Published and distributed nndef permit (Ko. 856) authorised by the Act of October 6,1917t <m fOe at the Post Office of Hew York, H. Y. — By order of the PreddeaC, X. 8. BuHeiotL Postmaster General.
The largest Slovenian daily	0
•c in the United State«-	Jj
bnd every day except Sundays	(I
ami Lefal Ho&Uys.	I 50,000 Readers
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I Največji slovenski dnevnik	I
■11 v Zedinjenih državah	lil
Velja za vse leto . .. $3.50	■TJ
| Z. polleu .. $Z00	J
■Telephone: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: 2876 COETLANDT.
NO. 244. — STEV. 244.	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 17, 1918. — ČETRTEK, 1 7. OKTOBRA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
iKakšno stališče zavzema I naš narod v starem kraju?
PRETEŽNA VESTNA AMERIŠKIH SLOVENCEV JE MNENJA. DA BI SE NAŠI IJVD-JK V DOMOVINI ZADOVOLJILI Z AVTONOMIJO SLOVENCEV IN HRVATOV l*OD ŽEZLOM HAB8BI"RŽANOV. — VSA TA NASA DOMNEVANJA SO PA ODSTRANILE BESEDE DR. KOROŠCA. NAČELNIKA .11 (iOSLOVANSKEGA KLIBA. KI JE IZJAVIL:
Mi	popoln« .-voborio ali smrt. Na zemlji ni rcA silo, ki hi
miopia l«*iii Slo\ewe Hrvatov in Srbov; niti ni na z»»mljL vrč m«»-«*i. ki bi mogla loTiti Slovence ml Hrvatov in Srbov na <1nipi strani •n<>Je. —
T:i*n por»viai <lr. KArnii- rs*»j avstrijski jr«-»spodi. katera je. Li» ji je tt-kla v.vln v grrlo. nestavila natrt glede avtonomije port, habsburškim žezlam.
I>r. Koro^co je Izjavil, da je edina trtja Slovenr^v. Hrratov in Sr-I...v, ki live v dvojni monarhiji, in Srbov v srb*ki flržavi. <la >e združijo.
lir. K<»ro*ec. predstavite! j slovenskega in hrvaškega javnega mnenja v Avstriji zahteva združenje.
Na kakM-n način naj se izvrši to združenje, je «*tran*-ka stvar.
Slovero-i in Hrvati v Avstriji %r» Ixprevioeli. tla jim preti hrey zdni-nja * Krbi — pogin.
Korofcn- ni sel tako daleč, da M namignil, kakšno obliko naj ima Itotloča država Sloven«-*"**, Hrvatov in Srbov.
Najprej se mora r- -iti prvo vpraSanje. to je vprašanje shsle združenja. po»em fiele pridejo ostala vprašanja na vrsto.
Predsednik Wilson bo dal avstrijskim zatiranim narodom pravi.-o j
-arao»>dloiWanja.
Slovenski in hrvaški narod bosta imeta dovolj časa in prilike, -la I |M.sra sama odlomila po.1 kakšnim^ pogoji naj se izvrši ta združitev.	|
Se«laJ ni umestno prepirati se. kakšna naj bo bodoča vladna oblika. V tem ča«u Je na^a edina na leva — skrbeti za to, da Nodo sporen'.i in vpoMevali želj«» nsi^ih hnitor v domovini o»!l««čnjor-i ameriški krosrt.
____ i
RAZPAD AVSTRIJE
____v
NEMČIJA UVIDEVA, DA ZA AVSTRIJO NI VEČ ŽIVLJENJA. ' SLOVANSTVO 8E BO RAZTEZALO OD GDANSKEGA DO JADRANA. — JUGOSLOVANSKI SVET V ZAGREBU.
ti N	--
Amsterdam, Nizozemsko, 15. oktobra. -- "Nič ve.- ni dvoma o . tem: Obris nove Avstrije jo povsod viden med razvalinami." Tako*-* i/javlja Berliner l.okal-Anzeiper, ko piše "o oromovitem pla^u velikega Klovanstva. ki se bo raztezalo od Gdanskefta do .Jadranskega morja.	j'"
Gotovo o tem n.- more več biti dvoma; razpadajoča država sv nahaja v dobi novega prerojenja in kar sta dva nemška lista tekom y zadnjih tneserev poskušala dopovedati minski javnosti, navajajoč < fieijelne izjave, da dvojna monarhija zvesta nemški zvezi in da / bo A v«t ro-Ojjrska r.i. snala vihar, ki ji preti od strani zatiranih narodov. /daj priznava d;-, je dejstvo. .Stara Avstrija ne obstaja več. $ i vseh strani prihajajo znamenja velikejra prihajajočega razpada. , . stvarjenje i*e rrsn čne nove Avstrije, temveč novih slovanskih dt ;.av. rešenih dunajskepa. bndimp«štanske»ca in berlinskega jarma. i
Kaj namerava vlada in kaj b.nlo storile vladajo«** stranke, ni še y \<*polnonia jasno. I lovori se pa. da je poljedelski minister jrrof Sil vi j Tarouea sestavil načrt /.a vstvarjenje nove Avstrije na podlagi ] raviec wnnood ločevanja. V koliko bo tak načrt zadostil razmeram, s.- bo še videlo; to in \-e jjovori za to. da bodo različne narodnosti same vzele zadevo v roke.
V Zaprebu st- j,- vršila konferenea jugoslovanskih zastopnikov 1 in sestavljen je bil .larodni -vet Sloveneev. Hrvatov in Srbov, treh sorodnih narodov, ki bodo tvorili jiovo jugoslovansko državo. Ta čin t je sledil velikemu govoru slovenskega voditelja dr. Korošea. ki je zavrgel ponMjano avtonomijo iz rok llabsburžaiiov in izjavil;	\
"Baron Huisarek prihaja prepozno! Popolno svobodo ali smrt! Na zemlji ni več sil«, ki bi mogla ločiti Slovence od Hrvatov in Sr- T bov; niti ni na zemlji moči, ki bi mogla ločiti Slovence od Hrvatov , in Srbov na drugi strani meje."
("eški poslanee Zahradnik je v državnem zboru rekel, da zadnji« l.rat po\ori \ tej zbornic' Doda! je. da so Cehi prišli do sporazum« / Xemi'i. toda to se j - zgodilo samo v Pragi. Med novo slovansko dr i.vo in Nemci lie i»o nikak« zveze. I>rugi odlični češki poslanec Klo-fač je nekega dne rekel v Pragi;	I
"Naša neodvisnost ni več navadni ideal. I*ostala je dejstvo." ' "Nikdo več ne more zdrobiti češkega edinstva", je rekel Stri-l.irnv pri isti priliki.	?
Akcija poljskega vladnega sveta je izzvala velikansko navdušenje po eeli Avstriji.
"Bog čuvaj zedinjeno neodvisno Polsko". je zaklieal poslanee 1 fiorraan v avstrijsk poslanski zbornici, kjer se je odločno zahtevalo .da se izpusti na svobodo odlični junak poljskega naroda Pil- ' sudski. ki je zaprt \ nemški trdnjavi v Magdeburgu.
Vsi slovanski narodi so po brzojavu poslali navdušene pozdra- ] ve varšavskemu vladnemu svetu, o katerem so bili "Nemci za trdno i prepričani, da je njih ponižno orodje, ker je odločno razglasil ideal i Velike Poljske, za katero — tako se š^peče — stojita grof Burian in grof Černin.
V tem času pa je razbila v SolnogTadu konferenea zastopnikov centralnih držav in zadnji dojrodki so prisilili avstrijske nemške stranke, da so postavile zahtevo za vjedinjenje in neodvisnost. 1 akrir rahtevajo slovanske narodnosti.
"Z nesramnim cinizmom so Cehi. Slovenci in Poljaki", piše Taeglisehe Rundsehnu, "odstranili svojo zadnjo krinko z glasnim klicora veselja nad tem. ker je po njihovem mnenju prišlo do ne-i i/.ogibnega razpada centralnih držav. Ti zavezniki entente so poka-j zali svoje prave eilje. To pomeni popc^ni odpad od države. Kaže odločno voljo uničenja."
Vsi ti dogodki so brezdvonino mnogo vplivali na nemške mi-> rovne želje. Po eeli iiemaki državi se razlega en klic; mir za vsako črno. —
Lkti, ki niso imeli nikdar dovolj gnojnice za predsednika WiT-sona. so pričeli prijaznejše pisati in bi mu najrajse očedili njegove čerlk
"X' njegovih prrdh", tako piši? 'Germania*, "mora biti duša. ki vcihije v ideale miru človečanstva in pravice, katero pridigujc in' jo hoče uresničiti. <*lovečanstvo. krvaveče iz tisoč ran, počiva na plemeniti strani značaja predsednika Združenih držav".
Nemčija se bo vdala in bo j sprejela Wilsonove pogoje
London, Anglija. l«i. oktobra. — (Poročilo Ass. Pres.>. i — Naj-brže bo /.- danes odposlan olgovur Nemčije na zadnjo predsednikovo noto. Foiiadevno poro.-ilo dospelo sem potom diplomatičnih zvez v/. Nizozemske.
Najbiže se bo peniškr- vLola zadovoljila s predsednikovimi po goji ter bo zahtevala edinole. da .ie treba rešpektirati interese nemškega naroda.
Angleško zunanje ministrstvo je nocoj izjavilo, da nima ofici-,jrlneg« poročila gle.'.e odstopa nemškega kajzerja
Tozadevni govori sc neprestano vzdržujejo.
Reuterjeva brz>s»avna agentura pravi, tl-n bo Nemčija brezpogojno sprejela v-e predsednikove pogoje.
Nemško časopisje nacnanja. da se bo >estal v petek nemški državni zbor ter razpravljal .o Wilsonovih pogojih.
London, Anglija. 1(». oktobra. — Nemčija se je vdala. — Kaj-zer je odstopil.
Med vsemi značilnimi poročili, ki so krožila danes po tukajšnjem mestu, je bilo to najznačilnejše. Poslal ga Reuterjevi pisarni njen amsterdamski dopisnik.
Ko je bila ta vest odposlana, še ni bila oficijelno potrjena. '
Zunanje ministrstvo noče komentirati tega poročila, pa tudi ' zanikati ga noče.
Renterjev brzoj.;\ temelji kot se je pozneje dognalo, na privatni brzojavki, ki jo je dobil list "Rotterdainsehe Currant" iz Hamburga.
Takoj zatem je dobil Exchange Te'egraph iz Amsterdama sle-ttečo brzojavko :
i Nemčija je sprejela pogoje predsednika Wilson a ter zahteva.
i	naj bodo zavarovan: interesi nemškega naroda.
"Daily Express * je dobil od svojega amsterdamskega poročevalca brzojavko, ki se glasi; ; Iz verodostojnega vira sem izvedel, da mora Nemčija tekom " par dni skleniti mir. C'e tega ne bo storila, bo izbruhnila v Nemčiji r i evolucija.
Vsi dopisniki pa izjavljajo, da se vrše po cesarstvu resni ne-| miri. —
V	Aix-la-('apele se je uprl nek nemški regiment proti svojim častnikom. Nek stotnik je bil ustreljen.
V	Wilhelmshaven so socijalisti sež.jrali lesen kip nemškega kajzerja. Navzočih je bilo veiiko ljudi, ki so navdušeno ploskali.
Po raznih nemšHh mestih se vrše nemiri. Kajzer in kronprinc sta predmet splošnega zaničevanja.
Policija ne hotela razpoditi demonstrantov.
Nadalje je tudi r-eeno, da mora Nemčija prepustiti zaveznikom r» vse svoje podmorske čolne in druge bojne ladje.
Prevladuje tudi splošna zahteva, da morajo zavezniki zasesti . Helgoland in Kiel.
Memčija zamore le na ta način dati zadostne garancije, da od-i- pokliče svoje armad.- iz vsega zasedenega ozemlja. Da bi pa teh ga-o laneij ne kršila, naj zavezniki zasedejo par nemških mesto med nji-il mi Met z in Kelmorajn.
n Amsterdam, Nizozemsko. 16. oktobra.	Časopis "Nieuwe
Rotterdamsche Courant" je izšel danes v posebni5 zdaji.
Priobčil je senzaeijonalno vest. Ja je kajzer odstopil in da se je Nemčija vdala.
^ K od an j, Dansko. 16. oktobra. — Nemški zvezni svet je sprejel
amendment k ustav!, da naj se glasi enajsta točka sledeče; e	......	.	.
n Zvezni svet in drzavm zbor imata pravico napovedati vojno v
j imenu cesarstva, razen v slučaju, če je sovražnik že napadel cesar
sko ozemlje oziroma obal.
i-1
Nadalje je bila sprejeta določba, da smeta zvezni svet in državni zbor sklepay pogodbe s tujimi državami in določbo, da sme j. ta skleniti mir.
o (Dosedaj jo imel v |ch zadevah kajzer glavno besedo in je lah ko čisto svojevoljno napovedal vojno oziroma sklenil mir. kadar sc t- mu je zdelo. Op. ur.).
re Tozadevna dva predloga je stavila nemška poslanska zbornica
Parix, Francija. 16. oktobra. — Neko poročilo naznanja, da ho
ii	če kajzer na vsak način ohraniti dinastijo Hohenzollerncev na po n vr«ju ter da je sklenil odstopiti edinole pod tem-pogojem, da zased« La prestol njegov vnuk. najstarejši sin nemškega kronprinca.
. Zavezniki s tem nikakor ne bodo zadovoljni.	i
i -■■■ ' ' ; i . "	s>vf * '	..i	-"-.'.*	<*
REVOLUCIJA
1
NA ČEŠKEM
•»
—^— * *
Po vsej Češki se je pričela velika 1 revolucija. — Strojne puške v Pra- 1 gi. — Protidinastično gibanje pc celi Avstriji — Po celi Češki je -razglašen preki sod.
£
Pariz, Francija. 16. oktobra. — 1 V Pariz so prišla poročila, ki pra . v i jo. da se je na Češkem pričela revolucija proti avstrijski vladi in . da vsako uro zavzema večji obseg., ■ Izvor tega gibanja je Praga, kjer je češki narodni svet razglasil -splošno stavko v protest, ker hoče vlada živež odvesti iz. Češke.
Ker je bilo pričakovati, da pri-1* de do nemirov, so bile poslane v Prago nemške čete, ki drže glavne trge in ulice s strojnimi puškami, ki so postavljene na hišnih voga 1 lih. Tudi lahka artilerija je zase 1 dla mnoga*mesta.	1
Množica pa se ni hotelo raziti'1 in prišlo je do krvavih spopadov j Mnogo civilnih oseb, med temi ne- j kaj žensk in otrokt je padlo kot; žrtev vojaških pušk.	)
Ista vest pravi, da je po celi Ar-! < striji splošna stavka, ki ima proti * dinastični značaj. Ljudstvo zahteva takojšni mir in več hrane.
Splošno se z velikim nemirom j pričakuje Wilosnov odgovor Av ] striji. medtem ko ima vlada min! < s trsko krizo!	i«
Cesar Karol poskuša na svojem koncu poiskati primernega moža < za ministrskega predsednika iji ; novo vlado in vporablja ves svoj j < vpliv, da bi pomiril razburjene du-, hove svojih podanikov.	■;
Cela država je sita nemškega', nadgospodstva ter je pripravljena ] padti se zaveznikom. Avstrijsk* ] j vladni krogi se zelo boje razširje-ji ; nja revolucionarnega gibanja (kajti v nevarnosti so vladne gla i ve. —
j London, Anglija. 16. oktobra. — | Kakor pravi neko poročilo iz Cur!-ha. je bila po celi Moravski in Oe j jški razglašena splošna stavka in v , Pragi so bile velike demonstraci-i j je v prilog neodvisne češke drža 1 ve. Vsa gledališča in javni prešto-jri so bili zaprti. Poslanci so izjavi. , li, da se je pričela konečna faza češke revolucije.
Neko poročilo na Central News! pravi, da so v Pragi vse ulice zasedli vojaki, ki so oboroženi z roč i nimi granatami in strojnimi pu j škami.
Objavljene so bile okrožnice, ki pravijo, da bo v kratkem razglašena češka republika. * Ogrske čete so zasedle Prago, Plzen, Pisek in Tabor.
Nemiri so se razširili tndi na Moravsko in bili so vroči boji x> Brnu. Ohimucu in Škodi, ki je središče avstrijske Škodove tovarne za topove. Delo v teh tovarnah je : prenehalo.
| Z Dunaja se poroča preko Švice, da je cesar Karol sprejel reti-
'gnacijo avstrijskega ministrskega predsednika barona Hussareka in da je poveril sestavo novega mini-jstrstva grofu Silviju Tarouka.
Washington, D. C., 16. oktobra. Cehi na Češkem so že več mesecev zbirali orožje in municijo in so j dobro nri pra vi jeni na revolucijo.
Vesti o revoluciji na Češkem ni za diplomate in washingtonsko vlado nikako presenečenje. Revo lucljonami voditelji na Češkem so pred kratkim naznanili, da bo pri-i šel nad Avstro-Ogrsko vihar, ki jo bo razbil na posamezne dele.
Med onimi, ki so pripomogli k češki revoluciji, so; dr. Karol Kramar, o katerem se govori, da bo predsednik nove države; Vaclav KlofaČ; A. Svehla in Franti-šek Soukup, ki be državni tajnik.
Resni spor med Čehi in avstnj sko vlado se je pričel 18- junija ko je praski policijski komisat prepovedal vse javne shode. Čehi pa se za to niso menili, temveč so "organizirali narodni svet in dr Kramar je bil izvoljen za predsednika.
