Št 31. Poštao tekoč! račun St. 24. V Got k praviLnemu socialstem» recki! (Nadaijevanje članka »Navzgor«). Poznavalec današnjih družabnih raz- incr rnora. pritrdili, da se jc raziuerje siie, vPiiva, pomena družabuih fak.tor.icv, raz- redov. do tal izpremcnilo, v vseh drža- Jfal*. Ta izprememba je najbolj jasna v Rusiji, a tudi v Nemčiji, v Franciji, v Ita- ÜÜ in v An^liji. fzpremeniba pomeni za soeiologa nič vco in nič rnaiij, Kakor fo, da s smclostjo lahko trui: Kuska komn- nistična revolucija pomciii za vsc narode 'n države mcjnik dveh dob, dveli politič- 'ifli, gospodar.sk ih, pravnih sistenmv. Revolucije kot take siccr niso še Nikdar izprcmenilc in ustvariic novcga pspodarskega reda - ali vsclej jc revo- toeija dvif^nila nove sile, novc jrrupe, nov . pzrcd, ki je potcni potoin parlamcnta ali kaketra drugega organa ustvarjal pravo, j^kon, postavo. kar pomeni tudi revp- ^icijd svoje vrste. Proletariat je danes oni razrcd, ki •fluHasiio in točno začrtan svoi cilj In J interesu proietaiijata se fe razmerje ^ružabnJh sil izpremenilo. Srcbra kapitalistični.1. državo. urad- ni^tvo in vojska, sta dancs v vseh drža- v^li več ali nianj zrcvoliicijonirana in n!- ¦st;i nikakor vcč sposobno in zancsljivo ^rodje kapitalistične državc v borbi protl Drolctarijatu. Hrujri razing jc ta, da so one drzave y »rolciarijata dancs odvisne. kakor šc ^ikoli: vojncKa stauja ni vcč \n ni mdi !r>o.tfoče. j V zadnjem časn se mnogo pišc o vnre- | pajv-anih zinairovalcili« (ruski boljšcviki \ ^munisti) čcš, Lenin m sovictska \'lat!:i, j s-n morala zanikati koimmisiični prf^fnnn \f i,;.. .¦ .ii, . . ¦ 1 • ' ¦ ¦ • ' • ¦ ¦ ¦ ¦ ' ¦¦ ¦ ¦¦•!¦) ^Ni;viiio. dovoiiti/konces.ü- i Knpitalu itd. 1o ic prav fforovo rcsnica iu dru^ače Jl»di ni mojročc! Ali iz lc^a sklcpati, da Je snil't komimizma, sinrt. komunističnc^a, ^iialistioneffa, socijalne^a sribanja — da Niieni ta kapitulacija sofjetske Rusije, *| ie bila komunistorn po železni naravl J'ttirana. >navz^or« za današn.ii kapitali- ^m. i:j skiep je bil napnčen. S.ovjetska .V|ada popušča lc toliko v kolikor je to v "tercsu socijalne revolucijc a ne podplra, 10 razvija, nc ustvarja kapitalistič^ci^a Pravo in zakon sta irajna clcmcnta, ki niorcta nstvarjati novi, tra.ini, dnižabn!,' jrosi>odarski, politični, kulturni red .....• a revolucija je sila, ki oniOKoči Ijudcni, stru- jam, strankani, razredu, ki je prcprjčan o nujnosti novega reda, da ustvarjajo ta no- vi red nil osnovi zakona, postavc. Meščanska revolucija ie bila doijio- trajna. Počela jc v srcdnjcm vckn, dosc- gla svoj vrhuncc v vcliki francoski revo- luciji, ki je tudi že takrat vsem iu xa vsc prokrlasila svetost trojicc: boda, bratsrvo, cnakost. Nadaijcvnle so jo socijal-denio- kratične množicc, ki so v zadnijih deses- letjili prcvzcle vodstvo, in vajeti nicščan- stvu, buržnaziji, ki jc pos.ajaia vcdno bolj konservalivna in zajjovarjala proti prodi- rajočcmn proletarijatu v vsem »status quo«: zahtcvala zase politične, jjospodar- ske in kiilüirnc privilejjijc. Politična demokracija jc dancs zavla- dala v vsch civiliziranih državah. j htMiec borbc proJetariJata za jiospodarsko } dcniokraciüo. Kapitalistidii jsospodarski red iii bil končan z francosko rcvolncijo, tcnivcč franc, revolucija jc dvignila in poklicala incsčanstvo k vladi, buržuazija jc krojila j pravo in zakon skoz sloletja. Zakon iu | pravo sta listvariia ono, kar mi dancs \ imenujenio kapitalistični red! ' . ' Političui komunizem bo iiioral se inarsikaj od svojeffa programa prepnstitiT On bo moral prizuati, da sc ne vse za- } čcnja in končuje pri družbi. cclokupinostl, državi* - inarveč da obstojajo cierneuti | družbf. ^'--nnicznik, dnižine, razne skn- ' ,vij'*$ i. .narotii k] iiv:ijc vs'i.^-i tföM'icüin cLLs, ali pa za vcdno pravico do samostojnejfa udejstviwa-nja razuma, vol.jc in srca. On bo moral priznati etiko in rcligijo »kof prvi in najvažiiojši družabni. kiilturnl faktor! Vsak sistem, ki ima v.tedriji program, ki zadene oli narav.ne težjvoče, sc do na- ravi sain vedno in vedno popravlja! Ali da se mora bistvo konuinizuia, od- nosno socijalizma urcsjiičiti. da morajo zrua«:ati skupine in razred, ki so za ures- jiičcnjc tejfa bistva, je jasno! (Daljc.) Mali poslanci na delu. Ta teden, ko ni bilo zascdanj. so naši pslaici prid.no uporabljali za najraz- jiUljejše intervemcije pri vseh ministrstvili. lNatclKtk dr. Wilfan j?oji vrhu te^a še stike vscmi strankanii, da jiiu opiše žalostni o'ož«;i riiusesa narodä. Jos. Lavrenčič je intcrveniral v raznili osebnih zadevah pri ministrstvili. Dr. Podgornik je intervcnl- ral v prilojf »Zadružne zveze« in »Ooriške zveze« v vprasanju izmcnjave denarja. V. Šček jc izročil ekscelenci Salati spomenl- co z zahtevami: 1.) Zopqtna otvoritev i vseli primorrskih slovanskih ljudskih sol, ki so bile zatvorjene ali premenienc v la- škc. 2. Ustaiiovitev oziroma vzpostavo i Kimnazij v Trstu, Oorici in Pazinu. 3. Ob- novitev kmetijske sole v Ooriei in usta- novitev hrvatske kmetijske sole v Istri. i 4. Ustaiiovitev oziroma vzpostavo sloven- j skill realk, trjrovskih in obrtnih šol v na- j ravnili središčih Priinorske. 5. Pospesitev j vzpostave v vojni porušenili his. Jo. Pospc- ^itcv izplačauja vojnih'odškodnin. 7. Po- ffozdovanjc Primorskc. S. Takoj naj se u- stuvi ovira'nje i)ri ekspcdicij in dostavljau- ju ;>Pučke^a Prijatelja« in »Ooriške Stra- ] že«. 9. Dovoljenje, da se iistanovljajo nova drtištva; se obstojcčim pa naj se zajrotovi prost razvoj in svobono dclovanje. 10. Ta- ! , koj .naj vlada ustavi preganjanja in faši- ' stovski terorizem. 11. Odskodnina vsem, ki so trpeli skodo s požitfi, uničenjem prc- rničnin in ncpremičnin po terorizmu pred, volitvarni, ined voiitvami in no volitvah." 12. Svoboden uvoz časopisov in knji^ Iz .Iiijsoslavije. 13. Prost prehod čez inejo v .liitfosJavijo brez potnih Hstov, ki so ve- zani s stroški. 14. Vsi jetniki imi se takoj zasJišijo in po dokazani nedolžnosti naj se takoj odpuste na svobodo. 