za t.o ne more razgovarjatl z njim. Dr. Goršič se je obrnil na to proti Ušanu in mu rokel: »G. Ušan, jaz Vas cenim jako visoko kot naobraženega človeka iu kot pridnega delavca v organizaciji, vendar pa ne morete še dalje izvrševati poslov tajnika v organizaciji, ker ste meni podrejen uradnik.« Ušan in Roš sta na to zapustila sobo. Člen 25 zakona o začasni pomoči invalidov pa govori o tem, da morajo biti one osebe, ki prejemajo po tem zakonu državno pomoč, organizirani v Udruženju vojnih Invalidov. Gospod Beline smatra, da je bilo postopanje g. dr. Goršiča samolastno tn nekorektno ln da je bilo njegovo postopanje nasproti Edvardu Rošu zlasti za to nekorektno, ker ga je nekako nahrulll in bil v svojem nastopu proti njemu oduren, »da ne rečem surov.« V nadaljnjem razgovoru z g. Bellncem, ki jo ostal sam v sobi, g. dr. Goršič ni nič omenil ankete, marveč je zahteval od g. Belinca, da naj vpliva na odbor, da se mu pove ime pisca članka. Nekorektno in samolastno je po mnenju g. Bellnca postopal g. dr. Goršič tudi, ko je prišel pooblaščen po glavnem odboru g. Ju-van v družbi dveh tovarišev k njemu kot takratnemu namestniku šefa oddelka za socialno politiko Intervenirat v raznih invalidskih zadevah; g. dr. Goršič ga je med vrati svoje sobe ustavil ln ga z brahialno silo pahnil skozi vrata, ki jih je na to zaprl za njim. Zakon o začasni pomoči invalidom določa, da gre invalidom ne glede na njihovo delonezmožnost izključna ali vsaj prvenstvena pravica do prvih mest v javnih ln samoupravnih službah. Dr. Goršič je pa zavzel stališče, da gre taka prednost le invalidom, ki so nad 50 odstotkov delanezmožnl, dasi je njegov prednik dr. Brecelj dosledno zastopal stališče, da ne gre delati razlike med invalidi nad 50 ln pod 50 odstotki. Kljub temu je izdal g. dr. Goršič okrožnico, ki dovoljuje gotove prednosti le nad 50 odstotnimi invalidi. Koncem februarja 1923 so reducirali pri invalidskem oddelku šest uslužbencev, ki so bili vojni Invalidi, dasi pridržuje člen 1(5 v zvezi s členom 1. ln4. zakona o začasni pomoči invalidom izključno ali prvenstveno pravico do mest v javni in samoupravni službi. Redukcije pa niso bili deležni ljudje, ki niso vojni Invalidi in so ostale ua svojih mestih tudi ženske moči. Po čl. 18 invalidskega zakona gre Invalidskim organizacijam v prvi vrsti pravica pri podeljevanju raznih javnih koncesij- Ko je šo g. dr. Brecelj vodil Invalidski oddelek. so se sklenile pod njegovim vodstvom pogodbe s 83 kinopodjetjl o plačevanju odstotkov od vseh dohodkov z namenom, naj bi »e krili s temi odtegljaji stroški organizacije same in se podpirali najbednejši invalidi. Invalidi so dobili 1922 na opisani način okroglo 152.000 Din. Ko je postal g. dr. Goršič uačelnik oddelka ministrstva za socialno politiko, je započel akcijo z namenom, da so vsi ti dohodki odvzamejo organizaciji invalidov in prepuste takozvanemu narodnemu fondu, ki pa pravno še ni obstojal« ker še nima niti lastnih Statutov, niti lastne orsra-, nizacije, niti lastnega premoženja. Na občnem zboru Udruženja vojnih invalidov 11. mnrca 1923 je bil za predsednika izvoljeu invalid Stanko Tome, kot odbornik pa med drugimi tndi Frane Krušlč, ki sta bila oba uslužbenca pri oddelku ministrstva za socialno politiko v Ljubljani ln bila g. dr, Goršiču podrejena uradnika. Po občnem zboru 12. marca dopoldne j« pa g. dr. Goršič poklical k sebi Izvoljenega predsednika Stanka Tomca in ga kratkomalo stavil pred alternativo, da naj se odloči, ali ostane še nadalje predsednik invalidsko organizacije ali pa še nadalje v službi kot njemu podrejen uradnik, češ da oboje ni mogočo in da se mora odločiti za eno, pa brez. vsakega odloga. Kategorično je g. dr. Goršlo odklonil dovoliti en dan pomisleka. Končno pra je prisilil k izjavi, da odloži predsedstvo organizaoije. Na podoben način je vplival tudi na odbornike Franca Krušiča, ki se pa ni pustil terorizirati, na kar ga je g. dr. Goršič odvedel k višjemu komisarju dr. Su-kaču, da se je tamkaj sestavil zapisnik z njim. Nato je zagovornik g. dr. Natlačen podal šo obširne nadaljne dokaze glede samo-lastnega ln nekorektnega delovanja dr. Goršiča, glede šikaniranja podrejenega uradništva, glede njegove uradne kvalifikacije, glede njegovih postranskih zaslužkov 1.1, d. Senatni predsednik je po kratkem posvetovanju objavil sklep, da se vsi ponu-deni dokazi dopuste, da se spisi vrnejo preiskovalnemu sodniku v svrho Izvedbe dokazov in da so razprava preloži. — Zadeva obeta postati velezanimiva in bomo o poteku svoj čas še poročali. Izgubila se je temnorjava boa na poti Prulej Sredtno-Privoa-Karlovska cesta-Grubarjevo nabrežje-Streliška ulica. Pošten najditelj naj jo odda proti visoki nagradi v upravništvu našega lista. Izgubila fo je večja vsota denarja na poti od Krapeževe restavracije po Šelenburgovi ulici minio gimnazije po Knezovi ulici do Kolizeja. Pošten najditelj se prosi, da ga odda pri upravništvu. Ob priliki Evharističiiega kongresa v Zagrebu se je izgubil tam po prihodu posebnega vlaka v soboto popoldne na potu iz kolodvora do stolnice zlat uhan, ki je drag spomin. Pošteni najditelj se naproša, da ga odda proti dobri nagradi ali vsaj naznani svoj naslov na naslov: Upravništvo »Slovenca«, Ljubljana. Pri mrtvašnici javne bolnišnice na mrežni ograji je bila v nedeljo opoldne pozabljena črna palica z »rebrnim držajem, Najditelj naj jo odda proti nagradi vratarju prisilne delavnice. Belo pleteno jopico je nekdo našel v petek zvečer na osebnem vlaku med postajami Celje—Ljubljana. Jopica se dobi pri g. Kostanjjv-cu Pred škofijo 9. Veliko pisavo (za drž, ln odvet. pisarne) Ima »Stoewcr«. Zastop Ljublj- Selonb. ul. 6-1. nižjih razredov SPREJME na HRANO in STANOVANJE zanesljiva uradniška družina v Ljubljani z enakimi hčerkami, od boljših posestnikov z dežele. Naslov pri upravi pod .ZANESLJIVOST 4936«. Vinski mošt iz ene najboljših vinskih goric v Belo. krajini, bodoči letošnji pridelek, liter 16 do 20 kron, izbrano blago; za pristnost jamčim. - Cenj. vprašanja pod: «VINSKI MOST 5085 < na upravo «Slovcnca», Za bližajoči sc KATOLIŠKI SHOD priporočam v nakup orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE. ČEPICE in SRAJCE (er drngo tnedno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10. "loierii priklopni voz za motorno kolo proda tvrdka H. Kenda, Ljubljana Vsakovrstne PILE in RAŠPE izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica 19. Za narodne noše šTvbT«: vijačke, rute, pasove itd. Alb. Derganc, brivec in starinar, Frančiškanska ulica, da za dogovorjeni izlet prineseš s seboj \VRIGLEYEV ŽVEČILNI GUMI. Dobi« ga v vsaki drogcrijli — NUŠA. OBVESTILO! OBVEŠČAM SLAVNO OBČINSTVO, DA kupujem stare OBLEKE, ČEVLJE m POHIŠTVO. - Grom tudi na dom. — Dram6 Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štc.v. 29. K vrtnarstvu spadajoče zadeve posreduje društvo »vrtnarska šola«. vsaki dopoldan od 7.—9. ure pri tvrdki M. MENCINGER, Sv. Petra cesta 43, na dvoriiču poleg zajutrkovalnice, Prodam zofo in 0 pliša stih foteljev Naslov v upravi pod Sttv. 5093. dobro ohranjeno, prodam. Ogleda sc lahko vsak dan od 7.—10. ure. Kje, po-v« uprava .Slovenca« ond Itev. 5096. obrezane in neobrezane, popolnoma suhe, nekaj svežih, 30, 34, 40, 45, 50, 55, 60 mm debele, od 2 m dolfine, K 4000,— franco vagon Dolenjsko. Vprašanja pod: »BLAGO 3081« ra upravo »Slovenca«, Ova manjša dijaka -inji z dežele sprejmem v popolno oskrbo. -Naslov pri upravi Usta pod Itev. 5094. KOT ZANESLJIVA OSEBA išče primernega mesta mlad, trgovsko naobražen gospod, z znanjem slov., nem., srbohrv. ni rus. jezika s 6 letno prakso pri domači veletrgovini z vinom, najrajši v Ljubljani, event. tudi v kakem drugem večjem mestu Jugoslavije. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro .NUJNO«. 4996 Stanovanje na deželi kuhinja, 1—2 sobi, IŠČEM event. vzamčm v najem hišo ali kupim. — Ponudbe pod naslovom »KREMENČIČ« na upravo. CEMENT, PREMOG, STREŠNA OPEKA stalno v zalogi pri H. PETRIČ, jana, Dunajska cesta 33. — Telefon 366. Skladišče -Balkan«. 5028 Prodam nekaj |]QVjh StOlOV pripravnih za gostilniško obrt. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 5010. Cflllfl 1®P° snažn0' ODDAM za duUU 14 dni, 1 mesec, morda tudi dalje, boljši gospej ali gospodu. - Nnslov nov« unrava »Slovenca« pod Stav. 5008. OTVORITEV SPECIALNE ZALOGE TAPETNIŠKIH IZDELKOV 2IMA vseh vrst — morska trava — vsi v stroko spadajoč! predmetL — Točno In solidno delo po naroČilu ln popravila. Se priporoča RUD. SEVER, tapetnlk in dekora'«r — Lliiblfana, Gosposvetska cesta b. vino r i s I i f !z | raflnlrani 96.7",, najfinejši, brez vonja, | vedno v skladišču po najnižjih cenah. špirit sirovi AJRKOVE gorljivi VINEA d. z O. SE. LJufollana-Rudnik Telefon 5-18. Generalno tastopstvo tovarne Arko Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarjeJ STAVB. IN OAIANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljona, Mine štev. 2 ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Cehoslavijac d d, Sodna uL 3, Tel 463. Ronzinger R, Cesta no juž. železn. 7—9. TRGOVINA Z ZELEZNINO; Sušnik A, Zaloška cesta št. 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: MikuS L, Mestni trg 15. , TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: * ST*1,? j Fran Erjavec, pri