Dr. Kramar je bil tri leta v je-jči in je bil zaradi izdaje obsojen j na smrt. Vaclav Klofae, ki je tudi i t voditelj revolucionarnega giba-
-	nja, pa je bil v ječi dve leti.
. Spor med Leninom in Trockim.
i London^ Anglija, 14. oktobra ' Iz Berlina prihajajo poročila, da
-	je nastal velik spor med bojaevi-? škima voditeljima Leninom in p Trockim. Lenin dolži Trockija, da
podpira MotirevolucijO.
Že dva dni ni prišlo nikako po-• ročilo naravnost iz Moekve.
Seja Ilirije.
Zaradi neprt?akovanih zaprek se je morala za preteklo nedeljo sklicana seja društva Ilirije štev-. 23. SNZ. v New Yorkn preložiti na prihodnjo nedeljo 20. oktobra in sicer je bila topot zopet določena dvorana 62 St. St. Marks Place, New York. Začetfk je ob petih popoldne.
Zadnja seja je bila bolj slabo obiskana, zato je upati, da nas bo na prihodnji seji kaj več. Ravno sedaj je čas, da lahko kaj dosežemo; zato na delo. da ne bo prepozno. Kdor se sedaj ne zanima za bodočnost svojega naroda, ni več Slovenec in pomaga našim sovražnikom.
Na dnevnem redu bo mnogo važnih stvari, ki se tičejo vseli Slovencev in ne samo nekaterih. Poleg drugega moramo določiti, kdaj bomo priredili kako skupno zabavo s Hrvati in Srbi za pod po ro jugoslovanskih beguncev v Švici. Ob izbruhu vojne je namreč mnogo slovenskih, hrvatskih in srbskih odličnih mož in mladeni-čev pobegnilo čez mejo v Švico, ker jim je bila doma smrt zagotovljena. Tam se sedaj nahajajo brez sredstev, brez službe, kajti mala Švica je v tej vojni pribežališče vseh narodov in ne more dati dela vsem, da bi si služili vsakdanji kruh. Navezani so samo na pomoč od zunaj.
Ravno v Aimriki živeči Jugoslovani pa morejo največ pomagati tem revežem. Pridite tedaj, da se o tem pogovorimo.
. ________ Predsednik.
i Oficijelna poročila
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija 16. oktobra. — Dnevno. — V teku noči smo 'nekoliko napredovali v okolici Sissne ter severno od Asfield-la-Vil-le. Zavrnili smo močen protinapad, katerega je podpirala artilerija. \ okraju St. Ciermainmont.
Južno-zapadno od Rethel smo zavzeli vas Acy-Romance.
Nočno poročilo. — Napredovali smo krajevno, posebno severno od Sissne. kjer smo zavzeli Notre Dame de Liesse. Zapadno od (irandpre smo poveeali svoje pridobitve ter zavzeli vas Talma.
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija, 16. oktobra. — Nočno. — V pretekli noči smo i/vedli uspešno krajevno operacijo v dolini reke Selle Ter zavzeli vas Haussy ter ujeli več kot 300 jetnikov.
Na Douai-Lilie tronti je nadaljeval sovražnik s svojim titnikn-l?jetrn, pri čemur so niti s'edile naše čete, ki so dospele do splošne <*r-|le Carvin. Mangres in Capinghen. Ostri boji so se vršili na različnih točkah med sovražnimi zadnjimi stražami ter našimi napredujočimi oddelki Pri tem se je ujelo večje število sovražnikov.
Angleška druga armada, pod poveljstvom generala 1'luinerja. ki sodeluje z belgijskimi in franoeskimi silami v Flandriji. je v I'll preteklih treh dni napredovala preko osem milj.
l.evi breg reke Lvs se je sedaj izčistilo sovražnika do sever«netočnega roba llarlebecke.
Danes so naše čete prekoračile Lvs med Armentieres iti Menin. V mestih in vaseh, katere je zavzela druga armada v Flandriji. s-* je našlo veliko število civilistov, katere se je oprostilo nadvlade vi-tvražnika. Cjelo se j? več kot 4000 mož ter zaplenilo 150 topov.
NEMftKO POROČILO.
Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Dnevno. — V Flandriji je na d al jeva! sdvražnik s svojimi napadi. Njegova glavna sila je bili obrnja^a proti Thourout ter Conrtrai železniški progi. Proti ostalim detv:m sovražne fronte je vprizoril sovražnik istotako močne napade. kater? so podpirali v gotovih slučajih oboroženi tanki.
Na posameznih »očkrtli so vzdržale naše čete svoje postojanke. Na drugih pa so se umaknile v boju.
Na severnem napadalnem krilu je ostalo mesto Thourout v naših rokah. Zavrnilo se je sovražne napade med Wereken in Thourout. —- ' .	...
Sovražnik je pridobil včeraj le malo na ozemlju, d asi ravno je i.spravil v akcijo velikanske sile ter močno artilerijo.
Zapadno in južno-zapadno od Lille smo nekoliko umaknili svo (je črte pred sovražnikom. ' ...	-
Sovražni napad, katerega sc je vprizorilo severno od Oise. se je izjalovil pred našimi črtami.
Na fronti ob Aisne so se vršili le boji med poizvedovalnimi stražami. Izpraznili trao manjše pozicije med Olivv in (irandpre, i ob Aisne proti Mouron.
Med Argoni in Meuse so se izjalovili ponovni napadi Ameri-kancev vspričo našega ognja ter protinapadov.
Na iztočnem brega Mense so se izjalovili napadi, katere se jt> \prizorilo med Meuse ter severozapadno od Beaumont in sicer s pomočjo delnih napadov v gozdu, v katerem je bilo opazovanje izvan-redno težko. Vsi ti spopadi so se končali nam v prid. Amerikanci so imeli včeraj zopet izvanredno težke izgube.
BELGIJSKO POROČILO.
Havre, Francija. Iti. oktobra. — Napredovali smo na celi fronti i napada, katero se je raztegnilo severno od Handzeeme kanala, med j Thourout in reko Ysero. Pridobili smo na ozemlju v smeri proti Schoore, zavzeli Keycm ter dospeli do Chateau Wynendael.
V roke nam je padlo več sto jetnikov.
ZAJETI NEMŠKI TOPOVI. ————————
/JT captured ^lH^^KAfc NHV GERMAN GUN5 ^
H^^^hMI^Hf	BRITISH
X oFPtciAi. from
\ u.&u. /n
t
Of .-AS XAT?oI>A. IT. akt. 191*.
lsOUAS NARODA"
■■QXIMffff XBBLISfilVQ BOMPZJt* * __	mmmMrn W.)
* MM nfl Dobii«b6d fey tfia
*» Mmtdoai	_
HiJTK BAKSWB, PrjaMfcib__LOOB B1NBD1X, Trtteadlitt.
#Iae* of BmlnoM of the eorpomtkm and addresses of above atflonu 82 Cortland t BtreK, Borough of Manhattan, New York City, N. T. _
■a »sle leto raUa 11* m iairilc Za celo leto at meeto New Tod H-Ot te Caoad«nMaMi^Mn(aM |U8 Za pol leta m mesto New Tor Je— 1.09
■a pol leta — — —	SLOO Za četrt leta aa mesto New Yatg USO
Ca ietrt leta «— — — — LJOZa lnospmwtvo aa celo leto....^, 1.00
"OLAS NARODA" Uhaja vsak dan lzvaemfil nedelj In pramlkov.
"6 L A 8 NARODA" ("Votes of the PeopMT) ■BBS Ufa day except Sunday a anC ItHkB
_Subscription yearly $3J0._
Advertisement on nmfail.
- ■ -
Dopisi brea podplaa In osebnosti ae ne prioWfujejs. Dnu naj ae blagaroll poflljati po — Money Order, PMiti kraja naročnikov prosimo, da ae nam tndi piiJfcJB |U»IWi
mmiiil, da hitreje najdemo naslovnika.
-Q L A t M A B O D A"

Raw Terff City
ivi^fnn : 287« Cortland t.
Vaš denar?
Preteklo soboto so razkrili v Detroitu, oli priliki parado za če-trto vojno posojilo. desettisoči. dvanajsteilinderski Liberv motor. To j- kvantitativna produkcija zrakoplovskih strojev, ki prekaša produkcijo sveta ter obenem poraža Huna.
Ali je VAS denar pripomogel k temu?
- Pretekli teden je ameriška obstreljeval na ekspedicija poslala v zrak aeroplanov, kar je nudilo pogled kot ga ni še nikdar pr^jn ugledalo človeško oko. Ti aeroplani so nosili na krovu bombe za NVmee.
Ali j*1 bila tndi YA&A bomba na krovu?
Dole j, pri Hog Island, vidite laliko črto 43 ladij, katere se gradi, kateri pogled se ni preje razodeval še nobenemu človeškemu očesu in kar predstavlja eno izmed čudes sedanjega sveta. Ta ladjedelnica. največja na svetu, je stala celih $50.000,000, predno se jo je zgradilo.
Ali je VAS denar pripomogel, da se jo je dejaijski zgradilo?
Izdati moramo pol bilijona, mogoče en bilijon, da napravimo Združene države za eno izmed najbolj mogočnih trgovskih sil na
sv* tu.
Ali je VAS denar pripomogel, da se je zgradilo eno izmed teh Indij?
Tanki bodo — mogoče ameriški tanki. — ki bodo vodili pot pro ti Berlinu. Nekateri izmed njih stanejo pet tisoč dolarjev ali deset tisoč, predno so jih zgradi.
Ali ste VI pri tem poslu in ste posodili svoj denar, da se jih dejanski zgradi?
Vsak ameriški vojak, ki se nahaja v Franciji, stane od sedem do deset ton živil in manieije na leto. Vzdržujte ga v boju proti Humi! Za koliko dečkov, ki se nahajajo v Franciji, plačuje VAS de nar?...
Dečki, hrana, izstrelki, ladije, tanki, aeroplani — vse to stane človeško delo. Koliko človeškega tlela je vzdržal VAŠ denar v delavnicah in na bojnem polju izza časa, ko je vstopila Amerika v vojno, kar je pomenjalo to, Česar si Nemčija ni nikdar mislila — namreč milostni udarec?
Vsaka obveznica kupi bombo in. deset obveznic kupi tank. S petdesetimi obveznicami se plača aeroplan in z dva tisoč obveznicami se plača ladijo.
VASO obveznico se potrebuj e sedaj, da se povdari panameriško idejo in da se ji pripomore k zmagi.
— Brezpogojna predaja! — je geslo Združenih držav.
Vsledtega — naprej z bombami in naprej s podpisovanjem za posojilo Svobode.
________________________________ __- —
Bolnik-se nekoliko privjsdijme. Biio mu je lioeoj malo bolje kakor drugače. Mrzlica je prest;'n in tudi kašelj se je javljal r-d-
t
i keje. Dihanje ni liilo tako tt i?1.» in počasno kakor navadno.
Trpel je na plučni tuberkulozi. Še-le neda.uo se je vrnil iz (deieht-nberga. Nasprotno od navadnega večnega upanja pri lakih bolnikih, si je bil popolnonu svest. da mora podleči bolezni, — Kadar ga je včasih bolezen y.e zn»:i j <"ila. in so mu strašne muke Tvl i-' le prsi t< r mu neprestano luk! ' \ na mrzlica z nočnim znojenj' m po ' polnoma oslabila telo. — je kl:-.!i smrt in želel. <la prestanejo njegove muke. Skoro s stoiškim '.w'.-rom je znal računati- koliko nr.! še ostane časa za življenje.
i
I A komaj j<- skrival svojo mr.i-. čr,o nevoljo in brez vsake vere .. poslušal zdravnika. kadar i»a j * hotel tolažiti ter mu z;t<vi -ponti njati možnost. «i;t se izurbi tuberkuloze.
J — Ah, pustite, doktor, to je * s< odveč, kar govorite. -Jaz čutim najbolj, kako mi je. Pu. gb.-jfo •tudi roke te/ko vzdignem, taki
sem slab in onemogel, flntov j ali ne mislit" — da mi je popolnoma vsejedno. Končno. «'lo\ : rad živi. A" meni seveda ni on-» fizične moči, katero potrebuj« /'v iljenska energija. V.m — irunn » ; je to in bedasto — iili tako je. j Tako je še danes odgovoril dni-:-jtorju. A sedaj, malo da se mu nt ivsadila v dušo neka nada, in po-Ipolnoma zadovoljen je gledal skozi okno in čisto drago in milo mu je bilo slušati šum in ropot v hi 'ši in gospodarstvu. Zato se nikakor ni mogel ločiti od okna. j Dolgo Se — dolgo, ko je vsaki !nja odšla iz sobe. je (»stal tako nn
nekaj v zraku — nekak zvok —-Bog ve katerega hrošča, ali vse to je nežno, slabo, tuje in neznano, a gluha tišina je zopet tako daljna in vsestranska- da so oi.i mali stovrsttii zvoki komaj kakor dih tišine same.
fPride še.)
Varčujte za četrto Posojilo Svobode !
Vsi v armado lastnikov Liberty bondov!
Bolgarski Krvni J a j
To je izvrstno zdravilo,
ftr-r 5e p.i lahko rabi za vsafepgn <] na I •lruži?-.~	tl*tjt-n£-k:i Jo sUir- in t ; e. |
V vsiikem d<>mti l»i Twr.tl>» biti ob vsa- I i" asu. 1 >a se ;>rem;.c.l l>r «hla j.-n j»*. ? ki i- trt-fci vzeti vretffra, I;o	^nt. ,
Fteluje nnravnt>.«t na m-if«- ' •	(
I »^l.t kri bogato in Cisto, mistratiju >- za- ! 5-: l j**. odstranjuj«' 11 • ••In-'st i v j»-t!;ih In lcdicab, v drobjti in ž£l<*Ii*u.
Po	<"xlp"s]iino in zavarovano, 71-
vi'ok i . -tuje za »•<•!.. druSSliK?. >t.. t># r t /. <t>«»v {■ . p. šii f. r>.. <"•.. t ... '•-!»-. 1 |'<išljr.-mo j »o «' <I >. Naslovil« na H H Von SHdi.-k. pretlsednik Marvrt »V.kI i. t {.•■■. l> Marv l lJldg , 1'iitsl.urtjh, Ta.
i sten i mestu primaknil k
lil eelo lili/e s. oknu. I >a bi mu
ve-»lai
Slika 11a kaže nemško demokracijo k<»t demokracija bi bila slična kači. ki leži v zase
m lina. ee bi ostali Holienzollenei na krmilu. Taka i ter skuša napasti vsakega, ki bi ji prišel na pot.
Take demokracije v Nemčiji nočejo sprejeli zavezniki.
Invazija Nemčije

Obratno gibanje, s katerim je pričel Foeh severno od Lille, je zadnje poglavje z oziroin na oproščenje francoskega ozemlja. To predstavlja obenem tudi prvi korak k oprošeenju Belgije. V sedanjem trenutku so čete generalov Ilorna in Bvnga napredovale v iztočni smeri od Lille, preko Douai ter potiskajo z veliko sigurnostjo proti Valenciennes. Med tem časom pa potiskajo čete kralje Albeta na drugem koncu Lille. S tem se r azvija ozek žakelj, katerega ni mogoče braniti.
Vsledfoj*a lahko pričakujemo vsak trenutek, da bodo Nemci izpraznili Lille, največje franeosko mesto kar so jih zasedli v tej vojni Ur izpraznili tudi vse ozemlje med Lvs in Sel d o ter ob istem času umaknili od belgijske obali. Tako umikanje se je dejanski vršilo v zadnjih dneh, ko je slabo vreme oviralo vse operacije v Flandriji.
Dočim se bo nahajalo mesto Lille s sosednimi mesti Roubaix in Tour<ftioing v francoskih rokah, ne bodo imeli Nemci v rokah nobenega drugega francoskega ozemlja kot ono med Meuse in Sel do. Iztočno od Meuse bodo držali precejšen del Ardenskega lesa ter department Meurthe-et-Moselle, ki vključuje Briey in Longwy premoga rske okraje.
V drugem pa so njih osvojitve v Franciji izginile ali pa morajo izginiti v teku naslednjega tedna.
Me sta Lille samega, ki ima približno 200.000 prebivalcev, ni mogoče napasti direktnim potom. Krito je s forti m bi mesto Nemci brez dvoma razdejali, če bi se ga napadlo na direkten način. Veliko bojazni obstaja, da bodo mesto razdejali v vsakem slučaju in še v bojih v jeseni leta 1914 je bila razdejana ena četrtina mesta.
7. zavzetjem La Fere in Laon se je zlomilo nemški oprijem na drugo erto franeoskih obrambnih sistemov proti Parizu. Črta je tekla iz Verduna, skozi Rheims in Laon, proti Oise pri La Fere. Podaljšalo se jo je v zapadni smeri s pomočjo reke Somme.
Po kampanji pri Mame te črte ni bilo mogoče držati po porazih na fronti in to radi hitrega napredovanja Kluckovili armad ter tudi te črte niso mogli dobiti nazaj Angleži in Francozi po prvi bitki pri Mame raditeca. ker so Nemci to črto izvanredno močno utrdili. Vsledtega je skozi štiri leta držal sovražnik srednjo črto med Parizom ter francosko mejo ter vprizarjal s te črte svoje ofenzive.
Izjrnba vseh teh važnih pozicij zaključuje vse nemške uspehe v Franciji. Vse. kar preostaja, je naloga, da se izprazni nemške zvezno črte južno od belgijske meje in to ozemlje se je pričeto oč išče vati na zelo nagel način.
Glavna naloga zavezniških ofenziv je bila. da se odvrne nevarnost od Pariza in šele potem bo maršal Focli v stanu misliti na ofenzivo na iztokn, v Alzaciji-Lotarinški.