15. Vlada naj zajamei prosto vrnitev v omače prebiva- lisče y<-c:)} cTiim, ki so moral! bc/.ati pred insist i. V vprašanju izmenjave denarja in zlasti vIok onstran meje ^ je sovo- ril poslanec Pot)uornik pri »Glavuem za- kladnem ravuatelju« z načelnikom oddel- ka Ciaroeco, katereniu' je predočil vso nujnost te zadeve. Skliceval se je na spo- monico Političnejra drustva »Edinosti«, ki je dobilo svoj čas le delen od^ovor krlede izrnenjave denarja,ki je še V posesti prc- bivalstva, in sieer v neujrodnem smislu, dočimse je vpraiUmje vlojr onstran meje nopolnoma prczrlo. Imenovani načelntV: (njejcov predstojnik kom. grof Rossini Je bil odsoten) je izjavil, da se nain na da- ljavo 7UÜ km niorcr.i :;di, c'a la \ prašanja spijo, a v resnici niso prišla iz evidence in so ves ta čas v razpravi, ker nekatera v mirovni pou'odbi niso jasno ali zadostno ali pa sploli niso rešena, vsled česar se morajo razpravljati mednarodno med prl- zadetimi državami, pri čemer pa iialctajo na razne poteškočc. Oledc A'vstrije je naj- resnejSa teza\ra ujena finančncsa nezmož- .nost, očim je stvar u^odnejša pri Čcho- slovakih im Jujjoslaviji. Vsa tozadevna vprašanja, tudi vprašanje izmenjave de- narja, ki La prebivalstvo ni izmenjalo V določenili rokili, bodo uredložena zopct v pretres pri Oeneralnern zakladncmu ravnateMstvu; vprašamje izmenjave vlog v Jiwoslaviji pa tvori^izrecno predmet to- zadevnih tr.ufovski.h poirajanj. Važne izjave naiih poslancev. Prinasamo vazne izjave naših poslan- \ cev, ki jih je podal pretekli teden dr. Wil- fan v italijanski zbornici. Wilfanovcga ko- vora žalibojj radi njcjjove dolžine ne mo- remo podati v celoti. Omcnjamo le, da so -c enkrat nHjnn- ske voiskc in od italijanskega ljudstva. ki sta prišla v dežeJo kakor osvofaoditelja. Tretja izjava. Jugoslovenski poslanci iniaio cast, podati v imenu jhposlovenskftga orebival- stva in v ? vojem imenu sledečo daljuio iz- javo: Jugoslovenl. ki so postali sedai itali- janski državliari, se nopoliioma zavedalo svojega i>oložajto. ZnaSo, da jili, poles* prl- rodnega cdinstva n!«mcna, iez«!.?.. čustev, kulturc. Jradtci.1, ki ijh spate z narodom Slovencev. Hrvatov in Srfoov. ki se skup- no naziva.io Jfnzni Sloven! aii jfugoslovcni, sedfv* združuie z HaHfansko nacijo mogoč- na vez državnega cdlnstva. Novi italijanski državlfom jugoslo- venske iiarodnosti so se odlocili in so prl- pravlleni izvajati iz položaja, ki se ie ta- ko določil zahtevati najvneiejšo skrb in nafclobokejše spoštovanie za vse, kar se nanaša na njihovo narodno zavest, tako prevzftinaio tudi vse obveznosti. ne samo tiste, ki fjh naiagajo zakons. nego tudi ti- ste, ki izvirajo iz sstmesa dejstva držav- nega sožitja, s tem, da bodo. v lneiah svo- fifa moči in svoiega posebnega položaja, sodclovali, da bi se dosegli skupni ideali človcčnosti, kulture, morainega m mate- rijalnega napredka. Z ozirom na taksne namen» in nag- nen.ia njihovih rojakov ie jugoslovenskim poslancem iasna začrtana pot. ki nai ho- dijo po njei, toüko v splošnili. vprašanjiti koiikor, v prvi vrsti, pri varovaniu in po- j spesevaniu posebnih interesov. ki so Mm povcneni. Trudili se bodo. udeležiijoč sc zbor- J niškin del z lasinim odkritosrčnim in loial- nim, čeiudi skroinnim delovaniem, da po- ! stanejo vredni ne sanio zaupania svofih volilcev, nego tudi čustev kolegiüalnosti, ki t\h upaio tu srečati. vračaioč jilt z vsem srcem, Kalijanska zbornica Dclo v zbornici se vrsi dal.ie. Misia- ! no, ki