25Z. itetlto
I UbHUBL i MM. L nmMfl 191L
XUV. leto,
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12*—
četrt leta....... fr—
na mesec......„   2*—
y upravništvu prejemali:
celo leto....... K 22*—
pol leta ....... 11*_
četrt leta    . . #  .  .  . . 550
na mesec..... . 190
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Urednistro: KnaJlova milom *fc 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
■•iello ti
lnseriti veljajo: petcfostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
■ Foaaaaeama ttevOka velfa tO rinmr\9w. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
telefon *L 8S.
.Stoveartci MarotT vetja po pošti:
za Avstfo-Ogrske:
celo Ido....... K 25'-
pol leta . » 13-—
Četrt leta . 6*50
na mesec    ..... . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*—
za Ameriko in vse droge dežele: celo leto ...       ...   K 30-—
Vprašanjem glede inseratov ee naj priloži za odgovor dopisnica a ti znamka. Uaravalatvo: Knaflova ulica št. i (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Slovensko uraUništuo in lilerikolcf.
(Iz uradni škili krogov.)
Že prva letošnja volitev v Ljubljani morala bi naše klerikalce temeljito podučiti, da nočemo slovenski uradniki ž njimi nobenega opravka imeti. Vendar klerikalna stranka ni obupala in pred vsako novo volitvi-jo poskušala je z nova, kako bi nas vjela v svoje mreže. Da se pa v bodoče ne bo odajala več nepotrebnim iluzijam, izjavljamo slovenski uradniki enkrat za vselej slovesno, da nam narodna in osebna čast, pa tudi stanovski oziri branijo, da bi simpatizirali e klerikalno stranko.
Slovenski uradniki, ki nam bije srce ravno tako gorko za ožjo domovino, kakor kakemu Hochenburger-ju, Elsnerju ali Potioreku. opazuje-mo že tri leta sem z gnjevom in globokim zaničevanjem, kako zločinsko izdaja takozv. S. I*. S. narodne naše interese. Kri je morala slehrneiuu izmed nas že zavreti, ko je opazoval, s kako vedno večjo hrezstidnostjo je klerikalna stranka zlorabljala nesrečne septembrske dogodke v svoje umazane namene in kako hladnokrv-i)o je v tistih težkih dneh započeto narodno slogo ubila. Toda klerikalci se niso dolgo zadovoljevali samo s skritim, diplomatskim protunarodnim ruvanjem. Prav kmalu so začeli tudi extra muros, javno, grešiti. Naj navedemo v kratkih potezah samo nekatere naglavne grehe, zbog katerih na£i klerikalci zaslužijo, da bi korakali na čelu vsem najbolj propalim izdajalcem, kar jih je zemlja nosila. Dobro nam je še vsem v spominu, kako fanatično so klerikalci na-padli odlično našo družbo sv. Cirila in Metoda, kako zverinsko - podlo so pisali o priliki obletnice 20. septembra, kako so povodnim bosanske aneksije denuncirali slovenske naprednjake, kako so protežirali Nemce v ■žolni in šolski službi Olej slučaj Nebenfuhrer in Krauland!) s kaki-i i uma zanimi spletkami so vrgli ve-lezaslužnega župana Hribarja! Nismo še pozabili, da je le z moralično pomočjo klerikalcev postal Elsner dež. sodni predsednik in da sta le s pomočjo klerikalcev drž. pravdniško mesto v Ljubljani in predserlništvo okr. sodišča v Novem • :nestu zasedla trdn Nemca. Tudi ne bomo nikdar pozabili, da je »Slovenec« protipostav-
ne Elsnerjeve fermane imenoval — otročarije in da se je naravnost norčeval iz dr. Ravniharja, ki je radi teh pač žalostnih »otročarij« interpeli-ral v državnem zboru. A ee bi klerikalci ničesar drugega ne bili zakrivili, kakor da so slovenskemu narodu odžrli vseučiliški zaklad in da so spravili sedem Nemcev v ljubljanski občinski svet samo vsled tega, da bi ž njihovo pomočjo zadrgnili slovenski Ljubljani vrat, zaslužili bi, da bi se jih zgodovina našega naroda na veke z gnjusom spominjala. 2e četrto leto vladajo klerikalci absolutno v slovenskih pokrajinah, a kako žalostno stoje danes naše narodne zadeve. Povsod, kamor pogledamo, samo nazadovanje! Srečno smo prijadrali tako daleč, da ima vlada za nas samo — suverensko preziranje. In to vse samo vsled podle, strankarske politike naših klerikalcev. Kateri izmed nas uradnikov torej res narodno čuti, za tega ni mesta in ga ne srne biti v klerikalni stranki.
Trpela bi pa tudi naša osebna čast, ko bi se s klerikalci vezali. &e po vsaki volitvi obmetal nas je »Slovenec« z naj izbrano jšim i psovkami, med katerimi je kar mrcroleio samih podlih namifravanj in denun-cijacij. In takim ljudem naj bi mi oddali svoje glasove? Ves svet bi moral vendar pljuniti na naš značaj, ali pa bi se moral smejati našii straho-petnosti napram peščici katilinar-skih eksistenc v katoliškem taboru. Pa tudi že iz stanovskih ozirov se slovenski uradniki ne bi mogli ogrevati za klerikalno stranko. Da, moramo jo naravnost smatrati kot največjo sovražnico našim težnjam. Pri-volni nastop dr. ftnsteršieev v drž. zboru si bomo dobro zapomnili in to tem bolj, ker je bil tudi — zahrbten. Zboli^ati je hotel nam srednjim iu malim uradnikom plače Selfl tedaj, če bi se izvedla popreie »vel i ko not ez-na« finančna in upravna reforma. To se pravi no domače, o sv. Nikoli! In ljudem, ki iz naših teženj naravnost norce brije jo, bi nai mi zaupali? Preje bodo klerikalci vrnili slov. na-rodn vseučilišču i zaklad, nredno bomo šli slov. uradniki v — Canoso, _ —r.
Goufffli-Stnr^li,
V torek je ministrstvo lunam Gautscha sklenilo, podati demisijo. Cesar je demisijo takoj sprejel. Splošno mnenje, da bo cesar zopet baronu
LISTEK.
Student MIlan.
Spisal Fr S t u d e n k o.
Ko je Milan dovršil študije, je sklenil, da se vrne v domovino. Srce in u je za hrepenelo po daljnih dolenjskih gričih, obrastlih s teinnozeleni-ml gozdi in posejanimi z belimi cerkvami. Po dolgem Času je želel kakor še nikdar videti domačo vasico, pozdraviti mater in druge svojce. Tako čudno mehko mu je bilo pri srcu, kakor bi se vrnil v otrošiko dobo, ko si je domišljal, da so v njegovi domačiji sami ljudje z veliko ljubeznijo, kakršne niso mogle opaziti njegove otroške oči na tujcih.
Zadnji večer pred odhodom na dom je spravljal svoje knjige in zapiske v red ter jih deval v velik kovčeg — ki mu je bil dolga leta študij na j/veste jši tovariš. Drugi tovariši so prihajali in odhajali, mnogi brez spomina nanj, edini kovčeg je bil pri njeni vsa leta in mnoge skrivnosti, vesele in žalostne, je eu-* al kot najzvestejši čuvaj. Danes mu je prihajalo vse v spomin. Kakor bi se bili cdprli ^si viri preteklosti, tako se mu je zdelo. Vsaka knjiga, vsak zvezek mu je vedel povedati natanč-
no zgodovino življenja in trpljenja svojega gospodarja . . .
Tu pata m je bilo v knjigi ali med listi pismo in Milan je po pisavi spoznal čegavo je in kaj vsebuje. Največ jih je bilo od matere. Vsa so bila skoro enaka, polna skrbi in ljubezni. V "'eakem pismu je bilo nešteto vprašanj o njegovem življenji:, če je zarfiv in zadovoljen, ako dobi dovolj za hrano in če skrbi še kaj za svojo dušo. Milanu se je vselej storilo milo ko je prečital materino, ljubezni in skrbi polno pismo in odgo-voril ji je vedno tako, da jo je potolažil. Sirota ni mogla preboleti, ker Milan ni šel v semenišče kot veČina njegovih Trednikov iz domače fare.
Med listi, pisanimi s trdo roko materino, je biJo semintje tudi pismo z nežnejšo pisavo. Milan je poznal dobro te liste. Vzbujali so mu spomine na pretekle čase, ko se je odigrala zanj precejšnja povest življenja     . 9 m
V bližini Milanovega doma je županova! ponositi Smrekar. Bil je daleč naokrog znan kot petičen mož in razumen gospodar. Imel je tudi lepo urejeno trgovino in gostilno, kjer se je ustavljala po navadi le boljša družba, ki je prihajala večkrat iz mesta sem na izlete. Preprosti kmetici namreč niso ljubili te vaške noblese,  ki je vladala pri Smrekar-
Gautschu naročil sestavo novega ministrstva, se ni uresničilo.
Kateri so pravi in resnični vzroki Gautschovega odstopa, ni še pojasnjeno. Ali se je umaknil, ker so se Nemci uprli proti sistemu pravičnosti, ki ga je hotel uveljaviti? Ali so ga odločilni krogi postili pasti, bodi že iz katerihkoli vzrokov! Ali je šel, ker neče uporabiti zloglasnega f 14.? Zanesljivega odgovora ne ve ničhe.
Za njegovega naslednika je določen sedanji naučni minister grof K. Sturgkh, ki hoče sestavili uredniško ministrstvo s to izjemo, da ostane sedanji justični minister Ho-chenburger še dalje na svojem mestu. Cuje se tudi, da bo v Sturgknovem uradniškem ministrstvu tudi en češki uradnik.
Zadnja poročila pravijo, da bo ministrstvo sestavljeno tako-Ie:
Ministrski predsednik bo grof Sturgkh, minister notranjih del baron Heinold, sedaj moravski namestnik; naučni minister Hussarek, sedaj sekcijski šef v naučnem ministrstvu; poljedelski minister profesor Hore-ček; minister za javna dela sekcijski šef Trnka; železniški minister sekcijski šef Forster; justični minister Ho-ehenburger; trgovinski minister sekcijski šef Rossler; finančni minister zopet dr. Maver; deželnobrambni minister fcm. Georgi, minister za Ga-liško Zaleski.
Značilno je, da so najstru pene jši nemški nacijonalci s to ministrsko listo silno zadovoljni.
rnllJnnsKo - turška volno.
Boji okoli Tripolisa.
Turki zavzeli Tripolis?
Turški vojni minister je včeraj zvečer sledeče izjavil turškim urednikom: Danes je najsrečnejša dan mojega življenja. 29. oktobra se je posrečilo našim četam in Arabcem, prodreti v Tripolis. Vsako cesto smo z naskokom zavzeli proti trikratni premoči. General Caneva je bil že prej ujet. Kapitulacija ostalih Italijanov je neizogibna Polkovnik Nišad je po konzulih sporočil italijanski mornarici, da ne jamči za življenje 8000 Italijanov v mestu Tripolisu, če pade samo en strel. Da so Turki vjeli generala Canevo, potrjujejo tudi brzojavke, ki jih je dobila »Berli-ner Zeitnng am Mittag«.
Turško poslaništvo v Berolinu je dobilo sledečo brzojavko: V noči
od 24. na 25. oktober so turške ćete na štirih krajih prodrle sovražne vrste. V noči od 27. na 28. oktobra so Turki ponovili svoj napad in v beg napodili Italijane. Poslednja poročila pravijo, da so Italijani prisiljeni braniti edinole še mesto Tripolis. V Carigradu pričakujejo, da bo mesto v najkrajšem času zavzeto.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Mahmut Šefket-paša je izjavil v prijateljskem krogn, da so turške čete odvzele Italijanom pet glavnih trdnjav v Tripolisu. Turške čete po baje moderne jšr oborože-ne nego italijanske. 15oj je divjal na treh mestih, in sicer v grškem okraju, na glavnih cestah in v predmestjih. Dvema italijanskima oklopnica-ina se je sporočilo, da je življenje vee tisoč vjetih Italijanov v nevarnosti, če pade samo en strel.
Italijanska poročila.
Popolnoma nasprotna « so italijanska poročila. Italijansko poslaništvo na Dunaju objavlja sledeče poročilo: Italijani so bili v Tripolisu do zdaj v vseh bojih na morju in na suhem bojeviti. Zasedli so Tripolis, Benghasi, Demo, Home in Tobruk, pr uiagali sovražniki ter ga prisilili, da se je umaknil. Od tega časa so bili odbiti vsi napadi Turkov, ki so imeli velJce izgube. Italijani so oplenili mnogo topov in zastav. Po bitki dne 26. oktobra ni bilo več boja. Italijansko poslaništvo se sklicuje pri tem na dejstvo, da le Italija razpolaga s kabljem v Tripolisu, da potrebujejo vsa druga poročila več dni, da pridejo do kabeljske postaje. Že to dejstvo dokazuje neresničnost turških poročil.
Italijanska mornarica.
»Sabah« poroča z Malte, da italijanska mornarica vsled velikih viharjev ne more pomagati četam na suhem.
Oficielno turško poročilo.
Turško vojno ministrstvo je poslalo cirkularno brzojavko vsem poveljnikom armadnega kora s poročilom, da so turške čete s pomočjo prostovoljcev napadle italijanske čete v treh kolonah. ItaPjane so pregnali s rripoliških utrdb. Turki so zopet zavzeli trdnjave, ki so jih Italijani prej zasedli, ter izobesili otomansko zastavo. Italijani so bili popolnoma po-raieni. Morali so bežati ter pustili na bojišč u mnogo ranjencev, ujetnikov, živil, municije in toi>o\\
V Benghasiju in Dcrni.
^ikdam« in »Jeni Gazettu« poročata o novih bojih pri Benghasiju in Derni. Italijani so se morali baje umakniti za utrdbe v Benghasiju iu Derni.
V Carigrad poročajo iz Bengha-sija, da se tam noč in dan bojujejo. Italijani so bili poraženi. Strategir-no važne točke so zopet v rokah Turkov.
Mačevanje Italijanov.
>Timesc poroča, kako so so Italijani maščevali nad Arabci zarad r napada, ki so ga izvršili v ponedeljek. Dopisnik »Tirnega« označuje postopanje Italijanov kot nepopit^ii<» klanje. Mestna oddelka, iz katerih >.<• A rabe i napadli bersal jere, so Italijani i-.«premenili v Človeške klavnlos. Postopanje Italijanov je s*> bolj razburilo Arabce.
Sobotni londonski listi poročajo iz Tripolisa o krvavem klanju, ki ga napravili Italijani v tripoliKki oazi, ko so se morali umakniti v nu-sto. Tri dni so Italijani rae ^»streljali, kar so dobili. Otroke i u iMlk< ao Italijani brez pardona pomorili. Število žrtev se cen'mu a štiritisoč. Niki dopisnik pravi: Doživel sem 1u grozodejstva, katerih se v dvajsetem stoletju ne more opravičiti ta vojaških ozirov.
»Agenzia Štefani<< zavrača ta poročila in pravi, da «*> Turki na grozoviti način ravnali z ranjenimi Italijani.
Pomoč Aralicev iz Egipta.
Z Malte poročajo: 35.000 Arabcev je iz Egipta odšlo, tla se pridružijo sveti vojni zoper Italijo.
Kravali v Aleksandriji.
Ko je mohaiuedansko prebivalstvo v Aleksandriji izvedelo o zmagah turških čet v Tripolitaniji, je zavladalo veliko vznemirjenje. Nekateri Evropejci so streljali iz revolverjev, kar je povzročilo paniko. Ena) oseba je bila usmrčena, štirinajst eseb pa ranjenih.
Italija demontira fantastične in tendenciozne vesti.
»Agenzia Štefan i i poroča, da vesti, priobčene iz turškega vira t« -raaširjene zlasti iz Berolina, Dunaja in po nekaterih angleških listih druge vrste, ki so od tod prišle tudi v Pariz, o tem, da naša armada v Tripolitaniji ne napreduje, ne odgovarjajo v nobenem ociru resnici. Oči-vidno se ne razširjajo toliko iz poli-*
je vin, ampak so se ustavljali rajši v stari gostilni pod klancem, kjer se je dobilo tudi žganje po najnižjih cenah. A kljub temu je šlo Smrekar.iu najboljše. kajti v bližini so bile tovarne in vsako soboto večer si videl pred njegovo prodajalno nebroj i.ensk, ki so pred bogato obloženimi okni sodile, kaj bi bilo boljše in cere jše. Pri vratih se je vse gnetlo in vsaka je odnesla več ali manj na dom.