Ta nevarnost je bila sedaj odstranjena in Foch bo ^hko sedaj posvetil svojo pozornost frartcosko-TTetnSki Iron t i, kjer so se za vršili prvi boji r sedanji vojni.
— reče z nežnim glasom gospa Ifadička in že hoče prisopiti k oknu.
— Ne. prosim te. pusti, — odgovori on z nejevoljo težko liol-uega človeka. Povsem težko mu je bilo gledati dobro rejeiio in zdravo V-do svoje svakinje. Pa takoj s premaga in se prosil na smeh. in popravivši se, doda;
i — Tu, glej, draga, zavit sem ves kakor dete v plenicah. A na-|zadnje, kaj se more še pokvariti na meni?
j Cirenki izraz se mu spusti na j lice, in v znak, da želi ostati sam. j zapre oči in položi glavo stolu na j naslanjalo.
I flospa Radička vzdihne tiho in odide.
černi zrak ne škodoval, si j topel robec na usta.
In že se je popolnoma zmračilo! <M zunaj se je zlival v soli«) I sveži zrak. napolnjen z vlažnim j dihom rose in zemlje. Od časa do časa se je zlil notri vonj lip*-, k: je cvetela spod e j v vrtu.
On je »gledal na polje, dasi ni videl ničesar več. ker je vse pokrila gost;i črna teina br-zuies« ne noči. Samo nekaj zvezd je vzšlo.
Brlele so slabo in tanke sv tI-> niti so jedva dosegale oddalj.-na zemljo. Samo jedila s • je baš tan nad planino žarko in jasno lesi;. -tala in gledala ravno v s«tlx. k niku. Mrak je bil zategadelj tako gost, da se je očem skoro dozdevalo. kakor da se tam v dal.;? nera/ločljivo črne-mase rivajo i*i mešajo. Samo včasih prekine Trmo kratki b-t kresnic.
In — vsr
je t rho.. Istina. doli i/ trav«
za sumi vi-a čudno slabi
sili neko gibanje — šepetanje, včasih zopet kak t :-nek glasek, zdaj pa zdaj zabremi
Ako imate sive lase, potem rabite BRUSLINTINKTURO, od
katere postanejo sivi lasje popolnoma naturui. kakoršne ste imeli v mladosti; steklenica 1 dolar iu 75 centov. Ako imate RHEUMA-TIZEM, potem rabite WACHCIC FLUID, kateri odstrani na jstarejši rheumatizem popolnoma v S dneh: steklenica "J dolarja ~»0 centov.
KURJE OČI na nogah in BRADAVICE na rokah v :i dneh popolnoma odstranim za 75 centov.
POTNE NOGE:—Ako vam sc
noge potijo, potem rabite Knaj-pov prašek, pije pot, odstrani slabi duh iu noge ostanejo čiste in zdrave, škatlja 75c. iu traja celo leto. VIOLET MILO (ža.jfa) krasno lepo diši kakor vijolice, najboljša za umivanje lica, ."» kosi za 75c. V.\\ vse drugo pišite po cenik. katereira pošiljam zastonj. Kedor i»i rabil moja zdravila brez uspeha, mu plačam ^5.00. Pri na-ročbi se priloži denar, papirnati denar sc lahko v pismu pošlje; manj od dolarja pa v znautikah po
-> cente.
Jacob Wahcic
Bonna Ave. N. IC Cleveland, Ohio.
'Ill
Ob vsakem času se je domnevalo, da je glavna naloga ponesti vojno v Nemčijo, potem ko se bo odstranilo nevarnost z oziroin na Pariz in kanalska pristanišča. Ka korhitro bo Nemčija ogrož na ob Renu, bo psisiljena odpoklieati svoje čete iz Belgije in slednja dežela se bo s tem izognila nevarnostim, ki ji pretile v slučaju prisilnega izpraznenja kot se je zgodilo to v Frnaeiji.
Nemčija bo mogoče v naslednjih dveh tednih doživela nov Sedan. Novi udarec nad Lille vsebuje vse tozadevne možnosti.
Po štirih mesecih neprestanega poraza in umikanja l»o nemška morala morda odpovedala pri vsakem novem naporu, ('epa ne bo pri št I pričakovani Sedan, če ne bo prišla brezpogojna predaja, potem bo- 1 mo lahko v naslednjih par dnevih priča nove ofenzive — najbrž am - • iriške ofenzive — v Alzaeiji in Lotarinški.
V glavnem rečeno je sedaj Francija oproščena. Oproščenje Belgije bo prišlo za tem. Vse to pa se bo morda izvflšilo kot posameznost le. ! ga. kar je veliko večje vrednosti — namreč invazije Nemčije.
Ta invazija pa "je mogoča v neposredni bodočnosti.
|1B i g n j \
Hrvatski spisal Ksaver Š. Gjalski. Poslovenil F. Maričin.
ZASTONJ
trpečim za naduho
Nwo domače zdravilo. Id je vsak lahk« rabi brez neprilik ali izgube časa.
Mi imirae nov način za 7draviti naduho in hočemo, da poskusite ua nag rmčan. Nič r»to ako jo imaie že dolgo airfcia ako ete jo šele dobili, če je kot eenena mrzijca ali naduha, vi morate pisati po prosto poskušnjo našfjra nmeina. Ne oziraje m !
k jo živite, kaj je via posel in starost, ako trpite na I
navduhi. ni.; način vam bo takoj pomagal.
Mi ielirao to poslati takim obupnim, katerim J vdihanje. opium priprave "patentirano kadenje' j td. e: :. č pc.majralo. Mi hočemo pokazati vsake ! mu na naše stroške, da je ta novi način dolnče | odstraniti takoj za vselej težko dihanje, brešča j nje in vse enake nadlege.
Ta prcEta ponudba te rabi le en sam dan. Pi te še danes in pričnite • tem načinom takoj. Ne pošljite denarja. Najbolje je. če pošljete spodnj kupon. Storite to danes.
Kam se boste obrnili,	j
ka'Iar delate ugovore, popodbe, zapriseženo izjavo aii razne druge	%
dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vnm t«*!e tolmai-il na	i
sodciji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno iz-	3
povedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in	2 angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na
ANTON ZBAŠNIK,	t
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ	?
soba 102 Baketve?! IJ!d».. Cor. Diamond and Orant Sts^	Z
<na?i>roti Court Ilousa) PITTSEVKGH. PA.	1
Telefon nraila: Court Tflef..n nn tlom i: FTsk liirn J	♦
PROSTI KUPON ZA NADUHO.
FRONTIKR ASTHMA CO.. Room T Niagara i.ri*i Hudson Sta.' Buffalo, N. Y.
Pošljite prosto [oekušnjo vaiesa načina:
oderovarjal od tam pr> ko brdn. Potem se je n-kaj stresla, saj je bilo kasno na večer, že prilh'no hladno in k<>r ni imela na s-bi tlruprejra nejro svojo poletno ob'f-IvO- je občutila. <la jej je mraz.
S počasnim, utrujenim korr,-kom se je vrnila v grvadič. Tu j > je čakal ko<"ijaž. da mu da ovs.j jutrajšnji pot. ker je imel po-Ijati v mesto ]io pospejino sorod-nioo — grospodieiio Sašo.
— Čakaj malo. •— mu reče <?o-s]">a in se napoti v prvo nadstrop- j je v sobo bolnika Lazarja Ti;id;-: •'•a. svojega svaka, zajedno solas t- j nika imetja.
Bolnik sedel v pri oboke m na-1 slanjaču kraj odprtepra okna. Bilo mu je devetindvajset let: >10. v svoje j bolezni ji1 izgledal 111110-po starejši. Tiiee je itne! popolno-1 ma sulio, — vpadlo — in polt siv-kasto. Rkoro se je zjrul>il v «rn-bah 'šlafroka*. A »lava mu j? pa-dla na jrloboko upala prsa. Samo j črni lasje so bili bujni, kakor daj bi se združila v t--li laseh vsa moč življenja.
--Lazo. ali bi ne zaprla ok-1
na? Večer je že pozen in tudi o-hladilo se je že: čakaj, da zaprem.1
Pri spahnenju iii ^droblj snjci
vdrgnits takoj s Dr. Ittchter-Jevem
PAIN-EXPELLEE
V rabi že 50 let pil slovenskih družinah In l>ril jubljen kot domačo sredstvo.
ledino pravi s varstveno znamk a sidrf
3>. a G.V. v lekarnah in nartmest od F. AO. R1ČHTER & CO. 14-80 Waahlnctoo Street. New VeA N. P
Telefon urada: Court 3459	Telefon na doma: Neville 1870 R
.	F. A. B O a A OEK
'	ATTORNEY AT LAW
i VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICB
1103 BakeweU Building.	_
[vogal Diamond in Grant Sta.	PITTSBURGH, PA.
Naproti Court Hodml
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, god bene Instrumente, kape itd., ali pa kadar i>otrebujete ure, verižice, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanJe vas •tane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. PISite ponj.
IVAH PAJK & CO., 426 Chestnut Street, t	Conemau^i, r&,
Torej kaj mislite? Kfmo mu je danes? — je vprašala s tihim pridušenim glasom, a s skrbjo !n s strahom na licu. gospa Radi'-ka zdravnika Maslinovi«'-a. ko je ta stopil iz grada na dvorišče in že hotel skočiti v svoj jednovprežni voziček.
—	Um. vedno je<lnako. No. — da. blizu. Nasprotno jaz sodim.' ni nevarnosti, da bi bila katastre- , da bode dosti dolgo še... Da. eclo| — mogoče je. da se š" izkoplje, j On je izven nevarnih l«*t. Konec-no — mi zdra\"niki najmanj ven:-1 jemo v čudeže, a nekolikokrat se; nam dogo<li v praksi nekaj, kar je za las podobno čudežu. Morda bo-j
»de kak tudi pri njem.
—	Ali ste 11111 predpisali kaj za inhalacijo? Pritožuje se. da mu; ono od zadnji krat dela muke.
—	Da, da. Živci so silno razbur- ; jeni. Premenil sem kompozit in-i halacije. Istina. škoda je. da nc| more rabiti one prve. A sedaj, pa-j ljubi jam roko. milosti jiva. požu-riti se moram v Lužnjevac. Tudi
itam me čakajo.
—	Z Bogom, dragi doktor. Prosim vas. pridite jutri zopet. — Vendar je bil mirnejši, ko ste bili vi pri njem.
Doktor ni več slišal zadnjih besed. Njegova močna kobila je krepko potegnila, in za nekaj časa je izginil v aleji.
Gospa Radička je ostala nekaj časa na istem mestu in zamišljeno poslušala ropot koles po novo nasuti cesti in sledila jeku, ki je
I	_____ _______GItAS NARODA, 17. OKT. 1918.
pi JUH1KE ® KATOLIŠKE JEDMOTE
Uitanovljena lete ISM,	Glavni urad v ELY, MIHH.	Jnkorporirana late 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL KOVAN SEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPn PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: CEO. L. BROZICH, Ely, Minn, blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NŠ. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOITN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9C41 Ave 'M\ So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
■	GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODN1K, box 480. Ely, Minn.
JOHN KUPN1K, S. It. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPTI PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich.
■	JOHN MOVER.N, 624 2nd Ave., Duluth, Minn.
MATT l'OGORELC, 7 W. Madison St.. Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR:
■	RrjDOI F PERDAN, 602C St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O.
■	FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Stc. box 63, Denver Colo. GREGOR URESČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown,*Pa.
•Trd not i no Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopi-i, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne posiijatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jodnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-Btotisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 čen miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vpak opravičen bolnik si je s vest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev oovih. Društvo se lahko \stanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljua pojasnila se j* obrniti na glavnega tajnika.
Dopisi
Pittsburgh, Pa.
\f milu je eno leto, ko so se za-H' • ; L >_ri .\:i: uradniki J-SKJ. /:: I ]'. k-ristno s!var /;i slovanski na-I rud jk» kitiičai i vojni, da bi se I vvtaiiuviki jugoslovanska led«*r;i-I t i. na republika. Ker se pa «l«> da-I !.«■- »•t" ni ojila-vl nobeni uradnik »>KJ. \ *' i za«K'v:. zavoljo tega I	jaz k«.i nadzornik JSlvJ.
I i.. im»m;1 tnalo	«« te) preko-
I t rni ideji za slovanski narod.
Znano j da j«- v« liko -lo-I \« u>.< ih i ;ak«»\ po širni Ameriki. I p..s,*bno ; a t ik: i \ PL*, tsburghu. I da •»«• ja':«» tnalo zanimajo za pre-I k«»ristno idejo, da bi jh. kon'ani I vojni vstauevila .iuu««.-»lo\ an.oka fe I de-aiivna republika in da bi s I teiu osvobodil slovenski narod.
V'rok t»*(!'u je, ko j:m je še blale-■ na Avstrija tako pri srcu. da bi m j najrajše /jokali, kadar d.»Id kako I gm-ko ■/ batino. Vsi ti avstrijski ba ki pa tu premislijo, da jih je I avstrijska vlada pognala po svetu. da si morajo pri tujih narodih kruha iska*i. In še sedaj se jim ni-*-«> (». i odprle. ko tako nečloveško postopajo, proti slovenskemu narodu. ka .er« ga hočejo popolnoma /;:tr«*ti iti s površja zemlje spra-| vi';. Ali še nadalje želite biti su-/• nj barbarskemu, nemškemu, lutitskeir.it krvoločniku. kateri je z« jen slovanske krvi? Jaz mislim, I da nikakor ne, da bi si /. l« li š.
nadalje* M-ien j«5tva, j »oseb«; o še se-I daj. ko se približuje čas. da bo dana prilika rešiti jugoslovanske. I vprašanje.
/.nano, mislim, je vsakemu, kaj d.> je govoril predsednik Wilson in /a\ 1 udi večkrat ponavljal b.-se d«-, da se Amerika bojuje za svobodo zatiranih narodov. Vprašam v:is, kateri so zatirani narodi? Ali H n*'O vsi slovanski narodi zatirani in pod suženjstvom, posebno pn I naš slovenski narod, ki je ua}bolj zatiran in zasužnjen? Ali se ne sTtominjaJe več, ko ste morali v svoji lastni slovenski domovini si i-kati tolmača, zahtevati v nem-š.-mi voz::i li>tek ' Ali niso bili vsi boljši prostori zasedeni »hI Neiu-«-<-\ ? Ali niso bili mimi« tisti prostori naklonjeni Slovencem, ki so bili tako slabi, da jih Neniei niso Imeli zasestiItd. Ali se ni nam s takim postopanjem godibi največja. vnebovpijoča kriviea? Zatorej pro«" s tako vlado iu delujmo za vlado. jkkI katero bo svoboden naš slovenski narod. Ko nam je pa prilika dana. da si tudi naš slovenski narod sam odloči in si postavi vlado po svoji volji. Zavoljo tega moramo ie sedaj delovati, da
i postane naš slovenski narod svo-• 1». d en suženjstva in j>okazati. da tudi naš slovenski narod s«* pripravlja in deluje za svojo svobod-n» b«Mtočnost iu da bodo Zdru/.e-n držav«- tudi pripoznab* naš slo-Ivenski narod ter p««>tavile zas;op-uik;!. kateri bo na« zastopal j»ri (sklepanju in:rti.
J ^ >'<• kot. eno Iet<< jo minilo, kar (s., jf vstan<»vila jako lopa In ko-jrist'i:'. ideja za ms jugoslovanski i narod in 'o za jugoslovansko te-d rativno republiko, to se pravi, da l.i 1 > i I i	Jugoslovani pod
onim predsednikom iu vsiki }h.s;i-nie ni slovanski narod pa bi unel svojega deželnega predsednika. , akor t ud L svoje postave in zako-i e. ravno tako kot imajo Združene j države Amerike. To je edina ter 'najboljša f»«»t do združenja vseh ,, Jugoslovanov ; pod to (rbliko bi , j bili r. šor.i v>i zat irani slovanski .; narodi in ne bi >e bilo'bati, da bi kdaj kateri slovanski narod ; I pri šol krvoločnemu Nemcu pod oblast.
Zatorr i. eenjeni slovenski rojaki in rojakinje po širni Ameriki, .! posebno pa člani in članice JSIv.1.. dolujle in z-mimajte s.* za svojo last-no osvolxniitev in podpirajte Jugoslov. Hopublikansko Združenje. Niti en Slovenec ali Slovenka j ne srne biti j>roti ti-j pre koristni j ideji ter delujmo z vso vnemo iu i odločnost jo, da se ločijo vse slovanske veje od vsake cesar-k e in , kraljeve krone ter da postanemo
popolnoma svobodni narodi. ! V ta namen se bo vršila dne '27. , oktobra .. 1. v K. S. Domu na 57. in Butler e Mi v Pittsburglm seja Juco-slov. liepnblik«nsket»a Zdru-, ženja.	soji bo ja\mi ljudski
!	ob t. uri popoldne, na kat<v
I r>'ua v v'.ju.'no vabijo vsi sloven-, rojaki v Pittsburghu in okolici : ter ve priporoča, da niti en ne za-. ostane od te«a shoda. Vsakoga.
kat--i | ;	vdeležil tega sho«Ia.
I se bo pri p- znalo za izdajalea slo-ver.sktira naroda in za avstrijske-tr.i patriota. Vsak tak ni vreden.1 !da bi •>.«• nadalje «rv<»bo<.lno tri (bal m«d zavednimi Slovenci ter, 'vvik tak je tudi nasprotnik \Vil-:so:i.»vi o.lredui in se tra smatra za' sovražnica Združenih držav.