so ga bili fasisti vrgli iz zbornicc, je prisegel. Pričela se jc razprava v odgo- = voru na kronski govor. Ardano, sardinskc strunke, se je po^anjal za avtonomijo. Oo- vorilo je še par poslancev v več aii nsanj važnih stvarčli. Pri prvi prihodnji seji je govoril Mus- solini, vodja fašistov, ki je grajal Italijo radi Reke in radi Zadra, kakor tudi radi razpuščcnc črnogorskc vojske. O komiinl- stih se jc izrazil, da sanio razdirajo. so- cialistom jc položil na srce, da ne sniemo pretiravati važnosti delavskega gibcUija, ljudski stranki jc dcjal, da fašisti niso nro- ti njiin in ne odobravajo protivatikanskc politikc. Omiliti ie hotel tudi požigc fa- šistov, češ ein se lTelovadni odsek«. >»Slovenska čitalnica«, i ki jc bila vedno nudsirankarskn. nam bo- » di cdino društvo, ki imej pravico življcnja i v Dornhergu. To ^rustvo naj bi nam bilo I neumorno taborišec. kjer sc lušči rcsnica 5 od zmotc, kjcr naj sc Ijudstvu sproti od- ! vaja strup. ki ga širi naš čas v naše kraje jv tisočerih gcslih-in lcpih irazali. NaSe j društvo :naj nc bo politično, da bi smelo I samo poscgati v poliliko, toda učiti se, I vzgajati sc na tcmclju .političnih dogod- kov ne smemo samo, ampak moramo. če hoeeino doseči svoj namen! Ako se dobro utrdinio v domačem društvu. bomo tudi s citsoin poskrbeli za centralno (»Zvezo«) društev, ki bo vodilna zvczda vseb dru- štcv. - Nasi pcvci životarijo, nekaj tam- burascv životari.... ZdruŽimo se! Ustano- \\\\\K> »Draniatieni odsck Slov. čitalnice«, j >/relovad![ii odsek Slov. eitalnicc<.: >Pev- 5 sjki zbor« »Slov. čitalnice«, Orkester »SL * Čitalnicc«; »Knjižico Siov. čilalnice< ! Ka- | ko bodc lcpo! — Smo zaspanci! Začnite j vi stari društveniki, sklieite obeni zbor; i izbcrimo si dclavccv, požrtvovalen odbor. j Vi stari društveniki ali slc uinrli? Ne za- i vedatc sc, kako grešite nad svojim narcv- | dom?! — Bog mam daj dobrih voditeljev, in tcli nani manjka. (Ta donis prioben- J .icr^p z vcscjjem. Res gibajte se! Obnovl- i (c svoja stara druStva! To vcl.ia vscm na | dc/cli. -•-- Ur.) Is drugili listov. 1. O riinski govoriinici. Prav zanimi- \'o vpisujc >ridinost-.< rimsko zbornico, ki , sc zdi kot kaka rokoborbna ali nogomet- | na tekma, na katcrem poslanci podpirajo svoje nazorc z zelo krepkiini dokazi svo- jih zaušnic in brc. »Kdinost« povdarja, da seje dclajo vtis navadncga volilnega shoda. »Od ministrskega nredsedmka do fa- šista Ginnte so vsi brez izjeme odRovar- jali drju Wilfanu skrajno neresup: vsi so naincnoma mahali niimo prednieta, vsi brez izjeme so rabili besede, ki so v na- vadi lc na volitnili shodili. Ko jc dr. Wilfan trdil, da so sc vršila med volitvami nasil- stva. jc pobil »politik« Oiunta Wilfanove trditvc z vpitjem: Pctoliznik.' 'Ko je dr. Wilfan zahteval, naj se prihodnjo ljudsko stctje vrši vsaj tako pravilno kakor v Av- striji, je liredscdnik zbornice De Nicola zavpil, da je to žalitcv italijauskcga naro- da in pozval drja Wiltana. naj spostnjc »eustvovauje italijanske dušc«. To naj bo predsednik zakonodajne zbornicc vclc- silc! Pri nas govorijo tako agitator.ii na votiluih shodili. ! Ko jc dr. Wilfan očital vojaSkiiu ob- J lastvom nepravilno postopanjc, bi bil vsak | rcscn človck pričakoval, da poprosi vlada | drja Lilfaua za dokaze in izvede preiska- : vo. To jc navada v vseh parlainciUih sve- | ta. Mesto tcga se vzdigne sum predsednik vlade Giolitti in protest]'™, kakor hi bili I na shodu, proti žalitvi italijanske vojske! i Lep in rcscn ministrski predsednik!