A ti dohodki, ki jih je dobival Smrekar od gostilne in prodajalne, so mu bili le rriboljšek za stara leta, kakor se je sam večkrat bahavo izrazil. ljudska govorica, kateri moramo tudi verovati, pa je bila, da si je mož v prejšnjih letih pri kupčiji z lesom nabral mnogo tisočakov. Pravili so, da se je vselej vrnil iz Italije tako veselega ebrnza, da so hlapci in delavc* no več dni hodili dobre volje po vasi Kajti Smrekar je dal rad za pijaco kadar mu je šlo kaj posebno po sreči. S tem si je tudi pridobil ljudi in vse je rajši in bolj pridno delalo njemu kot komu drugemu. Tudi Smrekar je vedel, da mu tistih par desetakov, ki jih da delavcem za pijačo, prinese obilnih obresti. In res! Dostikrat je bilo treba v h i trici pripraviti večje množine lesa — Smrekar je vzpodbujal delavce in jim obljubljaj se kaj po vrhu in bilo je hitro pripravljeno — njemu v korist
Tako je mož kmalu zaslovel in njegova blagajna se je večala od dne do dne.
Pozneje so pa prišli razni preko pei in trgovina z lesom ni šla več tako kot prejšnje čase. Treba je bilo že veliko več previdnosti in zmožnosti, da se je v jelo kaj dobička. Smrekar je to hitro u videl in dal je tej trgovini slovo. Da je ravnal prav, je uvidel pozneje, ko je večina njegovih tovarišev in znancev izgubila ,v par letih skoro vse, kar si je prihranila v preJHnjih desetletjih.
Smrekar pa je ravnal pametnejše. Zgradil si je lepo novo hišo, uredil trgovino ■ mešanim blagom in gostilno. Kmalu se je prepričal, da se mu bo v podjetja založeni-kapital; imenitno obrestoval. Mož je bil izm»3d tistih ljudi, ki jim je dala že narava talent za kupčijo. Poznal je razmere v okolici in zadel je pravo, zlasti, ker eo se v tistem času zgradile v bližini večje tovarne, kjer je bilo zaposlenih mniogo delavcev in delavk. In taki ljudje rabijo mnogo več kot navadni kmetje, ki si večinoma pomagajo sami z domačimi izdelki. Tako se je pričelo Smrek ar je vo blagostanje.
Ker je bil Smrekar dovolj premožen, je hotel tudi svojo rodovino dobro preskrbeti. Starejšega sina je dal t neko gospodarsko ablo, da bi ee
kot bodoči foapodmr malo Udj izobrazil. Edino hčer Kristino pa je zaupal Hwmuetaii.ski šoli, kakor je bilo takrat »v modi«. Deklica je prihajala vsake počitnice domov, a očetu iu materi se je zdelo, da se vedno bolj izpremi-nja. Postajala je plaha in molčeča,; kar pa ni bilo nič všeč oeeiu, ki je bil navajen šumu in vrvenju sveta. Zato jo je večkrat odtel — zlasti ko je izpolnila ae petnajsto leto — naj se no na vzame preveč samostanskih naukov, da je treba pred vsakim človekom pogledati v tla .. . Ker se je Smrekar slednjič le zbal, da bi au* redovnice deklice ne premotile iu jo začele nagovarjati naj ostane v samostanu — vedele so namreč dobro, da bo dobila bogato doto, ki pride v samostansko blagajno — jo je Smrekar vzel domov.
Kristina se je kmalu otresla prisiljenih samostanskih naukov in postala je doma vsa druga. Vesela in razposajena, kakršna mora biti mlada, nepokvarjena in zdrava mladina in bila je obenem tudi najboljša pomoč materi pri gospodinjstvu. Ker je oče vedel, da se bo zanjo lahko dobil bogat snubač, ni več mislil, da bi jo dal m kaj študirat. Pač je pa iz-kušal drugega sina Ivana pripraviti do studiranja, da bi bil vsaj eden v hiši, na katerega bi se dalo s ponosom pokarati. In to je bilo Smrekar-ju zelo všeč, malo postaviti se.
4
_
ličnih oziroT. kakor z ozirom na borzne spekulacije, da bi se z njimi ob koncn meseca vplivalo na končne
;knrze.
Italijanske korespondence se pritožujejo,
iia dunajsko časopisje baje ne prinaša oficioznih italijanskih poročil ter tako dela proti Italiji, kateri je baje avstrijsko časopisje skrajno sovražno Italijanske korespondence obžalujejo sovražnost, ki je baje v absolutnem nasprotju z alijanco med Avstrijo in Italijo.
Politično kroniko.
Narodna skupščina na Kreti je
isklenila izvesti leta 1908 sklenjeno priklopi te v na Grško, ker je sedanji položaj Krete popolnoma nevzdrž-Ijiv. O načinu, kako je treba izvršiti to prJkicpitev, se bo narodna skupščina v prihodnjih dneh posvetovala.
Kakor poroča »Berlinev Tage-Maiu se vrše v ruskem vojnem ministrstvu pogajanja o načrtu, preložiti 4 armadne zbore na zapadno mejo. Ta načrt je v zvezi s splošnim političnim položajem v Evropi in z nezaupanjem, ki je ima Rusija baje napram avstrijskim nameram.
O bojih \ Perziji poročajo iz Pe-trograda, da SO se vrgli v boju, ki se je vršil 26. m. m. med četami bivšega Šaha in vladnimi četami, Turk-meni S tako silo na vladno vojsko, da hO jo popolnoma uničili ter da je * »stalo živih samo komaj 250 mož. Preostalo vladno vojaštvo se je končno ndalo.
* *
Kitajska vlada prosi ljudstvo za odpuščanje, da se je tako dolgo obotavljala vpeljati nove reforme. Vladne čete so baje že zavzele Hankav, toda vlada sama priznava, da je smatrala samo zato. ker so delavci v arsenalu stali na njeni strani in izdajali revohicijonarjem slabo strelivo. Revolucrjon a r i i v Šensiju in šnnsiju pa so zasedli železniško progo ter hočejo prestriči vladnim četam pot v Peking. Tudi vojaštvo v Mandžuriji in Pečiliju se je uprlo. V Tientsinn je podkralj pobegnil iz svoje palače, ki so jo revolucijonarji zažgali, v evropski del mesta. Kant a v se je proglasil za neodvisnega. Hankav je si-oer v rokah vladnih čet. toda vlada sama ne upa, da bo mogla vzdržati red. Podkralj v KanfuTiu se je udal zahtevi Ijndstva ter proglasil neodvisnost provincije Kvantuns* v vojaškem in upravnem ozirn. — Cesarski dekret odobrava "dstop vseh kitajskih ministrov. Juanšikaj, ki je irae-oovan za nekakega diktatorja, je prosil; da naj vlada postavi začasno samo enega ministra na čelo uprave ed tem ko bo on sam ustavil vsako > ojaško postopanje in začel s pogajanj" /. Liuanbcngom. da doseže konten mir.
(ki Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. (N e m e i — med B ob o j. > Dne 25. oktobra je bila krčma župana Sol oka pri Sv. Lenartu slavnostno razsvetljena. Mogočna vrsta 17. li-irov vina je kinčala pokrito mizo in okoli nje sami smehljajoči ter žareči
Ivan se je srečno preril skozi :«iž o gimnazijo. S težavo sicer, a šlo je. Da bi šlo študentu v l>odoče bolj-tše, mu je oče preskrbel ob glavnih počitnicah inštruktorja.
Abiturijent Milan iz sosednje vasi je z veseljem sprejel Smrekarjp-vo ponudbo. Ker ni imel doma kaj počuti, mu je odkazal Smrekar sobo v svoji hiši in mu dajal vsega Sen ar je potreboval. To se je Milanu kaj prileglo. Navajen bednega dijaškega življenja, se je počutil sedaj kot bi bil v svojem gradu. Smrekar ni bil umazan človek m dajal mu je tudi redno nekaj v denarju. Seveda se je moral mladi učitelj potruditi vsaki dan par ur, da sta z Ivanom ponovila kar se je deček že učil v .šoli.
Zvečer pa so se sestajali pri Smrekarju uradniki iz bližnjih tova-ren, železniški uradniki in druga vaška inteligenca. Tudi Milana je Smrekar pripravil v to družbo, češ, d.\ se največ nauči v družbi. Včasih je prisedla še Smrekarjeva Kristina, ki je zabavala družbo s svojo otroško naivnostjo, a še bolj pa z milodone-čim glasom. Celo v samostanu, kot pevka na koru, je bila občudovana od vnanjega občinstva. Po celem okolišu se je govorilo o neznani mladi pevki in marsikdo je nalašč zato obiskoval samostansko cerkev, da bi slišal njen krasni, občutkov polni glas. Iz njega je odsevala vsa tista nepopisna milina in sladkoba, ki je last mladih, hrepenečih src ... In kadar je bil Milan zatopljen v njeno petje, mu je postalo tako čudno pri
obrazi. V družbi vrlega notarja so slavili »Rauteriti« zmago tvojega pristaša Janeza Slawitscha nad »ma-likovaleem« dr. Zirngast om. Zmaga se je izbojevala pri sodniji, kjer je tekla neka tožba dr. Zirngasta proti Janezu Slawitachu radi razialjenja časti. Ubogi dr. Zimgast! Se ni preteklo leto dni, kar je ta moft pisal, noč in dan za lenarške nemškutarje, da jim je nafehtal nemško šolo, — in danes se radujejo tri četrtine vsega nemeurstva njegove blamaže. Sa več! Vsegamogočni Zirngast, ljubljenec Schulvereinov, agitator prve vrste, oče i m por tiran i h meščanskih nezakonskih otrok — on je izstopil iz »Schulvereina«, To pa je prišlo tako. »Schulverein« je hotel nastaviti adaj-nega provizoričnega nad učitelja Otona Florija definitivno. Poprej pa je vprašal za mnenje predsednika Šolskega odbora, dr. Zirngasta, in to »strogo zaupno«. Ta se je nekaj časa poprej sporekel s Fldrijem in je radi tega se ve !— odsvetoval. Navedel je med drugim, da dela Florv nemškemu življu in kulturi sramoto. Vodstvo »Schulvereina« ni imelo nujnej-šega posla, kakor poslati Flori j u prepis tega »zaupnega mnenja«. Posledica tega je bila, da je vložil Oto Flori proti dr. Zirngastn obtožbo radi razžaljenja. časti. Pri prlavni razpravi je hotel dr. Zirngast nastopiti za svoje trditve obsežen dokaj resnice. V potrditev svojepa naziranja je navedel, da je bil ravno Oton Flori oni, ki je bil v zvezi z metanjem kamenja proti oknom tukajšnje slovenske šole. Tega dokaza se je o. kr. rezervni častnik Oton Flori tako ustrašil, da je brezpogojno sramotno umaknil svojo obtožbo. To je tisti rezervni častnik, ki je spravil c. kr. rezervu eira poročnika cr. Franceta Krombergerjči pred oficirski častni sod, ker je prišel v družbi več Slovencev protestirat proti ustanovitvi javne nemške šole. Radovedni smo, kaj poreče k temu c. kr. dopolnilni komando št. 47 v Mariboru ter polk g. Otona Florija, če izve o tem iepem postopanju? Kljub temu, da je tedaj dr. Zirngast hotel nastopiti pri sodniji za svoje trditve popolen dokaz resnice, nastavil je »Schulverein« O. Florija definitivno. — V tukajšnjih narodnih krogih se sami, da se je za to namestitev osebno potegoval dr. Tiplič. Radi tega je odložil dr. Zirngast vse svoje »narodne« sarže in izstopil iz »Sehulvereina«. V proslavo te nove epohe se je dne 25. vinotoka pošteno pilo.
Celje. Tu je umrl bivši predsednik celjskega okrožnega, sodišča dvorni svetnik Anton pl. W n r m -ser. Pokojnik je vstopil v službo pri sodniji v Gradcu leta 1871. L. 1874. je prišel v Ptuj, 1875. v Slovensko P>istrice, leta 1879. v Šoštanj kot okrajni sodnik. Od tam je bil 1. 1882. prestavljen k Sv. Lenartu v Slovenske jroriee: leta 1885. je prišel kot sodni tajnik v Celje in postal tu b ta 1891. svetnik deželnega sodišča. Po kratkem službovanju v Gradeu je bil imenovan leta 1$09. za predsednika okrožnega sodišča v Celju. Letošnje poletje je stopil v pokoj.
Iz Brežic. (X emci med seli o j.) Čedni kavalirji so naši Nemei.
sak dan krožijo po mostn zgodbice o različnih junaških činih naših kul-tnronoseev. Prvo vi opro meri njimi igra brezdvomno tumwart Franc Knnkowsky, c. kr. davčni ko: frolor. Nedavno je prišel pijan kot klada v gostilno nemškega doma. V svoji navdušenosti zbadal in ozmerjal je goste, končno pa pretepel gostil - i carja
srcu . . . Zamislil se je v neznano daljavo in nazaj v svojo mladost, polno hrepenjenja in nemira . . . Kolikokrat je sanjal o blaženi samoti poletnega večera, o izvoljenki ob svojih prsih in milini njenega glasu ... In sedaj ima vse tukaj. — A ne! Daleč je še, veliko dalje kot sežejo želje . . . Ob takih večerih, ko je slišal peti Kristino, je postal otožen in molčeč. Težko je že vselej čakal, da je odšel v svojo sobico, ker mu je bilo neprijetno, da bi mu drugi brali z obraza čnvstva. ki jih je skrival v srcu ...
Tako so minevali Milanu dnevi počitnic in treba je bilo gledati v bodočnost. Imel je sicer pred seboj določen načrt, a. zdel se mu je skoro neizvedljiv. Sklenil je, da se vpiše na vseučilišče. Ko je neko nedeljo materi doma to povedal, si je zakrila obrav, in zajokala. Rekla ni drugega, kakor to:
»Pojdi kamor te veseli, a ne izgubi se! Dosti smo trpeli zate in še bi radi, samo, da bi bil kdaj srečen. Ampak, kakor vidiš, midva z očetom ti ne moreva več pomagati. Naredili smo že dolg, ki ga moramo v kratkem plačati, a nimamo niti vinarja in morda celo leto ne spravimo skupaj enega desetaka.«
Milan je spoznal resničnost teh besed m bilo mu je hudo kot materi. Skoro mu je že srce omahovalo, da bi izpolnil materi željo ter šel v semenišče; a vzbudil se je v njem ponos moža in tudi slutnja, da bi mati spoznala, da ni Sel i« srčnega naeriba, ampak iz strahu pred krutim življe-
in natakarico. Preostalo ni drugega, kakor da so razgrajača vrgli na cesta Zadeva je naznanjena sodišču. Vemo sicer, da bodo nemški bratci zadevo pred sodiščem skušali potlačiti, vendar pa vprašamo finančno oblast, ali je na mesto, da se e. kr. uradnik obnaša kakor sadnji hlapec in ali je primerno, da opravlja v Brežicah slnibo mož, katerega po gostilnah pretepajo in mečejo na cesto. — Slovenski nradnik bi bil že davno na Gornjem Štajerskem.
Drobne novice. Notranji boji v »S u d m a r k i«. Z Dunaja poročajo nemški listi: Schonererijanci so začeli živahno agitirati za izstop vse-nemških protestantov is »Sudmar-ke«. Kot vzrok navajajo dogodke pri zadnjem drzavnozborskem volilnem boju v okraju Ptuj-Lipnica. Te dni se je vršila seja glavnega odbora nem-Ško-evangeljske zveze za Avstrijo, v kateri je bila predložena resolucija za izstop vsenemških protestantov iz Avstrije. O tej resoluciji se je vnela v seji »živahna debata«, v kateri so resolucijo ostro pobijali zastopniki pastorjev. Resolucija ni bila sprejeta, a jo hočejo vsenemški protestanti znova staviti na občnem zboru nem-ško-evangeljske zveze, ki se vrši prihodnje dni na Dunaju. — Imenovan je orožniški stražmojster Juri Vrhovnik v Slatini za kaneelista pri okrajnem sodišču v Postojni. — V konkurz je prišel krojač Janez Goršek v Celju, Začasni upravitelj konknrzne mase je odvetnik Al. Gre-gorin. — V S t. Jan ž u na Vinski gori so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. To je sad celotne agitacije in bujskarije novega žnpni-na. Naprednjaki se za toli važne občinske volitve na deželi skoro nič m* brigajo. Odpor posameznikov proti organizirani sili čmuhov nič ne izda. Ali nas potek državnozhorskih volitev ni naučil, kolike važnosti so občine? — Ponesrečil se je znani mozirski pesnik Žiga Levkauf. Mariborska »Straža« poroča, da si je Levkanf zlomil nogo. — Utonil je v Št. Jederti nad SI oven j gradce m 4Ietni fantek Alojzij Verhovnik. Fant je šel po brvi čez Mi si in jo, padel pri tem v potok in utonil. — K umoru šolskega sluge v Ljutomeru se nam poročajo sledeče podrobnosti: Kakor je »Slovenski Narod« že pisal, so našli bivšega šolskega slugo Frane Jožefa šole Matija Pregarja (Bergerja?) nedaleč od njegovega stanovanja v ponedeljek dne 23. oktobra umorjenega. Sodnij-ska preiskava je dognala, da je morilec Pregarja 3krat ranil in sicer dvakrat z nekim topim orodjem, pri čemur mu je lobanjo čisto razbil, in enkrat z neko ostrino. Pregar je stanoval pri zakonskih Janezu in Frančiški Cvek v Ljutomeru. Po neki pogodbi je imel pri njima zgovorjeno hrano in stanovanje do smrti. V sredi septembra pa se je Pregar skregal s Frančiške Cvek in od tega časa se nista več moprTa videti. Prejrar je tožil večim ljudem, da ravna Cvek errdo z njim. Došlo je do različnih tožb. I>ne 22. oktobra, v nedeljo zvečer, je dnšel Prevar precej okajen domu in je Cve-kovo pošteno ozmerjal. Kam je Pregar pozneje šel in kaj je počenjal, se še doslej ni moglo dognati. Tudi se ne ve, ali je bil Pregar takoj ubit ali šele proti jutru. Dne 25. oktobra je napravila Rodnija hišno preiskavo pri Cvckovih in pri mizarju Janezu Serneniču na Kamenščaku, kateri je imel bojda prepovedano razmerje s Cvekovo. Konec te preiskave je bil, da so Franciško Cvek in Janeza Se-
njom. Zato je ostal pri svojem sklepu. Ko je oče izvedel o njegovi nameri, ni rekel ničesar. Molčal je, a videti je bilo, da je hudo zadet . . . Kajti težko se je ločiti od misli, ki je pri kmetekem človeku začetek in konec vsega dobrega . . .