I j»am. da s.- ne bo niti en t^ik' našel v Pittsburghu in upa se. da' se bodo vsi slovenski rojaki vde-i j ležili tega shoda.
Vet in bolj temeljitega pojasnila o tej prt koristni ideji Ijodete' vlišsdi govornika Frani.a Ker-i"ta iz I'uieage. 111., in -še oti tiiu-fe'iii govornikov. Prepričan sem,
da bo vs;ik jirišel do spoznanja te prekoristne ideje.	J
Torej na svidenje dne 27. ukto-bro v K. S. Domu v Pittsburuhu!
\ slučaju da bi še ne bdo do-' voljeno d > tc^a dno ^tod obdrža-J veti ker s * sedaj javni lokali za-( peti, se bo v pravem času občinstvu dalo na znanje, kakor n:di nadaljna navodila. Ako pa ne boj nič obveščeno, tedaj se shod na t-i dan vtvi. Ttdiko v prijazno na-vnanje.	j
Srčni, bratski združe^-alni po-r-dia\ \se:a slovenskim rojakom Le rojakinjam pošilja	\
Ivan Varoga. ,
Trestle, Pa-
Ponavadi dopisnik pise od kraja kot ponižna ovca in kdor bere, m Mi. da je to dopisnik in pol. Pri-|čt«e samo koristne stvari, Rer se boji, ua drugače dopis ne bi zagledal belega dne. Proti koiiru p*, so prične repen č it i in napenjati ter izlivati gnojnico, tako da '»i rad ponesnažil še v -č kot, je zmo-ž< n. In tako pridejo nekateri |smrdljivi do.pi.si od kakega dopisnika ali ianatika.
Enak dopis smo čitali od neke-ea A. S. iz Expo rt a, Pa., v glasilu rsKJ. v št. 1?07. Namenjen je bil samo za napad na naše društvo nuli pogreba pokojne članice Marije Dekleva. Sevetla smo bili obveščeni o tej hudi stvari še prej, pred no se je vršil pogreb j»okojrie, da nas bo dal v časopis neki A. S., ako nt bomo napravili jvogreba z VM-ni ]>o!utwjin. i'a mi se nismo te I grožnje dotičnega A Š. prav nič j v>trašili. kvr ga tako poznamo, tla ■ se rad \"t?če v stvari, ki ga j»rav ni' ne brigajo.
.Mi M:io na -izvaliredni s.-ji sklenili tako, kakor so nam i azmen* dopuščale.
Prvič s-!ihi razniotrivali radi od-idaljeuosti pokojne č.laniee. Pokojna je bi! t mldaljena ik! sedeža društva do T milj. Društvo pa ima narej'-no. da so vdeleži kor-! i m-rativno jK»»reba le 4 milje daleč l/.u kakim člaiiom.
Drugič smo ra/mot-ri\ ali <> d< lu I članstva. Večinoma vse dela ]>i"i i d veh rudnik iii; delavcev tako pri-jmaiijkuje, da l>i morala oba rova | v staviti -o radi »Iglavcev, ako bi iš!o vse *!anstvo na pt>greb. T<> gotovo ii«ka*etim ne bi ugajal«*, ker ipnet.ioga z«'lo primanjkuje.
Tretjič bi se društvo korpora-Jti.no vdclciilo jiogreba, ako i.i se ju»(»reb vrtil. kukor je s-daj v navadi — z. avtomobili. Kadar bi članstvo hodilo bi morali avtomo-ibili čakati na članstvo, ker pokopališke je zelo oddaljeno od hiš«-! žalost i. Ako bi se pa članstvo v«t-;zilo 7. avtomobili, k«lo bi pa t«- avtomobile naročil in plačal.' l>ni-štvo gotovo ne. kajti nima toliko denarja, da bi ga brez potrebe proč metalo. Moža jK>kojne pa je jpogreb že itak mnogo stal. I Ako pa bi bilo društvo izbralo več članov, da bi bili šli na po-greb, bi tudi nastali veliki stroški. Zaka j da bi eni člani šli na pogreb ter zamudili dan in še posebej iza-praviii denar, drugi pa bi šli na deb« in bi zaslužili. S tem ni nobeden zadovoljen. Katere člane društvo dolo'i. da morajo iti, jih mora tudi plačati. Dandanes namreč malo stori brez denarja; to lahko vsakdo ve.
Tako je društvo sklenilo, da pošlje dva člana na jHigreb, da za-siopata društvo in njemu se pla-čaio dnevnice; izvoljena sta bila predsednik in tajnik.
Tako je društvo sklenilo in tako tudi storilo. Potem če je A. š. po-volji ali ne, t«> nam je vse eno.
Ako pa ste hoteli imeti kaj več pa bi bili prišli ua izvauredno se-j<« in društvu povedali, kaj zfchte-i\ate in kako imate narejen načrt /a pogreb, pa ne potem • kikati" «'k«»li iti mazali j>«» časopisih.
liadi pogreba Irskega člana j>a |naše društvo jiič ne diktira. Ako jima pokojni svoj.-e. oziroma dedi-[.'■e morajo vse sami preskrbeti.1 kajti pri našem društvu nima no-' iton "-lan določenega več za pogreb ' ot	za sto dolarjev pa dru !
štvo ne more dandanes ukreniti raili j^igreba. To morajo svojci.j oziroma dediči skrbeti, ako so tuba i.
Itavno tako Fino pri pokojni «50-spi Dekleva prenustili možu vse
zadeve radi pogreba, kajti če kdo hoče imeti boljše ui lepše o'ircde !pri jiogrebti. mora tudi v~»č pla-«*ati. Stroški pri pogrebu niso dan-|daoies nikake šale. Ako pa bi kak| .član našega društva umrl. da ne bi 1 imel nič svojcev, pa bi društvo še preskrbelo pogreb in A. š-u ni ire-* na za to skrbeti;
^ Nadalje zaradi pogrebcev. A. š. pravi, da ni bilo pogrebcev. Saj je bilo vendar navzočih 6 članov. Zakaj je pa niso hoteli nositi? Pa je imela ranjka d(wo*!j prijateljev, ki »o radi pomagali nositi, jt'e bi je pane bili hoteli, bi jo bili lahko tudi štirje člani nesli. Zato A. š-u ni bilo treba glave beliti.
Skrbi tudi, kaj bo z društveno j zastavo. Ako ste jo hoteli imeti.I pa bi jo bili prišli iskat.' Mi se' prav nič ne bojimo zanjo. Vsaki •"■lan društva jo dobi, ako jo zahteva in jo ima kaj rabiti. Saj je bila že dostikrat razobešena pri) kakem umrlem članu.
Tako smo malo pojasnili zadeve irlede pogreba članice Mary l)e-k!e\ a.
Pojasnil 1« pa še rad nekaj o zgodovini našega društva.
Naše društvo obstoji že nad 16 b-r in spo.'-etka so imeli člani ve-j sel je do takih parad. Skoro vseh domačih pogrebov srno se vdeležil i : kwrporativno in tudi z godbo nas je šlo več. Enkrat smo šli na pogreb :i<"> milj da loč. Nas je bilo precejšnje število, danes pa ne upa-j 1110. da bi se moglo toliko doseči i*o? takrat in tudi več drugih parad s • n o se vdeleži li. Dosti smo tudi soselovali sosednjimi društvi iz Rraddoeka. Pa. To ve prejšnji večletni uradnik JSK»I. J«>hn j' ierm. Včasih mik. tako korakali, fl-i sni«, imeli vs»« žnljave now. i.iKo m >'imo. .l.-i sinu t udi mi nekaj »lelali na tem polju. A. Š. pravi. tu je ptvvzel vso nalogo <~ l a nov JSKJ. Pa se je malo zmoti!. Prej ko '-41 toliko delal na društvenem polju kot sum mi bu mo-ral nekaj "kendija" ]»rtxiati.
^eve^bi nn-j Jiaui imeli tudi \eč veselja pri takih otuiodih in paradah; sedaj pa «'*laue ta stvar ne zanima več. Zat«« pa tudi člani, .cater; imaj-i enako daljavo k nam a!i na Kx:t«.rt, ali Rradtl'K'k. če u-pajo dobiti drugod boljše ugodno-mi !ii:namo nič proti temu.
A. S-u pa pc»venio «la se je vdeležil pogreba samo k«_>t sorodiiik in ne k« t .'lan JSKJ. Ako bi slu-čajno inr Ha kaka članica 11a Turtle ('reci; in bi pripadala diuštvu n; Exiimt in on ne iu bi! njen rodtiik. stavifiK> lil proti 1. da bi s - ne vdeležil pogreba. Na«laijc pravi, kak odgovor j«' bil od. članov na vprsšanje ]tri ]»ogrebu. Tega pa ne pove. kako vprašanje je stavil, namreč: "Zakaj niste prišli; Nič ne napredujete. Kar društvo razkropite, člane suspendirajte. ker niso pršli.'* Prijatelj, kot *e vidi. -se nimaš dovolj pojma o društv en eni d -lovanju. zato" te vprašamo, ko se delaš tako pr«d>ri- j sanega, tmvej nam, kdo ima to moč. da bi društvo raz kopal, ali i člane suspendiral ? Večinoma vsi, ki se vdeležujejo sej, so bili na iz-1 vnnredni soji. Mogoče bi ti bil mojster i.aj tairega storiti; to b: pokazal absolutno m<x"'; pa ne \~r jamemo.
Pri nas se gleda na to, kaj več j članov sklene. Na enega ah dva' člama se ne oziramo", ako jim kaj j ne ugaja; taka je pri nas moda. j Kakšna je pa pri tebi, pa nam ni prav nič mar. Vošči nam tudi, da do4go ne bi nikdo umrl. Hvala za voščilo. Povemo mu pa. da smrt se ne bo prav nič ozirala na njegovo voščilo: kadar bo prišla bo vseeno vzela svojo žrtev.
flovori tudi o neki modi. Povemo mu to: nekateri ljudje umrje-jo naravne smrti, drugi pa nasil-,11c. Pogrebi pa se tudi vršijo neka-iteri bolj razkošno, »irug-i pa bolj ]»ripr«>sto. 1'ako je bilo in tak«» ho.
Ako hoee A. Š diktirati, naj si le Kje drugod poišče službe, pri na> n«* potrebujemo liobeneea bos.' sa. Za l;a.-e zadeve smo že s-.mii množiti in najl>oljše je, da ima človek pred svojim pragom če Ino. drugod pa naj bo že kakor ho«V. 1
Jakobu Dekleva in družini pa naše iskreno sožalje.
(iregor Oblak, predsednik.
Frank Sehifrar, tajnik. John Sehifrar, blagajnik. 1
READJUSTMENT
For
South Slavonic Catholic Union.
78.	Without a satisfactory explanation they will resent a second rerating.
79.	There are two explanations.
First, the rates were erroneously
applied at entry instead of attain ed ages;
I Second, the rates were based on a mortality table with assumption of death-rate lower than the actual death-rate experienced by the Union.
j 80. Many societies have made jthae mistake of applying rates as ag.^s at. entry into the organization. The erros is very common, though obvious 011 reflection ami consideration.
81. The schedule of rates is prepared for each age. say, f)0 jeents per month per .$1000 f.ir iage 20 and $1.76 per month per '*1000 for age .40.
S2. The rate for age 40 is nearly twice the rate for age 20: — 'because the member at 40 is older j is not expeeted to live as lonp; and 'the payment of his insurance will probably be demanded earlier than for the member at age 20.
83. The greater liability assumed for insuring a man at 40 than 20 is generally recognized and. without objection or protest, we find two applicants appearing for initiation at the same age. for th«^ same amount of protection, with one charged twice as much as tin- other.
In other words, it is ire-lierally recognized and conceded i that the age determines the contribution rate, because the insurance risk varies with the age, being greater as the insured grows older.
j S5. Obviously a monthly rut.1 ;of !♦<) «*ents computed for age 20 will not be adequate for age 40. 'Admittedly the increased probability of dying after one reaches age 40 justifies ail increased rate to $1.76 per month.
S6. What has been said concerning ages 20 and 40 is applicable to any other younger and older ages for comparison of sat«-s. j	Notwithstanding these plain
truths, and notwithstanding th-.? ■ fact that new entrants are made to contribute at the rates as if their attained ages at time of joining, the existing members, at the time the present schedule was a«lopted, were given rates at ages younger than their attained ages, i 88. A member of attained age 40 was given the rate for age 30 because he entered the i Union at age 30. His insurance risk was of course determined by his attained age 40 and the proper rate was the rate for age 40.
89.	Likewise other members were given rates as of ages youn.-er than their aetualy attained ages, and this misapplication of the rates created large deficiencies, rendered the rates inadequate and failed to place thrt Union in a financialy solvent position.
90.	Immediately after this re-rating at ages of entry, the value of the deficiency in contribution rates was about $364.000. and it has been increasing every year, until 011 December 31, 1917. the deficiency amounted to $483.011. 21, with only $232.95."»."» in available accumulation as an offset, leaving a net deficiency of -1*250, 086.00.
(Natisnili *mo Va^ dopis, kakor ste želeli, kolikor mogoče dobesedno. Nekatere stvari pa smo morali proti Vasi želji izpustiti. Za nje ■govo vsebfno pa odklanjamo vsako odgovornost. Za n-as je ta zadeva končana. — Op. uredn.)
Vsi y armado lastnikov liberty
frnnriflvt
PREVREDBA
za
Jugoslovansko Katoliško Jednoto.
78.	Brez zadovoljivega pojasnila bi se jezili na ponovno preos-novo pristojbin.
79.	Zato obstajata dva pojasnila. —
Prvič se je pristojbine na napačen način določilo ob vstopu mesto na podlagi dosežene starosti.
Drugič se je določilo pristojbine na podlagi umrljivost ne tabele z domnevanjem, da bo odstotek smrtnih slučajev nižji kot pa je bil dejanski odstotek smrtnih : slu«'-ajev.
80.	Veliko podpornih organizacij je napravilo t<> napako. «la s<> določile pristojbine z ozirom na starost ob priliki vstopa v organizacijo. Ta napaka je splošno razširjena, dasiravno je očividna, če se celo stvar natančno premisli.
hI. Podstavek za pristojbine je pripravljen vnaprej za vsako starost.. recimo 90 centov 11a mesec za .^1000 zavarovalnine za starost 20 let ter $1.70 na mesec za zavarovalnino $1000 za starost 40 let.
N2. Pristojbina za starost 40 let je skoraj dvakrat tako veliko kot ona za starost 20 b-t. Ker je član. ki je star 40 let starejši, se t>.-pričakuje o«! njega, da b«» živel tako dolgo, in plačilo za njegovo zavarovanje se bo najbrž«- zahtevalo prej kot od člana v starosti 20 let.
' 83. Večji riziko pri zavarovanju človeka v starosti 40 b-t v primeri s človekom, ki je star 20 let, se splošno priznava. t«-r ni v tem oziru nikakega protesta. Kljub temu pa je čudno. «la najdemo dva prosilca, ki pripadata vstopu v organizacijo 0I1 istem času in (za isto mero zavarovanja razlik«« glede pristojbin, ki je dvakrat tako velika z ozirom na starejše '-lot z ozirom na mlajše.
64. V. drugimi besedami >«• splošno priznava, da določuje sta velikost prispevka, kajti rizik«« zavarovanja se menjava s starostjo ter postaja večji čim starejši postaja zavarovanec.
85. Oči vidno je. da ni bil mes«-' ni prispevek 90. centov, katerega so določili za starost 20 let, primc-ren za starost 40 let. Povečana možnost smrti, pot»*m ko je č'«o-ivek dosegel starost 40 let. opravičuje povsem določeno povečane pristojbino na $1.76 names^c.
^6. Kar se je reklo z ozirom na starost 20 do 40 let, velja v isti meri glede vsakih drugih mlajših ali starejših dob z ozirom na primerjanje pristojbin.
87.	Brez ozira na ta priprosfn dejstva in brez ozira na dejstva, da se j* nove pristojbine določilo z ozirom 11a doseženo starost ob času prist.»pa. se je dalo obstoječim članom ob času. ko se je sprejelo sedanjo plačilno lestvico pristojbine, ki so bile mlajše kot je pa bila njih dosežena starost.
88.	f'lanu, ki je dosegel dobo 40 let. se j«- določilo pristojbino za starost 30. let. k«-r j«* stopil v organizacijo v starosti 30. let. — Njegov riziko glede zavarovanja se je določilo potom dosežene starosti 40 let in vsledtega bi biki primerna pristojbina ona za sta-r«»st 40 let.
s9. N"a sličen način ve j.- dalo drugim članom pristojbin«*, ki so s«* tikale starosti, ki j«- bila nižja kot dejanski dosežena starost. - -Ta napačna uporaba pristojbinsk -destvice je ustvarila velika pomanjkanja v blagajni, napravila ! pristojbine neprimernim ter itn -: la za posledico, da ni mogla orga-1 nizaeija priti v finančno solver.-ten položaj.
90. Neposredno po tem preos-novljcnju pristjobin z oziroui na starost ob priliki vstopa y znašala vrednost primanjkljaja z o/i-rpm na pristojbdnske doneske nekako $364.000 in ta svota se je
Naznanilo
Vsem članom društva sv. .lane-:za Krste.il;a št. 37 dSK-F. v t leve-landu, Ohio, se tem potom naznanja. <la ^e prihodnja seja 20. t. m. ne bo vršila, ker je vlada Združenih držav prepovedala vsako zborovanje \>led zdravstvenih razmer za nedoločen čas. Asesment se bo vseeno pobiral v navadnih prostorih in ob navadnem času. Bolniški obiskovalci lahko poročajo o »t ar ju bolnih članov pri hr. predsedniku ali p r i br. tajniku. Prešini v-e člane iu <"lanice, da se po tem ravnajo.