« • | 1. Fašizem in Jfi^osloveni«, ta čhiucK | jc spisal socialist dr. Oberdorfer: v njeni j jc povedal mnogo pamctnega, v niarst- | čem sc jc tudi vrcznl, namree v tem, da z j gotovostjo proroknjc slovensko revolu- cijo. Nekatere njegovc besede s: ! »Najusodnejši pogrcšck ie borba brez | prcslcdka proti Slovaiuom. In siccr usod- na toliko za ljudi in razrede, ki ga zagre- sajo, koiikor za te kraje in Italijo!« j »Z cne strani obljublja vlada .lugo- i slovcnom vsc ustavnc svoboščinc; oblju- I bujc jim, da se bo imostcval v njihove tra- | dicije. Istoeasno pa dovoljujc izvendržav- i iii in protidržavuii sili fašizma, da sarno- ! voljno krši pravico ter z ognjem in mc- čcm vzpostavi tisto ravnovestje, ki ga Jc po mnenjii fasistov skalila vlada Slo'Va- I nom v prilog. W istem easu dovoljujc vla- da fašistom, -da rušijo ecle vasi, pozig-vto iii^c, bijejo in tepejo, zasmehujejo in za- sramujejo ljudi tcr se maščujcjo za krivi- ce, ki so se niorda zgodile kedaj Italija- noni od strani avstrijskih krajevniih obla- stev. Ne iredcntistična propaganda kakc Jugoslovcnske Maticc, ampak dcistvo. da vlada ne zna izsilitt iz Jugoslovenox. da spoštujejo njeno voljo, povzroca nirznjo proti Italiji kot izdajalki.« vV dejstvu. da sc slovcnskc mase prl- druzujejo socializmu. je videl slovcnski nacionaiizcm narodno nevarnost ter Je zato napadal socialiste in socializem. Na drugi strani pa je italijanski naeionalizem iz cnakili razlogov .napadal slovenske so- cialiste in nacionaliste. Iz razlogov go- spodarskega in političnega imperializma. I ki jc siccr poln bescd. toda nima. v sebl \stvarjajoec sile in je slep.« »Slep jc ta imperijalizeni, ker nc vidi škode, ki jo povzroča svoji stvari. Kdo more v spominu Slovcuov nglcska državna konferenca. Lojd Žorž ie govoril. Rekel jc, da žcli Anglija ohraniti prijatclj- stvo z Japonsko, a da je nujno, da ohraii' uadvladjc na niorju. da je vez med posa- 1 meznimi dežeiami sigunia. — AnglcšKi kralj, ki se jc mudil na Irskcm. sc jc vo- vrnil. -- Senat južne Irske sc jc izjavH proti ssmovolji južne irske vlade. -~ Na Riiskeni so zopct uvcgli vsa zavarovanja iinovine, ki so bila prc.ic f zakononi ukinjena. — V Moskvi jc bi» svecano otvorjen shod III, internacijonalC' Govorili so govörniki v vseh jczikih. N» Kdeeem trgu se jc vršila vojaška parada- — V Črnem morju so se pojavile podmor-; nice. — Med Rusijo sc je pojavH spor radi zadr^cvaniu ruskih vojakov na Franco' skem. Rusi nc bodo poslali zato Franco' zov domov. ~ Črnogorce. ki so bili v Italiji. Je vlada intcrnirala in jih odpošlje v Jug0' slavijo kot vojne vjetnike. — Minister ^ iUil. nuu-narico jc izdclal naert, po katc rein sc lahko odstopi arzenale privatni111 podjetjam. -- Vladna kriza v Avstrifi jc porav' nana. Scstava nove vlade jc