Milanu je bilo od tega dne tako, kot bi mu ležal težak kamen na srcu. Mučila ga je skrb, kaj bo z njim v bodočnosti, če ne bo od nikoder pomoči. Želel si je priti v tujino . ..
Samo, da bi bil enkrat tam pa bo boljše. Dobi se instrukcija, korespondenca pri kakem trgovcu, da je le nekaj. Saj je tudi kot gimnazijec tako izhajal.
• a
Nekega dne sta bila Milan in Smrekar sama v sobi. Bilo je zadnie dneve Ivanovih počitnic in tudi Milan je mislil v mesto, kjer je študiral in kamor so se namenili vsi njegovi tovariši - abiturijenti, ki so mislili na vsen čil išče.
Med pogovorom vpraša Smrekar Milana:
»No karo pa si se ti namenil?« Tikal ga je že izza prejšnjih časov kot otroka.
»Na vseučilišče grem. Morda v Prago ali Gradec. Nisem se še odločil.«
»Kaj pa doma? Ti bodo kaj pomagali?«
»Ne morejo. Upam dobiti instrukcije, pozneje pa podpore.«
»Ampak to še ni gotovo. Težko bo v začetku, a obupati ne! Povsodi je tako. No, tudi jaz ti bom nekaj po-
menioa zaprli. — K r a d e i. Iz Ptuja poročajo, da je nekdo vlomil v gostilno pri Novem svetu in odnesel jedil, cigaret, cigar, nekaj servijet in namiznega orodja v približni vrednosti 20 K. Iz Šoštanja. G. Anton Kocuvan je prodal svojo hišo in trgovino gg. Senici in Piliho, ki bodeta vodila trgovino dalje. — Nemška bojna sredstva. »Marbnrgcr Zeitung« poroča iz Ptuja, da pošiljati vladajoča Ornigova klika nemškim opozicijonalcem v mestu grozilna in psovalna pisma »Za sodelovanje in somišljeništvo s takim nem-štvom se najlepše zahvaljujemo«, pravi dopisnik. To je v isti čedna kulturna slika iz spodnjestajerskega tabora, ki hoče nas Slovence tudi naučiti take »kulture«. — Umrl je v Mariboru okrajni cestar Jožef Hi-tzel, star 71 let. Bil je 43 let v službi mariborskega okrajnega zastopa. — Iz Maribora. Neka igralka nemškega gledališča si je kupila v neki trgovini z delikatesami narezanih je-zikovih klobas. Ko se jih je najedla, je zbolela z znaki zastrupi jenja Trgovec se je izgovarjal, da je dobil dotično klobaso popolnoma svežo iz Prage. Naznanilo se ga je eodišen. — Iz Gradca. Neki državni uradnik se je selil iz Maribora v Gradec. Svoje pohištvo je izročil mariborskemu špediterju Mallvju v preselitev. Blizu Wildona je pa v vozu za pohištvo nastal ogenj, katerega so sicer hitro pogasili, a je vendar napravil znatno škodo. »Veselo« iznenađenje uradnika, ko je v Wildonu zagledal ostanke svojega pohištva, si lahko mislimo. — K r a d e ž. Dne 26. oktobra sta se splazila kmečka fanta Anton Lipič-nik in Janez Kos v domovanje \. Kost omaja v Cerovcu pri Št. .Turju ob južni žele/niti in ukradla 200 K. Najbrže sta člana šentjurskega »Orla«.
Koroško.
Podraženje mesa. Celovški mesarji so podražili meso vseh vrst za 4 vinarje pri kilogramu. Izgovarjajo si, da so primorani meso podražiti zaradi visokih pristojbin, ki jih morajo plačevati v novi mestni klavnici.
Samomor dijaka. V Borovljah se je ustrelil učenec obrtne šole. Alfonz Frankovie, ki je stanoval pri davčnem oskrbniku Francu Hoslu. Zadel se je v leve prsi. Smrtnonev<ir-no ranjenega so odpeljali v celovško bolnico. Vzrok samomoru je, 1 a kor pravi dijak, slabo ravnanje.
Velik požar. V okolici Šentpavla je pogorela pred nekaj dnevi hiša in gospodarska poslopja posestnika Avguština Faschinga. Pogorelo je vse, rešili so le živino. Človeških žrtev ogenj ni zahteval. Škoda zn:išr\ nad 16.000 kron. Zavarovan je bil Fi-sching za 8000 K. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevanja. Orožniki so aretirali Josipa Repanškn, ki je >lu-žil pred kratkem pri Faschingu.
Vojaški begun. V okolici Šentrn-perta so prijeli orožniki ubeglega novinca pri topničarskem polku št. 9 v Celovcu Karela Hergata. Plergat trdi, da je pobegnil zaradi neznosno surovega postopanja z novinci.
Tat v izložbi. Predsnocujem so vlomili neznani tatovi v izložbo trgovine Karoline Pohl v Beljaku. Tatovi SO odprli lesena vrata s ponarejenim ključem, veliko debelo šipo so pa izrezali. Pokradli so iz izložbe vse, kar je bilo izloženo, kakor Škatljice, pisalno pripravo, svetilnike in podobno blago. Škoda znaša nad 200 K.
magal. Za pot bo treba par deset akov in pozneje vsaki mesec nekaj. Ako boš mogel kdaj po kaki strani vrniti je prav, če ne. ravno tako dobro. Saj imamo, hvala Bogu za vse dovolj.«
Milana je bilo nekako sram po tej izjavi. Zdelo se mu je, da je nekako ponižan, boljše vrste prosjak in zardel je do ušes. Vendar se mu je v srcu vzbudila ljubezen in hvaležnost, a obenem spoštovanje do tega moža.
»Hvala vam stotera, gospod Smrekar, povrnem vam vašo dobroto«, je rekel v zadregi.
»No, saj ne mislim na vračilo, jaz bi bil samo vesel, če dosežete tudi z mojo pomočjo to k«** želite.«
Govorila sta še marsikaj in Milan je bil prav srečen, da se je rešil velike skrbi.
Čez nekaj dni se je Milan že odpravljal za odhod v dežel no mesto, odkoder je mislil kmalu dalje. Zadnji večer je sedel v ntici na vrtu in rr niši jal o svoji prihodnjosti. V spomin so mu prihajale pretekle počitnice, polne nemira in skrbi. Vse, kar je doživel pri Smrekarju se mu is zdelo novo, kot bi bil prišel na drugi svet.
Iz teh misli ga vzhude tihe stopinje za utico. Bila je Kristina, ki je prihajala z drugega konca vrtaa. Bližala se je vraticam in jih odprla.
»A ti si tukai?« se začudi, ko zagleda Milana. »Gotovo se poslavljaš na tihem od domačega kraja, ki ga morda ne vidiš tako kmalu. Ali greš rad od tukaj?«
»Kakor se vzame,« pravi Milan.
Primorko.
Revizija ljudskega štetja v Gorici je izkazala Slovencev v Gorici 9800. Magistrat je naštel prvotno 6653 Slovencev, torej nad 3J 00 manj kot revizija. Gotovo pa je, da je še najmanj 2000 Slovencev v Gorici, ki so vpisani kot Italijani ali Nemci, ker so se vpisali kot taki ali sami, ali pa ni revizija, ki je bila v gotovih slučajih precej površna, prišla na napačno vpisovanje. Ivanov so našteli pri prvotnem štetju 17.856. Ce odbijemo od tega števila prirastek Slovencev, ki ga je p*»kazala revizija, dobimo okoli 14.700 Lahov v mestu. Ce pa odšte jemo še one Slovence, ki so še vedno kot Lahi vpisani, bo ostalo Lahov komaj okoli 13.000. Seveda se v tem slučaju zviša zopet število Slovencev, tako da Gorica ni laška, marveč pol laška in pol slovenska.
Občinske volitve v Prvačinl. Pred kratkim so se vršile v Prvačini občinske volitve. Zmagali so na celi črti naprednjaki. Klerikalci m> vložili proti volitvam rekurz, ki j»» bil kot nentemeljen zavrnjen. Volitev župana v Prvačini se bode vršila v ponedeljek, dne 6. novembra.
Vlom v župnišče. V nedeljo ponoči so vlomili neznani tatovi v žnp-nišče v Kihenberku. Odprli so predal kuhinjske omare in odnesli 1H K denarja in za 120 K namizne '»prave. Župnik je bil doma in je -tal pri oknu ter gledal na tolpo fantov, ki so razgrajali okoli farovža, med tem pa so si tatovi brez skrbi napolnili žepe.
Kiparska in slikarska šola v Trsta. V Trstu so otvorili včeraj nanovo kiparsko in slikarsko Šolo, ki U* pristopna mestjanom in okoličanom vseh narodnosti. Z redno šolo so zv°-zani tudi razni večerni kurzi za one, ki se ne morejo udeležiti dnevnega pouka.
Otvoritev pomorskega muzeja v Trstu. V soboto ob 10. dopoldne bodo otvorili v Trstu nov pomorski muzej na cesti Ranita 17. Muzej ima navtič-ni in ribiški oddelek, ter ima precej dragocenih starin.
Smrt na cesti. Predvčerajšnjim je padel na Korzu v Trstu 451etni Vincenc Kovaso, blagajnik tvrdke Schnabl v Trstu. Počile so mu žilo odvodnice. Prenesli so nezavestnega v bližnjo lekarno, kjer je v par minutah umrl.
Nezgode. Zastrupil se je z arzo-nikom 231etni zasebni uradnik M. Vi-sintin v nekem hotelu v Trstu. — V Skednju je udaril v železni i vami neki vzvod mehanika A. Tosterin in mu razbil brado in pretresel možgane. — V Llovdovem arsenalu je padel raz 4 m visok oder Henrik Gregoretič. Dobil je smrtno nevarne notranje poškodbe. — Na cesti Mol ino je ;*ovozit neki neznan voznik 731etno zasebni-co Ano Deltedesco. Kolo ji je zmečkalo levo ramo. — Mlad samomorilec, o katerem smo poročali, da so ga dobili v petek zastrupljenega na klopi v ljudskem vrtu, je 141etni G Tersnn iz Trsta. Fant je včeraj v bolnišnici umrl. — V stanovanju Avg. Skricija v ulici Salino je nastal včeraj ogenj. Pogorela je oprava v eni sobi.
Nesreča na morja. V noči od potka na soboto >Ma trčili približno 4 milji1 od obrežja trabakuli »Kefrina Do-ride« in »Klvira Fabri«. Ena je vozila petrolej v Bari, 11 igli opeko v Za-der. »Fabri« se je začela vsled sunka potapljati. Pri izpostavljanju rešilnega čolna sta utonila 2 mornarja, kapitan in njegov brat pa sta padla že
»Rad grem ziv*o, ker stopim 2opet na cesto, ki vodi k mojemu cilju. A kljub temu me marsikaj veže na dom.«
Hitro jima je ob navadnih pogovorih potekel čas in nista opazila, da so zasvetile zvezde na nebu. Tre ha je bilo iti v hišo. Tedaj stopi Milan pred Kristino in pravi: »Danes mo je nekaj posebneera zadelo v vaši hiši. Tvoj oče mi je obljubil, da me podpira pri mojih študijah, ker drugače ne morem dalje. Poznava se od mladih let kot brat in sestra in zato upam, da mi ne zameriš, ako ti svetujem: »Ljubi ga bolj kot najdražji biser, kajti dobrega očeta imaš ...« Dalje ni govoril. Zdelo se mi je, da preveč moralizira. To, kar je že dolgo nosil v srcu, da jo ljubi, je zamolčal . . . Kajti zavedal se je, da ji mora biti le nekako hvaležen ker je odvisen od njenega očefa. Kristini pa je bilo kakor roži, ki so ji odrezali korenine. Povesila je glavo in mrak je skril solzo, ki ji je pritekla po licih. Dala sta si roki in ona je zacepetala: »Prosim te, »pomni se me kdaj s par besedami.«
Šla sta v sobo, kjer je gorela že luč. Drugi dan je Milan odhajal. Ker je bilo zgodaj zjutraj, Kristina ni fcs vstala, a čula je dobro njegove korake. Padali so ji kakor kameni na njeno srce. Ko je krenil po cesti, je šJa do okna in videla je razločno, da sc je park rat ozrl naravnost v njeno okno. In ko se je skril na klancu, je zavila svoj obraa v od"To t^r plakala . • • (Dalje prih.)
iz čolna in se tudi potopila v viharnem morju. Ostal je pri življenju samo mornariški vajenec Josip Renči. »Fabri« se je potopila, »Doride« pa je dobila jako težke poškodbe in bodo morali blago preložiti na drugo ladjo.
Dnevne vesti.
+ O klerikalni   pritožbi proti ljubljanskim   občinskim volitvam.
Kakor se nam poroča iz dokaj zanesljivega vira z Dunaja, bo upravno sodišče že v najkrajšem času razpravljalo o klerikalni pritožbi proti ljubljanskim občinskim volitvam. Kakor se čuje, bo upravno sodišče imelo o tej stvari, nejavno sejo dne 13. t. m., javna razprava pa se bo najbrže vršila v ponedeljek dne 20. t. m. ali pa kak dan kasneje. Ker se je nadejati, da bo klerikalna pritožba odbita, ker bo pač tudi sodišče uvidelo, da je bila vložena zgolj iz nagajivosti, je pričakovati, da se bo novi ljubljanski občinski svet konstituiral tekom meseca decembra To ee je nam zdelo potrebno povedati, ker se širijo v Ljubljani neresnične vesti, kakor da bi se bila razprava pred upravnim sodiščem o klerikalnem rekurzu že vršila.
-f- Memento klerikalni stranki.
Deželnozborska volitev v   torek je glasen memento klerikalni stranki, da prenapeta struna rada poči. Klerikalci so živeli dosedaj v domišljiji, da so njihovi volilci sami backi in da smejo vsled tega   počenjati, karkoli se jim zljubi, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi to vplivalo na volilee. Torkova volitev jih je sedaj poučila, da tudi njihovi volilci niso tista nerazsodna masa, za katero so jo smatrali. Okroglo 200 njihovih volilcev se jim je izneverilo in to   od maja sem v kratkih petih mesecih! In temu se končno ni Čuditi. Najbolj zanikani Ljubljančan je že   pač moral spoznati, da meri vse delovanje klerikalne stranke na to, da se škoduje čim največ interesom Ljubljane in njenega prebivalstva.   K temu spoznanju je prišlo še tudi prepričanje, da ni tako svete narodne stvari, ki bi je klerikalci ravnodušno ne izdali. Elsnerjevo   germanizatorsko delovanje je gotovo stvar, ki bi morala izzvati najskrajnejši   odpor   pri vseh narodno mislečih Slovencih brez razlike političnega prepričanja.   Ko je vse napredno časopisje energično na-.-topilo   proti Elsnerju   v obrambo pravic slovenskega jezika, je »Slovenec« molčal kakor riba. Ko pa je poslanec dr. Ravnihar   sprožil akcijo proti Elsoeriu v parlamentu,   se je glasilo klerikalne stranke celo osme-lilo norčevati se iz te akcije, voditelja klerikalne   stranke dr. Šusteršič in dr. Krek pa sta takrat demonstrativno zapustila zbornico.   Da mora tnkšno   postopanje  ogorčiti vsakega Slovenca, ki ima le še iskrico narodnega čustva v sebi,   je pač naravno in umljivo. Zato se ni čisto nič čuditi,   ako je dobremu delu klerikalnih volilcev končno padla    mrena z oči. da so snrevideli, da so kleriknlci največji Škodljivci    ue samo interesom Ljubljane in njenega prebivalstva, marveč tudi slovenske narodne stvari   In da so v tem snoznanju obrnili liT-bet t?«tirn .ki 60 jim doslej sledili skozi    drn in strn.   ter se pridružili ffrauki,   nri kateri so videli pošteno delo   za koristi Ljubljane   in vso^a slovenstva, je povsem naravno. Za narodno nanr'vlno   stranko je torej samo koristno, ako klerikalci vztrajajo pri svoji dosedanji politiki, ker bodo v tem   slučaju   lahko izgubili vas svoje volilee, razen onih,   ki so moralno ali gmotno odvisni od klerikalnih kolovodij.   Zato   naj klerikalci le ostaneio   na svoji dosedanji poti, bodo vsaj v Liubljani že v najkrajšem času dogospodarili.