'/.\ bratskim pozdravom Damijan Tomasin, 109o K. 64 St., Cleveland. Ohio.
V zavzetem mestu
Nemci so pustili prebivalce stradati, da so pomrli. — Kaznovali so žene v Bohainu, ker so dale angleškim vojakom jesti. — Pre-dno so odšli, so oropali mesta. — Strahovito trpljenje. — Piše Filip Gibs.
Z angleško armado, 15. oktobra. Sredi in izven tega velikanskega boja je še druga žaloigra, še bolj nenavadna in žalostna. To je tragedija onih francoskih mož. žen in otrok, katere zdaj sreča vajo z t vezniški vojaki v zavzetih mestih in vaseh, kjer so stari in mladi z otroci čakali v kleteh na osvobo-jenje. slišali bližanjc boja. "»Jasnejše grmenje topov in slednjič korake naših voakov.
V n«-ki ulici, ki j«* bila polna voz in transporta, sem sredi bom-bordiranja naletel na gručo žen in dekli«* z otroci, kakor bi čakali na kak«« zabavo. Kilo j«1 mrzlo; 1 na glavah imele rut«- in so -e j tresle.
j — < M kot ste ? — sem jih vpra-1 šal.
j — Ravnokar smo prišli i/ I. * iCateau. — je bil odgovor.
Sovražnik j»* bil š.- vedno v j predmestju Le Catcau, v mestu : samem j«* bil — pekel. I Neka deklica je pri po^ved ovala : j — štiri dni smo blii v kleti brez .hrane. Pričelo s«» je bomba rdi ra-|iij«- iu nekaj žensk je bilo ubitih. jNemci so hoteli, «la gr»'ino proč. iti»«bi rekle smo: Počakati hočemo I Angleže, pa če moramo umreti, j — O te grde srovine. — je re-ikla in s«* zasmijala. Zdaj so p,v-i j»-U svojo kazen. — Angleži ne bodo nikdar prišli v Cateau. — ?.«> j rekli. — kajti pobijemo jih na j kupe. — .Taz pa sem rekla: Sledil ič bo prišla na vas vrsta, da umrete. — Nekaj dni nato so izostali zbegani in videlo se j«\ da jih navdaja strah. Višji častniki so naglo odpotovali iu mahala sem 7. rokami, ko so odhajali, rekoč: — ( as je, prekleti vragi, da j odhajate. Kaj? — Tako so odhn-ijčili eden za drugim in jaz sem I vedela, da so Angleži za njimi. V naših kleteh, ko se je razleg.do streljanje, smo čakali in govorili:
— Vragi so odšli in zopet bomo prosti!
Dekleta in žene so naglo pripovedovale, njih besede so zastaja-j le v mokri megli. Vsaka beseda 'pa je bila ogenj 111 jeza na -o-jvražnika. v čegar rokah so se na-Ihajale štiri leta. Nato pa so nekoliko jokale pri spominu na vso mizerijo.
Pozneje sem šel v Tiohain. ki se še vedno nahaja na robu borne črte. katero pa je sovražnik ravnokar pričel obstreljevati in i polniti s strupenimi pUiii. Tedaj [sem videl, kaj pomeni vojna za 'civilista, ako se nahaja v rokaii sovražnika : kaj to pomeni za žene in otroke, oslabljene vsled š*i-riletnega stradanja in brez hra-
(Nadaljevanje • 4. stran!A
večala v. vsakim letom, dokler ni 31. decembra leta 1917 dosegla svote $483.041.21, d oči m je bilo na razpolago le $232.955.21. kot preostanek, vsled česar je znašal čisti primanjkljaj $250,086.00.
Aktuarsko poročilo namenjeno članstvu J. S K. J.
m jig	it. Mtr. \m:
REKMSMBS ČLANOV ZH CLANYC PKI SPODAJ VAVKD&IOB
DEUStvlhl
Ofi.
04.
£7. !»4
s k
Frank Velka-
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
Prestopili k društvu svetega Jožefa štev. Sf». Aurora. Minn.: A. Forir/aj 91. HiSOO. 1000. : John Pcrušek 77. 608."», 1000. 20; Lou^s Pen lie k i24t>. 1000. 21; Mary Pcrušek >2. 13722, *0<>. 48.
Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, 111.
Suspendirani: John Pelko ti>. GŠ4, 1000, ; John Pelko 94. 14439. 1000. 1 - : Martin Setine 77. t>:ll. 1000. L>!S: Matt. Raneigoj 6194, .'»00. 2."»: Louis Jordan 73. ."»S4. 1000. 27: Cecilia Šetinc 74. i>19."> ."►00. ;Y2; Terezija Jordan 7:i. M 7."». -VX). 33: Jera Pelko 70. S10O. 5O0. 36.
Sv. Barbara, štev. 4. Federal, Pa.
Odstopila: John Gruden H3, lf»r>67. 500. 29: Ana Gruden 37 17-".16, ."»00. 2 .	}
1 mrl: Anton šubie 90. 12 11. 500. 20.
Društvo sv. Barbare, štev. 5, Soudan, Minn.
Suspendiran: Adolf Zobec ftt. 19755. 500, L'5.
Sv Marija Pomagaj, štev. 6, So. Lorain, Ohio.
Pristopil: John Klenom 76. 19S70% 1000, 42
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich.
Suspendirana: Neža Kondes 71. >29:5. .">00. 35.
Sv. Štefana, štev- 11, Omaha, Nebr.
Pristopil: Anton Kadawiovieh 1964. 1000, 30.
Društvo sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa.
Suspendirani: Jacob Kranj«* ^4. L'M1. 10«H), l'0: Josip Haas SS 14433. .">00. ::i : Josip Ob-rstar sS, 17i»70, 1004». 26: Roža Haas SS. 144:{4. r»00. 2:i; Julija Oberstar 93, 179Š4. .">00. 22.
Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaiey, Pa.
Pretopila k društvu sv. Jožefa stcv. 126. New 1 Jerrv . Pa.: Fr K rajšek 7!». 1Jm;5, ."»00, 31; Mihael Fink 72. 12374, 1000. 37.
Prestopil k društvu sv. Pavla štev, 116. Delmort, Pa.: Anton Sivnv.-e !»4. l-"»92>. M1 s.
Društvo sv. CirJa in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa. I
Pristopili: John Meča j 1902. 1H>77. ."»00. 16: Anton Tome 97», l!«"7ii. 500, 23: Johu Makar M). 19S79. 500: 3S: Mary Makar 9*1. 19^7>. ."»00, 22.
Zopet sprejeti: Joint Honiksman 7*\ 3396. 1»K>0. 27: Katarira H. niksman >4. 8555, ".(K), 22.
Su^viidirani: Josip Lončar 6."». 1164, lfHM) 44; Josip Likar 191."»9, 1500. :t7: Ana Lonear b7. llfii:*. 500. 42: Franca Likar 33 19156. 1000. 34.
Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain. Ohio.
Premenil zavarovalnino iz $1000 na $1500 Anton Uršič 19.» 10. 1 r»(K». 16.
Društvo 9v. Jožefa, štev. 20. Gilbert. Minn.
Pristopili: John Kosec «9. 19sfs0. 250. 29 Anton Kavčič T^h-j *_T,0t *J4: John Oeepek ;»7. 19SM, i000. 21.
Društvo sv Jožefa, štev. 21, Denver, Colo.
Suspendirani: Matt Sadar 67. 1531. 1000. :i4 : Neža Sadar 500. :',!»; Man Sadar 92. 11127. 1000. 17: Frank Sadar 14202. 1000, 17. Anton dude/. >1. 44-5. 1000, 24: Katie Jude/ 5354, 500. 22.
Sv. Jurij, štev. 22, So- Chicago, ni.
Pristopil: Nikola linenjak 7::. 19«S3. 1000. 4."».
Zopet sprejeti: John Stanko 7-. 15S15. ltM)0. :{4 vrh 92. 13492. 1000, 18.
Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa.
Firnl: Anton Skrb. e 77. 1Š04. 1000. 24.
Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa.
Suspendirana: Helena Lesku vie 6.1. 90O.~>. ."»(K). 41.
Premeni! zavarovalnino i z .flOO na <2."»0 Štefan Vukieh 94. 175S5, 250, 20.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Minn.
Pristopil: Matija Klobučar 190<>. 19><4. 1000. 1*.
Zopet sprejet : Johu Zlatorepec 87, 11024, 1000. 21.
Prestopil k društvu sv. Barbare št. La Salle, III. Ignac Je-raj 77. 1156S, 1000. 33.
Suspendiran: Andrej fiiižina 76. 6121. 1000. 30.
Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa.
Suspendirana : N- ža Lihersau «!7. 913"». .>00, 40.
Sv. Barbara štev. 33, Trestle. Pa.
T'mrla: Mary iKklcva 7:i. 9227. ."»00, 33.
Prestopil k društvu sv. Petra in Pavla štev. 37» Llovdell. Pn.: Anton Erznožnik 17158. 1000. 27.
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa.
Suspendiran: Josip Korbar 76, 177S6. 1000. 39.
Premenil zavarovaliuno i/. S KM) nu $1500 Matija Ključevšek. 86, 16461, 1500, 33.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37. Cleveland. O.: Geo. K. liope 96. 192*7. 500. 21.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O.
Pristopil: Louis Sever 02, 19885, 1000. 10. •
Zopet sprejet: Josip Rudolf 94. 19461, 250, 24.
Suspendiran: Anton Slabe S9. 7026, 500, IS.
Sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont.
Suspendiran: John Klobas 95, 15034. 1000, 17.
Umrli: Vid fteleuiik bo, 11917», 1000, 24.
D.-uštvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash.
Suspendiran: Blaž Kauzlarič "."». 15037. HXK). 37.
IVestopil k društvu Jugoslovan štev. 104 Chieatro Malnar 75. 3Š09, 1000. 30.
Sv. Mihaela, štev. 40, Claridge. Pa.
John Turk S4. 1!«*71. 1000. .54: Matija Regiua 02. 19^72. 1000. »
Diuštvo Marija Pomagaj, štev. 42, Pueblo, Colo.
SusjMMuliran: Frank Novak s>6. 17934. 10(H), 29.
1 "mrl: Frank Hrvat 69. 6211, 1000. 37.
Sv. Petra* štev 50, BrooKiyn, N. Y.
Suspendiran: Jacob (.Vtinski ^3. 1941."». 500. 3."».
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah.
Suspendiran: .Io<ip Boh 7447, 1000, 19.
Društvo sv. Jožefa, štev. 52. Mineral, KLans.
Zopet sprejet: Joseph Cellar 96. 16038. 500. 16.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Minn.
Suspendirana: Steve Pie«- H». 146:11. 1000. 31; Jožefa Pleše 89. 147^2, 1000, 22.
b«. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont.
Suspendiran: Martin Zapore ^0. 2967. 1000. 24.
Prenunila /a\iirovalnino i/ >.'>00 na >100 Ana Konšak SO. ss;91 KMX). 39.
Društvo sv. Jur?ja, štev. 61, Reading, Pa.
Prestopili: Martin Tome 7!>.	-i^hi, 40; Frank Snštarši"
S2, 19>t»7. "»(H>. 36: Mary Fraeol vVj. 19866, ."»00. 30.
Društvo sv. Petra in Pavla, Štev. 66, Joliet, 111.
Pristopila: Frančiška Koiieek 82. 19873, 1000. 36.
Suspendiran: Frank Kernel 87. 14605. 500. 24.
Društvo "Zvon", štev. 70, Chicago, DL
Prestopila k društvu sv. Janeza Krstnika štev. :J7. Cleveland. Ohio: Jaeob Baškovič 77. 12738, 1000. 33; Terezija Baškovič 78, 13144, .">00, 32.
Društvo sv. Janeza Krstnika. štev. 71, Collin wood. O. Zopet sprejeti: John Medved 89. 11197, 1000, 24: John Črnko 15392. 1000. 29: John Peenik 92, 197S3, 500. 26. Suspendiran: John Velkavrh 76, 17502. 1000, 37.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannoeutrarg, Pa. Pristopila : Neža Sketlel 81, 19886. 500, 38.
Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida* Colo.
Zopet sprejet: Louis Gale, 96, 19718, 1000, 22. Suspendiran: Jack Dolinšek 81, 14137, 1000, 30.
Sv. Barbare, štev. 79. Heilwood, Pa.
Pristopil: Anton Savšek 70, 19868, 250. 49.
Društvo sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, 111.
Suspendiran: John Gojak 77, 19203. 500, 40.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 82, Sheboygan, Wifl.
Zopet sprejet: Marko Vrabic-h 88, 11793, 500, 21.
Društvo -jv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn. Zopet sprejeti: Frank Šibenik 80. 17676. 500. 34: John šimon-eiY- 94. 19561. 1000. 24.
Sv. Alojzija, štev. 87, St. Louis. Mo. Suspendiran: Geo. Kozieli S4. 16901, 500. 29.
Sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N. T. Suspendiran: John Korbar 94, 18540. 1000. 22.
Društvo sv. Roka, štev. 94, Waukegan, HL Premenil zavarovalnino i/ >=.">t»0 na £1000 Anton Xajfode 77. 1 "»692, 10(J0. 41.
Sv. Matere Božje Karm., štev. 100, Monangah, W. Va. Pristopil: Marko Juretieh 76. 19869, 500. 42. Prestopil k društvu sv. Andreja štev. 84 Trinidad. Colo.: John Ma!ovae 1894. 18031, 2000. 21.
Društvo Marije Vnebovzetje, štev. 103, Collinwood, O. Zopet sprejete: Johana Gorišek 75. 14199, 1000. 35; Marv Gorl-v k 89. 1^66S. f>00. 29; Mary Nose 77. 16193, 500. 35.
Suspendirane: Jera Bališ &7. 14889. 500, 24; Alojzija Grobar 88. l!»669f 500, 30
Društvo sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont.
V zavzetem mesta

ne štiri dni, in kaj pomeni vojna za veliko število Francozov, ki se nahajajo na drugi srani nemške bojne erte.
Ob cesti proti Bohainu so ležali ubiti konji in razbiti topovi: cesta je bila racorana od strelov. Boha in je bilo ve Lik o središče za zalaganje nemških čet. V bližini so se nahajala velika skladiš"-.. katera pa so Xemci izpraznili, pre dno so se umaknili. Cesar uiso nn>-ffli rešiti, so razstrelili. Zato je bilo vse polno raznega železja iti razbitih železniških voz.
Sredi mesta sta mi prišla nasproti dva moža; prvi v srednji starosti, drugi pa je imel kakih 70 let. Pivi je prijel mojo roko in rekel:
Španska influenca.
Tekom sedanje epidemije H:\uske influence, ki jo samo višja stiv pinja navadnega prehlada, mora vsakdo vporabiri V-si sr»-dstra in previdnosti. da se Je ubrani.
Kot najboljše protisredstvo priiioro^-amo na-lednje: Izpirajte -r!o in nos s Severn's AntisepsoU ki ^ mora raMti razredčen, (ia se vzame en del zdravila na treh delih porke v«xle.
Ako prihaja prehlad, ali pa. opazili prvo kihanje, vzemite eno nli dve Seven's Čoki and tirip Tablets (Sevrr.u i tableti za prehlad in J -ripo, in to ponavljajte vsake tri ure. dokler ni delovanje drobovja v refin. Ako i»a vas napade tudi kašelj vzemite Severa's Balsam for Lungs f Srverov balzam za pljuča«.
Pojdite v posteljo in se sp,»tite: v ta nanlon vzemite kako -jorko pijaea in se dobro odenite. Ako s»i ne počutite ui.	v t.-kn ene.^i
dneva, (»okličite zdravnika in se ravnajte njegovih predpisih.
l.orenja ]>repreeevalna zdravila imiioko pomagajo, da vas ohranijo pri zdravju in je zato pametno imeti jih veti no pripravljena, rmdaj^jo jih vsi lekarnarji naslednjih cenah:
.Severn's Antisep<»»l. cents.
Severn's Cold and (irip Tablets. .10 «-ents.
Severn's Balsam for I.unss. it, ;(nd ",o c-ents.
Ako nikakor no morete dobiti teh zdravil v lekarni, tedaj jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapid., Iow».
Pristopil: 1x1 ward Simonieh 8:3. f9S8S, 1000, :15; Anton Slat 90. 19S87, 500. 28.
Premenil zavarovalnino iz $7)00 na $1000 Anton Jersin MG. 107)22, 1000. 22.
Društvo av. Antona, štev. 108, Youngstown, O.
Pristopil: Anton Mikolieh 92, 39874. 7)00, 26.
Suspendiran: Frank Petkovšek 90, 1849:3. 500, 26.
Društvo sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn.
Pristopili: Anton Tonja 90. 19889, 250, 28; Mary Anzele 92, 19890, 1000. 26.
Društvo "Slovenec", štev. 114, Ely, Minn.
Pristopil: Geo Muhvieh 02, 19891, 1000. i6.
Zopet sprejet : Luka Ilereog 83, 18392, 500. 32.
Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000 Viktor NV»vnk 81. 17544. 1000, 37.
Suspendiran: John Dormiš 91, 17481, 500. 22.
Društvo sv. Pavla štev. 116, Delinont, Pa.
Suspendiran: Anton Kastelie 74, 2162. 500. 28.
Prestopila k društvu sv. Resnega Telesa štev. 77. Greenaiburfr. Pa. John Barieh 76. 18557. 1000, 40: .lela Barieh 76, 13622. 1000,*40.
Sv. Štefana, štev. 117, Sartell, Minn.
Pristopil: Fr.-uik Ovca 94. 19875, 500, 24.
Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa.