poverjefl* Scliobeiju, ki jc žc izvršil svojo na.lo.'I0' Vlada bo najcla 2, milijona posojila za n3' kup moke, ¦-¦- Stajerski deželni zbor $ razveijavil sklep o Ijndskcm glasovanji'« • - AV/vanska sktipščina niuncrava v'-^' [ 1 dcliti Alhnnijo v tri avtonomnc dele. J Novo državno posoiilo na Čeho- , stovaškein. Po sklepu državnc zbornlcc , bo vhiila razpisala novo državno posoiilo | z obrcstmi po 6% in v znesku 677 niilijo- | nov čehoslovaških kron. — Prve olimnl.l- ske ivrre delavskc telovadne zveze so bile °tvorjenc pretcklo nedeljo. Otvoritvi jc urisostvovalo 30.000 jdedalcev. —- Za 27. *• ni. sc pričakujc v Pragi prihod roimm- ; ske vojaške misije, ki pride v Prauo radi j rešitvc nekaterih vprašanj, ki sc nanašajo i "- ! drug. Nii razstavi ie zastopanih 1000 i zadru:,. Pogajania med Češkoslovaško ?r ^yorsko, ki so bile vslcd' Karlovc ptisto- , '°vscir.c nrekinjene, so bodo nachiliov'iU'. : v Sporazutn ßlede uinika iz Gorenje j ^lezf.ie sc je ined zavezniki in ustaši kon- j °tio doscKcl. Upati je, da se v deželo zr>- j nct povrnc mir. j Poročfla iz Neinčije pa poročajo. ' ^1 koi nj.no vprasaiije Šlezijc šc ni rešeno. ! Kanck'r ,ic na nek em jrovoru zahteval celo i ^ezijo zu Nemciio. — V nekcm rtidniku i "a Westfalskem se je dogodila vslcd ! yuetjc plina velika ncsreča. Krog 68 ljudi ^ inrtvih, a blizu stotine ranjenih. — "rezprjseini dclavci v Beroliiui so bili nrl- '^tlili i/.yrede. --- Primanikljaj ncmškili '^leznic bo znašal nad 9 milijard. Alandsko otočie prisojeiio Finski. Svet Zvezc narodov jc obznanil svnj sklcp jfiede alandskib otokov. Otočje bo i)ripad;)lo Pinski. Utrdbe na posaniezmih {itokib se bodo posule. Domače vesti. Stavbnim zadrugam! Goriška iysvzu je ljila že nekaj časa te^a naproše- 1]?- na.i bi se zavzela za združitcv stavb- ni« zadniK. ki so takoj po vojni pričele v f*'W\h krajih naše dežcle na zelo hvale- Vr^cljjTT uačiii delovati v največjo korist ^ase-ra Üudstva. Zveza sc je pa naliajala ^iii;; v težavnili razmerah in zato ni ino- sla obctat! kdo ve kakšnih ugodnosf!. Tils j*!"^ TKisini zadnjim občnim zborr-;«1. sino ^1'1 /opet naprošeni, da bi to vprasaiije ?°Pei vzcli v pretres. Takratno nacclstvo ^ (>di:ovoril(), da prepusti to važno vpra- Sai»ic novemu načelstvu. Due 7. t. m. jc ¦^tn novo načelstvo v svoji seji teineljito , .x?zni*av;ljalo to zadevo ter sklcnilo sporo- ; ^1*' vsetn stavbnim zadru.isain sledeče: V ¦^esti si svoje naloge, da bi morala voditl ^lrifžno življenje našc dcžclc, mora Go- iska zveza le žcleti, da se ji pridružijo ' J>v ;',;.!druja\ ki zastopajo načela našega 'adnjzništva. Zato nozdravlja ludi pristop 55?MC'nno elan^s velcoornenibnUi stavbin- ^1-^ zadnitf. kj jih drage volje sprcjme v ?V(>io Zvezo. Če hočerno našcnui Ijtidstvu '^cs dobro, sc moramo čim tesneje str- ''Ji. kcr le v slojri bomo ino&ii. Naše vrstc J"a inorajo biti stro^o discipliniranc. ker ^anizacija brez discipline nima življen- ^;^- tiioči. Želcti bi bilo radi tejra, da pr!- ^v'•° vsc s^vbinskc zadrujre Ooriške j^inristop naši Zvezi in to čim prej, da nj! n.