+   Tolažba   ljubljanskih nem-
škutarjev.   Ljubljanski nemškutarji so si popolnoma resno domišljevali, da spravijo pri deželnozborski volit-vi   narodno-naprednega kandidata Ribnikarja vsaj v ožjo volitev. Kakor znano,   so prvotno nameravali koj pri prvi volitvi glasovati za klerikalnega kandidata, a opustili so to, češ: če se tako javno pokaže nemško-klerikalna   zveza,   bo to marsikoga oplasih. in bo Ribnikar «e prej zmagal,   kakor če bo imel proti sebi tri kandidate. Tako se je zgodilo, da so nemškutarii postavili svojega kandidata in trdno računali,   da prkle do ožje volitve. A zgodilo se je drugače. Narodnonapredna stranka   je 6 svojim  kandidatom zmagala   in sicer sijajno zmagala takoj pri prvi volitvi. Ni bila poražena samo klerikalna M ranka,   še   bolj   kakor klerikalna stranka so bili poraženi nernškutarji. Zdaj se tolažijo z zabavljanji v »Gra-zer Sel nftenblattu«. Neslane čveka-rije v »Schuftenblattu« kažejo, kako potrti so nernškutarji   in   kako jih boli zmaga narodnonapredne stranke;   kažejo pa tudi propadlost nem* škutarske   6tranke.   Od stopnje do stopnje   gre nizdol,   a kaj drugega tudi ni zaslužila.
Mancr   in volilna svoboda.
Predsednik deželnega sodišča Elsner se je, kakor se zdi, že tako vživel v nepostavnosti, da ni srečen, ako ne in ore vsakega dne zagrešiti kakega nepostavnega dejanja. Sedaj mu protizakonite jezikovne naredbe ne zadostujejo več, zato se je spravil na omejevanje volilne svobode. Kakor smo namreč izveščeni, je paznikom v jetnišnici vzprieo naknadne deželnozborske volitve v Ljubljani sporočil svojo željo, naj volijo kandidata S. L. S. Antona Rojina. Predsednik deželnega sodišča je s tem zakrivil pregrešek proti zakonu v varstvo volilne svobode in državno pravdništvo bi bilo dolžno, da nemudoma uvede proti njemu kazensko preiskavo. In zakaj je Elsner kršil ta zakon? Samo za tega del j, da bi se izkazal hvaležnega klerikalcem, da zagovarjajo in ščitijo njegovo germanizatorsko postopanje pri ljub-ljanskem sodišču.
-f- Nemci so šli v boj za klerikalce. Kakor smo napovedovali, tako se je tudi zgodilo: mnogo Nemcev ni glasovalo za dr. Egerja, marveč je oddalo svoje glasovnice za klerikalnega kandidata Antona Rojino. Dalo bi se dognati natančno število, koliko nemških volilcev je glasovalo za Rojino, treba bi bilo prešteti samo tiste glasovnice, na katerih je bilo napisano: »Anton Roiiiia,TischIer-meister in Laibach«. Takšnih glasovnic je bilo pri vseh komisijah precej, kar je dokazal skrutinij. Nekateri Nemci so torej že direktno prešli v klerikalni tabor. In Čemu tudi ne, saj klerikalci več store in dosežejo za nemško stvar v Ljubljani, kakor Nemci sami! Napredni kandidat Adolf Ribnikar   ni dobil
niti enega nemšfe
kar mu
je v ponos in zadoščenje,   ker   je to
dokaz, da je mož na svojem mestu, mož. kateremu zatmaio Slovenci, ne pa Nemci,   kakor klerikalcu Rojiui.
-f- Nekoliko statistike. Letos smo imeli v Ljubljani dve deželno-zlorski volitvi, meseca maja, ko je bi1 izvoljen Refsner, in sedaj, meseca oktobra, ko je bil izvoljen Ribnikar. Primerjanje rezultatov teh dveh volitev je jako poučno. Oddanih glasov je bilo
v maju 3321 v oktobru 3322. Med temi glasovi je bilo veljavnih v maju 3259 v Oktobru 3137 dočim je bilo neve-iavuih glasov v maju 62 v oktobru 185. Narodnonapredni   kandidat je dobil glasov
v maju 1685 v oktobru 1719. Klerikalni kandidat iih je dobil v maju 933 v oktobru 770. Neinškutarski kandidat jih je dobil v mani 455 v oktobru 423. Sociialnodemokratični   kandidat jih je dobil
v maju 180 v oktobru 214. i'-zeepljenih glasov je bilo v maju 6 v oktobru 11. Število veljavnih g*l3«sov se je torej zu.an^š»lo za 9*79^. nasprotno ie šte-v'!<» neye?$avn?fi   H asov narp-do za celih 292^.   števila namrdni n srln-
sov je narahlo za 2*2 r'-, dočim
št,
vilo klerikalnih glasov mvllo %k 21*%, Nemci so izgubili 7-6 glasov, nasprotno pa pridobili w "jalni demokrati 18*8^ glasov.
-f- Napredna zmaga. V Javor-jah v Poljanski dolini so vrli, svobodni kmetje pri občinskih volitvah v ponedeljek popolnoma v vseh treh razredih potolkli farovško stranko. Tazmagajetem razveselivejša,ker je župnik Fajfar že več nedelj sem v cerkvi le o tem govoril, grozil s peklom temu, kdor ne voli ž njim in že tudi določil župana. In temu na-silstvu so se uprli prosti kmetje in vodili boj proti župniku, nekemu le-mcnatarjn in vsem župuikovim pod-repnikom z največjo vstrajnostjo, ne plašeč se pekla in drugih groženj s geslom: V občini nima župnik nič iskat*, še manj zapovedovati! Klobuk doli pred takimi možmi! Posnemajte jih še drugod in kmalu bo mani prepira in sovraštva med ljudmi.
-f- Kaj porečete k temu pre-vzvišeni pastir? V Javorjah nad ŠKofjo Loko je župnik Fajfar, kar se lahko potrdi s pričami,klical hudiča, da bi vzel hišo političnega nasprotnika. Kje je tu nauk o ljubezni do bližnjega, sovražniku odpusti, moli zanj. In katoliški župnik kliče hudiča, oziroma želi, da bi bil hudič že prej vzel to in to hišo. Tako početje nasprotuje popolnoma krščanskim načelom, gnusno je pa naravnost, ko se sl'ši iz ust katoliškega župnika, kar uasprotuje, ne samo katoliški, temveč vsaki veri. Kaj porečete k taki propalosti svojih podložnih du-lmvn;h s> obra tov pre vzvišen i knezo-škof? Mi nie drugega: škandal za duhovščino,  ki je tako podivjana in
v svojem   fanatizmu tako propadla,
da niti ne pojmi svojega poklica.
-f Is Stopanje vasi. Volilni imen*ki dobrunjske občine so zelo pomanjkljivo sestavljeni. Opozarjamo voliJce somišljenike, naj pogledajo v kratkem, če so vpisani v imenik'h, ker je čas vlagati reklamacije samo še do 10. novembra. Znanih je že par slučajev, da niso vpisani taki, ki hii^o volilno pravico. Obenem pruiestujemo, da se nahajajo v imenikih nemška imena vasi n. pr. Ste-fanadarf. G. županu povemo, da poznamo samo Štepanjo vas in ne potrebujemo popolnoma nič Stefans-d>rfa. Zupanu svetujemo, naj da iz imenikov takoj izbrisati Stefansdorf. — Vež naprednih volilcev.
-f- Nastopno predavanje prvega slovenskega docenta na češki univerzi, dr. Rostoharja, se je vršilo minolo soboto zvečer ob obilni udeležbi češkega in jugoslovanskega dijaštva. Za snov svojemu predavanju si je izbral g. do ven t »elementarno logiko«. Takoj po vstopu v dvorano je bil predavatelj od navzočega občinstva burno aklamiran ter se, vidno ginjen, zahvalil za prirejene mu ovacije. Predavanje svoje je začel nekako takole: Ponosen sem, cenjene dame in gospodje, da začnem predavanje na tukajšnji češki univerzi, katera je bila središče srednjeevropske kulture. Mi Slovenci smatramo za naše naravno pravo, otvoriti katedre naše na češki univerzi. Prepričan sem, da nam vsak dobromisleči Čeh to pravico našo rad priznava in da se z nami vred veseli našega napredka. Češka univerza je središče češkega kulturnega dela; naj bi postala ista tudi vez med kulturni delom Čehov in Slovencev.« Po teh uvodnih besedah je prešel takoj na svoj predmet. Navzoče občinstvo, med katerimi je bilo opažati zastopnike Svaza češkosiovan-skeho studentva, zastopnike srbskega društva »Šumadije«, hrvaškega aka-demičnega društva »Hrvat« ter drugo češko odlično družbo, mu je na koncu zopetno burno ploskalo in zastopniki posameznih korporacij so g. docentu čestitali.
+ Izobraževalno - politični tečaj se prične v torek 7. t. m. zvečer ob 8. v Narodnem domu (soba polog male dvorane v I. nadstr.). Tečaj obsega 34 predavateljskih ur in se bo vršil vsak torek, četrtek in petek od 8-—10. zvečer. Predavanja teoretičnega in praktičnega značaja bodo pojasnjevala vse stroke javnega življenja in jih bo s pridom poslušal vsakdo. Priglasitve na tajništvo (Wolfova ulica 10) se sprejemajo še do konca tega tedna. Podrobni programi za tečaj bodo koncem tedna v tajništvu na razpolago.
-r- 11 vagonov sena je nakupila klerika7na gospodarska zveza v kranjsl i okolici po svojem mladoletnem zastopniku v Čirčah, kamor pošlje gospodarska zveza v kratkem str« j za prešanje. Tako delajo klerikalci kupčije in spravljajo seno iz dc-Žele. dasi vedo, da primanjkujo sena in bo po novem letu zmanjkalo krmil tako da bo živinoreja imela škooo in bo draginja postala še večja, kakor je sedaj.
-j- Iz ljudskoiolske službe. K brezplačnemu službovanju na šest-razredni ljudski šoli na Viču je pri-pn&čena gdč. Ivana Zupan. Za provi zor i eno učiteljico in voditeljico na enorazredni šoli v Golem je imenovana gdč Marija Sirnik. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Amalije Jeglič je imenovana kot suplentka na dvorazredni ljudski šoli v Dvorju gdč. Gabriela Treo, na mesto gdč. Ide Papler pa za si.plen tko na ljudski šoli v Borovnici bivša suplentka Marija Miklavec-Jauša. Kot suplentka na ljudski šoli v D. M. v Polju pride na mesto učiteljice Ane Kermavnerjeve   gdč. Ana
Mandal j.
— Slovenskemu rodoljubju! Odbor društva »Branibor« prosi slov. rodoljubje, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogroženo kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsalio soboto, in sicer se jih lahko odda v sledečih trafikah: Cesaric, Šelenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, St. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«.
— Ženska obrtna iola na novi c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani je učna priredba, kakoršne do sedaj še nismo imeli v naši deželi. Namenjena je v prvi vrsti pouku v belem šivanju (šivanje perila) in pouku v izdelovanju ženskih In otroških oblek,
poleg tega pa tudi neguje razna umetna ženska ročna dela, osobito umetno vezenje. Oddelek za šivanje perila in oddelek za obleke imata po 2 letnika; istotako tudi oddelek za umetno vezanje. Absolventke dobe pravico do samostojnega obrtpvauju, tako da šola povsem nadomešča u če nje pri šivilji ali modistovki. V šoli se pa ne poučuje samo ročno delo, temveč tudi razni drugi izobraževalni predmeti, nap rim.: slovenski in nemški jezik, računstvo, spisje, gospodinjstvo, zdravoslovje, nauk o kostumih, petje in telovadba. Vrhu teh obveznih predmetov se hode poučevalo tudi v laščini in francoščini, ako se zglasi dovolj udeleženk. — Našemu ženstvu se torej nudi lepa pri lika, poučiti se navedenih ženskih obrtov brez stroškov in pridobiti si dokaj drugega, splošno potrebnega znanja, vsled česar vuovič opozarja mo svoje čitateljice na navedeni za vod. — Za vstop zadošča ljudskošol-ska izobrazba in starost 14 let. Pouk se prične dne G.novembra.
— Izpit iz slovenske stenografije je pred izpraševalno komisijo v Zagrebu prebila gdč. Trma Petek, licejska učiteljica. To je menda prva Slovenka, ki je napravila izpit iz stenografije. Pred isto komisijo je napravi] izpit iz slovenske stenografije tudi g. Alfons Mencinger urednik »Gostilničarskega Vest nika«.
Iz Postojne se nam piše: V st. 24b\ t. 1. vašega cenjenega lista je bil objavljen dopis: »Postojna iu zvišanje aktivitetne doklade državnim uslužbencem«. Prosim, da blagovoli te resnici na ljubo sledeči popravek zgoraj navedenega dopisa objaviti. Res je, da je o zvišranju aktivitetne doklade in povišanju stanarine mojemu stanovanju nekaj dni pred mojo odpovedjo moja hišna gospodinja in neka tretjo oseba govorila. Na moji gospodinji stavljeno vprašanje, ako misij stanovanje res podražiti, je bil odgovor dobesedno takole: »Ja, ker sem imela s popravilom v stanovanju že toliko stroškov in ker so davki tako veliki, sem primorana s prihodnjim mesecem za 4 K na mesec stanovanje podražiti, ker ste pa imeli sedaj stroške, ko ste morali me 1 časom popravila kuhinje v gostilni obedovati — si. decembrom.« Ne pa: »Ker se vam bede sedaj plača zvišala, vam podražim stanovanje s prihodnjim mesecem za 4 K na mesec«
Vipavske Dardanele.   Pod tem naslovom je natrosil nekdo   v »Slovencu« z dne 23. oktobra   t. 1. med drugim tudi o podpisanem vse polno laži ■ očividnim   namenom, očrniti me pred ljudstvom. — Na to odgovarjam na kratko. — Glede moje kritike o cestnem odboru vprašajte g. Boneta, gostilničarja na Slapu, ki se je sam udeležil pogovora o čiščenju Moči In ?ka. vprašajte, če vam drago druge ljudi, ki so videli vaše delo in če treba tedanje delavce same, kako so sodili o onem delu,   v   katero je cestni odbor zabil lepih sto takov, a za to, da je sčišecna struga sedaj že zopet v prejšnjem stanu, če ne še v slabejšem. — Kako cestni odbor nadzira svoje delavce mene Čisto nič ne briga, vem pa, da so delavci o priliki drobljenja gramoza nad Mančarni tudi neke dni še ob 3. uri popoldne v senci ležali, vem tudi, da je stroj ve likokrat prav pralen tekel in vem celo, da je vas pristaš Furlan sam se izrazil, da delavci pri stroju niti jedi ne zaslužijo in da bo stal 1 m1 gramoza veliko več. kakor če bi ga vozili od Gradišča. Kako varčen je cestni odbor   po   najbolje   dokazujejo po gmajni razmetane tračnice in vago ni nad Mančami, ki   so prepuščeni otrokom in rji. Toliko glede cestnega odbora. — Dalje pa z v6o odločnostjo zavračam trditev famoznega vipavskega dopisnika, da prejemam 3600 kron od dežele in zdr.   zastopa. — Plača okr. zdravnika v Vipavi je si-stemizirana na 1400 K in akt. doklade 200 K. — Kar dobim pa za ubožce in cenljenje koz, služi le v pokritje potnih stroškov. Črtajte vse ubožce in prihranili si   boste marsikak groš. — Gospodje pri zdr. zastopu se li veete še spominjati, da je pred par leti goško županstvo naznanilo vse občane razven Habeta in učitelja kot ubožce t! Da bi se zdravil na ubožni list tedaj tudi goški kurat, sedanji dekan vipavski — Laurič? Tu je tisti prag1 — gospoda, tu   pometajte sami!! Kar se pa tiče moje hitrosti glede obiskovanja bolnikov kar molčite! Z aeroplanom se ne   bom vozil, ako mi ga vi sami naročite! En sam slučaj (Goče) je bil, da se nisem takoj odzval, a tudi tedaj opravičeno, kakor je preiskava dognala. — Bolnih zdravnikov pa nikdo ne more siliti, da bi izvrševali svoj poklic. Kje so torej tisti vedno množeči se slučaji! Zakaj jih ne   naznanite zdr. zastopu ali dešelnemu odboru! Prosim, na dan ž njimi! Sicer ste gosp. dopisnik, le čisto navaden obrekova-lee!! Končno vam priporočam, gosp. dopisnik, mesto da neopravičeno denuncirate, raje poskrbite, da mi bodo vaši voditelji in prvaki bolj točno
plačevali zasluzen honorar, ne da me pustijo že leta in leta čakati, da celo nazadnje popihajo brez plačila j svojih dolgov. -— Imena na razpolago! Edina moja napaka je, {la sem napreden in pa zet g. Maverja. — To se pa ne da spremeniti! — Dr. Pavel Kane, okrožni zdravnik.