Pristopili: Frank Kocjan 90. 18992. 1000, 28; .lohn Krešo 88, 19^94. 1000, 30: Matija Dobrenieh ^2. 19893. 1500, 37: Karol Kie-menc ^5. 19895, 250. 34.
Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn.
Pristopili: Marv Poje 91, 19r^6. 1000. 27; Josip Poje S3, 19Š97 1500. 36.
Suspendiran: Louis Kalau 91. 18110. 1500. 26.
"Danica, štv. 124, La Salle, HI.
Pristopili: John Ka-telo 76. 19899. 1000. 42: Paula Ka^telo 88. 19898, 1000. 30.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa.
Pristopil: dolin .Jurmanovie Mi. 191hK>. 5t)0.
OPOMBA: Pole«r Manove-ra imena na ve,Jene številke zuaeijo: prva leto rojstva, dru«ra certifikat no številko, tretja zavarovalno svot eetrta razreH.__J. Pishler, gl. tajnik.
SEJE JUGOSLOVANSKE OA SVETA.
Jugoslovanski X; rodni Svet je imel v dneh 7. in oktobra t. !. svoje seje v Washin^rtomi. 1	ter oitohril z o/.iroju na sedanji )><>*
iitični položaj in n;i naše naro.lne razmere in potrebe ve<* sklepov. l:ateri so l)lli sporovs ni meroJajniju faktorjem in i/.roeeiii izvrševal-neniu in drugim v Ta namen izvoljenim odborom, da jiii izvrše. Ti -»kjepi bodo pravočasno. ;«> pol r-bi in namenu, objavljeni v javnosti.
seda j j.a proximo \ naše prijatelje. «Ja nadaljujejo > svojim do-»edanjim delovanjem po načelih predsednika Wilsona. po delovanju naših nesvobodnih bratov in po programu Jugoslovanskega Odbora kol predstavnika Jugoslovanov iz avstro-ogr>.ke monarhije.
Washington. O. t'.. 12. oktobra 1918.
Jugoslovanski Narodni Svet.
EKONOMSKO SOCIJALNI ODSEK JUGOSLOVANSKEGA NA
RODNEGA SVETA.
Jugoslovanski X:.rodni Svt-i. zavedajoč ^t* vs»»|i dolžnosti, katere ima napram bodočnosti našega naroda in zasledujoč razvoj svetovnih dogodkov ne -amo / v tjaško-poliiičnega gledišča, ki osigura-vji na pcullagi ogromnih žrtev našega naroda in zmage praviee in de-UKfkraeije tudi nam svobodno, demokratsko in veliko državo, je po-veeal in p<»svt*čnje največjo pozornost vsem «».slali!u vprašanjem, ka-1 <-ra je opravila ia vejna na površje in katera <o v zvezi /. ekonomskim napre.lkom in -oeijalnim lazvojem posameznih narodov po
V	.sled t<-g;: je smatra! na svoji plenarni seji dne s, t, m, primernim. da osnuje v >v,»jein krilu ekonomsko-socijalni odsek, katerega naloga .je :
1.	s prouča van jen« splošnih ekonomskih razmer, katere je vojna do danes povzročila, in v zvezi s soeijalnimi izpremembami. katere **» bodo občutile po celem kulturnem svetu, pripraviti in omogočiti i udi v naši bodoči državi uresničenje vs<*h »mib demokratskih ustanov. ki'zahtevajo na principu nadaijnejta in boljšega razvijanja človeštva. da se izrazijo v vseh pojavih našega narodnega življenja načela zdrave soeijalne kooperacije in najširše demokracije;
2.	v zvezi z ostalimi narodnimi faktorji / nasveti in delom olajšati in jiodpirati ekonomsko rekonstrukcijo naših, po vojni opusto-šenih dežt i ;	•
3.	osnovati čiiu prej ekonomsko organizacijo našega naroda v Združenih državah z osnovanjem takih, izključno narodno-ekonom--kilr ustanov, katere bodo služile tu li našemu izseljenemu narodu in i.usi matt-ri-dtuuuvini za osiguranje .^voboduega ekonomskega razvoja. X» podlagi tega, zasledujoč vsak pojav našega narodnega in osvobodilnega gibanja in delovanja v Severni Ameriki, izjavlja z ozirom na Prvo Ameriško Jugoslovansko Izvozno in 1*vozno Društvo v ("hic-agu. da nima naše narodno gibanje ničesar skupnega s tem društvom. ker je bilo p«,-kušano, <la »e osnuje na ne sedanjemu času od-govarjajočem in liedemokratskem temelju ter tudi reklama sama za to društvo ne sloni na solidni podlagi, tako da to društvo ne nudi dovolj jamstva, da bo Jo zaščiteni ekonomski interesi našega naroda in da bodo njegovi prihranki uporabljeni za rekonstrukcijo in razvoj naših, pred vojno zapuščenih, tekom vojne pa opustošenih. pokrajin. — .
V	ekonomsko-socijalni odsek so bili izvoljeni sledeči člaui Jugoslovanskega Narodnega Sveta: Don Niko G rakovi e, Pavel Schneller in Rev. Krajnovič. Za referenta je bil odbran dr. Ivan Bonači. Pi-iima naj se naslovijo na: Jugoslovanska Pisarna, Ekonomsko-Soci-jalni Odsek, 832 Southern Building, Washington, J). C.
Washington, D. C., 12. oktobra 1918. 1	• Jugoslovanski Narodni Svet.
—	Vi ste angleški vojak. Pridite in poglejte, kaj so napravil Xemci v Bohainu. Pojdite po teh ulicah ij) govorite z našimi ženami. Id i te v mestno hišo. ki je veljala mnogo denarja, katero pa so. predno so odšli, razstrelili in požgali do tal. Idite v naše tovarne, ki so bile polne strojev, pri katerih so naši ljudje služili svej kruh in videli boste, da niso pustili ničesar, niti kosa železa, niti enega majhnega kolesca, nič. nič... Povejte svojim vojakom in ljudem, da so Xemci hudiči, roparji. tatovi, svinje in povejte jim, kako trpinčijo ujetnike, kako so jih pustili stradati, da -o padali, ko so hodili.
S prstom je pokazal na polje in rekel:	1KJF
—	Tam so grobovi angleških vojakov, ki so stradali do smrli v Bohainu.
Pokazal je na vrata poleg mene in rekel:
—	Poleg te hiše sem videl vašega vojaka, ko je padel mrtev na tla; umrl je od lakote.
Stari mož je s solzami v očeh pričel svojo povest:
—	O, dragi gospod; trpljenje vaših vojakov je bilo veliko. Bili so veliki Ln močni, toda videli smo jih polagoma hirati, dokler niso bili tako slabi, tla niso mogli ve-stati; bili so sami okostnjaki. Naše žene so poskušale dati jim hrane, dasi same niso imele dosti jesti. Xato pa so jih nemški vojaki vrgli v ječi, da so prihranili nekaj kruha.
('levelaod^ka
Značilno pismo
Amerikn" je priobči!■$ sTcdeče 'oveMskc".;: vr.jaka-ptvistovolj^a :
značilno pisni
Prosi!« je pcdieaja. naj 30 spust prisotne piir-e. same Italjanke, 1 pa mob-aie. S.-.t, <a j,, nekoliko č ^a \ i--»T 11 v zapora, k.fej »je tn porodda. pozneje so jo pa odpr vili na IjubljaiLski gmd. kjer je < >:ilosii umrla / uovo:vj«'uim otr kom vre-i.
I*" ljubljanski ulici je šJa stai ž-n ea, xi.: 1 Tu lei jo Štela Hekl J<-samo; "Ka j je moiii<> lega st^iH ca na iJuuaju. da na v.ara leta iwl pove vojn. ." Dobila je o meneccl
>amo na gradu v Rihemberkl je biiu nad ti(JU Slovi necv zaprt ilB -Ntttiran -i v ječah so se moruB vsak da 11 v«-./bali v \.»jaškjh \ajal in vsaka druga beseda b"dJ * Uti K-:jdgs;uiurder!" Kadi slan hrane in še slabšega fciaka v z,' ponilh sebah jih je na l polovie pomrlo. Bolje jc bilo zanje, kni > prestali silovito avslrij^ko trpljc nje.
rie-eliaio s«- iz domače-»jl /ape« ka v snežile Karpate, da se pr< pričamo, kakor >♦* tam godi liJuAii lan!0111 ;n možem. Napisal vat boni -a;no to. kar sem sani videl i sli>.;l ir i ,.r nam j«' iiilo prečit« iU\»a v vojaških nar- dbah.
Dne ML januarja 1 »l."> .»koli ]>n din- sijio ii!«eli zbor t-elejra bataljf 'ui! Pregledovalo se je. koliko 1111 -licije ihi^ v«ak in ;.ko ima v>a rezervno me.siio porcijo. Po pr< •fleilu je moralo de.set mož. stari od 40 <'o 4't let zalo, ker so p< jedli vslvd i^ladu rezervno poreijf < polno vojaško opremo v sneg »'o pHsa begati semintja laul M-iu-itt ter * niedcr" in *aut" Toda nt* mislite, da je bdo to d<i \o!j. Pi-:;cl je mlad, smrkav pi r > nik, spolnil je pravkar 20 lei I'O imenu llaine, rodom Neme« loma iz >lcJike na Dok-Jijsken Ta sn.rkav poročnik je vaakeg n.oža, ki je menda vsak oče ve otrokom, p,i desetkrat oklofuta; tako da je v-akeiuu kri iila i nosa.
Na pr-m-r ju i 1*7. pc*špolku st dva vojaka odnesla iri cigaret« za /Car .sta pla<"ala t» svojim življc njem. Poročnik < 'asagrande, dom l/. A.ido\š ine, je ustrelil Si voj.i :-ov. ker so bili preveč zavedni; z
je dobil (»d avst rijskeyra cesai ja svetinjo zu hra.bro<ct. S[>loh s avstrijski oMcirji. Xemeei. strelja naše lame zalo. da S4> videli, kak človek pade, ko mu kroglja pre h je ]<«i»aojo ali nrc«.
Zii tis'c, ki fco 11a pohonliii z; •Mali radi morebitnih i*au ali ozel i in na nogali, ali kateri so bili t« ko iriuii'V-ni, da niso mogli naprt ko'*aVati. .^o imeJi nesnški oticir, ]>o ilvu nseti'u dolge gorjaee ter s ji!) bili t«»!iko časa. da so biii nit t . i. Kateii pa je imel samo mal itizičnc moči še, je vstal s krvavi t, srcem in dušo, da ogne mukai; strašnega sibanja tevionske ku1 t.ure.
K-iliko so jih obesili na dreves* za roke! MMim, da vam 1m> ta si l;a dovolj jasna, da premislit* ':ako je, ko človek visi »a roke, z\e/animi nogami .se skoto dotik tal v takem mrazu, kot je bil Karpatih, visi razpet med nebor in zemljo!
Mnogokrat so te uboge sužnj rešili Tiusi; bilo je pa tudi. da s se Avstrijci untikali in obešeni 1 božei bili tan'a Rusom in strijeem. Videl sem mnogo trupe slovanskih vojakov, ki so imeli d 100 krogelj v svojih telesih. Vise so pa toHl.e časa, dokler jih doibr duša kakega Rusa ni odrezala te
(Nadaljevanje na 6. strani.).
v
III. Aid on
Govoril sem tudi z nekaterimi deklicami, ki .so stale pri vratih: bile so lepe in čedno oblečene, toda bledega obraza kot vsi v Bohainu. Smejale so se in jokale, ko so govorile z menoj: njih smej in jok je prišel od slabosti, 'i-? p i imele n"so uik-tkega živeža, nit' koš* k;: ki tiha iri stradale so že več dni.
Isto je bilo v Caudry. Okoli mesta .'<• MIo : 00 tovarn, v katerih so izdelovali s\iluate izdelke Xemci so vzeli in odpeljali vse stroj1 in p vbivrdstvo je oscalo brc.: zasiažka
Pr»d nel-.aj me vi so se odigra vali v mestu prizori, vsled katerih se je krčilo sree. o.OOO možkib od 14. do HO. leta je bilo odpelja-nih daleč za nemško črto. Zbrali so se na glavnem trgu, vsak je imel culo obleke; žene in oiroci
so bridko jokali in se oklepali svojih očetov in mater; žene in otroci so bridko jokali. Možje so jokali, ko so v slovo poljubljali svoje drage: to je bil smrtni boj človeškega srca.
Pa kaj bi vse to pisal? Ravno je prišlo presenetljivo poročilo, da se je Nemčija predala. Alto je To res. in težko vi-jamem. kajti po teh letih vojne si domišljija ne more predstavljati tako naqrlc-ga konca, potem ne bo treba več pisati o teh strahotah, temveč o zdravljenju srca.
<*'!oveštvo se bo vrnilo iz smrti v življenje? in pisal se bo spomin vseh onih junaških niladenieev. ki so padli, ila so pomajrali k zrnati, po kateri pride k nam zopet — svoboda in pravica.
srt
Iščem svojega brata AXTONA MAT-J AŠ1Č, doma iz Rakovca št. fi pii Me*liki. Xahaja se nekje blizu Pittaburgha, Pa. Prosim, naj se precej oglasi, ker moj čas je kratek, enodnevna zamuda je lahko usodepolna. — Joseph Matjašič, 0113 Mackinaw Ave., South Chicago, 111. f 12-18—1*0)
Rojaki, naročajte «• m "Gte* Navoda", nsjr^itiovenskl
Toulon, Francija, 11
< '.-njeno uredništvo:
Opi-omtc, da Vas mogoč' nad-«e<ii.iem z mojim lopisom: jako bi \ am bil hvaležen če d<»!»hn pro-j s?ora v \"a»eiu cenjčiie-n listu.
Imel sem priliko govoriti s pro-j štovoij.-;, l i s<) j»ii-!i iz Amerike.! <;r>spod »Jager mi je v kratkiii po-tezidi očrta! ves položaj.
Pred n dnevi sem prišel iz Uu d je. liiia nas je lepa družba Slo vencev. Potovanje j. bilo kaj pri-jetno.
11 k po v" ■ v louioj-, nam je bilo javljeaio, da za .nekoliko dni pride ■z Anu'iil.r-kakih li»()»t prosto volj -ev. Vest j«.- bila jako burno sprejo t.: in jaz sem računal, da bo med njimi o«i. l'ihi do	.Slovencev.
Toda računal sem ]>o starem pie-govoru: brez krčmarja.
IJojaki Siovenei. ki živite v na'-boli svobodni državi, tam. kjer je č lov vk človeku brat, kjer vam zia-t«« domača govorica ni zabranjena, kjer je pot k napredku odprta. {»veselite se v dnini za staro ■tiriiji^-če. kjer vam je jirvikrat tekla /ibe'ku v okviru svojih de-litačib. katere pustili v rokah tujca, ko ^tt- f»d>!i v Ameriko. Dovolite mi. tla na kratko sezna-nun». k; 1 j si j.' zgodilo v naši >tarl lomovini in pozneje v Kusiji ».•asa štiriletne dobe v vojni.
Takoj, ko se je izvedelo, da je Vv.strija :iapov»Miala Srbiji vojno. ;e bilo v naših krajih objavljeno mobiliziranje iu pivki s<.-a vseo:.-i'uem. Hih» je ravno v nedeljo, ko >0 .se j)i vi lant.j.* in možje i)oslav-!j:di od -svojih dragih, morua z;l vselej. Stiašuo je biJo gledali. kc se žena vije možu okoli vratu, zavesi, da ga vidi zadnjikrat, :au Še stiska otroka v zadnjo očetovo objet je. Mati stiska sinu desnico ni ua materinsko poljublja, toda piščal stroja je /.<- vtlhuila, vsak se skoru pomiče naprej, jok je odhajajočim zadnji pozdrav.
Pričela *c je doba trpljenja. Le pismonoša. je tuj »ase m razveselil žalostno sree. a tudi t<> je poneha-io jio j>i'* di bojih, za mnoginii so •*e že brale mrtvaške maše.
< vet naših fantov in mož je p;i-del na fronti, totla
j\i"^Ltci 11 en Li-Si t -
lta roka mačehe Avstrije ne il^ pokoja v zapuščenem domovju. Xa'jor za naborom in raznovrstne arctaeijc so bile n;i dnevnem redu.
ti^o«"'* 'aktov l>i vam lahko napisal. .toda naj ho za enkrat samo
glavni. Komaj I>«*vi dan mobilizacije je minul, /e je na ljubljanskem strelišču bilo obglavljenih 1 i obešeni'^ kakih trideset naših najboljšimi mož. in to i^adi tega. kej-so izjavili, da v boju proti bratom ne dvignejo orožja.	*
Koliko naših kmetov je bilo obsojenih na večletne ječe, koliko terniraniti, nekateri pa brez vsake sodbe ustreljeni! ,laz sam in z menoj še drugih I pa ve e v je bilo vsa i toliko srečniJi, da smo bil: pfd j»oli"\jsko kontrolo, ako nas ne bi re-ibi vojaška suknja, m* vem. kaj bi bilo z nami.
Ana Princes, doma na Hribu \ Vipn* i. no ročen ri in ki živi v Trstu. je šla v mesnico jki meso ter gu plača 7 deset kronskim bankovcem. Mesarica ji je dala premalo drobiža nazaj, nakar jo je oita opomnila. Mesarica je pa molčala ju š!^ na ulico, kjer je poklicala policaja ter došlemu stražarju naznanila, da je Ana Princes ravnokar kričala: "Živio kralj Petetr!" Aretirali so jo. I"l>ožiea sama ni vedela, zakaj je aretirana.
i
QrT ^	i:, akt. iota.

t
\
Zakaj morate
KUPITI LIBERTY OBVEZNICE?
:>>{f
f^; -nž~-r • Tn: JaazšL

Vi zaslužite več denarja kot ste ga v Evropi, živite boljše, imate več svobode in prostosti ter morete dati svojim otrokom boljšo vzgojo.
Pomisliti vam je treba le na razmere v vaši rojstni deželi pod njenimi sedanjimi vladarji, da spoznate, da je temu res tako.
Kljub vojni, ki je oprijela celi svet, vživate te blagre, ker se ameriška armada bori ob strani armad drugih prostost ljubečih narodov proti sebični požrešno-sti po svetovni nadvladi vojaških moj-
strov Nemčije ter cd njih odvisnih zaveznikov.
Amerika je že obljubila zopetno ustanovitev Belgije. Priznala je neodvisno državo Čeho-Slovakov ter se izjavila za prosto in neodvisno Poljsko. Da pa moramo vdejstviti svoje obljube, moramo najprej ZMAGATI V VOJNI.
Da vživate še naprej blagre v Ameriki kot ste jih dosedaj, da pomagate svojim sorodnikom in prijateljem, katere ste pustili v rojstni deželi, k zvojeva-nju njih prostosti, morate pomagati k ZMAGI V TEJ VOJNI.

Kupovati morate Liberty obveznice — kolikor jih morete — kupovati jih toliko kot vam dovoljujejo vaši prihranki in vaš zaslužek.
AMERICAN EXCHANGE NATIONAL BANK
ATLANTIC NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK
BANK OF AMERICA
BANK OF CUBA IN NEW YORK
BANK OF EUROPE
BANK OF THE MANHATTAN CO.
B^NK OT NEW YORK. NATIONAL BANKING ASSOCIATION
BANK OF THE UNITED STATES
BANKERS TRUST COMPANY
BANK OF WASHINGTON HEIGHTS
BATTERY PARK NATIONAL BANK OF N. Y.
BOWERY BANK OF NEW YORK
BROADWAY CENTRAL BANK
BROOKLYN TRUST CO.
BRYANT PARK BANK
CENTRAL MERCANTILE BANK OF N. Y.
CENTRAL UNION TRUST CO. OF NEW YORK
CHASE NATIONAL BANK
CHATHAM & PHENIX NATIONAL BANK OF NEW YORK
CHELSEA EXCHANGE BANK
CHEMICAL NATIONAL BANK
CITIZENS NATIONAL BANK OF NEW YORK
COAL & IRON NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK
COLONIAL BANK
COLUMBIA BANK
COLUMBIA TRUST CO.
COMMERCIAL EXCHANGE BANK
COMMERCIAL TRUST CO. OF NEW YORK
COMMONWEALTH BANK, NEW YORK CITY
CONTINENTAL BANK
CORN EXCHANGE BANK
EAST RIVER NATIONAL BANK
TA PROSTOR SO POKLONILI:
EMPIRE TRUST CO.
EQUITABLE TRUST CO. OF NEW YORK
FARMERS LOAN & TRUST CO.
FIDELITY TRUST CO.
FIFTH AVENUE BANK OF NEW YORK
FIFTH NATIONAL BANK
FUtST NATIONAL BANK
FRANKLIN TRUST CO.
FULTON TRUST COMPANY OF NEW YORK GARFIELD NATIONAL BANK GOTHAM NATIONAL BANK OF NEW YORK GREENWICH BANK OF THE CITY OF N. Y. GUARANTY TRUST COMPANY OF NEW YORK HANOVER NATIONAL BANK OF THE CiTY OF MEW YCRK HARRIMAN NATIONAL BANK HENRY J. SCHNITZER STATE BANK HUDSON TRUST CO.
IMPORTERS & TRADERS NATIONAL BANK OF NEW YORK INTERNATIONAL BANK IRVING NATIONAL BANK IRVING TRUST CO. LAWYERS TITLE & TRUST CO. LIBERTY NATIONAL BANK OF NEW YORK LINCOLN NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK LINCOLN TRUST CO. MANUFACTURERS TRUST CO. MECHANICS & METALS NATIONAL BANK SF^wy^ MERCANTILE TRUST & DEPOSIT CO. MERCHANTS NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK
METROPOLITAN BANK
METROPOUTAN TRUTS CO. OFTHE CITY OF NEW YORK
MUTUAL BANK
NATIONAL BANK OF COMMERCE IN N. Y. NATIONAL BUTCHERS & DROVERS BANK NATIONAL CITY BANK OF NEW YORK NATIONAL PARK BANK OF NEW YORK NEW NETHERLANDS BANK OF NEW YORK NEW YORK COUNTY NATIONAL BANK NEW YORK PRODUCE EXCHANGE BANK NEW YORK TRUST COMPANY PACIFIC BANK
PHILIPPINE NATIONAL BANK PUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK SCANDINAVIAN TRUST CO. SEABOARD NATIONAL BANK SECOND NATIONAL BANK OF THE CITY OF N, Y. SHERMAN NATIONAL BANK STATE BANK
TITLE GUARANTEE & TRUST CO. UNION EXCHANGE NATIONAL BANK OF NEW YORK UNITED STATES MORTGAGE & TRUST CO. UNITED STATES TRUST COMPANY OF NEW YORK YORKVILLE BANK W. R.GRACE & CO.'S BANK
LIBERTY LOAN COMMITTEE Second Federal Unserve District 120 BROADWAY. NEW YORK, CITY

I
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dn« 16. tf|uu *
i»oa. -
PODPORNA ZVEZA
lokorporirmna 22. aprila 1909 ▼ driavi Pan'
Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI I
F»«daedalk: IVAN PROSTOR. 109? Norwood R'sL, Cleveland, OH«. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, West Newts*. Wm, •lavni tajnik: BLAŽ, NOVAK. «34 Main St.. Jotmstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ, 634 Main 8L, Johnstowa. Pa. K Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaagh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELJE. 6502 St. Clair Are., Cleveland. Ohio.
blagajnik: ANTON HOClVAR. R. F. D. 2. Box 29 Bridgeport,
nadxobni odbobt PiMeednlk aadaor. odbora: JOSIP PETPERNBD. Box M, WUlesB, Pa
1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠK. 1128 Fabyan St., City View, N. 8. Plttsburfh, I'a.
i. asdsornlk: I VAB BBOSBLJ. BM B. 117 th BU Cleveland. Ohio.
FvMWall peroC
POROTNI ODBOBt edbora: MARTIN OBBRŽAB. Box Tl,
L porotnik: FRANC TEROP&C, R. F. D. I. Box 14«, Port Smith. AtS 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St.. Springfield. DL
VRHOVNI ZDRAVNIKI Di, FOilP BBAHBK. «4« B Ohio 8L, Plttsbargk. Pa.
Glavni ml: «S4 Mala Si, Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO < BAJKOUA", aa Oortlandt Street, New lex« f»r.
Cenjena draltva, oslroma njlh uradniki, ao uljndno proSeai, poflljtfl tee doplae naravnost na glavm-so tajnika in nikogar drugega Denar aaj ae poAlj* edino potom Pofitnih, Expresnlh all Bančnih denarnih aa karale, olkakc- pa oe potom privatnih čekov. Nakaznice naj M
uaaiovljajo: Hluž Novak, Tittle Trust & <;unrHNtee Co. iu tako naslovljene i*>SilJaJo s inewetelm fnmičiti>m na naslov gl. tajnia
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu tajnika, da m * prihodnje popravi.
jnilAS NATtOPA, IT. OKT. IMS.
Značilno .ie tudi to. da igrajo po berlinskih gledališčih angleške in francoske drame ter pojeje opere, katere so zložili članih onih narodov. Ki se nahajajo sedaj v vojni z Nemčijo.
Tako sem naprimer videl igrati "Kralja Leara" in "Hamleta"
V	l '. T. Theater predstavljajo naprimer slaven ameriški film "Jimmy Valentine Berlin je torej iskal in še išče na dramatičnem polju pomoči pri svojih sovražnikih. Blagajnik Nemškega Gledališča mi je celo rekel, da bi ne mogli spraviti nobene igre skupaj, če bi ne izbrali izmed francoskih in angleških jetnikov zmožnih ljudi, lei so dobri gledališki operatorji in znajo preskrbeti potrebno scenerijo.
Berlinčani hodijo v precej ponošenih oblekah. Papirnatih oblek lii toliko, kot =em si včasih mislil.
Vsak Berlinčan ima "paradno * obleko, katero obleče samo te daj. če pre na kako slaVnost ali v jrledališce. Obleke so precej čedne. toda kmalo sem upanl, da s.( "obrnjene"'. K<> je obleka ponoše-na na lice. jo da Berlinčan obrniti narobe.
Nekega krojača sem vprašal, za koliko bi mi obrnil obleko. Odvrnil mi je, da bi me stalo to od semdeset do sto mark. Pri tej priliki mu je tudi pokazal par obrnjenih oblek, ki s*, še precej čedno iz-c led ale.
rffovoril sem z odličnimi sospodi. ki so bili vsi ,"-eduo oblečeni. _
Kmalo sem pa spoznal, da imajo "obrnjene obleke", kajti njihovi zunanji prsni žepi so se nahajali na desni strani namesto na levi.
V	Berlinu se više neprestano razne zabave in Berlinčan rad goji šport. Vse to ^e pa v,-si v taki meri kot da Iti ne bilo vojne oziroma kot da Berlinčani /e pozabili nanjo.
Severovj zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Hrbtobol.
Ako irrate bolečine v hrbtu, ali križa čut.te. da vas vse boli. Bolečine pestajajo neprenosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas gre gosta ter čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat
Severa's
Kidney 8c Liver < Remedy
(Se/ercva Zdravila 2a obisti in jetra). To je izborno zdravilo za mehur. kadar imate bolečine pri spuščanju vode. tako tudi pri otrocih, ki močijo postelje. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje otekli..^ nog in lajša hrbtobol. Poskusite ga. Prodaja se v lekarnah. Cena 75c in $1.25.
w. f. severa co. cedar rapids, iowa
(Dalje prihodnjič.)
Značilno pismo
(Nadaljevanje i/. 4. strani.
Kako je v Nemčiji
("(.Jlas Naroda" j.' ."aeel prichčati serijo člankov, katere je napisi. 1 ameriški I'usnika hi porneevabe Allied ti. Anderson. Zadnje dni t je mudi! v Nemčiji iu j«* s :eni tvegal svoje življenje. Za časa svoj ep-a hiv.i'ija v -i avium mc>iu N« in.-i j*- je nat« nčiio spozna! vo-j.sške,	ia.-si	industrijske rn/ni-re. Po natančnem opazo-
vanju	!»•;»; .«• j»rišil do zaključka, da je Nemčija izgubila vse
upanje, da hi uspešno izvojevala sedanjo vojno.
X
Pise Alfred G. Anderson.
^ Nadaljevanje.)
Ko s,- ^»m ..,!])ravil po jrlavni Uerliiivki ulici "Luter deli Linden" m. lil n..'- bolj presenetilo k<>! Jo. da •♦'ni videl na stotin«' lllla dih nio/.kih, «»bloč< n i 1» v civilno oldeko.
Na |>r\ , iio<_'lfd so se mi zdeli popolnoma zdravi. Ves zamuden seni vpraševal- Kaj niso ii ljudje na fronti?
Kmalo -em ]>a dobil odjrovor in sicer na precej čiulen način.
Na vogalu Krie :rielirtras.se in filter den Linden se je zadel ob meni' Me k tu ud elovt k. Zatem je dvignil klobuk in se začel opro-S' .iti. Pri tej priliki sem videl. «la njegova roka ni i/, mesa in krvi ampak da je napravljena iz leni.
Ko -.m zatem natančnejše opazoval vse te mlade civiliste, sem prišel do zaključka, da so vsi pohabljeni, da pa imajo umetne ud*, i tuetni udi so tako vestno napravljeni, da jih i/ male razdalje ska Ulj ni inoirore razločiti <»d pravih. Ljudje imajo napravljene umetne loke i/ les«, gumija iu drugih stvari.
b'a/ n konj in avtomobilov, kut -em omenil /.*■ v prvem članku, pa trpi Bet.iu tudi i a drugem pomanjkanju, (davno pomanjkanj«, je pa. pomanjkanje >na«e. Kajti mila ni mogoče dobiti.
Niti en av tomobil, ki sem jih videl na berlinskih cestah, ni imel «_ ima»i h .ibroe v. Kolesa -o bila opremljena z železnimi obroči, ki so l»i!a s poun-.-jo ra/.nih koles tako prir-jena . da se voz ni tresel.
I\. s..m š, prek" uln*«* Inter .len Lin.len sem opazil veliko pručo in"/kih ob p'' • el ju v'isokega poslopja na FViedrieiutnuM.
.Mislil > iu. <ia .!• kaka nesreča in sem stojii] bližje. Toda »esre-<• i i i bi o obeiie n« i . v,'i i,.; v neposfe ii i bližini sem spoznal, <>a je v poslopju v I .dna <ah>ga smodk. Mo/ki -<< .-akali, da -i vsak ],upi pet cigar kot jih j«- za vsakega določenih za teden.
'/..i .asa svojega bivanja v Beri ini vin \i>i«-[ še ve- takih gnn„ Povedati pa moram .e vnaprej, da s,. nisr» ljudje sam o zato zbirali, da dolu* določen toh;;i p;:č pa tudi. da dobe razne druge stvari.
Nt s. ju vi gru. o žei.<k pre. i prodajalno sočivja. Na ve-1 1 ki tabli je bilo objav ij« ; o. da se je posrečilo dobiti prodajalki nekaj z.-lja. <iruče lju.i s., a da! je tuc'i pred gledališči, kjer si hočejo jireskrbeti vstopideo za pfdsiavo. ki m- bo vi šila po preteku par i;lil. —
V Berlinu --m na bilje tudi opazil veliko zanimanje za knjige Np< v is L n'.ie pa/no /asje 'ujejo oglase in lakoj vse pokujuijejo. če luipravi kaka knjigo r/nlea razi>rodajo.
Zvezke tnalih povesti oziroma -'-isto navaden "šund" prodajajo po trideset fenik« približno sedem centov komad. Človek, ki kupi tak zv.zek, u;i ponavadi že tekom par minut prečita in ga proda za polovično een človeku, ki nestrpno čaka. kdaj bo prišel na vr-sio. Berlini-ani sevajo po knjigah kot s., segali včasih po vročem pecivu.
Na za padu i str.-, ni Berlina je do! »a vrsta samih vojaških bolnišnic Holm ci -o tudi v vojaških poslopjih, katere so morali privatniki prepustiti vojaškim oblastim. Najlepši del Berlina. — Kurfiier-st« n hatntn je i/pr- men jen v velikansko bolnišnico.
Beriinčan ure le redkokdaj v bolnišnico koga obiskat. Izvzeti s., le slu, ji. č" ima t rim kakega -svojega sorodnika ali znanca. Nemški vojak, s kat« r.m * i v s.iro iu. mu je popolnoma tuj.
\eliko ri.jš.- pa zahajajo Berlinčauje v kinematografe in gledališča. » ene -o /, n«;n;sV Ta' o je treba naprimer plačati v sred- ' njem gledal.šču * d.dM»r s, .b. ;.ad petnajst dolarjev. \'sfl gledališča in vsi kinematograti delajo izvrsten "business".
Keiidiard. k' ima nekak monopol na gledališča je zdaj izpreme- ' l-ii stari Sdinmnnov . irkus v gledališče, v katerem je prostora za pet lisoč ljudi.
Pa tudi pri vat i i h zabavališč ji- veliko. Skoraj vsaka gostilna * prireja takozvane ' 1 roht Abende", kjer se zabavajo ljudje nižjih
i	azredov.
Na nekem vogalu sem videl tako velik in tako pisan plakat, di n.i je skoraj -apa z:-stala. Plačal sem marko vstopnine ter šel v M.-v ing Picture" na <»ruenwaldstras.se. Na plakatu sla bila na-
ii	reč naslikana "Mutt " in "deff" ob velikem submarinu. Kateri državi j.- pripadal l-i snbmarin. nisem mogel dognati.
Prepričan sem bil, da so Nemci jmj svoje prikrojili znana Bud Irish, rjev.i innaka. kmalo sem pa izprevidel, da sem se motil. Film je bil originalen in V bi! najbrže lnnmrtiran v Nemčijo iz kake nevtralne države.
Uleilališče je bilo nabito polno, in ljudje so skoraj jiokali sme- « ha, ko so videli 3Juna in Jeffa prckucovati se po platnu.	;
[f »oriei. Ko je nekoč bežala od tlo-jma pred Italjani v Gorico tej* >e itam naselila, so ponoči vdrli v nje no stauovanje Madžari, d., utola-žijo svojo divjo mongolsko strast, a ubogo dekle so zjutraj našli mrtvo v rem položaju, i .Meseca januarja 1*117 je bil Travm ar na Zgor. Štajerskem ob ogrski meji v taborišču, kjer so bili naši b. ?unei i/. .Mirne. Cruriee, jstandraža. Volčje Dnige in raznih drugih krajev Goriške. Pripove-[duje, kako se je vs-trašil, ko je za-g'oda! n;i<e ljudi. Ležali so v ba-n.kah na podu brez slame iu po-knval. njih lica sn biia mrl.vaško bleda iu !e s težavo >o se ti živi o-
k.vinjaki premikali semlnt ia. Vsjs h eana jim je biia dve žliei st«ir<-g.. zelja in to samo opoldne.