-'celstvo izdclalo natančen načrt za ^Jl11 bodočnost. S to prijävo scveda za- D JlKc se ne prevzamcjo ne dolžnosti nc ^vic članic, doklcr jili načelstvo nc (l!l"cini° Tormalno hi ne plačajo določenih ^C/.ca-. [, jl^Si Zvezi. potrebno ukreiie. da s« ta I|;1 eiin prej ttidi dcjansko izvrši. , Goriška zveza. ^ ! Bralno in pevsko društvo v Črtil- . < L" l>onovi v nedeljo, due 3. julila na splo- , j^° željo ljudstva, velczanimivo ljudsko ^r° s petjem v šcstih slikah Dimež, straii rQn?ske deželc. *L raznimi pesmimi na- n ^iJiia moški in mešan zbor. Med posa- Je?-nimi točkami lirrji tambnrasko dni- 1 tVo iz Sela. « . "; Gosp. A. Krušič, krojaški lnojster, SP Je vrnil no dolffein času zonet iz bcKiin- Ijü? in ie (>D^instvu na razpolaKo. Našim , JUcJoni xu topio priporočamo! st, T Leopolda Spačsl je umrla v Ko- (pnievici prve dni junija. Bila ic splosno jj./'[lIs>vama od cele občinc. Pred vojsko Je ^ Prednica Mar. drnžbc, med vojno In j | vojni je bila vedno vzor krščanskc ^iadenke. Vsem občinarjem ostane v 'Unorn snominu. — Nni v mini nočiva._ j0, H^ Idrijska simnazijja. Na po'dla?i o"d- •>,^ Keneralne^a civilneera komisarijata V i^u od 16. t. m., St. 3418-1954 — 1, se I »ciiejo pismenl žrelostni izpiti na realkl J K'd Kimnaziji v Tdriji dne 4. julija (na- ^to 27. t. m.) jj.. '¦ Znanl Pogatschnij?. istrski italijan- !)r' .P°slancc, ki je tako strupcno jjovoril sk i ^^oveilceTT> v pariamentu. ie slovcn- kt: • rvi/ N-jcffov oče je bil prišcl pred 60. ^rn p ^u^'tanske okolicc v Koper. Čista Om' I a se ^e ut)a Kovoriti o svojcm »ne~ lsiadeževanein« pokoijcuju. t]r n{" Novi volilni zakon. To b'rosuro jj. naV rIa jc occnil Stefan Sajjadin in pri- ^ SUn-° njcjrovo ocenc v današnii priloKl. -} »Čevliarska zadruga«, znano do- . inače podjetje iz Mirna pri Oori.ci, se je vrnila pretekli teden s celotnim svoijm tovarniškiin invcntarjem iz besunstva. | Kakor čujemo obnovi svojo tovarno, ki j sicer že obratuje v celotnein obseRii, ter je deloma še razširi. Zeliino podjetju, ki . je edino svoje vrste v Julijske Benečiji, \ obilo vspehov! j ¦-f Vipava. (K a j n in Abel.) Mrt- j vec, katerega so našli dne 29. rnaja v yi- pavščici, je bil Ignacij Makarovič 35 let star, doma blizu Kanala. Ubii, za- klal «:a je lastni — brat Avjrust. Zaradi ; dcnarja. Mili narod inoj, kje so tvoji ide- \ nli? Avtfust je dosedaj še v zaporu vipav- j skejra okrajnej^a sodišča ter je svojo zve- rinsko zlodejstvo pripoznal. + Stariši pozor! - Kcr se bode vr- ! šiio vpisovanje za I. razred že v teku pr- \ ve poiovice julija ...... in je za to potrebna ! vpisna knjižica, se starišem. ki imajo o- troke za prvi razred, priporoča, da si to knjižico preskrbe žc sedaj pri magistratu j v anajsTaficneni uradu, da ne bode zadnje \ dni navala kot la?iisko leto. Vpišejo se o- troci, ki dovrSe 6 let v teku lcta 1921 — torej tudi taki, ki za časa vpisovanja nl- ; majo dovrSenih še 6 let: ainpak jih dovršč i tudi šele meseca decembra. [ -!