Elektroradiograf »Ideal«. Krasna slika: »Poroka prestolonaslednika Karla Franca Jožefa s pricezinjo Žito Farmsko« in pa komična privlačnost »Stenopisti« vzbujata občo pozornost in zanimanje med občinstvom. Kdor si želi ogledati ti dve sliki, ima le še danes priliko. Tudi večerna dodatna slika: > ljubosumni Cow - Boy« je jako zanimiva. — Električna fotografija v Idealu deluje kar najbolje, slike fo jako čiste in točno izvršene in stane 12 slik le malenkost 80 vinarjem.
Izvoščck in natakarica. \ torek popoldne sta dva izvoščka izvabila neko novo natakarico, da se je peljala % njima v Šiško. Tam so šli v gostilno in ker je imela le za pol ure dovoljenje ostati zunaj, ju je pregovorila, da so se zopet odjieljali, a mesto domov, proti Kosezam. K natakni n je usedel v voz izvošček, drugi jo pa vozil. Ker je pa natakarici mesto i" okolica še neznana in ker se ji je \ ožilja dozdevala Je predolga, je, med tem ko jo je pri nji sedeči Lavoiček nagovarjal k nenravnetuu dejanju, skočila i voza, na kar .jo je fa začel zmerjati z raznimi grdimi psovkami, naposled jo je pa hotel pretepsti z bičem, a mu je to njegov tovariš zabran il.
Vlom. Včeraj popoldne je bilo naj Sv. Petra cesti med odsotnostjo his-nih prebivalcev vlomljeno v neko stanovanje in ukraden 70 K vreden siv suknjič in telovnik, 30 K vreduj temna pelerina, 20 K vredno čriM-križaste hlače, en črn in dva 1h•!.-« 1 -lovnika, vsi trije vredni u!:oli lo K. Po storilcu, kakor tudi po ukradeni obleki je j>olicija takoj u\ed!a poizvedbe, katere pa še dosedaj niso imele zaželjenega uspeha. Kjer M tat poskušal spečati zgoraj popisano obleko, naj se ga takoj izroči varnostni oblasti.
Vojak n moril vojaka. Snoči so v gostilni pri »Anžoku< v Šiški popivali domobranci, se sprli, naposled na stepli. Pri tem je eden potegnil \hh\i> lo ter zabodel z njim svojega nasprot nika s tako močjo, da je kmalu nato umrl. Morilec je nato ušel, a no ga pozneje v jeli in odvedli v domobransko vojašnico. 1'morjcnca Brunerja so po komisijonalnem ogledu prepeljali v gomizijsko uirtvaanieo. ime aretiranega naui dosedaj še ni znano.
Nasilnež. Ko je snoči p ris*-! v Durnovo gostilno na Sv. Petra nasi pu prostak tukajšnjega 27. pafpolkp Rudolf Knopper, je posta! lako nadležen, da je moral gostilno zapustiti. Pred odhodom je potepmil bodalo in z njim gostilničarko tako zahode' v desno pleče, da jo je težko telesno poškodoval, potem pa zbežal. Takoj o tem obveščena policija je Knopper ja ujela in izročila vojaški patrulji, napram kateri je bil pa, kakor napram policiji silno sirov in ji je naposled ušel. A tudi sedaj je ime! znova smolo. Policija ga je zopet ujela in izročila patrulji, katera g* jo Mto Odfftd« la v zapor v vojašnico.
Konfiscirani kolesi. Kakor smo že poročali, je bilo pred kratkim ukradeno kolo sadjarskemu potovalnemu učitelju g. Humek.i, v šoli na Ledini pa mizarskemu vajencu Kon ciliji. Orožništvo v Vodmatu je sedaj dognalo, da ste bili obe kolesi prod) ni v njihovem okolišu in je obe zaplenilo. Policija je tatu prvega kolesa aretirala v osebi 1881. 1. v Višnji gori rojenega delavca Ivana Pavšiča, po drugem se pa še poizveduje.
Iz blaznice je ušel včeraj zjutraj 271etni ključavničarski |>omočnik Iv. Legat, rodom iz Ljubljane, katerega so pa. kmalu po pobegu izsledili in odvedli nazaj.
S ceste. Včeraj popoldne je nek trgovski vajenec po Bregu tako neprevidno vozil, da je zadel v i z vosek, i Matijo Dolarja ter ga podrl na tla.
Izgubljeno in najdeno. Post veznica Ivana   Moharjeva je izgubila zimsko rjavo ogrinjačo. — Neka dama je izgubila gumijev pas s srebrno zapono. — Prodajalka Marija Vonei-nova je izgubila nojevo pero — šolska učenka Cirila Kregarjeva je izgubila denarnico i manjšo vsoto de narja. — Sluga Karel Kresni je nn šel žensko ročno vrečico in par tc'u vadnih čevljev. — Čevljarski moj ster Ivan Polaj je našel železno vozno zavoro. — Izvošček Fran Ljubic je našel sprehajalno okovano palico — Kuharica Ivanka Majdičeva je i. gubila ovratno verižico.
Naprednjaki,
prispevajte za
Narodni sklad!
Narodnu obramlia.
Povodom izvolitve g. Ribnikarja deželnim poslaneem so darovali v gostilni na »Klavnici pri Pepci« zbrani gostje 10 K 33 vin. drnžbi sv. Cirila in Metoda. K tej vsoti je prispeval g. Fr. Lavtežar sam s 6 K. — Hvala rodoljubnim darovalcem! Ob vsaki narodni pridobitvi naj dobi svoj dobitek tudi naša šolska družba!
Druitvena naznanila.
Društvo slovenskih profesorjev
bo imelo sestanek v soboto, dne 4. novembra ob pol 8. zvečer v pri cestni sobi hotela »Tratnik« (Sv. Petra cesta) . Poročal bo: 1. g. dr. 2 m a v c o deputaciji državne zveze v ministrstvih; 2. dr. 11 e š i č o današnjih težnjah srednje šole raznih slovanskih narodov po priučenju kakega drugega slovanskega jezika. Na obilno udeležbo vabi Odbor.
Redni letni občni zbor ljudsko-izobraževalnega društva »Akademije« se vrši v petek, dne 3. novembra v gostilni pri »Novem svetna (Prešernova soba) ob 8. zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Porodilo preglednikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — Prijatelji društva se najvljudneje vabijo k obilni udeležbi. — Odbor.
P. n. gg. davčni uradniki! Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko vabi k manifestaeijskemu zborovanju, ki ho v nedeljo, dne 5. novembra t. I. točno ob 11. dopoldne v dvorani hotela »Ilirija<.\ — Ker je največje važnosti, da ta manifestacija pokaže složnost celokupnega davčnega uradništva, pričakuje društveni odbor od strani gg. tovarišev vsestranske udeležbe.
Družabni večer k že na dragan mestu objavljeni manifos'ariji c. kr. davčnega uradništva, se priredi gg. kolegom z dežele v soboto, dne 4. novembra ob 8. zvečer v hotelu »Ilirija«, na kar se le - ti opozarjajo!
Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« priredi svoj prvi redni občni zbor dne 4. novembra ob 8. zvečer v »Leithner - Restaurant«, Auersperggasse 6.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek, se igra prvič francos. modernega dramatika H.La-vedana najnovejša tragikomedija »Kralj« (Sire). Za Parizom je Ljubljana prva. ki uprizori to. šele letos izišlo dramo iz revolucijonarnega leta 1848., ko so Francozje vrgli s prestola 741etnega trmoglavega kralja Ludvika Filipa Deseterim krvavim atentatom je kralj ušel, a dne 24. februarja 1848. ga je vrgla revolucija v Parizu, ker se je branil pravičnih reform v volilnem redu, v društvenem in tiskovnem zakonu. Tragikomedija »Kralj« je v prvih treh dejanjih zabavna, v četrtem dejanju pa se začne tragedija. Glavne vloge igrajo g. Nučič, ga Danilova, ga. Ili-eičeva in g. Skrbinšek. (V notici, ki je izšla v »Slovenskem Narodu« v sredo je ostala tiskovna pomota: pod sekiro je padel kralj Ludvik XVI. ne XVII., ki je umrl kot deček.) — Predstava se vrši za nepar - abonente.
Slovensko gledališče. Sobotna predstava »Prodane nevest«?« je bila prav animirana, harmonična in je tekla v tempu kakor vlita. Nič ni motilo predstave, mogoče kakšna malenkost, ki pa komaj pride v pošte v. Bolj živa igra bi bila tuintim na mestu. Nasprotno pa izrecno naglasim fino igro in petje g. Krampere ter g. H o r s k e g a. Da začne občinstvo vstajati s sedežev ter zapuščati prostore, prodno je vse končano, je netaktno in moti pevce ter ostalo občinstvo. V interesu okusa bi želeli, da to izostane. Obisk je bil zelo lep. — Na praznik se je igrala obligatna »Mlinar in njegova hči« Žilavo življenje je v tem ganljivem igrokazu in videti je, da še ne bo izginila kmalu iz repertoirjev. Očito je, da »Mlinar in njegova hči« ni umetniško delo. Naivna je, šablonska in temelji na prav priprostem okusu, a deluje in vpliva še zmiraj. Občinstvo toči še zrni raj solzice za ubogo mlinarjevo hčerjo. Stvar je narejena zelo 9pretno in draži srce in solzne žleze mehkim ljudem, budi zono in hladno grozico, ki je v gledališču tako prijetno, apartno čuvstvo. Seveda je dosti že tudi pri nas tako brezbožnih subjektov, ki se naglas rogajo duhovom in duhovitim stori jam grobarja Luke Molka. Dosti dejanja, spretna tehnika in zelo malo zdravega okusa, to je »Mlinar in njegova hči«. Igralo sc je pri nas po starih tradicijah: V e r o v-š e k je izvrsten mlinar, W i n t r o -v a zelo mila in ganljiva Marica, Drenovec je igral Konrndn mestu g. Danila, ki smo ga bili sicer vajeni v tej vlogi. Spomnimo se ga s častjo in pobožnostjo! Drenovec je učenec in tiči še globoko v diletantskih hlačah. Sicer pa kaže, da se bo n&redA Ostalo je bilo vse pri starem,
torej dobro. Ceterum eenseo, da niti blagajni ne bi Škodilo, ako »Mlinar« a hčerjo vred enkrat že definitivno umrje in nas zapusti. Brez težave ss najde kaj bolj primernega. Ne bodimo šalobarde! G.
Kmeiho pisarna narodno-napredne stranke.
Vodstvo    narodno - napredne
stranke ju ustanovilo v svojem taj-ništvr posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Književnost
— Obrtniški koledar 1012. Izdal
in založil Josip Hauptman, oficijal trgovsike in obrtniške zbornice v Ljubljani. Drugi letnik »Obrtniškega koledarja« daje obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem in drugim marsikatero potrebno pojasnilo in navodilo glede njih obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg- običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: podrobna določila za kol-kovanje listin, spisov, računov itd.; tabelo za osebno dohodnino: razvrstitev obrtov; gostilničarji obrt in njegovo pravo: vinotoč pod vejo; stavbni obrti: obseg in izvrševanje obrtnih pravic; obrtno sodišče; obrtni svet; obrtno zadružništvo; obrtni nadzorniki; sadmžni inštruktorji; obrtno pospeševanje: obrtni pospeševalni zavod za Kranjsko ▼ Ljubljani; obrtne nadaljevalne sole: o patentih: varstvenih znamkah, vzorcih in modelih: obrtne pravice trgovcev, ki ]>rodajajo storjeno obleko: davka prosti bencin za obrtne namene; krošnjarstvo: določila o zapiranju prodajalnie itd. Koledarju je priloženo 16 listov črtanega papirja za beležke. Trvod lično v platno vezanega vObrrniskecra koledarja« velja samo 60 vin. po pošti 70 vin.
mm sotfiftn,
Kazenske  razprave pred okrajnim sodiščem.
Klerikalni »Boh«   iz Rudnika.
Dne 26. oktobra so se vršile v Rudniku občinske volitve. Klerikalci so napeli vse sile, da pridobe Rudnik kot nekako klerikalno predtrdnjavo v ljubljanski okolici. Toda zmotili so se in si pošteno opekli prste. Posebno se je odlikoval in podpiral z vsemi močmi klerikalno gonjo posestnik Anton Boh. Ta možakar je hodil od kraja do kraja popisovat glasovnice. Govorilo se je celo, da je glasovnice onih, ki niso hoteli potegniti s klerikalci, raztrgal. Par dni pred volitvami ga je srečal na tem četovanjn posestnik Miha Čeme po domače »Bunder«. Ta mož je slišal o neumornem delovanju rudniškega »Boha« in ga po običajnem pozdravu vprašal: »No, kam pa danes, ali na Posavje? Veš kaj, ti nisi mož! Veš, kaj si delal včeraj*« — Cerne je imel v mislih govorico, ki je med Rudničani zelo razširjena in ki trdi, da je Boh trgal nasprotnikom glasovnice. Boh se je čutil užaljenega, najel si je odvetnika In (Vneta tožil zaradi razžaljenja časti. V obtožbi je navedel, da mu je Cme še poleg že omenjenih besedi tudi rekel: »Ti si hudič!« — Cerne je to, Kar je rekel Bohu, možato priznal, zatrjeval pa, da ni rekel »Ti si hudič!« — Boh je pa imel dve priči, dve prav sumljivi priči, ki sta tudi to žaljenje potrdili. — Černe, jezen, kot pravi, zaradi take predrznosti prič, je bil toliko nepreviden, da je pričama očital v sodni dvorani, da sta »našuntani«. Sodnik ga je radi tega obsodil na 50 kron globe. Rudniški »Boh« se zdaj lahko vsede na svoje lavorike, ki so po končani volitvi silno ovele in ne bodo dale ne perja ne olja. To pa po zaslugi odločnih naprednih volilcev, ki so uvideli, da klerikalci kot gospodarji ne gledajo na dobrobit občanov, marveč jih lc odirajo in polnijo svoje bisage. ^
*
Kazenske obravnave pred deželnim sodlSčem.
Zgodaj je začel. Tukajšnji 17 let stari prisiljenec Oskar Gerše, rodom Ljubljančan, je imel pri tukajšnjem
okrajnem sodišču zaradi nekega prestopka prestati kasen zapora mesec dni, s katero kaznijo je bil združen post in trdo ležišče. Dne 3. oktobra je moral Gerše na trdem ležati in mu v takih slučajih odpade odeja. To je pa Gerše ta tako ujezilo, da je začel kričati in boga in Mater božjo preklinjati, da se je razlegalo po celi jetniš-nici. Obtoženec, ki se zagovarja z razburjenostjo, je bil obsojen na 8 mesecev ječe.
Brata napadel. Lovrenc Zapre t, tesarski pomočnik in brat Štefan, sta šla v družbi delavca Janeza Korin-ška v vas Sotesko. Med potjo sta se brata zaradi neke malenkostne stvari sprla, nakar je nekoliko pijani Lovrenc svojega brata z nožem sunil trikrat v hrbet ter mu zadal težke poškodbe. Obdolženec, ki ne taji dejanja, je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe.
Očeta pretepel. 20 let stari France Lap iz Topola pisano gleda svojega očeta, ker je izročil svoji hčeri, namesto enemu svojih sinov posestvo. Dne 4. kimovca t. 1. je zahteval v hlevu od svojega očeta eno krono, katere mu pa ta, ker je videl, da je sin že nekoliko pijan, ni hotel dati. Razjarjen vsled tega, je pograbil za v hlevu se nahajajoče gnojne vile in z njimi sedemkrat udaril svojega očeta tako, da se je ta s krvjo oblit zgrudil na tla. Obtoženec pravi, da je v jezi tako ravnal, ker ni dobil zaže-ljene kronee. Za kazen so mu priznali 6 mesecev ječe.
Rabuka zaradi zapitka. V Cepu-drovi gostilni v Zlatem polju se je dne 28. kimovca t. 1. nahajalo več gostov. Pri odhodu je prišlo zaradi zapitka med krčmarjem in odhajajočimi prepir, nakar je krčmar nekaj sit-nežev postavil pod kap. Med temi se je nahajal tudi domači fant Jože Po-gačar. Le - ta je pustil v gostilni klobuk ter je zaradi njega pred hišo razsajal. Prišla sta pa po cesti fanta Jože in Luka Slapar iz Trnovč, ter se pridružila razgrajaču. Razbijali so po veznih durih, zlomili kljuko ter metali kame#ije skozi šipe v gostilniško sobo, tako da so bili ostali gostje v skrajni nevarnosti. Luka Slapar je hotel skozi okno zlesti v gostilno, pa ga je krčmar pahnil nazaj. Ta pa je snel okno in je vrgel v sobo. Se - le, ko je krčmar v svojo obrambo par-krat ustrelil skozi okno, so razgrajači pobegnili. Obdolženci vobče tajijo, da bi bili metali kamenje v sobo, kar pa zaslišane priče pod prisego potrdijo. Sodišče je obsodilo vsakega obtoženca na 5 mesecev težke ječe.
Nezvesti hlapec. Vrhniška pivovarna je svojo zalogo v Ljubljani poverila hlapen Antonu Hojniku. ki je doma iz Bratončice pri Ptuju in mu izročila ključe od skladišča. Hojnik je imel nalog, denar sprejemati, skupilo pa vsaki dan izročiti tukajšnji Kreditni banki, ki je obenem tudi lastnica te pivovarne. A Hojnik je to v njega stavljeno zaupanje zlorabljal ter si prisvojil vsoto 161 K, vrhu tega je pa izginilo še 22 zabojev piva iz zaloge, katero je prodal, nekaj pa s svojimi tovariši popil, tako da trpi pivovarna 265 K 50 vin. skupne škode. Sodišče je spoznalo obdolženca v polni meri krivega hudodelstva nezvestobe ter ga obsodilo na 4 mesece težke ječe.
Moščani, somišljeniki!
Vabimo vas na
ki ga priredi
narodno - napredna stranka
¥ nedeljo dne 5. t m. ob pel 4. popoldne v gostilni pri Mlikotn
na  Predovičevem selu.
DNEVNI RED:
1. Občinjke zadeve.
2. Občinske volitve.
Govore državni poslanec dr. VI a d-i mir Ravnihar in drugi govorniki«
Razne stvori
• Znana dunajska igralka se je zastrupila« Igralka Anny Dirckens, baronica Hammerstein, se je iz do-zdaj neznanih vzrokov poskusila zastrupiti z veronalom. Ko jc njen soprog prišel domov, jo je dobil nezavestno. Njeno stanje je jako nevarno.
• Pivovarna se je podrla. V Le jaieriotu se je v soboto popoldne podrla pivovarna, ki so jo zidali. Cez 50 delavcev je bilo zasutih. Proti večeru se je posrečilo, izvleči izpod razvalin pivovarne 5 mrtvih in S ranjencev. Pod razvalinami je še kakih 50 delavcev.
• 2clea.»išk* nesreča. »Berliner T«»geblatt« poroča iz New Yo*ka: V postaji Rokrower na pacifiški železnici sta zadela ekspresni in tovorni vlak. Do zdaj so izvlekli izpod razbitih vosov 20 mrtvih in 30 težko ranjenih.
J ♦ Roparski umor. Blizu Hodoni-na na Slovaškem je bil izvršen v noči od nedelje na ponedeljek grozen umor. V ponedeljek zjutraj so tam našli moško truplo, čigar obraz je bil gTozovito razmesarjen. Nad desnim očesom je imel strelno rano, zadaj na hrbtu globoko rano, najbrže od sekire, oči iztaknjene, nos in ušesa odrezana. Umor je bil izvršen tako rafinirano, da je bilo zelo težko konstatirati, kdo da je umorjeni. Pri njem so našli razen drugih stvari tudi kos adrese »Toma . . .« Začetkoma so mislili, da je morjeni šofer Toman. Dognalo se je pa, da je to le mistifikaei-ja. Toman živi in je on sam izvrši' ta umor, da dobi zavarovalno vsoto 95.000 K, za katero se je zavaroval. Povabil je nekega moža v svoj avtomobil, ga umoril ter razmesaril njegov obraz, na kar ga je oblekel v svojo obleko. Neki pomočnik naj bi pomagal, da dobi zavarovalnino. To-mana so že prijeli, njegovemu pajda-
, šu so že na sledu.
* Cena živalskemu mesu na Kt-j tajskem. Glavna vrsta živali, ki jih ! na Kitajskem vzrejajo, je perutnina, i posebno race in gosi. Ker je te živa-| li na Kitajskem zelo mnogo, so Judi 1 rj.h cene nenavadno uizke. Vsled *e-. ga si jih more kupiti tudi najsiro-; marmejši Človek. Seveda ne sme ku-j piti perutnine v praznikih, ker ta-I krat je poprnsevanje po perutnini na j Kitajskem zelo veliko. Ena kura stane takrat   do 120 cenov   ali 80 vin.,
j dočim   stane   kilogram svinjskega i mesa le €f, govejega pa 30 vinarjev, j Sicer je perutnina   na Kitajskem in \ Japonskem zelo cena. Na trgu v Pe-S kingu je pred nedolgim časom velja-j lo 48 ko«ov sivih   jerebic  ali 5 do 8 ' fazanov «knpaj   samo   3 do 3 in pol j krone.   Tujec mora   plačati mnngo j v«č.   Kitajci, posebno siromašnejši, niso kaj preveč izbirčni. Kitajec je z j velikim apetitom   miši in žabe. Na j Kitajskem so tedi posebna crostilne, v katerih se dobi pasja pečenka. Pokvarjeno jajce je Kitajcu priljubljena in okusna jfd.
* Te sedanjega kltajskeea parla-j meta. Kitajska ima že zdaj nekak po-I skusni parlament, takozvani »držav-| ni odbor«, ki se je prvikrat scšM pred . letom dni. Od tega časa je privolil ce-I li vrsti reform, od katerih je bila pa \ le malokatera izvedenr. Tako so skle-
I
j nili, odstraniti kito, stiskanje ženskih nog, uvesti pravi parlament, prepovedati prodajanje opia itd. 400 milijonov ljudi je zasfopanih v tem poskusnem parlamentu in sicer je 98 delegatov deželnih zborov, 98 *lanov, ki jih je imenoval cesar in 66 vladnih ; zastopnikov. Palača parlamenta se nahaja v zahodnem delu tatarskega mesta in je zgrajena v znanem kitajskem slogu. Od zunaj je okrašena s prapori i običajnimi zmaji: znotraj je brez okraskov. Po dva in dva poslanca sedita pri eni mizi, ki ima v predalčku — pljuvalnik. Predsednik je cesarski princ Pnlun. Za njega in za celo vrsto njegovih tajnikov, dr-j žavnih svetnikov, ministrov, vladnih j zastopnikov itd. so pripravljena po-! sebna sedišča. Za časnikarje in občin-i stvo so napravljene posebne tribuna. Na vstopnicah v parlament, tudi na tistih, ki se izdajajo diplomatom, čitamo: »Dostojna obleka in dostojni Čevlji so potrebni. S seboj ne smete imeti nikakega zavoja, n. kr. kletke s tičem. Nevarno orožje ne smete imeti pri sebi. Blazniki in pijanci nimajo vstopa.« Poleg predsednika visi črna deska, na kateri je napisan dnevni red seje. Poslanci prihajajo tiho, skromno; vsak ima na prsih malo okroglo kolajno — znak poslanske časti. V mnogih sejah je prišlo do burnih nastopov, predvsem po zaslugi izvoljenih delegatov. Predsednika princa Puluna so že parkrat odvedli iz sejnice bolnega vsled prevelikepra hrušča. Če naj poslanci govore, tedaj se jih ne kliče po imenu, temveč po številki njihovega sedeža. Glasujejo poslanci s tem, da vstanejo s svojega> sedeža. Kitajci radi govore in sicer z veliko sigurnostjo. V dvorani nastane kmalu nemir, nasprotniki motijo govornika z medklici, tovariši mu pritrjujejo, le vladni zastopniki s predsednikom sede molče in popolnoma mirno na svojih mestih.
* Kitajske tajne družbe. Tntere-antne podatke o kitajskih tajnih družbah, ki so pravzaprav povzročile kitajsko revolucionarno gibanje, podaja »Corriere della Sera« neki dobri poznavalec kitajskih razmer. »Sedanja revolucija«, piše zaupnik milanskega lista, »je delo mogočno tajne jveze, ki je nastala iz sramu pred nečastnim sklepom miru v Si-monoseki. Pristaše reformne stranke je Mandžn - vlada proglasila za sovražnike domovine ter jih grozovito picganjala. Vsled tega je morala ta stranka delovati tajno. Vse sovraštvo nezadovoljnih se je obrnilo proti vsiljeni dinastiji, ki so jo smatrali kot edini vzrok, da veliki kitajski narod neprenehoma uropada. Zelo razširjena nova tajna zveza »Ko - Ming-Fang«, v katero so se združili sovraž-i.iki dinastije Mandžu, ie prisegla, da od strani sov^aženo Mandžu - dinastijo s prestola. Centralni sedež druž-
be »Ko - Ming - Fong« se nahaja oziroma se jc nahajala v inozemstvu, v Tokio, več filialk obstoji v Ameriki in Aziji, ena v Parizu in ena v Bruselj n. Najbolj nevarno orožje te najmogočnejše tajne zveze, kateri pripadajo skoraj vsi, v inozemstvu živeči kitajski dijaki, so popolnoma moderno redigirani in navzlic vlad-Lim prepovedim zelo razširjeni dnevniki, ki se tiskajo v Tokio in Hon^r-kongn in pa propagandne brošure, ki se tiskajo na svilen papir in ki se razširjajo v tisočih in tisočih izvodih. »Ko - Ming - Fang« je tudi skuhala privabiti na svojo stran druge tajne drnžbe, ki so tudi sovražne Mandžn - dinastiji, tako družbo »Ta: - Lien - Chiao«, mogočno »Chai-Hni 'vegetarijanci), »prijatelji Čistega nauka« in druge, pri čemur je imela veliko uspehov. Imam en eksemplar programa družbe »Ko-Ming - Fang«, ki je bil izgubljen v revolarijskih bojih pri Lungšau in katerega nem slučajno dobil. Najznačilnejše točke tega programa so: t Kitaj«ko naj pripada Kitaieem, s fnjci naj se pa ravna kot s tujci. Vsi člani rodbine Mandžn. ki vladajo na Kitajskem in ki sploh pripadajo temu plemenu, naj se izženejo iz dežele ali pn nnmor?. Cesar bo obešen in uvedla se bo centralna vlada. Cesarstvo se razdeli v province, ki imenujejo odposlance za izvolitev predsednika in podpredsednika republike. Za vse Kitajce velja isto pravo in vsi kit^jci imajo iste pravice, ki naj se energično branijo. Absolutna svoImv du besede, vere in tiska. Republika ho imela ime »Združene države cvetoče zemlje« (»Chung - Hua - Knne:-Ho - Kno«), bo svobodna in neodvisna in dobila po ameriškem vzoru parlamfntarično vladno obliko. Kar <*e tiče odnošajer napram tujim državam, tedaj se pripoznajo dosedaj sklenjene pogodbe, promptno se bodo regulirale obresti od posojil, kakor fudi ostale prevzete obveze. Koncesije inozemcev ostanejo nedotaknjene«. Vojaške organizacijo tajne zveza »Ko - Ming - Tang« je tako strogo tajna, da je pač zelo težko prorokovati resnltat sedanjega revolucijske-ca dihanja. Samo eno je golovo, da vodijo gibanje izkušeni častniki, ki M) študirali na družbine stroške v voi-nih šolah stare Evrope, in da so bili ie pred meseci prirloblieni večji oddelki regularne armade za revolucijo. t.Ko - M>ng - Tang«, h kateri priznava inteligenca je prepričana, da bo zmagala, is se ji pridružijo tudi nrej omenjene tame družbe, ki imajo pristaše med nižjimi in srednjimi stanovi. Dosearli so deloma tudi že ^oornznmlien.ie. in ni daleČ nra. ko bodo obračunali ■ tujo Mandžn-dina-st»jo, ki je stoletja tlačila kitajski narod«
* Dišeči metulji. O dišečih metuljih je vobče ljudem jako malo znano. Dejstvo pa je, da razni metulji, naši in inozemski, razširjajo poseben duh, ki je časih prijeten, časih pa tudi skrajno zopern. Neki italijanski učenjak je spisal pred kratkim poljudno razpravo o metuljih. V tej razpravi se temeljito bavi tudi z dišečimi metulji. V Evropi se posebno odlikujejo tri vrste belinov, med temi tudi naš gl otrov belin, ki razširjajo poseru o prijeten duh, ki je podoben duhu jas-minovemu. Zoprno pa diše nekateri inozemski metulji, posebno močno ravno največje in najlepše vrste. Ta duh ne vpliva na spol, ne izvira iz njega in tudi radi njega ne eksistira, ker ga povzročata oba, samec in samica. Po sodbi tega učenjaka, je tak zopem duh je naravno orožje metuljev, posebno proti požrešnim pticam, ki so najhujše metuljeve sovražnice. Dobi se pa tudi pri velikih 'n lepih inozemskih metuljih vrste, ki krasno diše in še prekašajo naše beline. Konstatira! pa je, da se dobe tudi različni bajno dišeči duhovi pri raznih krasnih metuljih, ki medsebojno privlačujejo samca in samico.
* O ženskem romanju v Jeruzalem.       Petrograjski arhimandril \Vladimir je izdal okrožnico,   v ka terej resno svari starše, posebno ma tere pred romanjem deklic in mladih žena v Jeruzalem. Nevarno je namreč in pogubonosno prenočevanje oV svetem grobu, kjer leže vprek pome šani brez reda moški, žene in dekle ta. — To se iiogaja češče tudi pri nai recimo na Brezjah, Višarjih, na Sv Gori itd. — Posebno nevarni pa so v Jeruzalemu grški duhovniki, ki ved no vabijo   ruske   žene in dekleta ir jih zapeljujejo.   Ti grški duhovnik* imajo tik svetega groba svoje celice V te celice povabijo če^če ruska de kleta in žene, jih pogoste z jedjo ir pijačo. Take gostije trajajo navadnr pozno * noč. Ponudijo jim grški du hovniki    tirni   prenočišča   itd. Tf okrožnic, piče. da se večkrat dogodi da ostanejo   ruske žene   in dekleta kar pri njih v Jeruzalemu. Zapust# svojec in se popolnoma odtujijo svo iim etaršem in soprogom. Duhovni ki jih potakpejo po raznih samcata nih, kjer icrrajo poleg svoje žalostni vloge tud? še vlo*o duhovniških agi tatorie. Te odpadle ženske agitirajt
potem med ruskimi romarieami jako uspešno za svoje samoatane in vabi-jo svoje rojakinje k sebi. Zato prosi
arhimandrit Wladimir, da naj ne hodijo v Jeruzalem romarice, ki še niso spolnih* vsaj 40. leta.
* Šaljiv protestantovski duhovnik. Pred kratkim umrli tajni cerkveni svetnik dr. Friderik Maver je bil znan kot jako šaljiv Človek. Med raznimi šaljivimi anekdotami pripovedujejo o njem sledeče: Maver je hodil več let na letovišče v Karlovo vare. Seznanil se je z nekim ogrskim duhovnikom, ki je z Maverjem redno vsak dan občeval. Držal pa je Ma-yerja vedno za katoliškega duhovnika. Nekoč pride k Maverju na obisk njegov sin. Ko sta šla z Maycrjem na običajni sprehod, jih sreča kot po navadi, znani ogrski duhovnik. Ko vidi Maverja v spremstvu mladega dečka, ga vpraša: To je pa gotovo vaš nečak T Maver pa mu odgovori: »O ne, gospod, pri nas jih imenujemo sinove.« Večkrat pa je tudi Maver slabo naletel. Nekoč je bil v družbi z nekim učiteljem. Med pogovorom seže Maver v žep in si hoče zapaliti smot-ko. Učitelj mu vljudno prižge vžigalico, ki pa je ugasnila, pred no je mogel Maver prižgati smotko. Maver je porabil tudi to priliko za šaljivo opazko in rekel: »Luč šole ugašuje!« Učitelj pa je mirno prižpral drngo vžigalico in odvrnil: »O ja! Posebno, če pride pod cerkveno komando!<-
Mojim volilcem!
Bodite ponosni na zmago, ki
ste jo priborili dne  31. oktobra
s svojimi glasovi narodno napredni
stvari. Znjo ste vnovič dokazali
nepremagljivo moč nase stranke, dokazali  ste pa tudi  rakovo pot
S. L.  S.  v Ljubljani.   In tega
dejstva ge z Vami najbolj radujem.
Iskrena hvala Vam!
ADOLF RIBNIKAR
deželni poslanec.
Telefonsko In brzoftn/nn poročite.
Nova delniška družba.
Dnnaj, 2 novembra. »Dunajski kreditni zavod« namerava izpreme-niti Vilczekov premogokop pri Moravski Ostravi v delniško družbo.
Cantsch — grof.
Praga, 2. novembra, »Prager Tagblatt« poroča, da bo cesar v kratkem povzdignil odstopivšega ministrskega predsednika v grofa.
Umor pri Hodoninu.
Brno, 2. novembra. Včeraj je vftopil v Rosicah neki tujec v vlak, ki se je vedel skrajno nervozno in nemirno, lako da so postali vsi potniki v viaku na njega pozorni. Opazovali so ga do Brna, kjer je skočil tujec še med vožnjo z vlaka in hotel pobegniti skozi stranska vrata. Vrata pa so bila zaklenjena in tujec se :> moral vrniti na peron, kjer mu je stopil nasproti redar. V tem trenot-ku je tujec skočil Čez ograjo, ki deli na brnakem kolodvoru tir od tira in zbežal do tretjega tira, redar za njim i revolverjem v roki. Šele na Tretjem tiru se je posrečilo redarja tujca prijeti. Pri njem so našli brov-ning, 50 patron in dva bodalom po-
♦ iobna noža ter samo 27 v. Pripeljali so ga zvezanega na stražnico, kjer je izpovedal, da je Ladislav Toman in da je hotel v Uhersko Hradmte, da se tam javi sodišču in dokaže svoj alibi. Umor pri Hodoninu je bil izvršen 22. ra m. in Toman je izpovedal, da se je 21. m. m. peljal v Lvov, kjer je ostal pet dni. Dokazali pa so mu, da s? je šele 23. dopoldne odpeljal v Lvov. Aretirali so tudi več njegovih brodnikov. Sedaj je zaprtih 11 oseb. Sodišče je dognalo, da se je Teman držal v noči on! 22. na 23. m. m., v kateri noči je bil umor izvr-
n -  bližini Hodonina.
Srbski minister v Dalmaciji.
Dul.rovnik, 2. novembra. Semkaj je dospel na osemdnevni odpoči-'< k srbski minister notranjih del Marko Trifkovič.
Iz srbske diplomacije.
Krdfrrad, 2. novembra. Poslani-frn v Sofiji dr. Miroslavu Spalajko-*iču je vlada ponudila mesto posla-r I a v Rimu. Spalajkovič je to po-ni.lbo rdklonil, ee& da hoče vsaj še nekaj cnsa v Sofiji, zlasti sedaj ko so nastali na Balkanu velekritični od-5aji. Spa^njVovič ostane torej za-
• laj še v Scfiji, čisto gotovo pa je, rta bo tekom prihodnjega leta preme-šč^hi za poslanika v Petrograd.
Srbija kupuje konje.
Jlelgrad, 2. novembra. Voim uprava je nakupila za artilerijo 800
konjev. Ti konji so kupljeni samo aa slučaj splošne mobilizacije, zato jih bodo dali zanesljivim privatnikom v oskrbo.
Srbsko - bolgarski odbor sa gospodarsko ibliianje.
Sofija, 9. novembra. Srbako-bolgarski odbor, ki si je stavil naloga, izvesti najtesnejše gospodarsko z bi i žanje Srbije in Bolgarske potom carinske unije obeh dežela, bo imel v Sofiji sejo 7. t. m. Te seje se udeleže s srbske strani: bivši finančni minister dr. Laza Paču, bivša ministra Kosta Stojanovič in Trifković, sek-cijski načelnik poljedelskega ministrstva Conie. upravitelj državnih men'polov Milošević, ravnatelj državnih železnic dr. Popović in ravnatelj poljedelske banke dr. Marinko vic. Kazprave tega odbora bodo strogo zaupne.
Hmelj.
Norlmberg, 2. novembra. 150, 200. Mirno, neizpremenjeno, zelo stalno 280/335.
Revolucija na Kitajskem.
London, 2. novembra. Neki dober poznavalec razmer na Kitajskem se je izrazil o položaju sledeče: 1'soda dvorne autokracije je končno znpečnt^r i, regent je nezmožen in sistem $e je preživel. "Ppati je, da vpelje .ToanŠikai omeieno monarhijo, na katere čelu bo stal on sam.
Italijansko -t urška vojna.
Turki v posesti vodovoda.
Oansrrad, 2. novembra. Turki so zacedli Gnmeliano in tamošnje vodnjake, ki so za Italijane in Tri-oMis veliknnske važnosti.   Tudi so
Turki zase11! vs^h f> zunanjih utrdb Trinoli-a. V Tripolisu samom s° poulični boji nadnljuiejo. Tudi v Benarn^n irre Italijanom slabo.
Ital'ia kupuje premog.
LrTidon, 2. novembra. Italijanska vlada kupuje v CarHiffu velik? množine nromoca, kar ie jasno znamenje, Ta namerava Italija obsežnejše akcije s svojim brodovjem.
Italija o situaciji.
Tlim,   2.   novembra. »Agenci« Stenhani« noreča, da so se v zadnjem pri T^:pol;su vršili   le manjši lrre»iH»Teembni boji.   čemur   pa na-sorolirjejo turška poročila.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu oktobru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,20^.435 kron 78 vin., dvignilo pa 2,415 865 K 75 vin. Skupno stanje koncem oktobra 13,617.074 K 95 vin.
— Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti po trgovskem običaju razne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kumena, grah, fiž d, močnate jedi (testenine), čebula, svinjska mast, krompir, kis, vino in drugo. Ponudbe je vložiti čimprej, najkasneje pa do 30. novembra 1911 pri c. in kr. mornarskem provijant-nem uradu v Pulju. Tozadevni razpis in uzačni zvezek sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik r Rasto Pnstoslemsek.
2a prezgodaj rojene otroke.
Pri  prehranitvi in pri vzreji prezgodaj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Tu se maščuje vsaka napaka in vsako zamuienje. Ravno za take otroke  je Scott ova emulzija ri-1?™"™- bJeS» oJJa vzeta redno v gotovih ribi t«* — «»k količinah, pravi blagoslov Raz-Scottoref« p*- vitek takih  prezgodaj rojenih stopania. otrok
SC0TT0VA
EMULZIJA
tako pospešuje, da se čez nekaj časa ne ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličju ne po krepki rast telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je Cisto lahko prebavna in tako okusna, d*i jo dojenček vživa in lahko prenaša brez odpora.
Pri nakupu aaht.vajt. t.recno Scotto*© emnlrj. Znamka »Scott«   je, ki je  Tp*ljana *•  tet   iS Lat im  j.mti n dobro kakovo«* m uCinak *
Cmmm wmi •••klo-iei s K so- Dobi aa t vttki lekarni
2_
Mnenje gospoda dr. W. Polednička, zdravnika civilne bolnišnice »Hoch-und Deutschmei8ter«
Rraunseifen.
Gospod J. Serravallo
Trat.
Zahvaljujem Vas za poalano Serravallo v o kina - vino z železom. Rabim ga že več let v bolnišnici in v praksi z dobrim uspehom.
Braunseifen, 9. septrmbra 1909.
Dr. W. Polcdntcek.
ijb<
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KUVTA kolesa.
flajtbfinitj!! iisstio limfnimi ciniki orazalifiie.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
JpRfe!. trgovina i kaleslln pašam. lili.
Izposojevanje ko.es.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. oktobra: Ludovik Oster-Dian, sin železniškega sprevodnika, 2 meseca, Sv. Martina cesta 26. — Andrej Vičič, železniški čuvaj v pok., 67 let, Zalokarjeva ulica 8.
Dne 30. oktobra: Marko Anzelj, bivši delavec, 74 let, Radeckegra cesta 11.
Dne 31. oktobra: Jakob Šimenc, vrtnar, 55 let, Gradišče 14.
orzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni karti  dunajske fearze Z. novembra 1911.
Oenirni   | ■lagani
91-90 95 10 9! 80 91 — 93-30 9775
4°, 42
4°,
rt*
■■l«tb«nl »a»li»|l.
majeva renta .... , srebrna renta . . . . avstr. kronska renta . . ogT. „ M . . kranjsko deželno posojilo k. o. češke de?, banke .
Srofikau
rečk«* Iz I. 1860 %    . . i?    ■«  •» 18t>4 .  .   . •
tiske.....
„    zemeljske 1. izdaje 11           »» !!• „     oprske hlpotečne . „    dnn. komunalne „    nvatr. kreditne . . Ijnbllanske  .   . . avstr. rdet. križa . ort.     „ „ bazilika   .  .   . . tnrfke.....
L lubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne Železnice . . . Alplne-Montan .... CeŠkc sladkorne družbe . Zivnostenske banke.   . .
91-70 9490 91 60 9080
Cekini Marke franki Lire Kubljl.
9675
438 — 3ol -30 ž — 298 -27H — 25.4 -504 — 498 -84 — 72 25 47 25 3550 23550
468 — 64u — 340 — 110 10 731-90 824 75 310-50 279-50
11 40 11775 96 25 94-90 25475
450 —
307-314 — 304 — 279 — 260 — 516 510 -90 — 78 25 53 25 39 50 238 50
470 — 641'— :4t — 111-10 ;32 90 82575 31150 2S0-—
11 44
117 9> 96 40 95 0S
255 75
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 2 novembra 1911. Termin.
PSenica za april 1912 Rž za april 1912.   . . Koruza za april 1912 Oves za april   1912 .
za 50 kr 1187 za 50 kg 10 33 za 50 kg 8*55 za 50 kg 9*59
Meteoroloftttno poročilo.
tt«M >a4 ■•rje. tHf *** M.7i mm
novemb. |	Čas •ptzt-fiBJI	Stanje ■ara-aietra f MM	»S	Vetrovi	Nebo
31 •	2. pop. 9. zv.	741 1 7405	123 iao	ar. j vzhod al. jvzh.	pol oblač. del oblač.
1.	7. zj.	7398	57	brezvetr.	megla
n m	2. pop 9. zv.	739 6 7407	127 96	' al. sever •	oblačno •
a	7.zj.	741-0 1		sr. svzh. 1	*
Srednja predvčerajšnja temperatura 10-1 \ norm 7 4 in včerajšnja 9*3. norm. 71". Padavina v 34 urah 0*0 mst to 0-6 mm
Za vei! tisoč kron je prodati
prav lepega ia zdravega
hrastja
v lepih gozdnih legah tik okrajne ceste Žuženberk od posestnikov na Dobravi pri Doberničah, osobito večja množina pri Antonu Vercetu,  po zastopniku
I ram ■ainerln, pesastmlkii in go-•tUnl6arlu mm »abravi pri 5obar-■laafca Belanlako.      3716
DijakomlB dijakinjam popnit?
JVtodna trgovina
. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoma
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd. :: po znano nizkih cenah.
fnnu'^ v ^fj??nsl?! trgovini!
Umetni in trg. vrtnar
£jubljana, Kolczijskc nI. 16
1542 izvršuje
»4 za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
Prodois cvetlice, raz-
Haračila aa detelo hitro   in vestno.
r<*-i~i     nr**ii , h^m^-*-i~i
s: v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
krat
Adrtjev Levstik. Rdeči sneb  . 1*40,
Aškerc, \i\ti r Carigrad .  .  . a — 80
»     Prešerno* album    . . » 2*40
Beg Ustoličenje koroških vojvod » — 30 »  Slovensko nemška meja sa
Koroškem...... » 140,
» Narodni kataster Koroške . » — 60 Beneš - $umaveky. Brodkovski
odvetnik....... » 150,
Bojmn. Doktor Holmaa   .  .   . » —50
Burnett: Mali lord..... > 1*60f
Cankar Aleš ii Razora ...» 1*50,
m*0 časnikarstva ia naši časniki » —SO Cech SvatopUtk. Med knjigami
ia ljudmi...... a —-50
Eriarec-Saiomc: V naravi .  . » 120,
Halecy. Dnevnik..... > — 60
Jurete. Zbrani spisi K—XI. . . s 1*20,
Jelmek. Ukrajinske dume   .  . » — *30
Lah. Vatka kronika  .  .  .  . » 170,
JAfiLrStrabavalcidvebkroal. ILa » 1—, 9\ Ljubezen ia jaaašrva strabt-
petnega praporščaka ...» — 80,
Mm mik ■ Ifajbajši sovražniki . » —*60 ObkJt. Stara devica —-€0,
#% Razae pripovesti .  .  . . » — 80
Remec: Ljubeien Macanove Klare »  1 50,
»   Premaganci..... » —60,
»   V itndeatovskil ulicah . »  150,
»    Zadnji radtvlne Beaalja »  150,
Bmiic. Misa....... »  1 20,
8mčar. Cei traje da srtCe.  . » 1*20,
Sepetavtc Zaljubljeni kapucin . »  1—,
m\ ivJri maka attke .  .  . . » —60,
Thmmrtet: Uudina..... » —*90
Tretenjak  Slaveuaka gledališče » 2*—
V—el. Libera ms a aaala   .   . • 140,
Zarmk Zbrani aaaai . • • . » i'— Žwm. tearsl nauki §
m
88
t«.
240
240
2*50
260 250
1 70
2 —
2*70 2-—
1 60 1*60
2*50 1 60 250 250 2*— 2*20 1 SO 1 60
220
Prodafalka
s petletno špecerijsko prakso
IŠ&at primarnega prostora.
Nastopi lahko takoj ali decembra meseca Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 3701
W .j
It
o zmožnosti moje firme, ako ob potrebi porabn h in darilnih predmetov vseh vrst zahtevate moj glavni katalog z okoli 4000 slikami gratis in franko po dopisnici. — C in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št. 1168 (Češko).
•v
isa
krita z opeko, s kletjo in drvarnico. K hiši spada vrt, oral vinograda in oral gozda. Cena se izve v tej hiši, Pevčnik, št. 36, uro hoda od Celja. 3710
POGLEJTE
kadar rabite porabne in darilne predmete vseh vrst, moj bogato ilustrovani glavni katalog z okoli 4010 slikami, ki se Vam na zahtevo dopoSlje takoj gratis in franko
C. Ia kr. .▼orni dobavitelj - IUJos« a t. 1175. C.iko. - J92b
za leto 1912, izdal Jos. Hauptman, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtaike mnogo poučne vsebino. Cena 60 vin. po pošti 70 vin. Dobiva se po vseh knjigarnah in pri izdajalcu. 3715
Deklica
ki je dovršila lil razredno meščansko šolo in enoleten trgovski tečaj z dobrim uspehom vešča slov in nemškega jezika, stenografija ter strojepisja teli vstopiti v slafoo kot kontoristin'a ali drugo primerno službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3718
Stanovanje
s 3 sobami, predsobo, sobo za služkinje ter pritiklinami
se tokoj oziroma za februar 1912 odda
na Poljanski cesti it 71. Cena
600 kron letno. 3721
sprejmem tako} ali 11. febrnarjem v najem.
Ponudbe pod „Restavrater"
na upravništvo   »Slov. Nar.«
31Š3E
3IŠ1E
3720
Državni uradnik srednje starosti in prijetne zunanjosti z lepo prihodnjostjo, se želi poročiti z izobraženo gospodično iz boljše rodovine v starosti 24 do 30 let, ki ima nekaj premoženja.
Samo resne ponudbe, katerim naj se prida slika iz novejšega časa, ki se pa Vrne, blagovolijo se doposlati do 15. novembra 1911 na upravništvo »Slovenskega Naroda-pod »lvastoba do groba". Tajnost častna zadeva.
10
3ts
Zenitaa ponudba
V svrho ženitbe se želi seznaniti mlad učitelj radi pomanjkanja znanja s mlado izobraženo gospico, ki bi imela ve* selje bivati na deželi. Le resne prijave s sliko naj se pošljejo pod znamko aJtaa ti* na upravništvo »Slov. Naroda«. Anonimna pisma se ne v po-
ze-hil1^    1589 J Ze.it«
ponudba
PB
75
4
MEA
niimniia ntiHpr rožnat, bel in trene, daje licu syežo in posebno sijajno mla-Ulimpija pUUCl dostnopolt, in je popolnoma neškodljiv. Skatalja 1 K SO k
Pomada za rast las       *»'V ******* top"ai* ** ~
Osipalo prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 90 h.
Mazilo zoper ozebline. JTTJSom!^^ umbk Otroško mazilo & £ SVrc *u,ienin"mesti- ~~ LonWt z navodi,om nar* Lekarna Trnkoczv v Ljubljani.
Razpoftil|an|e po poatt. 3717
Št. 35900.
3722
Razpis ustanov.
Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
1. Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku  ...  K 230*—
2. Janeza Jakoba Schillinga „       m.   m       •  •  •   . 250—
3. Jirija Tolmainerja „       „    ,       •  .  .   , 250"—
4. Janeza Jošta VVeberja „ , . . . m 230*— Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki
so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
5. Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku . . K 128'— Do te ustanove imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki
sp doma iz šentpeterske fare in so se letos omožile ter so ubožne. Ce teh ni, imajo do te ustanove po vrsti pravico kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz šentpeterske fare, ki so ubožne in so se letos omožile.
6. Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku.....K 128*—
Do te ustanove imajo pravico poštena  dekleta meščanskega
(hčere ljubljanskih meščanov) ali pa tudi priprostejšega stanu, ki so ubožna in so se letos omožila.
7. Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku......K   96*—
Do te ustanove imata pravico dva izmed najrevnejših ljubljanskih deklet.
8. Mihe Pakiča ustanova v znesku.........K 224*—
Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani
obrtniškega stanu ali njih vdove.
9. Janeza Kovazha ustanova v znesku........K 302*—
Ta ustanova gre na 4 enake dele, do katerih imajo pravico 4
v Ljubljani v revščini živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v revščini, so katoliške vere, neo-poreklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10. Marije Kosmatscheve ustanova v znesku .....K 204*—
Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote
ženskega spola, ki so ljubljančanke ter poštenega vedenja.
11. Helene Valentinove ustanova v znesku.......K 168*—
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med ubožne otroke iz tranciškanske fare, kateri nimajo več staršev, in ki niso še  15 let
stari.
12. Ustanova neimenovanega dobroinika za onemogle posle
v znesku..............,......K 100*—
Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delaneznožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na 1 /4 ustanove.
Koleka proste prošnje za te ustanove je vlagati slo vštetega 30« novembra t. 1. pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
V prošnji je navesti one okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo (prosilkino) uboštvo.
Prošnjam za posamezne ustanove je na vsaki način priložiti, oziroma v njih dokazati sledeče:
Pri prošnjah za ustanove pod št. 1. do 6, rojstni in krstni list, poročni list ter po možnosti očetovo meščansko pismo; ali je pa vsej omeniti, kdaj da je oče postal meščan. Slednje odpade pri prosilkah, ki niso meščanske hčere, a prosijo za ustanovo št. 5. ali 6.
Za ustanovo št. 7. rojstni in krstni list ter potrdilo županijskega urada o samičnem stanu.
Za ustanovo št. 8. meščansko pismo ali navedbo, kdaj da je bilo meščanstvo podeljeno, vdove tudi svoj poročni in možev mrtvaški list. Tudi je omeniti, katerega obrta je prosilec ali je bil prosilkin mož.
Za ustanovo št. 9. poročni list, vdove tudi možev mrtvaški list in pa rojstne in krstne liste (izpiske) nepreskrbljenih otrok. Navesti je ludi vzrok revščine.
Za ustanovo št. 10. rojstni in krstni list ter očetov mrtvaški list. Za ustanovo št. 11 prosilcev rojstni in krsni list ter mrtvaške liste starišev ali pa potrdilo varuške sodnije, da so starši zares umrli.
Za ustanovo št. 12. rojstni in krstni listin, če mogoče, poselsko knjižico.
Mestni magistrat ljubljanski!
dne 1. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlad? svetnik.
Laschan 1. r.
jvan jax in sin
v Ljubljani 358
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zaiogo
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
prstani.
Srafcamt c. kr. ftaai K
K I—. 1« karata« stat* K 7
••aa.'raa uwi, faro« i n poraća« darila
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri
4220
L SBB1IKD i srni nm
Jedilni krompir «■
belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730*—. Jedilni krompir, modri rožnik 10.000 kg K 620--. »obole selfnats glave.
bele 10.J.O0 kg K 700-—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasim ceni. Poleg tega dobavljamo tesen čebalo in semensko čebulico, najfinejši delikatesni med ■ papriko, za katere pridelke na željo rad: postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaia. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segeiinska kmetijska zadruga I. Szegediner Landw. Gen.) Szeged. Ogrsko.
: Pran tonnske vreineoske bišice: j
Katejo vaLo vremensko ixpre-mcmbo U4—*« ur naprej.
št. 2W,  lično iavršeno, streha
a mahom pokrita,  toplomer in
tkorčeva hiltca, i 2 figurama,
19  cm   visoka   14   in   pol cm
široka K 1'30.
t Vremenska hiiiea :
fliejie imiftre K 1*80, 2*—*
2'50 in TCC. Zahtevajte katalog. RaspoSiljanje   po   povzetja ali denar naprej.
Primana  m jako zmožna sto-
tovm firma
Jan Konrad,
c kr. drami dobavitelj, Most št. 1160 (Četto).
Olaral katalog z okoli 4000 slikani aa zahtevo rsakenn gratis la fraako.
Hišni in rodbinski pisalni stroj
Proteus
za potovanje izborno pripraven
o
Tet. okoli 2 ko. — Cena K 260*-
ss    Glogovski & Co- s:
c ta kr. drami dafearitelj.
Gradec Joannenmring 8. Telefon 384.
Spreten
se Išče
zi wi Mio podjetjG.
Kristjan, 22 do 28 let, samec, popolno znanje slov. in nemškega jezika v besedi in pisati. Splošna in trgovska izobrazba.
Ponudbe pod 3719
i9J. JU 28 — W. B. 7905" na a»en-
cno ekapedlcffo Rudolf Mosse,
s     Dua| L, Seilorstntte 2. s
Razglas.
Mestna Milita KiMjujla Me Hm m wM
z letno plaćo 1800 K in stanarino 500 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko in trgovsko solo.
Prošnje z dokazili o Šolanja, dosedanjem službovanja, o starosti, domo-vinstvu, o zdravja in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati
najkasneje do 14. novembra 1911.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1911. 3713
Ravnateljstvo Mestne  hranilnice ljubljanske.
i
a 3
MODNI SALON
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
Marija Gtiizi
ŽIDOVSKA ULICA
Priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah.
Cene brez konkurence!
Cene brez konkurence!
{Sr
UZ
St. 36000
3723
Mestni magistrat ljubljanski ima Oddati
»Cesarja franca Jožefa jubilejske ustanove"
in sicer dve po 30 K, deset pa po 40 K.
Do teh ustanov imajo pravico oni mestni reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev ene teh ustanov, katere se bodo izplačale dne 2. decembra, vložit1 je pri vloženm zapisniku   mestnega magistrata najkasneje
do vštetega 20. novembra t L Mestni  magistrat v Ljubljani.
dne 1 novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borani interesenti čitaj o
,Wlener Stimrnungs-Bericii?'
(Izhaja tedensko).
Vsebina: Tržna tendenca. Financialni tedenski pregled. Znnanje borze, informacijski rubrika. Posebej omenjeno i Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manuschek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago Buštčhradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Av-strijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Lloyd. Dunajski Bankverein. Delnice drž. Železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hi-potečna banka. Nižjeavstrijska eskomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Levkam-Vevče. Landerbanka. Fonciere, peštanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Ph5nix, zavarovalna družba. Zahodnočeška rudniška družba. Nadra-Ške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška Železoindustrijska družba. VVerndlove delnice. Trbovljska premogokorna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Ph6nix. Deutsch-Luxen-burški rudnik. - Knrzna poročila in premi laki postavki sa vodilne speku-lacljske papirje dunajske, berlinske in londonske bone.
Dobiva se gratis in tranko pri bančni tvrdki 3465 «Sc »vanamf Xneitlaninen AS. S.
rmn
W •
Krasna umetniška reprodukcija v vec barvali
.-. .-. znamenite Groharjeve slike .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
»ka ee ost la Široka 55 cat je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto K 3.20. =
predaja ia poiilja po postien peratji Iv. Bonač v Ljubljani
Cena »liki 5 krsn.
273
^aMssan^naSsaVBSB^
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. J
a Delnlftka ilavaloa a afOOOiaao. tliiitapiaHB »... 9. r.nmiii*m nmoo kr... g
Stritarjev, ulic. itev. Z«
rodralaico v Saijeta, Celovca, Trata, Sarajevu ia Gorici.
Sprejem vloge n tajOkt ta a tekofi noa ter ju
obmttjc oi tac viift a Istih
41
. 0! j*,* mm» a»|aa kaaaal sna u ataa
|2 {Oz. Mveabra t. L (Uva ttoUtck X 300.000. Ceu X 18.
3077
75
19
64
Orehe
v vsaki množini kupuje po .*. solidnih cenah tvrdka .*.
I. A. Hortmonn nosi. fl. Tomožlt
] v LJubljani, Marile Terezije cesta.
3
Tvrdka oddaja najboljše vrste
krompir
zdrav in brezhiben v vsaki množini tudi .*. cele vagone po prav solidni nizki ceni. .*.
W 3694
Sentjanški premog
za domačo kurjavo.
Ta premog se prodaja naravnost iz prve roke tudi v manjših količinah, tako da naš premog, ki je najmanj enakovreden najboljšem n^mo^om ki se ? Ljub-;-:        ljani prodajajo, oddajamo po nenavadna nizki ceni, namreč
K 1B20 za vrečo po 50 kg
po vsem mestnem pomeriju dosta vi j-no v hi*o       Ob naroči t vi celih vagonov
se cena še zniža. Naj torej nihče ne zamudi, se poslužiti te ugodne ponudbe.
Cenj. naročila naj se naslavljalo naravnost na našo pisarno na
Erjavcev! cesti št. 2. telefon št 207.
Naročila pa sprejemajo tudi te-le tvrdke
Fr. Babic, Dolenjska cesta. M. Kastner, Dvorski trg. Mencinger, Sv. Petra cesta. Uradn. gosp. dr., Kongresni trg.
Leskovic & Meden, Jurčičev trg, Trdina, Stari trg. L. Kotnik, Šiška. A. Šarabon, Zaloška cesta.
veliko zalogo koies z originalno znamko
ugtejte sil
„Puch 1911"
pri fr. Čudnu,.«,.«. v Ijubljani
Prešernova  Ulica - samo nasproti frančiškanske cerkve.
Rasnih znamk kolesa od S 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in RingschiJ/.
Pouk za mm s strojem brezplačno.
Ceniki   zastonj   in  poštnine prosto«
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Telefon štev. 237.
I Zajec & Horu
1  Ljubljana, Dunajska cesta 73.
?-
Beton in železo-beton.
Fundamenti.
Stropovi, »s Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
Ksilolit, umetni kamen: okraski za fasade, obbaUlne mize, balustrade.
Prijizu. HjH Me
obstoječe is sobe, kuhinje in drvarnice M ttkOl ONi 3711
na Gruberjevi cesti št. 1.
Zeli priportfljiio je
da se pregleda pred nakupom raznovrstnih porabnih in darilnih predmetov moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca 4000 slikami, katerega pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Clikr. dvorni dobavttelf
Jan Konrad, Most it 1169, Češko
Iščem zanesljivega 3714
fran Smajček Jesenice, gorenjsko.
Konkurenčna ura budilka
anierikaaskega sistema, idoča f vsaki legi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da gre dobro in pravilno, K 2*90, 3 kom. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti komad K 330, 3 kom. K 9. Ha kakovosti K 2*50, s kazalnikom, ki se po noči sveti K 2-80. — Nikak riziko! Zamena dovoljen ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali če se naprej denar pošlje, priznano jako zmožna svetovna tvrdka Prva tovarna nr Jan Konrad c. in kr. dvor. dobavitelj Most št 1146, Češko. Bogato ilnstrovan glavni katalog z ca 4000 slikami na zahtevo zastonj in franko.
I
Tvornice Trlamph, dr. z om. z. Wels, Gor. Avstr.   i si 3
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Priporočilo.
liki cevne in oalose:
po nizki ceni
Anton Ravnikar,
čevljarski mojster,
Sodna ulica 4. v Ljubljani.
Proda tudi
3317
■lini rabijo proti
Angleško skladišče oblek
O. jjernatovič
JLjubljana, J^estni trg štev. 5
priooroča svojo ogromno zalogo oblek* ulstrov, ra-glanov, zimskih sukenj in kratkih sako (mikadoj Z razno kožno podlago za gosoode. Velik** izbira kostumov, dolgih double plaštev, kril bita in ko-žuhovinastih jooie ter paietotov. — Vse v najmo* dernejšem kroju in barvi.
Solidna postrežba* Priznano nizk* cene i
hripavoeti, kataru in zaele-zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
Kaimjeve
prsne karamele
„tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in p zasebnikov za-
jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni
in slastni bonboni. Zavitek 20 in 40 vfck, skauja 00 v. Prodala tik v Ljebljamli
Ubald pl. Trakocar. lekarn*. Rita. Sušnik, lekarna. Dr. G- PiccoH. lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And. Bohinc. Murna pri kroni. Mr. Ph. Jo«. Čizmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bemnamt, fe. karna, Novo meato. C. Andrijančic, lekarna, Novo meato. Jut Hu*. lekarna pri Mar. P. Vipava. MIlan Wacha, lekarna. Metlika. A. Ro-blek. lekarna. Radovljka Hhako Brilli. lekarna, Litija. Karel Samita, lekarna pri .Sv. Trojici-, Kranj. Fr. Baccarelea. lek, Poatojn*. Joa. Moćnik, lekatma, KaMik. E. Burdvth, lekarna v Šk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna. Jesenice V. Arko, trgovec ffa—fažt- Jo*- Rndolf, drog. Litija. J. Kanduaar, trg Menge*. UKf
Modni salon
JOJT-MAJCHRC
ZDOVSKA _cri_1i
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
lariikil ii iniajskib modelov kakor najnovejših Mik klobukov.
Popravila točno In cono. 2306 Cene brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
(iivljensko in rentno zavarovanje) s sijajnimi premijskimi tarifami in zav. pogoji
išče v večjih provincijalnih mestih Kranjske (ozir. Goriške, Gradiščanske in v Trata z okolico)
zastopnike
s pravico in
nja
3f»96
proti primerni kavciji, kakor tudi lokalne zastopnike. Zgovorni gospodje z zastopniškimi zmožnostmi naj vooŠljejo svoie detajlirane ponudbe z navedbo zahtev na anoneno pisarno „Universal", Ljubljana, pod šifro Mjavni zavod"
Prva največja eksportna tvrdka ir, zlatnine in sreknine
. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra usta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna       „ „     „ „ „ 9-70
14 kar. zlata   „ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 „
Prava srebrna       „ „ „ „ 9-50 „
14 kar. zlata ,........ „20-— w
Uhani zlato na srebro   .  .  . „ „  1*80 H
14 kar. zlati ubani..... M M 4*50 ..
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št 273. Telefon št 237.
19
•10
Anton Šare. Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica in ivetiolikalnica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::     lidno izdelano perilo po nizkih cenah. s
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kopijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi aa protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::  s     poskušnja vsakega zadovoljila.     a s
VSOACl   IV iaV RAZPOIjAC.
^835
0
Korespondenca.
Dva mlada, inteligentna slovenska mornarja
zslita iNinsilnti s primin lasUSiia
bodisi v slovenskem, nemškem, hrvatskem, italijanskem, Češkem ali ogrskem jeziku. —
Naslova: 1.) »Med valovi", S.) »Is tujine*, avl „a. M. S. Ek. Frana Ferdinand, Pola L"
LepaTineblovana soba
se s hrano vred takoj odda
enemu ali dvema gospodoma. Istotam se tudi sprejme 3485
več gospodov na dobro domaio brano.
Več  v  upravništvu   »Slov. Naroda«.
Za slabokrvne in prebolele
je zdraviliško priporočeno črno dal«
matinsko vino 233
koč
najt bolj že sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 450
Br. Novakovič, Ljubljana.
Solarske in koncertne j
GOSLI
samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve.
Šoiarske   fjnsH  brer loka K 4*80 h,
k 5-60 h, K 6, K 6-80 h, K 760 h, K 8-80 h, !£ 9 60 h, K 12-50 h, m K 14. Konce tr: violine, pa K 14, 17, 'JO 50, 24 Orkestrske violine močnega glasa po K 2*. 82, 40. Loki za gosli bO h, K i, K 1 40 h, K 1-8» h, K 2, K 2-40 h in naprej- Toki sa gosli K 2 so h, K 4*St h, k 5-60 h, K 6, K 6 50 h, K 10-V h. Citre, harmonike "m orglice, gitare, okarine, klarineti, pihalni inštrumenti, gramofoni itd. v največji izberi. — Bres rizika Zamena dovoljena ali denar raza Po ponetju ali denar naprej razpošilja ožna svetovna firma
ftuBumn
Veletrgovina % m a na fah-== turnim blagom.
JAN KONRAD
c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. U53 (Češko), j
Zahtevajte bogato Uustrovani glavni katalog i okoli 40001
slikami, ki se vsakomur poSlje gratis in tranko
^oornišha zaloga sukna, dtajvečja %aloga preprog, spolne opreme sa neoeste. sprave %a hotele in stanovanja.
0lajni%je cene l
Strogo solidna postrežba/
1741
Staro dno podjetje:
rodna knjigarna
Prešernova ulica štev- 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova uUca štev. 7
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■.   koRiptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga  . ■ ■
|aar najboljše kakovosti in po na|nlt|ik cenah.
Papir
Pisalne in risalne potrebščine
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in
T&SZUrJSSgSJK SSS BR.6S
Tinte
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.     najpriprostejse in najfinejše, črne. vijolčaste in barvaste.
Mape
Šolske mape
iz platna in u usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
za shranjevanje trgovskih pisem.
♦
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo,      s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
v vseh velikostih, xa dame ta sa fjeapode, za navadno rabo in tudi sa darila«
Albumi
slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jfaroka knjigarna sprejema tndt naročila na
pisalne stroje
------ vseh sistemov ------
po tova niških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč m vitke,  visJtnioe,  aiaanlla, laktare,
itd itd.
Ijattniaa In tlak »Narodne tiskarne«.
85
36
64
3746