Nekateri so se napotili v mesto, da si kaj kupijo, toda sredi pota jih je stra>a ustavila ter za zyled. da bi drugič ne silili v mesto, jih le kaznovala na mestu s smrtjo, lbiigi bo bili bolj providni. «š!i so čez mejo v prvo ogrsko vas ter si tam kupili nekaj moke. Toda prvič iii dr»!>ič gre, t.retju" s«- rado
ustav: in tako ie tudi bilo. Nam-'» ko so se žene ju otrobi tretjič iti:.potili so sicer e vas dosj>cli ter kupili, a na povratku jim skrita n.adžarslia ]>atrola živil ne vzame, ampak jih plavajoče poestrelila in niti e !e*i se ni rešil. Sploh je pravil Travnat', da jih je v taborišču vsak dan do ;50 umrlo. Kar je pa ostalo doma, so jim nemški ia madžarski vojaki pokradli vse in jih jceio pretepali.
Žene v najlepši dobi svojoira žNijenja, ako so si hotele oi«**i svoje življenje, so se morale ]»ro-d»ti nenasitni nunigolski ali tcv-to;iski duši. <la so j>o večkratni zlorabi dobile košček kruha.
Gospod -Maks Kobler. douui iz Ljubljane, sedaj prostovoljec in kapitan v jugoslovanski armadi, toi je pravil, tla je večkrat siim videl, kako so mučili naše ljudi ter je bil petkrat, prisoten na ljubljanskem strelišču, kjer so .streljali naše 'ante. Na primer pred .prihodom Italjanov v Gorico so naše ljudi poslali nazaj Lz mesta, i kdorkoli je ostal, so vsakega z bajonetom zaklali: le rekli so bili, k; so se skrili in rešili življenje.
liojaki! Mislim, da se ne čudite, zakaj se je nas v Rusiji zbralo nekaj tisoč Slovencev, da smo z^ra-.bili za orodje in šli v divji Dol*ru-I s- k i boj proti temu tiranu, ki ubija n«'jirestano naš narod.
b'ad hi videl in sLisal. kako bi-jejo vaša .vrea, ko berete te grd'-ue novice iz stare vaše zapuščene domovine. Poglejte naše otročLče. kako umirajo kot črvički, katere pohodi kruta nemška peta. Umirajoči kričijo osvet.i, toda nikogar ni.
[ -štiri leta nam ž" ne sije domače sol lice in nas ne nosijo rodna tla. izmučeni vsled raznih bolezni in krvavih ran s«- plazimo s fronte na fronto, t orla pogum nam ni padel t«*r nam ne bo.
| yi i smo zapustili mačeho Avstrijo, toda zvesti smo ostali nta-1 • *
jteri Sloveniji. Pripravljeni smo na vse. nas ne straši smrt, kateri gledamo vsak dan v obraz, boljša je smrt kot suženjski dnevi. Pridite, zvesti sinovi domovine, pomagajte '»teti domovino iz rok sovragov !
Ciril K obal, Vipavec, dijak-narednik.
nemške zločine r francoski zbor biči.
pokopala večnemu počitku. Jaz sam sem večkrat visel po dve uri, tako da ko so me osvobodili, seni padel na zemljo nezavesten, vrvi so mi pa povzročile globoke rane n:t roki;h.
Karol Petri.*, doma na Ilribu v \ ipavi, jc služil pri dragoncih v Slov. Bistriei na Štajerskem. On mi je pravil, ko sem ga srečal \ Sibiriji, Ko'iko naših je bilo u>tre-1 jenih iu obešenih v Przemvšlu.
Pustimo leto 11>14 in 1JH5 in po-g'epno. kako je bilo v letu 1916 iu 1 ?' 1T doma in na fronti. Povsod so že pobrali vso živine in konje, ter i hti i e in može. Kar je imel knu-t. so mxi pobrali. Vse je bih: pusto in prazno. Splošen, glad je nastal. Otroci se drže materinega krila sr.Lilno bledi, vsaka koščka v t-o-le.Mi se jim trese od lakote. Solze jim drče po obrazu, nemo glodajo trpečo mater in jo prosijo kruha. Toda ma.i sama že dva dni ni jed-lr. tolaži jih, tla se tata kmalu vrne ier prlm-se mnogo kruha in ko lačev.
Koliko malih otiočičev. poluih življenja, je že j»o<lleglo jxtslediei vojne in položilo svoje mlado o-troško življenje na žrtvenik nečlo-\ ■ sk, jr;L nan»;lnega upljcnja;
Največje gorje pa je občutil naš ; arod ko je naiKvvcdala vojno l"«a-hja. l/meuiii s.< jim domače z upa-j oe ter na njih mesto postavili — ■crške feldweble, !:i so narauiosti ■ -orl/'raii naše ljudi. 1 ti. jauuar-j j." li'l.'i s t a bila pred mojimi očmi ustreljena dva Slovenca v Zboro-vein :m zgornjem Ogi*skem i.Slova-l ško . ker sta pri nrtkem napudu na Iv 11 se n-koliko ziostala. Služila -cpri L'b. «lomobraiiskciu pob\*i.
I cti»šnjega leta	februarja
>ta dezet tirala Slovenca ' V. Trav-i ai- i'i Karol Sile. < >!>a sta bila na italjaitski fi-orti. prvi doma iz !>odsabotin:i. drugi pa š'. Mirne pri Gorici. Sedaj sta oba piosto-vi>lj,-a v jugffcslovauski ai niadi iu
i
sta mi javila sledeče: Leta 101C srno bili na tirolski fnvnti. Hrana je 1 ila pod kritiko. Koliko skladov živeža smo v/eli Italjanom. 'oliko so jih tudi meni vzeli, mi smo pa [»(»brali njih ostanke. Ce je pa bilo 'reba nastopiti, so nas v se-j lej najprvo pognali v klanj", ka-t iar pa se je delil živež, smo bili vedno zadnji. Ko smo nekoč stali
rezervi in že par dni nismo dobili nič j^sti. so nt nogi pr»je<lli rezervno jvircijo a kruti Nemci so zato 70 rnož in fantov obesili. O-j pomniti moram, da je bilo to pri 17. pešpolku, torej pri naših k ran j -kili danezih.
\"a srbski fronti je bil ranjen S!,.vene- kmet Klenšek iz Solkana Lv.al je po raznih bolnišnicah, nr. je kljub temu ostal invalid.' Ko se je pa potem vrnil dom«*v iuj se zopet počutil srečnega okoli svoje družine, pride k njemu v so-j b<» niadžars!;i vojak, ga vrže iz p'-stelje, sam pa leže k ženi. Se ve-j da s., j,, med obema vnel boj in Madžar je [»odleirel Klenškovim pestem. T-da /ato je bil Kb-nšek' obsojen na smrt.
Našim ljudem so biti leta Pilo In 1016 na Goriškem pravi sodni' Inevi. Ctodila so se strašna zver-stva. V Gorici je bilo vet"- smrtnih slučajev vsied nasilstva. 3Iarsika-i tero mlado dekle je }xdožilo svoje' zdravo življenje zverski strasti' .Madžarov in Nemcev na žrtvenik.
K -r drugih deklet ne poznamo, vam opišemo samo zgodbo nekeira '»stbtio poznanega dekleta. Dekli-*a se piše Korsič, krstno ime sem pozabil. t>oma je iz Oslovjega pri,'
Naročnikom in prijateljem na znanjamo. via bo tekom par dni izšel Slovenski Koledar. Ceiia mu bo 40 centov s poštnino vred. Za radi pomanjkanja raznih tiskar škili potrebščin, posebno pa zaradi papirja, ga Urno tiskali le omeje no število. Kdor fra hoče imeti naj ga naroči takoj. Koledar bo predvsem velikega informativnega pomena in bo razen natančnega o pisa vojnega položaja vseboval tu d i veliko lepih pov est i, črtic, go spotoH-skih in zdravniških raz prav. Da ne bo manjkalo Šale. slik in drugih drobnosti, je samopo sebi umevno.
Citatelje bo gotovo zanimal čla nek o stari slovenski demokraciji in temeljito razjašnjenje našegr j u irosi o v a n skega v 11 raša 11 j a.
["redništvo je v prvi vrsti skr belo za to, <la je letošnji" Koledai splošen in namenjen delavskemi razredu. Z ozirom na sedanjo ve liko draginjo je cena majhna Z;> Štirideset centov bo vsak dobil ne kaj. kar je petkrat več vredno. Naročila sprejema:
Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York City
Cenik Knjig
katere Ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St, New l'ork, N. 1.
poučne knjige:
Ahnov nemSko-antjI. tolmač vezan —.00 Domači zdravnik mall Hitri račuoar (aem^ko-an^.) ▼ezan
Pol jedel Jstvo	i-j« Sadjereja t pogovorih
Slov. angi. tn angl. alov. tlovar	$1.60
Veliki slov. ang. tolmač	$2.60
zabavne in razne druge
knjige:
Hlpnotlzem	h-JB Dve Saloigrl: *^arllJeTa ienltev"
ln "Trije ženini"	f_-,28
Postrežba bolnikom	_.00
Trtna u5 ln trtorej	■—JS0
Vojna na Balluiu 13 svea.	fij*
razglednice NewyorSke, božične, velikonočna
ln novoletne komad po	—.03
ducat	c--I25 zemljevidi:
Avstro-Italljanska vojna mapn	f—.20
Avstro-ogrskl, veliki vezan	—.00
Celi »vet mali	—.10
Celi svet veliki	—"23
Evrope vezan	—
Vojna stenska mapa	|a00
Vojni atlas	i—J2S
Vojni atlas ao*	»jo Zemljevidi: Ala, Ariz., Colo.
CaL ltd. po	F__2i
ZdrnCenlh držav mall	f_jo
Cdrnkslh držav veliki	*—JM Edratenlb drfltr stenska upi, aa drogi strani pa cM
NAZNANILO IN ZAHVALA.
NAZNANILO.
Vsem sorodnikom, prijateljevi in znancem naznanjamo, da uair.j Tužuim sršeni na-.nanjava vsem je kr.ttu smrt vzela našo nad vse brodnikom, prijateljtm iu znan-.ljubljeno hčerko	;eom. da naju je doletela velika ne-
MATILDO,	-veča. katere žrtev je bil najin 4
staro dve leti in pol. Po dolg» bo-;1"^1 <tar sin"ek le.nii je bila rešena dne 12. okto-'	VILJEM GOLOBIC,
bra. Od časa njenega rojstva na-j v
prej do časa. ko" jo je Bog poklical! 4 V°C" 1 30 1 s	-Sestri-
k sebi. ni pozmua nni enega dneva brez boV-čin.
V miru spa vaj, hčerka, pri svojem bratcu in na svidenje nad zvezda m i!
Žal ujoči ostali: Anton in Jožefina Posavetz,
sta risi. Tonček, bratec, o'K. ^S. St.. New Vork. N V.
JUGOSLOVANSKE SEJE.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Rad bi izvedel za naslov svoje se n«c MAKMB MODER, omože ne ZAKRAJŠRK. Bivala je nekje v «'h velandu. Ohio. Prosim trenj ene rojake, če kdo ve za nien naslov, naj mi ga n; znani ali naj s.* pa sama ogiosi. — John Moder. P><-x CTO Wylam. Ala.	(16 18—10 •
Rad ln izvede! za naslov VlNKo TA NEVRKI>KN. <!omn iz Vrta-v i i: e na 1'rimors-kem. slišal sem. da se ntfhnja nekje v Somers^d ( Oiintv. ter MARY Sli VER doma i/ Bedaine, ^pava, katera se tuihaja finii ne'-"".je v Pennsvlva-n;ji. (V kdo rojakov ve za katerega naslov, naj mi javi, ali se naj sama oglasita. — Ludvik Stranejp- r>t>:{2 Donson Wa\ Pittsburgh. Pa. < 16-1S—10;
SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR.
eama na Kompanij.sko posestvo kjer je ;;.-» čevljev globok vodnjak, v katerem je bilo nad sedem čevljev vode. Naokrog je bilo več o-trok in s,- m* \ ali je sam padel ■di pa ga je ktio izmed otrok :esre i porinil v vodnjak, kjer je i/ilihnil svojo nedolžno dušo.
Iskrena hvala vstin. ki so naju !ol;i.'.:!i \ času nesreče in ga ob-iskali na mitvaskem odru. posebno se zahvaljujeva bratu Atonu za njegovo pozrtvo-valnost.
Počivaj v miru. n< tiozabljeni - inček!
Žalujoči stariši;
Ignacij in Antonija Golobic.
llerminie. l'a„ okt 101s.
IG 1T—10
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam znancem in prijateljem, da je dne 1. oktobra po sedemdnevni mučni bolezni "pljučnici" umrl moj ljubljeni soprog
LUDEVIK OŽBOLD.
Rojen je bil v Prczidu. Hrvatsko. pre,J ;i*J leti in zapušča žalu-; *eo soprogo in trnje nedorastlih otrok.
Zahvaljujem se vsem mojim pri ja tel jem, ki so me obiskali in to-lazili, zlasti mojim bratom Frank John, Louis in Anton Laurie.
Posebno hvalo izrekam društvu sv. Petra, št v. nO, J. fs. K. J. za spremstvo na pokopališče in izkazano sožalje. povodom smrti mojega ljubljenega soproga in skrb ■ 1;a očeta mojih nedolžnih otrok. Pokojnega priporočam v moli
tc\- in blag spomin.
Žalujoča soproga : Terezija, Ožbold,
Marv, Emilija, Paulin, otroci Brooklyn. N. V. V16 17—10
Jugoslovanski otlhor za četrto j posojilo svobode bo ta teden imel j vsak vce, r ob osmih svojo sejo na •".1!» - 11. Ave. blizu 14. ulice. Na seji bodo nastopili v« dno dobri govorniki. r>a tudi pevci in godbeniki. ln-lS 10 ______
!>a.i.i bi irivedela /.i m< .io sest ro, ANO MOVRIN doma iz D—kej vasi š*. 2'i pri Poljanah. Sedaj | se baje nahaja nek.j«1 v Pitts : bnrgbu, Pa. A!:o kdo ve zanjo, I naj mi blagovoli naznaniti njen] naslov. !i naj se sama oglasi.— Mary M o win o.nož nta Mihe-1'a'h. 407 W. S]»r;ice St.. t "his-holm, Minn.	< 17-10—10 1 j
Iščem svojega prijatelja ANTONA NOVAK. Prosim gn. da se mi oglasi, ker mu imam izročiti1 ne]-a j zelo važ.nega. Svoje."asi 10 so je nahajal nekje v Indiani. Jaz sem Litvinec. — ('has. Nor-vvill. 3Iarkleton. Somerset <'o.. Pa.	(1719—10
Oženite se
Pošljite nam samo EN DCLAR in poa'ali vam bomo popoln 2enitvanzki katalog z natančnim opisom. SLIKAMI, itneni in naslovi mno-srih dzk'et in nekoliko odo*, ki iščejo dobrega
ni po&tene*a moja. Lahko aami piSet« in sklenete srečen zakon. Mi urno zmožni storiti pošteno in duvolieno posredovanje, zato ne £te-dite dolarja, ki ja posredi med t a m' in i.A-KONSKO SREČO.
FiSite še dan« na:
RELIANCE F. CLUB
Box 370	Los AncHea, CaL
Zdravim -samo moške.
I»r. Koler Je najstarejši elovenskl st<Jravnik, ApeejalS^t v Pltt«-borghu ln Ima^2^1etuo i.sku^Djo v zdravljenju moških holeznL
ŽastrujilJenje krvi wlrarl ■ •lovi!im 006, ki ga Je iznašel profesor dr. Ehrlieh. Ako Imate Izpuščaje in mozole jhj telesni, v prlu. ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite in £tistil vam bom kri Nikakor n« čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej.
Vso izločevanje 1« kanala za Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mo-e«H*-e kratkem fa«l. Kailar bjk>-znate, da nimate več moške močL ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vain bom mo^ko moč. Kilo ozdravim v 30 urah bre«
oj>eraeije.
Bolečine v meharja, od Pesa r prihajajo bolečine v hrbta In križa, palenje prt mokrenja ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Kevmatizem, trganje, boleeine, oteklin«, li.šaj, 6kroflJe In drnre kožne bofezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni treba ležali.
L*ratine ure: V i»onedetJek, sredo ln petek od 8. zjutraj do 3. po-pottr.e. V torek, četrte* Iu fto&oto od 8. zjutmj do zvečer. V n^d«-
*1( .<o 2. oopoldne.
Po poŠti ne delnjem. Pridite osehno. Ne pozabite Ime In ftterllko
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBURGH, PA.
Slovenski zdravnik.
Dr. L 0RENZ 644'Penn
EDINI SLOVENSKO ill GOVOREČI ZDRAVNIK ^^ HVCDU6
MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je zdravljenje akntnlh ln kroničnih bolezni. Jaa •am ie zdravim nad 23 let ter Imam skušnje r vseh boleznih !a ker znam slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vafio bolezen, da vas ozdravim ln vrnem mod ln zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenja mofiklh bolezni. Zato ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da vas poopolnoma osdravlm. Me odlaSaJte, ampak pridite člm-
preK
Jas oadravtm aastrnpljeno krt, mazalje ln lla« po telesa, bo-leml v grla, Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, tir tee bolezni, os'abeloet, bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrah ta feelodca. rmenlco, revmatlzem, katar, zlato žilo, navdnho Itd.
*** Uradne are ae: V ponedeljkih, čredah ln petkih od t. ar« Sjatraj do 6. popoldan. V torki U. četrtkih ln sobotah od 9. are sJatraJ do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne. — Pe poAtl dc zdravim. Pridite ooebno. Ne pozabite trne ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Psnn ate., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drnal edravnlkl rabijo tolmače, da vas iuomK Jaa sna m hrvatsko As le starega kraja, nate vas lakfejadravtafc