- Bejjimci v Ju^osfavHi. Dezelna vlada za Slovenijo v Ljubljaiiii je ukinila - >-Urad za zaščito be^uncev«, ki je bil do- deljen naravnost i)redsedstvu vladc, ter je njetfove amende prevzel »oddelek za bcRunce« pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. Ob cnein z zakinjenjem imeno- vanejja urada je bilo tudi raz«:lašeno, da se bejjunska podpora izplačuje samo Se do ! konca junija t. I.; pozneje se bodo nakazo- vala morebitne milostne podpore samo še sirotam in za vsako delo povsem me- sposobnim osebain. Tudj ujjodnost proste vožnje za vračajoče se bejfunce oziroma dodelitev brezplačnih vagonov. je s kost- cem meseca junija, kolikor nam je zinano, ukiiijena. Kratko: od 1. julija naprej ni več oficijelno priznanih goriskih bejfuncev x .luffoslaviji. S tem pa to inie, ki jc povz- ročiio toliko brezniejnejra jrorja, še n! spravljen« iz sveta. Iinamo v Jugoslaviji še koroške, reškc, tudi istrske besstunce; siccr so pa vsi ti bolj pregnanci kot be- srunci. : -}- »Narodna čitalnica pri Sv. Lucijji ! ob Soči priredi v ncdcljo, due 3. julija v dvorani trostilne »Mikuž« veselico z pe- tjern in nar. i«:ro »Domen«. — K obiln! vdeležbi vabi vijudno odbor. -r- Iz občine Grahovo. Za občino ürahovo je generalni civilni koinisarijat pošta«, kamor se je tudi preselil občinski dobil občinski upravni odboif z 12 člani; ; za izvaiiredneffa komisarja je Franc j Florjančič na Grahovem St. .16. »stara urad iz Koritnice. -f t Šime Kurelič k umrl. Bii je de- želni poslanec istrski in pazinski 'zupan, odločen in razsoden bojevnik za pravice svojega rodu. Umrl je v tržaški bolnišni- j ei. Njesovo delovanje je začelo pred ka- ! kimi 30 leti od strani Spinčiča in Mandi- ča. Bil je interniran od halijanov in bival dalje časa v Sardiniji. Ko se je vruil, so ga nepreslano zasledovali. Rojen jc bil 1. 1865 v pazinskem okraju. Zapušča vdo- vo in štiri nepreskrbljcne otroke. Slava njegovemu spomimi. I -1- Skupščina okrajiicea šolskega sveta v Tolminu. Tuk. okrajni šolski svet je irnel prvo skupščmo pred nedol- girn časom pod vodstvoni civilnega komisarja körnend. O. Giordano, ki je otvoril skupščinb s prisrčniiu pozdravom na navzočc. Šolski nadzornik F. Spazza- pan je predložil in obrazložil finančne ob- račune za leti 1919 in 1920; podal je na to iiadaljc obširno poročilo o poslovanju Sol v tuk. okraju od dneva premirja pa do te^a meseca. Škupščina priznava s hva- ležnostjo delovanje, katero je imel razv!- jati v tem času šolski urad. Po dolgem in resnem l^roucevanju se potrdi proračun za finaucijelno leto 1921-1922. Iz prora- čuna se predvideva 1,298.261.95 lir stro- 1 škov in 800.159 lir dohodkov; ti zadnji so pa zopet porazdeljeni sledečc: dohodki okraja same^a 172.800 lir, dcželni i)rispe- Ivek L8.800 IIir in državni iprispcvek 475.579 lir. Vkljub temit doseze primanj- kljaj znatno svoto 498.102.95 lir. Odobri se zgraditev solskega j)o- slopja v Neinškemrutu in ustanovitev enorazrednice v Šebreljskem in Cerk- ljanskem Vrliu. Poljanali-Labinjali in v Stanovišču. Odobrena jc tudi otvoritc'v tretjega razreda v Volčah, drujrcjia raz- reda na St. Viskigori in dru^cKa tečaja mcščanske sole v Tolminu. Na predlog prof. Lorenzoni-ja se sklene predlajrati j visji šolski oblasti, da bi se na državne stroske vsprcjela prva dva razreda ljud- ! ske sole v Tolminu kot vadnica za učite- ; ljišče. Pristane se tudi na prcdlog tolmin- ske^a dekana mons. