Št. 50. ___ V Oorici, v toivk cine 24. jimija 1002. Letnik IV. l/.liaja vs;ik torck in soboto v I'dmi oli 11. uri preilpoldno za nicsLo •'!¦ oi, ;{. uri popoldnc za dežolo. Ako p;tilcii;i t;i (liicv;i praznik izide (i./.vcccr. Slain1 po posli prcjeniaii ;ili v (iorici n;i ilntn posiljan n'loiHno 8 K., pollottio \ K. in čclrtloLno 2 K. I'rodaja se v (lorici v lobakaniali Schwarz v Šolskr iilirah iti Jcl- lo.rsitz v Nmiskili . ncali po H vin. GORICA (/jutranjiv i/jlanjc.) UretlMiNtvo in upraviiistvo «e nahajata v «N'arodni tiskarni», ulira Vottnrini h. at. 9. iJopise jo nasloviti na uredniätvo, '><.'!aso in ii.'irociiino pa na upruvnistvo «siorico>. Oglasi so računijo po potit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po \'i vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po H vin. Ako so vočkrat tiskaju, raču- nijo se po pogodLi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska ,,Narodna tiskarna" «odgov. J. Marušičj. Pred zaprtimi duri državnega zbora. Minulo sredo popoludne so se za to dobo zasedanja zaprle i)uri dunajske poslanske zbornice in zastopniki narodov itvslrijskih na tern rnostu zakonodaje ho se razsli na svoje domove. Ali marsikateremu od njih postala je še noga in ozrl zn je nazaj proti kraju, kjer so odmevali često čudni glasovi — „v blagor narodov in države1'. Pred očt in dull so mu stopili vsi vee ali manj znameniti dogodki te dobe, ali ko si jih je ponovil v sporninu, moral je priznati, da ta doba zasedanja ni bila jedna manj plodovitih.... Ali kaj sedaj ? To vprašanje pa je sledilo prejšnjemu razmišljanju. — In to vprasanje si stavimo danes tudi mi: kaj sedaj ? Pogled nazaj na skoro poldrugoletni obstoj sedanjega državnega zbora kaže zares, da se uspehi zbornice ne morejo cenili baš prenizko ne kar se lice njih množine in ne kar se tiče njih vrednosti. Zbornica je pač morala praboleti mnogo obstrukcijskih krčev, a prebolela jih je jnnaško in to tern iožej, ker so bili „na- padi" proti koncu zasedanja vidno slabeji. Zadovoljni pa smemo biti, pred vsem pa minister^ki predsednik dr. Koerber sam, s tern, kar se je ob teh „napadih*1 do- brega porodilo. Tekom časa od predzad- njega januarija sem naša zbornica ni manj redno delala, nego vsaki drugi mo- derni parlament. Kateri pa so bili prav za prav g o- n i 1 n i motivi kolikor toliko plodo- nosnemu delovanju državnega zbora? Odgovor se nudi sam ob sebi: nagodba z Ogersko. To vprasanje je z elemen- tarno silo gnalo zastopnike tostranske državne polovice k resnemu delu. V sredi te sile je stal ministerski predsednik dr. Koerber sam, kateremu je bila poverjena j naloga, da spravi v red nagodbo in katero nalogo rešiti je imel ta čili državnik tudi najresnejšo voljo. Ž njim so sodelovale ! druge stranke, katere so pojavljale svojo požrtovalnost s tern, da so zapostavljale svoje želje in zahleve temu poglavilnemu vprašanju. V tein združenem prizadevanju i se je pa tudi pokazala ž i v 1 j e n j s k a J zmožnost monarhije, katori izvestni krogi pri vsaki priliki tako radi zvonijo rnrt- vaški zvonec. Skupna nevarnost je našla v skupni borbi razne stranke in to je veselo znamenje tudi za bodočnost države eetudi vztrajnosti v borbi ni sledil še zaželjoni uspeh. Priznati pa treba Čehom, da so oni v pogledu samo/atajevanja in požrtovalnosti stali na prvern mestu kot sijajni vzgled vsem drugirn strankam. Kajti oni so za hip podredili svojo naj- važnejšo zahtevo, jezikovno vprasanje stvari nagodbe, dasi se jim vlada ni iz- kazala za to hvaležno. Cehi pa so znali izkoristiti splošno nehvaležnost vlaie s tern, da so zngrozili z — obstrukcijo. Mnogi so sinatrali češke obstrukcijske grožnje za gole manevre. da pridobe ž njimi kaj za svoj narod. No,taki ,.manevri", ce hi tudi bili, ne bili hi nikjer dopustnejži nego v oeigled obstoječim razmerarn pri nas v Avstriji in od strani Slovanov. Vlada, oziroma dr. Koerber pa je tudi konečno spoznal, da so Gehi prevažen saktor v državi, da bi se smelo trdovratno biti v obraz njihovim opravičenim zah- tevam in to še celo izključno na Jjubo onim vsenemskim elementom, katerih jedina težnja je še — gledanje preko črnožoltih kolov. Obstrukcija, s katero so grozili Čehi vreei iz sedla vlado z njeno predlogo glede davka na vozne listke, ni bila kdo ve kako utemeljena, ali Čehi so znali izkoristiti tudi to priliko in spraviti vlado med dva ognja. Vlada je hotela na vsaki način biti gotova z dnevnim redom zbor- nicnirn, na katerem je stala tudi točka „zakonski naert za obdačenje voznih listov'1, katero točko je hotela vlada iz- koristiti za razne državne potrebščine kakor n. pr. razne pokojnino itd. Clehi pa so stavili pogoj, da le v onem slučaju ne obstruirajo vladine predloge, ako se jeden del onega denarja, ki priteče iz davka na vozne listke, porabi z a zni- žanjezemljiškega davka pri k in e L i j s k i h p o s e s t v i h, z a d e t i h ! p o v r e m e n s k i h n e z g o d a h itd. | In glej, sedanja vlada, ki „bistri pojine"' slovanskim politikoms tern, da jih „vežba" v uporabljanju ugodnih prilik na korist j davkoplacevalcev, je ugriznila v to „kislo j-.ibolko" in Clehi so s svojirn „nianevrom" naredili dobro kupčijo, katera bo prisla v dobro tudi našeinu Ijudstvu, ako se njega zaslopniki pobrigajo za to, da se izrabi zanje ta pridobitev Čehov. Pri tern je treba namreč omeniti, da so k pogojem, ki so jih stavili Čehi, po katerih naj bi del gori omenjene svote prišel pri zem- Iji.skem davku v korist In večjirn in sred- njim kmetijarn. aka kom- binacija. K težkočam od prej se jo pridru- žila zdaj se nova. Kakor znano bi mo- rali obe vladi se do konca tega meseca v torn sporazumeti, ali naj se trgovinske pogodbe do konca tega leta odpovedo, ali naj se molče podaljšajo ie za jedno If to. v slučaju sevoda, da kaka dr/.ava od svojo strani proj no odpove. Ako pa naj se to doloei, troba je znati, kakošen drug položaj naj se ustvari na mestu do- sedanjega. t. j. doloOiti treba. ali naj obstoji nadalje skupno carinsko okrožje in v tern slučaju. kateri skupni carinski tarif naj služi kot podlaga za možne nove carinske pogodbe — z jedno besedo: doloOiti se mora tako nagodba kakor i carinski tarif. O^ierski mi- nisterski predsednik pa noče nič vodeti ne o tern ne o onem in se je izjavil, da ni nobenega upanja da pride do sporaz- umja mod obema vladama. Ogerski mi- nister se zanaša namreč na to, češ, da avstrijska zbornica itak ne bodezmožna zadelo in da to- rej ne bode mogla rošiti ne nagodbe ne tar i fa. Ali za tako sodbo ogerski minister ne bi bil opravi- čen niti, ako bi avstrijska zbornica res ne bila zmožna živeti. Saj vprasanje o nagodbi ni prišlo še v «krajni štadij iz- kušnje. Tega dogodka se minister Szell najbrže boji, zatosetolaži z ,.nedelavno- stjo" avstrijskega parlamenla. Dogodki in uspehi našega državnega zbora v torn zasedanju pa so morali ogerskega mini- stra poučiti, kake kreposti je nas parla- ment zmožen, ako pride do skrajnega. Ako pa bi se to izkušnjo zmožnosti na- šega parlamenta hotelo iz jednega ali drugega zakulisnega razloga n a 1 a s č preprečiti, potem pa nastane vpra- sanje, čemu sploh zboruje nas parla- ment? Zaradi tega se po pravici vprasu- jemo: kaj sedaj? Zaradi nagodbe so se izdalo Ceške jezikovne naredbe, zaradi nagodbe so se zopet razveljavile, zaradi nagodbe se je dr. Koerber prizadeval — in sicer z LISTEK. W GRPPtK (eski: I. lloi-ica. Na Pruskern do zdaj še ni prišlo ' do „hijenizina". IStali sino pred pokopa- liščem v Velikih Hošticih, pred velikim, | kamenitim križeni, lepo izklesanim iz peščenca in brali smo zlati napis na be- lem, velikem podstavcu: „Pozdravljen bodi sv. križ itd.k' In zlogovali smo to radostno in glasno kot veseli učenci. Za nami je oživelo v veži. Gospo- dinja, hlapec, dekla, trije otroci so se radovali „dveh gospodov, ki sta glasno zlogovala"1. Šepetali so si o naju tudi glasno ; ko sva se pa obrnila, so se skrili sramežljivo v vežo. j Hoštičko pokupališče so razprostira na visokom brogu pri polocku, ki loče skozi VMS. Obkoljuje. ga zid. V srodi po- ' kopališča je ne prav starodavna ceikov. ' Na dosni pokopališča [)u sloji župnišče, .slavba iz novojše dobe. Vesclega, mladega gospoda župniku po imenu Deponte, sva pozimla iz Opave. So vedno jc kol nemški žtudent, in to zgovorni, veseli sludont. lzhaja iz Havoro- vega, kjer se bojuje v narodnem govoru j češčina s poljščino in nomščino. Z veli- kim veseljom nama je pravil. da so go- vori v Bavorovern tako čoščino. ... ali čemu bi navajali zgleile. Slabša ta češ- i čina vendar ni, nego je bila prod pet- desotimi Ieti v Pragi, na Mali strani. G. Deponie je študaval v Vratislavi bogo- slovjo, kakor se uče drugi prava, zdra- vilstva ali česa druzoga. Po nokolikolot- nom kapelanovanju v nemškem kraju, je postal župnik v Velikih Hosticih. To jo bilo groza ! Cerkve si do zdaj niti pruska j vlada ni upala polastiti, in za to je na Opavskom mod reko Opavo in Odro (med mesti Opavo in Baliborjem) vse j češko v corkvi. P. Doponlo mi je slikal nrkni: zolo zgovorno slrašno grozo svo- joga CJ'skega propovodovanja. ' ,.AIi pa nist(^ mogli govoriti nemski?*1 [ I'ogleda mo dobolo.. . . ,.Ne, to ni šlo, sic(;r bi no bil mo- gel obstati in bi se bil moral preložiti. In no pozabite, da j(^ tu olomuska ško- iija !" „Ali to kaj pomeni ?•' v^) le kako. Stare ženske hoštičke bi šle kar v Olomuc tožit in. . . . jaz bi izgubil !•' ,.No, kaj ste pa delali torej ?*' ,.Kaj sem delal ? Zaprl boiii se v župnišče in nisom stopil iz njega, dokler nisem umol toliko ceščine (se ve ne knji- ževne, anipak tako ,.oo nasem"\ da sem se mogel pozdravljati z ljudmi in jih kaj povprašati''. „Kaj so pa dojali ljudjo. ko sto tako lomili češčino pri propovedovanju?"' „To so dobri ljudjo, ali trdni, verni; vorujte mi, zvosti so starim šegam. Re- kali so : ,.Naj lomi. samo da so uči ; saj se navadi !8 letu svoje dobe. Za „Šolski Dom" je plačala pred- sedniku Katarina udova Grusovin, po- sestnica v Gorici 10 K, A. P. 20 K. Srčna livala! Narodno-napredne stranke na Goriäkem ni več! — Uosedaj smo čuli iz dr. Tumovih ust, ko so je oglašal k bosedi v deželnern zboru, na- vadno opazko, da govori on v imenu narodno-napredne stranke na Gori.š- knm. V soboto pa, ko je moledoval v prilog potrditvo dr. Treotove izvolitve za italijanske glasove, rokel je jasno in glasno da govori v imenu naprodne stranke. Sodeč tore) po olicijolni izjavi tega generala nasih ,,naprednjakov" je ta stranka vrgla tiarodnost — pod klop!!! Vrliunec dr. Tuniovcg-a prav- iic^a čuta. — Dr. Tumov pravni čutje dospel v sobotni seji deželnega zbora goriškega do svojega vrhunca. Ko je namreč prosil Italijane da naj g'asujejo že v soboto za potrditev dr. Treotove izvolitve, izrekel je rnej drugiin tudi jako krilate besede, da naj Italijani to store in če bi bilo to tudi — preko za- kona. Zabteval je torej od Italijanov, da potrde dr. Treotovo izvolitev in če je ta tudi nepostavna. Mi ne vemo, če je dozdaj še kedaj kak jurist v javni seji kakega zastopa kaj takega izustil, posebno pa nain ni znano da bi kak jurist kaj takega izustil v zakonodajnem zastopu. kakoräen je deželni zbor. Koliko se da misliti o moralni vrednosti takega človeka, to sodbo prepuščamo za danes svojim či- tateljem. Porotno obravnave. — V novi justični palači je bila vceraj prva porotna obravnava proti nevarnemu cerkvenemu tatu 27 Ietnemu Francu W e r d a u iz Št. Jurja ob južni železnici na Štajerskem. lz obtožnice je razvidno, da je Werdau dne 19. i'ebruarja 1901 v tukajšnji cerkvi oo. kapucinov vkradel zlat križec z zlato verižico v vrednosti GO K. Verižico je zastavil na „Montu" za 34. K, križec pa je prodal neki ženi za 2 K. Werdau bil je v isti cerkvi dne 5. marca t. 1. aretiran, ko je ogledoval po cerkvi, kaj bi še vkradel. Dne 13. avgusta lanskega leta je bilo vkradenih v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici iz škrinjice lü krön de- narja in od kipa Malere Božje zlate ve- rižice, zapestnice, ovratne verižice, uhani, prstani, zaponke, zlati in srcbrni križci, vsega skupaj 25 komadov v vrednosti 1000 K. Werdau dal se je namreč zapreti v cerkev in je tako mirno izvrsil ta eerk- veni rop. Werdau priznava, da je vkrudel gori omenjene stvari, pravi pa da niso bile toliko vredne, nego le 020 krön in da jih je za ta znesek zastavii v Trstu, Benetkah, v Milanu in v Boloniji. Dne 21. feb. t. I. okradena je bila tukajšnja stolna cerkev. lz škrinjice bilo je namree vzetih 120 krön, od podobe Malere Božje pa sta bili odnešeni dve zlati ovratni verižici, dvoje zlatih uha- nov, jedna zaponka, jeden prstan, jeden zlat madaljon. in jeden rožni venec iz perlov, vse \o vredno 108 K. Rožni ve- nec so našli pri njemu, zlatnino pa je deloina prodal za 20 K, deloma pa za- stavil v zastavljavnici Dusich v Trstu. Werdau prizna da je hotel odpreti še eno drugo škrii\jico v stolni cerkvi, da pa ni šlo; isti prizna, da je vkradel tudi iz pušice v cerkvi sv. Roka in sicer 5. marca t. I. K 1*20. Ko ga je aretiral stražar Matico, rekel je Werdau, da se piše Namenik, potem pa je vendar povedal svoje pravo ime. Dokazalo se je tudi, da je Werdau v prejšnjih letih izvržil že več cerkvenlh ropov in sicer v Gradcu, na Dunaju, v Budimpesti in drugod. Ali za vse tatvine ni bil kaznovan, ker so ga zdravniški sodni izvedenci na Dunaju proglasili za norca. Bil je vsled lega v Feld ho fu v no- rišnici, ali tarn so ga izpustili ker so vi- deli, da ni norec. Tukajšnji sodni izvedenci so ga spozn,ali za normalnega. Werdau pravi, da je svoječasno služboval pri eirkueu Schuman, da je prepotoval Avstrijo in Italijo ter tu raje kradel cerkvam nego ljudem. Poroti je predsedoval dvorni svet- nik vitez Defacis, obtožbo je zastopal državni pravdnik Vidulich. Werdau j(i bil obsojen na tri leta ječe. Tiskovnn pravda. — Dne 30. t. m. se vrži porotna obravnava proti Guidu Henriku Torossi iz Gradišča, dopisniku lista „Gazzettino popolare" in proti od- govornemu uredniku tega lista Seculinu. Toži ju župnik iz Morara, Maghet radi žaljenja časti. SoŠki most. — Čujejo se zadnji eas pritožbe, da jo most čez Sočo pri Pevmi jako pomanjkljiv in na več kra- jih poskodovan ter da je nujno potrebno. da se ga popravi. Ker so pa popravo pri lesenih moslovih prepogosle in mnogo stanejo, so nekatm mnenja, da bi bilo boije, ako hi se napravil tarn niesto le- senega železni most. Tora v I mlamji. — V nedeljo popoludne od 4. do f>. ure je toea hudo pobila poljske pridelko v Korminu. Uor- njanu, Medeji, Marianu, Frati, Homansu, Coprisu in v Koprivi. Toča je padala debela kot golobja jajca. Pobelila je po- vr.šje zemlje in uničila ves pridelek, trto pa je oškodila za par let. Hraiiilnica in posojilnica v Sta- njelu. — V nedeljo se je vršil usta- novni shod, na katerern se je ustanovila za krajni občini Štanjel in Kobljeglava hranilnica in posojilnica, se je izvolilo dotično načelstvo in nadzorstvo ter se prečitala in odobrila pravila, ki se v najkrajšem času predložo pristojni oblasti v potrdilev. — Tako je prav, le vrlo naprej ! Vabilo na veselico, kojo priredi dekliška sola „Elizabetišče" v Tomaju dne 29. juni.ja in (>. julija t. I. na dvorišču g. Marije Čefuta-Ueman s sodelovanjem me- šanega zbora pevskega drušlva „Tomaj;; pod vodslvom g. pevovodja g. S. Prencisa. Začetek ob i. uri popoludne. Vstopnina: 40. v. sedeži I. vrste 1. K. II. vrste 60. vinarjev. Prostovoljni donesti so hvaležno sprejemajo v korist „Klizabetišea". Vspo- red: I. „Pozdrav" deklamacija: II. Pesem: „Pozdrav", HI. Deklamacijo: 1. Kam greš gospod .J, 2. „Vela rožica", 3. „llvala malih". 4. „Slovenska govoricai(, ö. „Punica", G. „Sedem nas je", 7. „Lilija", 8. „Muhasti deklamator;i, 9. ,.Slovenka"; IV. Pesern: „Vpraša.š me. čemu da sem Slovcnka"; V. Otroska igra v jednem dejanju in živa podoba: Vera. upanje, ljubezen; VI. l'esem: „Pozdravljam te.gorenjskastran*'. B) I. ,.Sv. NoLburga" igrokaz v 5 dejanjih, II. Pesmi mod posameznimi de- janji: 1. S. Bartl: ,.Oj planine", 2. J. La- harnar ..Kadar uilado letc-'", 3. P. 11. Satt- ner: „Nazaj v planinski raj'1, i. S. P. „Mili kraju, i). P. II. Sattner: ..Opomin k petju". C) I. Žive podobe: 1. Blagnslov otrok pred odhodom v službo, 2. Cudež ^srp obvisi), 3. Sinrt sv. Xotbur«e, 4, Sv. Notburga v nebeski slavi, II. b. Med posanieznimi dejanji se svira i;a harmonij, III. Fiesem: ,.Planinar" A. Fürster. K obilni vdeležbi vabi uljudno „E 1 i z a b o t i š e e'%. Vt'seliea v Pliskuvici. — Pevsko in bralno drštvo ,.Škrjanček" v Plisko- vici priredi (i. julija t. 1. veliko veselico s petjem, igro. prizorom in prostoza- bavo — v prostoru gospoda Alojzija Sue. Sodeloval bode pevski zbor iz Sežane. Za točno postrežbo bode preskrbljeno. Dvorišče bode v blagodejni senci. Sliši se, da bode isti dan izletel v Pliskovico oddelek dobroznanega: Slovansko-pev- skega društva iz Trsta po inicijativi ne- kega gospoda, kateremu bodemo zato prav hvaležni. Dočim se bode po veselici mladina nekoliko zasukala (Tu ni navade pozno v noč ampak le do 9 urel, bodo se drugi gostje radovali ob zvokih mile slovanske pesmi. Ker je polovica čistega dohodka namenjena zakladu revue šolske mladine v Pliskovici, ne bode se stavilo nieje — radodarnosti. Podrobnosti sporočimo o praveni casu. Zvoza Idrijo z /eloznioo. — Da je Idrija imenilen obrtni okraj, to mora vsakdo priznati, ravno tako mora vsakdo priznati, da je skrajno potrebno, da se Idrija zveže z ostalim svetom po kaki železnici V tern pogledu obstoji danes troje mnenj. Jedni bi hoteli zvezati ld- rijo z bohinjsko železnico in sicer pri Sv. Luciji čez idrijsko dolino inTribušo; drugi so mnenja, naj se Idrija zveže z vipavsko železnico,. tietji in to so v prvi vrsti kranjski poskinci, bi pa hoteli, da se zveže Idrija z vrhniško železnico. — Proti prvirn dvem zvezarn se je izreklo železniško ministerstvo odlocno, češ, da je ovirajo tehniške težkoče. Glede tretje zveze, nainrec z Vrhniko pa je rekel že- lezniški minister pri zadnjem posveto- vanju železniškega sveta, da bi ta zveza ne bila nemogoča, samo treba da je o tej stvari še mnogo študirati. Dva u^enca sprejme na stanovanje pošlena rodbina v ulici Vetlurini; njeno ime se izve v našem uredništvu. Deželni zbori. — V soboto so zborovali deželni zbori in sicer goriški, isterski, kranjski, koroški, štajerski, gališki, gorenji in nižeavstrijki, cežki, bokovinski, moravski, šlezki in predarelski. Seje isterskega deželnega zbora, ki je bil sklican v Koper, se je udoležil tudi c. kr. namestnik grol Gois.s, ki je pre- čitavži cesarski patent, s katorem se skli- cuje do/.clni zbor, v italijanskfMn in hr- vatskem jeziku, predstavil istornu novo- izvoljenega dßzelnega glavarja dr. Cam- p i t e 1 I i j a, njogovega namestnika d r. Stangerja in vladnega zastopnika, c. kr. num. svelovalca Alojzija Fabija- nij a. Za doželnirn glavarjem Carnpitellijem, ki se jc zahvjilil na irnenovanju in po- zdravil zbrane poslancr*. katorih je bilo le 22. jedino le v italijanskern jeziku. go- voril je dr. Štanger najprej v hrvatskem in ftotfrn v italijanskern jeziku. I) r. V e n i e r je proti temu pro- testoval, čes da bi moral dr. Stanger, Oe jo že hotel govoriti tudi v hrvatskem jeziku, vendarle dati prednost italijan- skemu jeziku. Seveda je ta protest Laha \ronier-a popolnoma smešen in otrocji ako se pomisli, da sta hrvat.-ki in ita- lijanski jezik v Istri jednakopiavna in da bi moral, ako bi med tema dverna jezi- korna obstojala kaka prednost, isto imeti hrvatski jezik. ker ta jezik govorita dve tretjini isterskega prebivalstva. Pobalini, bradati in mlekozobi na galeriji so uganjali svoje sale, katere jim narekiije 2000 letna ..avita coltura". Istotako so ti pobalini razsajali. ko so hrvatski poslanci, predno so polo/.ili slovesno obljubo v glavarjeve roke, isto precitali v hrvatskem jeziku. Ilujsega se v tej se.ii ni zgodilo. Vse drugace pa je bilo v kranjskem deželnem zboru. Ker so hoteli z Nemci združeni slo- venski narodno-napredni poslanci proti dosedanjemu običaju skrčiti žtevilo od- sekovih članov katol. narodne stranke, začeli so za-topniki t«1 stranke v kranj- skem deželnem zboru obstrukcijo in bilo je v njem šuma in ropota. Natančneje o tern prihodnjič. 1700 tliiij v zapuru je prebil 32- letni mesar Filip Sternat v Preblavi na Koroškem. Obsojen je bil že lo-krat. Dne 4. maja t. 1. je zopet trikrat zabo- del nekega hlapca: prepir je nastal. ker se je ta branil piti žganje. Scdišče mu je prisodilo dve in pol leti težke jeOe in se bo torej število njego\ih ..zaprtih dnij'1 zopet znatno povišalo. Odlikovanji'. — Poslancu Ka- threinu načelniku državnozborskega proraüunskega odseka je N}. Velič. cesar podelil križ reda železne krone in sicer za zasluge. ki si jih je pridobil kot na- čelnik imenovanega odseka. Žnloigra iz vojaÄkeg« življenja. — V Lvo\j je s.al pred sodnijo kmetič. ker je razžalil afrmado. Mož je imel pri vojakih svojega sina. Dobil ga je nekega dne iz Lvova nek znanec in mu dejal, naj pride v Lvov, Ce hoee še živega vi- deti svojega sina. Mož se je odpeljal k svojemu sinu. ki je ležal v bolnici na smrt bolan. Ko je sin opazil svojega oceta in ž njim došlo svojo nevesto, pričel je jokati. ,.Kaj je s teboj, sin moj, postalo?" vprašal je oče sina. „Dopol- njeno je", odgovoril je sin, ,.ne bodem več zdrav". Obrnil se je k svoji nevesti in ji rekel: ..Marica, nimaš več svojega ženina1'. Povedal je revež. kako je pris'lo, da je obolel. Njegov stotnik je bil vedno vinjen in ga je neusmiljeno mucil. Stiri vojuke je dal zapreti skupaj v eno ječo pol no blata in sinrdecih smetij. Vsi stirje so oboleli, eden je dobil pljučnico in je skoraj umrl, a ostala trojica je tudi smrtno obolela. Njega samega pripravljal je zdravnik na smrt. Ko je mož to pri- povedoval, so vojaki na dvoriscu se vežbali. Dosel je tudi stotnik. Bolnik ga je spoznal na glasu in označil stotnika očetu z besedami: „Vidiš oče, le ta stotnik ine je dal zapreti". Kmetic ni premišljeval dolgo, stopil je pred stot- nika in mu rekel : ,.Gospod, pred vaini stoji o ^večkrat povdarjati. Irec trdi po vsi pravici, da 1 onj ni nikoli premlad za vprego. ako se le ne napenja čez njegove moči, pomen- !j!vo pa m?je z rameni, aku vidi mlečne zobe v gobeu jezdnega konja. Konje. pri katerih ne moremo več brati let iz zobovja. imenujemo po navadi stare. Pri požlahtnjenih pasminah niso po 15—20 let stare živali čisto nič ne- navadnega. Celo 20—30 let stari konji niso taka redkost. kot bi si kdo mislil. Zglede zelo visoke starosti nahajamo pri vseh onih konjerejcih, ki si prizadevajo že pri kobili vplivati na telesni ustroj ali konštitucijo njenih potomcev. Tak zarod se vedno odlikuje pred onim. kjer vlada le nemarnost in brezbrižje. Tudi tarn, kjer ume kupec mladih konj svojc živali njih silam primerno rabiti, smotreno kr- miti, gojiti in ž njimi lepo ravnati, na- hajamo stare konje. Nikari ne mislite, da bogve koliko stane, ako podaljsamo konju življenje. Nedavno mi je zatrjeval velik veščak v konjereji, da ima veüina vecjih konje- rejcev ravno pri konjih prav malo do- bička ali celo zgubo. Rekel je, da je samo enkrat naletel na grasčino, ki ji je nesla konjereja na leto po 5° 0 čistega; bila pa je to vzorna posest v Galiciji, znana daleč čez avstrijske meje po svojih dobrih oll- cirskih konjih. Kaj naj si torej mislimo o gospodarskem računu drugih ne tako vzornih konjerej ? Vzrokov slabega vspeha pri velikih konjerejah je več in ti nas ne brigajo dosti. Mi manjsi posestniki konj smo naj- večkrat slabega vspeha sami krivi, ker konj ne rabimo prav in ž njimi slabo ravnamo. Kaksen dobiček je neki to, ako na teden s konjem nekoliko kronic več prišintarim, če pa zato konja toliko hi- treje izrabim in ga moram nadomestiti z drugim. V nobenem slučaju ne znaša večji zaslužek toliko, da bi mogel z njim kupiti novega konja. Pametnemu in usmiljenemu konjerejeu je tak krvavo zaslužen denar gnjusoba; zato pa pri njem konji tudi učakajo starost Poleg dobička ima tudi svoje veselje in stanovski tovariši mu skazujejo dolžno spoštovanje. Na Angleškem po grajščinah in far- mah niso konji 25—30 letni nobena red- kost. V Freiburgu na Švicarskem je okoli 1. 1870. 35 let star konj še čvrsto delal na polju. V istem času je živel blizu Ge- neve jezdec, ki je štel s svojim konjem vred precej nad 100 let. Robin, arabskega pokoljenja, iz- ključno jezdni konj, je bil v svojem 30. letu še eleganten kočijni dirjač. Zdaj je star 33 let, ne dela več in dobiva krmo zastonj, videti je pa, kot bi hotel — ži- veti še 33 let. Na zidu vojaškega hleva v Edinburgu stoji na kameniti plošči napis, ki pripoveduje o nekem častniškem konju; ta je potoval 1. 1850. iz Škotake domovine v krimsko vojsko, po končani vojski je prišel nazaj na Angleško v Edinburg, kjer I je dočaka! öß. leto življonja, doklor ni poginil öd starosti in bil zagreben za ondotno vojasnico. Dnjo|/|| Npominjajt«' s<> o vsaki nUJdlM. jirinki,.Sol>koua doma" Loterijske številke. Jl. jimija. Grac.......80 8 S2 MS 17 Dunaj......83 72 tW t>ii 70 Tržne cene. Za 100 kg. Kava : Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo ., 270— .. 200 — „ Java ...... 2(>0— .. 2M) — ,, Portorieo . . ,. 270— .. 200 — Ceylon.....360— „ H80 — Slakdor '.......8050 ,, 00 — Špeh......,.' 120 — .. 150 — Petrolij v sodu . . .. 34'— ,. —•— „ zabojd . ., 11-60 ,. 12 — Maslo surovo.....1;M>— ,, 160-— ! kuhano . . ,. 200— „ 220'¦— ! Olrobi debele . . ., 10 60 .. 1220 | „ drobne . . .. 10— ,. 1120 Turšica nova ..... 1280 ., 1440 „ za hrano . ., 1240 ,. 13-— Oves........ 17-— ., IS- AI o k a ogtM'ska : št. 0 K 33— št. 1 K32 4O št. 2 K 32-- „ 3 ., 31-40. .. 4 .. 30.80. .. 5 .. 30 — št. 6 K 20-. Anton Pečenko j Vrtna ulica 8 (.011ICA Via Giardino 8 nri tinrni'n pristna Deia in črna vina iz vipavskih, fuHanskih, briskih, dai- l matinskih in isterskih v i - nogradov. i-'ds^u ija na noiii in razposuja po zeiez- nici na vso kraje avstro-ojersko monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tmli uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Kuhinjska šola ' Podpisana odpre dnc JO. t. rn. knhinjsko šolo v nlici lcttnrini št. y, I. nadstropje. (iojenke, katere se želijo izuriti > v kuhanju, sprejcmam do jo. t. »t. * vsaki dan od 4. doj>. popoludne, pri kateri priliki jim naznanim titdi po- goje in učni red. Ob jednem pa vabim gospodc z \dežele in iz mesta, in sploh stalnei \Jgoste, da mojo kuhinjo poiastc s' szo prav zmernih cenah z jako nktts- niini jedili tako opoludne kakor tndi zvečer. \ Priporočam sc p. n. roditeljem, > katvrih hčvre se želijo priučiti pra- vilitetnu in varčnemu kuhanjn in guspodinjstvu I z odlicnim spoštovanjem Marija Grebenc, \ lastnicaroditcljica kuli. sole. jk. ft Viktor Toffoli v ^iorici, via Teatro Ht. 2O (na stari po.šti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jediliio . . kr. 40 Corfu . . . kr. 56 boljše ,, 44 Bari ... ,, 60 dalmatinsko ,, 48 Lucca ... ,,70 istrijansko . ,, 48 Nizza • . . ,,80 dol'i st» v zalot,Ti tvnlke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica št. 7, prva in edina sloveuska trgovina za modno blagjo. Najboljso. najvoc'je in naji'onojso ?kladišče vsakovrstnejia perila, srajc za hribolazce in kolesarjo vsake volikosli, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic. rokavic, životni- kov ^modercev\ solt'nikov, pihalk, dež- nikov. blusen, spodnjih kril. divnih okras- kov za obleke. svil za obleke in bluse, vsih potrebscin za vezenje. 'priporočevahio najbolje kupova- Iišče za. q. šivilje in krojačc. Naroeüa za izdelovanje perila (za gospode\ in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se toeno. y „JVsarodna Jiskarna" v Qoriei Ij ulica Vetturini 9. |l Ilijada. ij Povest slov. mladini. 'j Prosto po Homerju )j pripoveduje ij ANDREJ KRAGELJ. I. S tolmačem važnejsih osebnih y iinen ter obsega 273 stranij. ij CENA: N 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. r, Vezana v platno 2 kroni, ozi- r, roma 2 kroni 20 vin. N Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ji pri knjigotržcih Pallichu v Gorici na i ^ Travniku, pri Schwentnerju v Ljubljani | L in h'lorijanu v Kranji. i Podpisaui posestnik pro- el aj a c-rno in belo vino po najiiižjili eenah hl od 20 K uaproj. Postrežba toena ob vsakom c-asu. Kelor želi. pri- polje se mu naroeeno vino tudi na dom. — K obilui naroeitvi priporof-a se s spo- istovanjem Josip Toroš, Via Ponte Isonzo št. 6. Podpisani priporoča slavnemu ob- ^instvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične rnoke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovr.stne pijače na priwr: franc oski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, sini rum. raziična vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnider.šič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem I Josip Kutiii, trgovec v Semcniski ulici h. stv. 1. ! (v lastni hiši.) Špedicijska poslovnica GašparHvalič I v Gorici, | v ii lie more I list. 12. i'lipfiiot'-n sc toplo Slovcn- . cciii v iiicslii in rojakoni ' n;i di'/.cli y.;i prcviizanjo vsakovr^lufga blaga in po- liistva v vse krajo. Kor irna | tri nove zaprte vozove 1 za prevažanje, I zayotavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, g. Gorica, Ozka ulica St. I, Pripnrm-a svojo kl6parsko delavnico ler zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalojjožlebov vseh vrstza nove stavbe, oziroma pivskrblja isle v iiajkrajšoni času. — ProvzPina naročila za vpe- | ljavo strelovodov, Uuli po/Jaconih. — Izdolujo pumpe za vodo. l'ri- roja vpeljavo vode z covmi vsake vrsle. — V lastni zalo^i ima Stroje i za žveplanje sodov iz cinkanega žolcza. škropilnice proti perono- spori ponovljcnp po VennorHovi sostavi: mehove za žveplanje grozdja razuih sistomov itd. — !|f^p Postrežba točna, Cene zmerne! ~^g I 1 ^"^ ^*% ^"^ ^^^ ^^% ^*^ *~*. *^*. ^^ ^Mfc .^—% ^a^ ^iii^ ^in^ M To /iiicriii cnri je na prodaj lep, visee svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri nasein upravništvu. Krojaška mojstra Cufer r oL ;5. uri po|>ol na la iliifVii pr.'i/.iiik iziile dun prcj ol) (!. zvccicr. Sliini' po po.šli pn'jeiiian ;tli v (ioric.i n;i dom posilj;m celoletiio H K., pullcliio i K. in čehllntno 2 K. I'rodaja se v (.iorici v tobakarn.'ih Scliwarz v Önlskih ulicjih in •!•''- 1 ersitz v Niinskili uliculi po K vin. eoRici Oeeeriio izdanjV.) I'r**tl 11 ištv<» in upravnistvo s<> nahajatri v «X u r o il n i t 1 s k ar n i», tilica Wtturiiii h. St. 9. l)(jpiso jf naslovili na uredniitvo, '»flasc in naročnino pu na upravniätvo «fioricc». Oglasi s«« računijo po pftil- vrstah in sicfr «iko s«- tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc v»*<5krat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatclj in odgovorni urednik Josip Marušič. Ti..o zapostavljate svoje želje in zahteve temu poglavitnemu vprašanju. V tem združeneni prizadevanju se je pa tudi pokazala ž i v J j e n j s k a zmožnost monarhije, kateri izvestni krogi pri vsaki priliki tako radizvonijomrt- va.ški zvonec. Skupna nevarnost je našla v skupni borbi razne stranke in to je vesolo znamenje tudi za bodočnost države četudi vztrajnosti v borbi ni sledil še zaželjeni uspeh. Priznati pa treba Čehom. da so oni v pogledu samozalajevanja in pozrtovalnosti stali na prvem mestu kot sijajni vzgled vsem drugim strankam. Kajti oni so za hip podredili svojo naj- važnejšo zahtevo, jezikovno vprasanje stvari nagodbe, dasi se jim vlada ni iz- kazala za to hvaležno. Cehi pa so znali izkoristiti splo.šno nehvaležnost vlade s tem, da so zagrozili z — obstrukcijo. Mnogi so smatrali češke obstrukcijske grožnje za gole rnanevre, da pridobe ž njimi kaj za svoj narod. No,taki „manevri", ee hi tudi bili, ne bili hi nikjer dopustnejši nego v očigled obstoječim razmeram pri nas v Avstriji in od strani Slovanov. Vlada, oziroma dr. Koerber pa je tudi konecno spoznal, da so Čehi prevažen Faktor v državi, da bi se smelo trdovratno biti v obraz njihovim opravičenim zah- tevam in to še celo izključno na ljubo onim vsenemškim elementorn, katerih jedina težnja je se — gledanje preko črnožoltih kolov. Obstrukcija, s katero so grozili Cehi vreči iz sedla viado z njeno predlogo glede davka na vozne listkr», ni bila kdo ve kako utemeljena, ali Čohi so znali izkoristiti tudi to priliko in spraviti vlado med dva ognja. Vlada je hotela na vsaki ! način biti gotova z dnevnim redom zbor- ničnim. na katerem je stala tudi točka „zakonski načrt za obdaeenje voznih listov', katero točko je hotela vlada iz- koristiti za razne državne potrebščine kakor n. pr. razne pokojnine itd. (lohi pa so stavili pogoj, da le v onem slučaju ne obstruirajo vladine predloge, ako se jeden del onega denarja, ki pritcče iz davka na vozne listke, porabi z a zni- ž a nj e z e m1 j i s k e g a davka pri k in e t i j s k i h p o s e s t v i h, z a d e t i h ! p o v r o in e n s k i h n e z g o il a h itd. In glej, sedanja vlada, ki „bistri pojme" slovanskim politikom s tem, da jih „vežba" j v uporabljanju ugodnih prilik na korist davkoplačevaleev, je ugriznila v to ,,kislo jabolko" in liehi so s svojim „manevrom" naredili dobro kupčijo, katera bo prišla v dobro tudi na.šemu ljudstvu, ako se njega zastopniki pobrigajo za to, da se izrabi zanje ta pridobitev Čehov. Pri tern je trfiba namreč orneniti, da so k pogojern, ki so jih slavili Čehi, po katerih naj bi del gori omenjene svote pri.sel pri zem- Ijiskern davku v korist le večjim in sred- njim kmetijam. še vrinili štajer.ski kon- servativci določbo, da se s to svoto po- more tudi malemu kmetu in sicer takemu, ki ima vsaj 2 hektara zernlje. od katere zadostuj za ta slučaj, ako je poškodovanih pridelkov le na '/. hektara. In tako je raz- umno fioskrbljeno na vse strani in kinetic se bod'j vsaj nekoliko oddahnil. ako bode o pravem času prosii državne podpore. Ta korak slovanskih politikov je vse hva- levredcn. Nekaj druzega pa je v celi ti zadevi. kar ni hvale vredno. Ker se je tort'j v.sled čeških pogojev izdatno skrčila ona svota, ki pride v korist unokojenim državnim uradnikom ter njihovim vdovarn in sirotam v podobi zvišanja pokojnine, vsled česar odstotek zvisanja pokojnine znaša le lu"u, bilo bi vsaj pričakovati, da se pri tej razdelitvi jemlje več ozira na uradnike z nianjso pokojnino. ne pa da se je pokojnina določila j e d- nakomerno po odslotku, tako za onega, čegar pokojnina znaša na leto •i.000 kron (ki je torej itak dobro pre- skrbljen) kakor i za onega ki vleče po- kojnine borih 600 K. VtMidar se brez ozira na take ne- dostatke more reei, da je česka obstruk- cija obrodila dobre sadove. To bi sicer ne bilo, ako bi vlada sledila v trdovrat- noäti prejšnjim kabinetom in v tem baš tiči vsa bistroglednost Koerberjeva in ako hočemo reči: skrito pravico- Ijubje. Saj bi bil drugače parlamen- tarni vor, obtičal v kolovozu, Slovani pa bi ludi nič ne imeli od tega, k več- jemu bi, kakor so kazali zadnji dogodki. Čehi še izgubili svojega ministra. Tudi državni proračun in unančni zakon sta srečno prisla pod streho v tem zasedanju in na koncu vseh koncev so izginile se državne mitnice. In tako se je, — da govorimo v podobah — odstranilo mnogo — ..grušča" ter se na- redilo prostor za ogromne naloge, ki se sloje na tiru državne politike. Tu sta zopet: nagodba z Oger- sko in č e š k o jezikovno v p r a- 5 a n j e. Glede poslednjega se ne more skoro ničesar govoriti, dokler ni rešeno prvo: — nagodba! Tu obstane vsaka kom- binacija. K tožkočam od prej se je pridru- žila zdaj Se nova. Kakor znano bi mo- rali obe vladi se do konca tega meseca v tern sporazumeti, ali naj kuL-n Nekaj dnij poprej naju je užalilo pokopališče v Jaktaru \y moravski vasi blizu Opave na x\vstrijskem) se svojimi. večinoma nemškimi napisi na nagrobnih spominekih. Zdaj pa naju je potolažilo hoštičko. tu na pruski zomlji. Že pred vrati naju je pozdravljal uljudno ceški napis na velikem križu. Na pokopaušču saniern sva se obrnila na levo stran k otroOjim grobom. Tu so bili križi po večjem le iz dveh desk, črno pobarvani s plehasto tablico na sredi. Tu je bilo napisano preprosto samo ime, dan roj- stva in smrti, se ve v čežkem jeziku; ali s pomanjkljivim pravopisom. Saj so hodili v nemško šolo. Šol se je polastila Prusija v kul- turnem boju 1. 1873. Do tega časa se je smel sporazumevati ucitelj v šoli ceški z otroki. Tega leta pa je preloAila vlada vse če^ke ucitelj(? na Ren in od Hena pa trde Nemce — večinoma pa postene ljudi — v če^ke sole pruskega Opav- skega. Poznali smo takega nesreenika — vidnim uspehom — da omogoei zbor- niČno delo in zaradi nagodbe so vzdr- žujejo najradikalnisi elementi od razsula parlamenta. Čemu torej vse to, ako se nagodba vendarle ne reši? To vprašanje so si slavili gotovo mnogi poslanci v sredo popoludne, ko so se zaprle za njimi duri državnega zbora. Deželni zbor goriški. V soboto popoludne se je torej sešel zopet naš deželni zbor. Ob f>3/4 uri otvori deželni glavar dr. Pajer sejo. pri kateri so bili navzoči vsi poslanei. Vlado je zastopal namestništveni sveto- valec in vodilelj tukajšnjega okrajnega glavarstva grof At terns. V zaeetku seje se je spominjal deželni glavar v toplih besedah smrti pokojnega Eminence kar- dinala in nadškofa M i s s i e. kateri go- vop so v znak sozalja poslanci in gale- rija stoje poslusali. Za tetn naznani. da je bil goriskim nadskofom imenovan monsig. Andrej Jordan. Na to povabi deželni glavar novo- voljene poslance L a pa njo, dr. T r eo t a, conte P a n i g a i-a in F a i d u t t i-ja. da polo/e v njegove roke slovesno obljubo: preeitavši dotieno toimulo slovenskima poslancema slovenski in italijanskima italijanski. Ko se je to zgodilo, preüta deželni tajnik celo vrsto peticij in pro senj raznih obein, korporacij. drustev in po>-ameznikov. prosečih deželne denarne pod pore. Dežolni glavar pravi, da hoee, ako ni nobenega agovora, odstopiti to prošnje in peticije dotiCnim odsekom. Dr. Luzzatto prediaga. da bi se pros- nje, zadevajoče zboljšanje gmotnega sta- nja učiteljem, izroeile posebnemu odseku, ki naj se v ta namen izvoli in ki naj šleje 7 Olanov. Ta p red log sta podpirala dr. M a r a n i in dr. T u in a. Predlog je bil jednoglasno sprejet. Na to preide zbornica k prvi toeki dnevnega reda in sicf-T k verifikaciji volitev novoizvoljenih posiuncev. V irnenu deželnega odbora poroča dr. V e a u t i o volitvi conte P a n i gai- j a. lz porocila je razvidno, da je bila izvolitev tega poslanca popolnoma pra- vilna ter da ni bilo ugovora proti njej od nobene strani. Deželni odbor pred- iaga torej vse volilne spise deželnemu zboru, da se i.sti o tej izvolitvi izrece. Ako bi ne stavil nobeden poslänec v tern pogledu kakega predloga, izrociti bi se morali po pravilniku ti spisi verili- kaeijskemu odseku, kateri bi potem iste proucil ter stavil deželnernu zboru svoje pr.edloge. Ker se je pa oglasil dr. Ver- z e g !i a s s l ter predlagal, da se Panigai- jeva izvoütev že v današnji seji potrdi, in je bil ta njegov predlog zadosti pod- pit, razpravljal je deželni zbor koj o iijein in je koneeno tudi brez ugovora polrdil izvolitev poslanca conte Panigai- ju. Utotako se je godilo tudi glede vo- litev poslnmev Lapanje in dr. F a i- d u 11 i-ja. 0 prvi je poroeal poslanec in deželnega odbornika namestnik K I a n- c i c, o drugi pa poslanec in dež. odbor- nik dr. Marani. Jednake predloge kakor dr. Verzegnassi glede potrditve izvolitve conte Panigai-ja sta stavila in sicer glede poslanca Lapanja dr. Gregorčic. a glede dr. Faidutti-ja dr. V e n u t i, koji obe izvolltvi je dež. zbor brez debate potrdil. 0 izvolltvi dr. T r e o ( a pa je po- rocal poslanec in dež. odbornik prof. H e r b u c. lz tega porocila je bilo raz- vi Ino, da je proti izvolitvi dr. Treota vložilo 1 i volilcev protest. V tern pro- teslu je rečeno. da je že v zadnjem svo- jem zasedanju deželni zbor ovrgel izvo- litev dr. Treota poslancem, ker se je prepričal, da je bil dr. Treo v volilni iinenik avberske občine nepravilno in torej nepostavno vnesen. Danes pa go- vori proti izvolitvi dr. Treota še drugi važen formalen razlog, namreč, da je nioralo avbersko županstvo na ukaz c. kr. okr. glavarstva v Sežani dr. Treota iz volilnega imenika sploh izbrisati tako, da ni iniel dr. Treo ni formal ne ni ma- ten jalne pravice biti izvoljen deželnini poslancem. zato zahtevajo na protestu podpisani volilci, da se dr. Treotova iz- volitev, ker nepostavna, ovrže. Deželni odbor prediaga torej vse volilne spise deželnemu zboru, da jih prouči in se konecuo o veljavnosti ali neveljavnosti dr. Treotove izvolitve izreče. Deželni glavar pravi, da se bodo ti spisi izroeili verilikaeijskemu odseku v slucaju, ako bi ne stavil noben poslanec kakega posebnega predloga. Dr. T u m a prediaga. da se izvolitev dr. Treota koj v tej seji potrdi. Utemeljujoe pravi dr. Tunia, da naj se ta izvolitev če tudi se je vi-Sila — — preko zakonn, torej tudi če je nepostavna, potrdi. Po njegovem mnenju zadostuje, ako ima iz- voljenec — sposobnost poslanca, ne glede na to, ali je bil postavno ali ne- postavno izvoljen. Dr. Tuma apelira na Italijane, ter pravi, da bi s tern, ako bi ne potrdili dr. Treotove izvolitve, ustregli le slovenskim — klerikalcem ; pozivlje jih torej v imenu — naprodne stranke, naj izvolitev dr. Treota potrde, in videli bodo potem. kako lepo skupno bodo oni, namreč naprediii poslanci in Ilalijani skupno delovali. V svojem govoru ponavlja zopet, kakor je to storil že v zadnjem zaseda- nju, ko je zagovarjal dr. Treotovo izvo- litev, da so se tudi pri volitvah poslan- cev za goriško okolico godile nepravil- nosti in bi bili morali biti zaradi tega ovrženi tudi izvolitvi poslancev B e r- 1) u č a in G r č e ; kajti tudi takrat da so bili vnešeni v raznih občinah v volilne imenike volilci proti doloeilom okrož- nice c. kr. namestni.stva. Dr. G r eg o r č i č odgovarja Tumi. Glede Tumove trditve, da so bili vnešeni v volilne imenike raznih oboin goriške okolice volih'i proti doloeilom okrožnice c. kr. narnestnistva, pravi govornik, da ko bi se to tudi v rosniei bilo /godilo in bi se bili vsi ti volilci izbrisali iz do- tiönih volilnih irnenikov, bi to prav nič ne nplivalo na konečni izid volitev. 0 tern se je tudi de/.elni odbor, proučujoč volilne spise, popolnoma preprical. Sicer pa nima ta moment ničesar opraviti z dr. Treotovim slučajem. P o o b s I o j e- č i h p o s t a v n i h d o I o č b a h v e I j a k o I predpo g o j za pridobitev pasivne volilne pravice dejstvo, da jo bil kdo v n e š e n v v o 1 i I n i i m e n i k jedne ali druge občine v deželi. Dr. Treo pa ni bil vnesen posebno pri zadnji volitvi v noben volilni imenik, zato pa ni mogel torej tudi izvoljen bili. Dr. Tmna, pravi govornik, je sicer mnenja, da se dr. Treotova izvolitev tudi preko z a- k o n a, torej tudi če je nepostav n a, lahko potrdi. Govornik dvomi, da bi de- želni zbor, ki mora vendar stati na sla.- lišču postave, dr. Tumovemu mnenju pri- Irdil in nieni, da bi se dr. Treotova iz- volitev že lahko v današnji seji ovrgla, vendar pa nima nič proti teinu, da se volilni spisi gtede dr. Treotove izvolitve izroče veritikacijskemu odseku v prouče- vanje in poročanje. Dr. L u z z a t t o pravi, da l>odo njegovi somišljeniki glasovali za to, da se izroče volilni spisi glede dr. Treo- tove izvolitve verilikaeijskemu odseku v proučevanje in poročanje, posebno iz razloga, ker je vložen proti izvolitvi protest. Odsek pa naj celo zadevo pou- čuje s pravičnega stališča, ne ozi- r a j e s e n i n a j e d n o n i n a d r u g o stranko. Deželni glavar stavi na gla- sovanje predlog dr. Tume, za kateri sta glasovala sarno dr. Tuma in dr. S t r e- kelj, ostali poslanci so pa vsi glasovali za to, da se volilni spisi glede gori ome- njene izvolitve izroče volilnemu odseku. Glede prošnje ,.Mizarske za- druge v Gorici" poroča v imenu dež. odbora poslanec dr. Marani ter prediaga, naj deželni zbor vzame na zna- nje, da je ta zadruga od visokega mi- nisterstva dobila posojilo v znesku 17.000 K. Glede stroškov zanastani- t e v o r o ž n i š t v a, katere morajo nositi tudi dežele, prediaga dr. Ma- rani v imenu deželnega odbora: deželni zbor naroča deželnemu odboru, da ukrene vse potrebno, da se dežela ko- nečno vendar enkrat reši teh stroškov. Sprejeto. Nacrt z a k o ri a o razredbi c e s t (>, ki se ima zgraditi \ lijaški do- lini od skladovne cesie Št. Peter-Dorn- berg do državne ceste pri Ozeljanu, o katerem poroča poslanec B er b u č, s<; odstopi pravnemu odseku. „Le pomislite11 ložil je — čudo, da si ni las ruval iz glave — „nikdar se nisern pregrešil, a že sem tu deset let v pregnanstvu. Ne rnorem govoriti z ljudmi in li ne z menoj. V soli ni prav nika- kfga uspeha, kajti otroci me ne razumejo". ,.A zakaj pa ne učite češki?" „Ne poznate razmer, dragi go'spod. Pred menoj je bil tu moj rojak, pošten in dober človek. V treh letih se je r.a- učil nialo če.ški. A ko se je to zvedelo, takoj so ga preložili za kazen v Šlezvik, v vas, ki je desekrat na leto rnorje pre- plavi. A jaz sem pošten človek, rad bi živel, morja pa ne mararn niti videti; sicer bi skočil vanj iz obupnosti". In ubogi mož je divje mahal z ro- kama po zraku in srdito obračal oči; mislil sem že, da se mu mesa v glavi. ,.Ali kako pa poučujete ?•' vprašam ga, da bi zopel sprožil to stvar. Jel se j^ kar kroliolati pri vsej ob- upnosti : „To je pociti srneha ! Ali naj vam to povem ! Otroci pridejo v prvo solo in me gledajo dolgo, jaz pa nje. Povedati jim r.'"1 moron ni^, snj bi me ne razu- smejam komu, tedaj se me boji. Saj ve- ste : smejati se, pa nič ne izpregovoriti! Otroci mislijo, da sem nor. Torej mol- ciin. Potom pa stopim k mizi, potrkam na njo pa rečem : „tiš !" Potem zakri- čim : ,.tiš;', da se otroci kar prestrašijo. Po tern pokažem na prvo dete, pa mu rečem kažoč na mizo : ,.Vi hajst das?" Otrok ne ve, kaj mu hočem, a jaz udarim zopet na inizo in rečem : „tin!" Otroku pa dem : ,.Sak tiš !;' In tako dolgo ga muOim, da naposled reče: tiš. Ali nmejeteV'' ,,(!mejem !" ,.\ri umpjete ; ali otroci neumejejo pol leta. In pol leta ne delam, nego to, da jih naučirn kopico besedij. . . ." ,-Ali pa veste, da tarn pri nas so učitelji, !i bi smeli poučevati če.ški, pa silom-'> ¦ -ijo nemščino v otroke, da hi se pri i >..i ,visim';i. ( "do, da mu niso oči izkočile, tako srdito je pogledal; in — če se ne va- ram — sližal sem ime — ščetinastega štirinožca : . . . (Prigodek iz novejaega Časa kaže, jeslovju. Spominjam le dogodek v Vre-' senu pri Poznanju. Bataljon vojakov v Vrešen in Srirn ; 15.000 razglednic po- branih. Respekt pred tako dro^uro ! Si- cer pa tudi v Ljubljani baje učijo neke posebne pesmice : IJnt der štern is majn!) Zakaj sem omenil zgornjo epizodo? Tega učitelja sva se dornislila., ko sva stopala po pokopališču. Videla sva namreč med drugimi napis : „Zde odpo- ziva M. K. narosena — semrela — —". Uboga če.ščina; to ljudem zadostuje. Pra- vopis so jim izruli, ali češkega d u- h a n e ! Kaj pa sva iskala posebno na ho- štičkem poknnališču; pa nismo našli?. ... Na hoštičkem pokopali.šču počiva tudi Ivan Fuss, bivši učitelj v Hoštičih. Bil se je tu popolnoma počešil. Ko je umrl, mu je dala napraviti udova križ s češkirn napisom. Ali njegov sin, stra- sten ponemčenec je dal odstraniti češki nagrobni spominek svojega očeta. Segel je torej celo na pokopališče, kamor se do zdaj so ni upala pruska vlada! — Pri nas na jugu je še hujse pra- 1'redlog deželnega odbora glede p r i s p o v k a 2 I (K) K za o b ra m- b e n a del a proti S o č i in rušenju zeinljišč v St. Mavru, se izroči linan- C'liemu odseku. Nacrt zakona o pogozditvi Krasa v poliličnom okraju tolminskem in v nekaterih obcinah kanalskoga okraja (po- ročovaloc Berbuc) se izroči pravnemu oilseku. Predlog dezelnoga odbora gledo priMnenibe prvega odstavka J} II d»»ž. zak. glede piemen it ve goveje živino (po- roci'valec dr. Venuti), vsled katere spro- mombo naj se upelje poscben zapisnik pri postajuh za bike, obstoječ iz „ma- tice" in odrezka, se sprejmo v vseh treh bran jih. Predlog dož. odbora glede pri- spevka za zgradbo bohinjske železnice Cporou. dr. Marani) se odstopi linancncmu odseku. Potrdi se nakazilo milo.ščine Poin- poju G o r t a n i in Mihi G o r j u p u. Na meslo bivsoga claim peticijskega odseka posl. D o t t o r i -ja, ki je odložil svoj mandat, bil je izvoljen v pet. odsek dr. Faidutti. Ker je poslanec Grča izstopil iz peticijskega odseka, bil je na njegovo mesto na predlog dr. Gregorčiča izvoljen poslanec L a p a n j a. Pravila zavarovalnega zavoda za govejo žino so se dostopila v prouče- vanje pravnemu in linančnemu odseku. Koneeno se je vrSila volitev veri- fikacijskega in solskega odseka. V veri- likacijski odsek so bili izvoljeni poslanci: prof. Berbuč, Bolko, dr. Gregorčic, dr. Luzzatto, dr. Marani, conte Panigai in Štrekelj. Načclnik Berbuč. V šolski od- sek so bili pa izvoljeni: Prof. Berbuč, dr. Faidutti, Lapanja, dr. Luzzatto dr. Marani, Valentinis in dr. Tunia. Naeelnik dr. Luzzatto. Na mesto bivšega poslanca Dottorija bil je dr. Gregorčič izvoljen načolnikom peticijskega odseka. Prihodnja deželnozborska seja bode v suboto duo 28. t. in. Do lačas pa bodo imeli svoje seje razni odseki. Politični pregled. Nemški cesar zopet govoril. Nernski cesar prireja te dni svoje .,govorniske izlete" po Nemčiji. Za tern, ko je govoril v Marienburgu oni znani govor, ki je po pravici razburil vse Slo- vane. šol je v Bonn rncd dijake in ondi govoril .,inladini na sree", iz Bonna pa se je podal v Aachen, kjer je — v krogu duhovščine imel posebno znamenit govor. Tu jo govoril o važnosti vere v ljudstvu in o potrebi krščanstva za vse sloje. Vero v ljudstvu, je dejal Viljom II., pa je mogoče ohraniti le, ako se pusli istemu vse pravice vcroizpove- danja. Kako se ta govor strinJH z vse- nemško politiko, katere zaščitnik je noinski cesar in katera zatira k r š ča n s t v o, je pa težko uganiti. Mogoče pa nem.ški cesar zajema snov svojim vsakočasnim govorom. iz svoje najblizje okolice..... Ruska vlada za Poljake. Govori se, da prične ruska vlada postopali s Poljaki mnogo inilejse nego doslej. ,,Vedomosti"' v Pelrogradu so pri- i)csl(^ oster članok proti ruski conzuri mod Poljaki, ki pa ni bil zaplenjen, ol> splo.šnom začudenju. Gar je rekel baje, da so mora upoštevai.i politične pravice slovanskih rodov ter da so-doloma mi- nislri ž<; pr(>voč zlorabljali njegovo ime pri policijski gonji proti Poljakom, cesar pa car noče več trpeti. Bolgarski khez v Rusiji. Parižki „Figaro" objavlja pogovor svojega dopisnika z bolgarskirn minister- skim predsednikom 1) a n e v o in v Pe- trogradu. Danev je dejal, da je potovanje kn(?za v Rusijo izključno političnega po- mena. Med carjem, ministrom Lambsdor- fom in bolgarskim knezorn se bodo po- litične zadeve rnej Rusijo in Bolgarijo popolnoma pojasnile. Bližajoče se slav- nosti v Bolgariji bodo svetu pokazale pravo razmerje mej njima. Da bi knez mislil na kraljevi naslov, pa ni resnično. Domače in razne novice. Novi ravnatclj hrv. ^iinnazije v Vii/Anu. •— Naslednikom bivšega ravna- telja pazinske gimnazije, sedanjega de- želnega šolskega nadzornika g. Frana Matejčiča je imenovan naš rojak gospod Ivan Kos. dosedanii ravrmtttli öimnH7.iifi Smrtiiii koNii. — Uinrl je v Gorici in so ga v soboto pokopali mizarski mojster Anton Grogoric v 58 lotu svoje dobe. Za ,,$olski Dom" je plačala pred- sedniku Katarina iidovu (Irusovin, po- seslnica v (Jorici 10 K, A. P. 20 K. Srčna hvala! Narodno-napred no s t r a n k e n a G o r i š k e in n i v e č! — Dosedaj smo čuli iz dr. Tumovili ust, ko se jo oglašal k besedi v deželnem zhoru, na- vadno opazko, da govori o» v iinenu n a r o d n o-napredne stranko na Goris- kom. V soboto pa, ko jo moleiioval v prilog polrditvo dr. Trootovc izvolitve za italijanske glasovo, rekel jo jasno in glasno da govori v iinenu naprodne stranko. Sodeč loroj po olicijolni izjavi toga generala nasih „naprednjakov" je ta stranka vrgla narodnost — nod kloii!!! VrhiuHH' dr. Tumovrga prav- nc^a čuta. — Dr. Tuinov pmvni cut je dospel v sobolni soji deželnega zbora goriškega do svojega vrhunca. Ko je namroč prosil Italijane da naj glasujejo žo v sobclo za potrditov dr. Treotove izvolilve, izrekel jo mej drugim tudi jako krilate bescde, da naj ltalijani to store in če bi bilo to tudi — preko z a- kona. Zahteval je toroj od Italijanov, da potrde dr. Trootovo izvolitov in če jo ta tudi nepostavna. Mi ne vemo, če je dozdaj šo kedaj kak jurist v javni soji kakega zastopa kaj takega izustil, posebno pa nani ni znano da bi kak jurist kaj takega izustil v zakonodajnem zastopu, kakoršen je deželni zbor. Koliko se da misliti o moralni vrodnosti takega elovoka, to sod bo prepuščamo za da nes svojim ci- tateljem. Porotne obrav nave. — V novi justieni palači je bila včeraj prva porotna obravnava proti nevarnemu cerkvenemu tatu 27 letnemu Krancu W o r d a u iz St. Jurja ob južni železnici na Stajerskem. Jz obložnice je razvidno, da je Werdau dne 19. februarja 1901 v tukajšnji cerkvi oo. kapucinov vkradel zlat križoc z zla'o verižico v vrednosti GO K. Verižico jo zastavil na „Montu"' za 34 K, križec pa je prodal neki ženi za 2 K. Werdau bil je v isti cerkvi dne 5. marca t. 1. areliran, ko je ogledovi.il po cerkvi, kaj bi še vkradel. D:ie 13. avgusta lanskega leta jo bilo vkradenib v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici iz škrinjice 16 kron de- narja in od kipa Matero Božje zlate ve- rižice, zapestnice, ovratne verižico, uhani, prslani, zaponke, zlati in srebrni križci, vsega skupaj 25 komadov v vrednosti 1000 K. Werdau dal se je namreč zapreti v corkev in je tako mirno izvršil ta cerk- veni rop. Werdau priznava, da je vkr.idel gori ornenjene stvari, pravi pa da niso bile Loliko vredne, nego le G20 kron in da jih je za ta znesek zastavi) v Trstu, Benetkah, v Milanu in v Boloniji. Dne 21. feb. t. 1. okradena je bila tukajisnja stolna cerkev. Iz škrinjice bilo je nainroč vzetih 120 kron, od podobe Mater*; Bozje pa sta bili odnešoni dve zlati ovralni verižici, dvoje zlalih uha- nov, jedna zaponka, jeden prstan, jeden zlal niadaljon, in jeden rožni venec iz perlov, vse \o viedno 10S K. lložni ve- nec so nasli pri njernu, zlatnino pa je deloina prodal za 20 K, deloma pa za- slavil v zastavljavnici Dusich v Trslu. Werdau prizna da je hotel odproti še ono drugo škrinjieo v stolni cerkvi, da pa ni šlo; isti prizna, da jo vkradel tudi iz pusicc v cerkvi sv. Roka in sicer 5. marca t. 1. K 1."20. Ko ga je areliral stražar Matico, rekel je Werdau, da so pise Namenik, potem pa je vendar povodal svoje pravo irne. Dokazalo se je ludi, da je Werdau v prejšnjib letib izvržil že več ceikvenlh ropov in sicer v Gradcu, na Dunaju, v Budimpesti in drugod. Ali za vsetatvine ni bil kaznovan, ker so ga zdravniški sodni izvedenei na Dunaju proglasili za norca. Bil je vsled lega v Keldholii v nu- risnici, ali tarn so ga izpustili ker so vi- cloli, da ni noroc. Tukajšnji sodni izvedenci so ga spoznali za normalnega. Werdau pravi, da je svoječasno služboval pri cirkusu Schurnan, da je prepotoval Avstrijo in ltalijo ter tu raje kradel cerkvani nego ljudeui. Poroti jo predsedoval dvorni svot- nik vitez Del'acis, obtožbo je zastopal državni pravdnik Vidulich. Werdau je bil obsojen na tri leta ječe. Tiskovna pravda. --Dne 30. I. in. se vrši porotna obravnava proti Guidu llenriku Toro.ssi iz, iiradišča, dopisniku lisla „Gazzettino popolare1' in proti od- govornemu uredniku toga lista Seculinu. SoSki most. — Cujejo se čas pri to/,bo, da jo most čez Sočo pri Pevmi jako pornanjkljiv in na vmj kra- jili poškodovan ter da je nujno potrebno. da so ga popravi. Ker so pa poprave pri lesenih rnostovih propogoste in mnogo stanejo, so nekatcri innenja, da bi bilo bolje, iiko bi so napravil tain niesto le- senega ž(;lezni most. T(Mva v Fiirlnniji. — Vr nodeljo popoludiK! od 4. do f). uro jo toi'a hurlo pobila poljske firidelko v Korminii. Bor- njanu, Modeji, Mariana, Krati, liomansu, Ooprišu in v Koprivi. Toča je padala debola kot golobja jajca. Pobelila je po- vrsje zernlie in uničila ves pridelek, trto pa je oškodila za par let. Hranilnica in posojilnica v Sta- njelu. — V nedeljo se je vršil usta- novni shod, na katerem se jo ustanovila za krajni občini Štanjel in Kobljeglava hranilnica in posojilnica, se je izvolilo dotično načelstvo in nadzorstvo ter se prečitala in odobrila pravila, ki se v najkraj.šem času predložt; pristojni oblasti v potrditev. — Tako je prav. le vrlo naprej ! VaMIo na veselico, kojo priredi dekliška sola „l^lizabetišče" v Tornaju dne 20. junija in 0. julija t. 1. na dvorišču g. Marije Čoluta-Ueman s sodelovanjem me- šanega zbora pevskega društva „Tomaj" pod vodstvom g. pevovodja g. S. Prencisa. Začetek ob 4. uri popoludnkom in [loicrn v italijanskem jeziku. I) r. V e n i o r jo proti temu pro- testoval, cieš da bi moral dr. Stiingor. Oo jo žo lmlol govoriti tudi v hrvalskorn joziku, voridarle dati prednost italijan- skemu jf/Jku. Seveda je ta protest Laba Venior-a popolnoma smošen in otročji ako so pomisli, da sta hrvatski in ila- lijanski jozik v Istri jednakopi-avna in da hi moral, ako bi med toina dvema jozi- korna obstoj;Ua kaka prednost, isto imeti hrvatski jezik. kor ta jezik govorita dve trotjini isterskega prebivalstva. Pobalini, bradati in mlekozobi na galeriji so uganjali svoje sale, katere jim narekuje 2000 letna ,.avita coltura". lslotako so ti pobalini razsajali, ko so hrvatski poslanci, predno so položili slovesno obljubo v glavarjevo roko, isto prpčitali v hrvatskom jeziku. llujšega se v tej soji ni zgodilo. Vs."; drugače pa je bilo v kranj.skem deželne.n zboru. Ker so hoteli z Nemci združoni slo- vonski narodno-napredni poslanci proti dosedanjemu običaju skrčiti število od- sekovih članov katol. narodne stranke, začoli so zastopniki to stranko v kranj- skem dežolnem zboru obstrukcijo in bilo je v njem šuma in ropota. Natančnoje o tern prihodnjič. 1700 (lni.j v zaporu je prohil 32- lotni niesar Fiiip Sternat v Preblavi na Koroškein. Obsojen je bil že IG-krat. Dne 4. maja t. I. je zopet trikrat zabo- del nokoga hlapca: propir je nastal. ker se je ta branil piti žganje. Sodiščo mu je prisodilo dve in pol leti težko ječe in se bo toroj stevilo njegovih ..zaprtih dnij" zopet znatno povišaio. Odlikovanje. — Poslancu K a- threinu načelniku državnozborskega proračunskega odseka je Xj, Velio, cesar podolil križ reda železne krone in sicer za zasluge. ki si jih je pridobil kot na- celnik imenovanega odseka. Žaloigra iz vojaskejya zivljenja. — V Lvo\u je s.al pred sodnijo kmetič. ker je razžalil armado. Mož je imel pri vojakih svojega sina. Dobil ga je nekega dne iz Lvova nek znanec in mu dejal, naj pride v Lvov, če hoee še živega vi- deti svojega sina. Mož se je odpeljal k svojemu sinu. ki je Iožal v bolnici na smrt bolan. Ko je sin opazil svojega očeta in ž njim došlo svojo nevesto, pričel je jokati. „Kaj je s teboj, sin moj, postalo?" vprasal je oče sina. ,.Dopol- njeno jekli, da je razžalil annado in da je bil njegov sin kaznovan po vojaškem zakonu, re- ce kinetic: „Kaj me brigajo vaše postave, svojega sina hocem nazaj". „Od nas ga ne dobite1', odgovorili so sodniki, „rni vas inoramo kaznovati, ker ste razžalili annado". „Kaznujte me, ako imate duše", odgovoril je oče. „Ubili ste starcu edi- nega sina in nevesti zenina, ubijto sedaj so mono. Nam vzame se zadnji novčič, da bi vojaki dobro živeli brez posla. — Vojak napram nam sine vse, ii mi bi se dnij zapora. T«ko porocajo I isti izpred sodisča. Zastnipljoi) kruli. — V Libonju pri Ormožu ste dve potujoči ciganki dati lllotnemu kmečkomu decku kos beieg:t kruha. ki jo bil pomazan z rumenimi zrnoi. Ko je doček kruh pojedol in sto ciganki že odnosli pete, je dečok obolel na zastrupljenju z arzonikom. SaiiioiiKir radi iihhoria. — Xoki Amerikanoc imel je hud nahod in inucil ga je dolgo časa, zato se je ustrolil. Xa- hajal so je v toplicah oh Genovskern jp- zeru v Svici in bil jo zelo bogat. Xa svoji pisalni misi pustil je samomorilec pismo s sledečo vsohino: „Kor sem danos porabil že deseti robnc, ne dvomim več, da imam vodeno glavo, ker kako bi bilo diugačo mogoče. da iz glave iztečo toliko vode. Kor pa nikakor nočom, da bi po- stala moj a glava .hazon' za zlato ribico in nočom z vodeno glavo živeti, se raje uslrelim. Xarodiio g-ospodarstvo. Xajboljsii Iirana za tcieta. Važno za vsakoga živinorejca jo, da ve s corn hraniti rnlada teleta, da je največ uspeha. Stolčen oves in za tern zmloto laneuo seme z rnlekom je prvo. kar so naj poklaja toletu ko je odstav- Ijeno od krave. Pozni'je jo dobro tudi nekoliko sočivja. Te vrste hrana vpliva dobro tudi na dlako živali ki postaja po toj krmi (ina in svetla. Sevoda je treba ob jednem reda in snažnosti. Starost konj. Da je treba mladega konja, iz ka- terega hočemo iiapraviti dobrega in tr- pežnega voznika, napreci kmalu, I njim dolati volikokrat. pa ne tožko in z vso priziinesljivostjo, tojevsakemu konjerejeu staroznana resnica, ki je pa vendar tako važna, da je nikoli ne moremo prevečkrat povdarjati. Irec trdi po vsi pravici. da konj ni nikoli premlad za vprego. ako se le ne napenja čez njogove moči. pomon- Jjivo pa maje z rameni, ako vidi mlečne zobe v gobcu jezdnega konja. Konje, pri katerih ne moremo več brati let iz zobovja, imenujomo po navadi stare. Pri požlahtnjenih pasminah niso po 15—20 let stare živali čisto nič ne- navadnega. Celo 20—30 let stari konji niso taka redkosl. kot bi si kdo mislil. Zgiede zelo visoke starosti nahajamo pri vseh onih konjerejeih, ki si prizadevajo že pri kobili vplivati na telesni ustroj ali konžtitucijo njenih potomcev. Tak zarod se vedno odlikuje pred onim. kjer viada le nemarnost in brezbrižje. Tudi tain, kjer ume kupec mladih konj svojc živali njih silam primerno rabiti, srnotreno kr- miti, gojiti in ž njimi lepo ravnati, na- hajamo stare konje. Xikari ne mislite, da bogve koliko stane, ako podaljšamo konju življenje. Nedavno mi je zatrjeval velik veščak v konjereji, da ima večina večjih kon.je- rejeev ravno pri konjih prav malo do- bička ali celo zgubo. Rekel je, da je samo enkrat naletel na graščino. ki ji je neslu konjereja na leto po ;V o cistega; bila pa je to vzorna posest v Galiciji, znana daleč čez avstrijske meje po svojih dobrih otl- cirskih konjih. Kaj naj si toroj mislimo o gospodarskem računu drugih ne tako vzornih konjerej ? Vzrokov slabega vspeha pri velikih konjerejah je več in ti nas ne brigajo dosti. Mi manjši posestniki konj smo naj- večkrat slabega vspeha sä mi krivi, ker konj ne rabimo prav in ž njimi slabo ravnamo. Knkšen dobiček je neki to, ako na teden s konjem nekoliko kronic voO prišinlarim, če pa zato konja toliko hi- trojo izrabim in ga nioram nadomesliti z drugim. V nobenem slučaju ne znaša veeji zaslužek toliko. da bi niogel z njim kupiti novega konja. Pametnomu in usiniljonemu konjerojeu je tak krvavo zaslužen donar gnjusoba; zato pa pri njem konji tudi učakajo starost. Poleg dobička ima tudi svoje veselje in stanovski tovariši mu skazujejo dolžno spoštovanje. Na Angleškem po grajšcinah in far- niah niso konji 25—30 letni nobena red- kost. V Freiburgu na Svicarskem je okoli 1. 1870. 35 let star konj še čvrsto delal na polju. V istem času je živel blizu Ge- neve jezdec, ki je štel s svojim konjem vred precej nad 100 let. Robin, arabskega pokoljenja, iz- ključno jezdni konj, je bil v svojem 30. lotu šo eleganten kočijni dirjaO. Zdaj jo star 33 let, ne dela več in dobiva krmo * zastonj, videti je pa, kot bi hotel — ži- voti še 33 let. Na zidu vojažkega hleva v Edinburgu stoji na kameniti plošči napis, ki pripoveduje o nekom eastniškem konju; ta je potoval 1. 185G. iz Škotske domovine I je dočakal ")C>. leto življonja. dokler ni poginil od starosti in bil zagreben za ondotno vojašnico. Dr||o|#jl Sponiinjajtt* so o vsaki nUJalM. |irinki „Solskeiia doma" Loterijske številke. 21. juinj.i. Grac.......80 8 S2 88 17 Dunaj ...... 88 72 IW tiii 70 Tržne cene. Zii 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo ,, 270— ,. 2i'O'— „ Java ...... 2t)0— .. 280 — ,, Port or i co . . .. 270— .. 290'— Ceylon..... 360 — .. 380- — Slakdor....... SivöO .. 90 — Speh......,, 120— .. 150 — Petrolij v sodu . . „ 31— ,. —'— zaboju . ., 1160 „ 12 — Maslo surovo..... IfiO — .. ttH>— ! kuhano . . .. 200— ,. 220' - j Olrobi döbele . . .. 10 60 ., 12 20 ! drobne . . .. ll>— .. 1120 Tursica nova ..... 1280 .. 1440 ., za hrano . .. 12 40 .. 13'— Oves ........ 17— .. 18-— M o k a ogerska: St. 0 K 33- št. l K 32 40 St. 2 K 32 — ., 3 „ 31 40. .. 4 .. 30.80. ,. 5 ., 30 — št. 6 K 29-. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOKU'A Via Giardino 8 priporoea in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. wi launig u«iim matinskih in ' isterskih v i - ' nogruuov. ; Dostavlja na Join in nizpošilja po žolcz- nici na vse kraje avstro-pgorske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Kuhinjska šola Podpisana odpre dne jo. t. m. huhinjsko šolo v nlici Vettnrini št. (j, I. nadstropje. (rojenke, katcrc se želijo iznriti v knhanju, sprcjemam do jo. t. »i. vsaki dan od 4. do /, popolitdnt', pri kateri priliki jim naznanim tudi po- goje in nčni red. Ob jednem pa fab im gospode z tdežele in iz mvsta, in sploh stallte i jgoste, da mojo knhinjo poenstv s\ svojim obiskom ; po street jim hoeem />o prav zmernili cenah z jako tiktis- nimi jvdili tako opoludne kakor tudi zveeer. Priporoeam se p. n. roditeljem, katerih heere sc zelijo priueiti pra- vilnemu in varčnemti kuhanju in guspodinjstvu z odlienim spostovanjem Marija Grebenc, \ Instnica-voditeljica huh. sole. Viktor Toffoli v Ciiorici, via Teatro št. 2O (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfu . . . kr. 56 ,, boljše ,, 44 Bari ... ,,60 dalmatinsko ,, 48 Lucca ... ,,70 istrijansko . ,, 48 Nizza • . . „80 dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica st. 7, prva in edina slovenska trgovina za inodno blago. Najbolj.se. največje in najcenojše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolosarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakein slogu, nogavic. rokavic, životni- kov (modercev\ solOnikov, pihalk, liež- nikov, blusen, spodnjib kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebscin za vezenje. JViporocevalno najbolje kupova- Iisc^c sa g. šiviljc in krojacc. Narot'ila za izdelovanje perila (za gospode\ in modercev po vsakej meri in zabtevi izvrsüjejo se tocno. „JVsarodna Jiskarna" v Qorici I ulica Vetturini 9. ^ Ilijada. \ Povest slov. mladini. ^ Prosto po Homerju lJ pripovedujo U ANDREJ KRAGELJ. h S tolmačem važnejših osebiiili i[ imen ter obsega 273 stranij. ^ CENA: ^ 1 K 40 vin., po pošti 20vin.več. m Vezana v platno 2 kroni, ozi- u roma 2 kroni 20 vin. y Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, i| pri knjigotržcih Pallichu v Gorki na rj Travniku, pri Schwentnerju v Ljubljana f in Florijanu v Kranji. ij ft Podpisaui posestnik pro- el aj a erno in belo vino po najnižjih eeuali 111 od 20 K uaproj. Postrežba toena ob vsakoni easu. Kdor želi, pri- peljo se mu naroeeno viuo tudi na dom. — K obilni narocitvi priporoea se s spo- stovanjem Josip Toroš, Via Ponte Isonzo št. 6. Podpisani priporoea slavnemu ob- ^instvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: franco ski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorsice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odlienim spostovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeiiiski «lici h. štv. 1. (v lastni hiši.) ------ / Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici 'Mni'c'1'.išt. 12. Pi ipf)i()(':i sc lf)[ilo Sloven- ccm v incslii in mjakom ii:t (|c/,cli y.ii prevažanje vsakovi'.^tin-ga blaga in po- lii.šLva v vs(! kra.JR. Ker ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. OHliknvnnn, kleparska delavnica I Artur Makutz, I b Gorica, Ozka ulica st. I,' Priporoi-a svojo kloparsko delavnico tor zalooo kloparskih I izdelkov za kuliinjo itd., ima zalogo žlebov vseli vrst za nove stavbe, ozironui proskrblja isto v najkraj.šem easu. — I'revzoma naročila zu vpo- I ljavo Strelovodov, tudi pozlačenib. — Izdeluje pumpe za vodo. I'ri- reja vpeljavo vode z i-evmi vsake vrste. — V laslni /.alogi ima Stroje I za žveplanje sodov h cinkanega železa. škropilnioo proti pcrono- ' spori ponovljene po Vermorolovi sestavi; meliovc za žvoplanjo grozdja i raznib sistemov itd. — |j^- Postrežba točua. Ceno zmerne! "^flf ( l*o xinorni coni je na prodaij lep, \isec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravništvu. Krojaška mojstra Öufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona st. 7 v biši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstixe obleke za možke po meri, bodisi sine ali pa priprostc. Priporočata se svojirn rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencotn srednjili in ljudskih šol za obilna narociln. Gostilna .Vinarskeaa in safljarskeaa flruštva za Brda' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči pristna bola in erna vina i/, drust- vene kloti, in puntiganisko pivo. I'ostreze z okusnimi jedili. — Na razpolugo so lilovi za živino in dvorišce za krogljanje. Z;t obilon obisk se toplo priporoea svojim rojakom Anton (Sorboc, yoslilnicar. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v (jiorici ulica Vetturini št. 3. Prosiva zahtevati listke! Najvcčja trgovina / zolczjcm Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. šfev. II. Za čas stavbe priporoea vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva h najbolj slovcčih tovarn. Opozarja na svojo bogato izlxn- kufiinjskeya in hišnega orodja dob rezprimerno nizkib cenah. I I stavbenih nositeljčv F2^3! Pocinkana xicu xa vinograde po jako sniaanih cenah I Pozo r! "EllO kroilO lia$>*raile izplawiva vsaknnm, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! ' Pozor! Eno krono nagrade! Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna uliea St. 2. Priporoea so p. n. obevin- stvu v (lorici in z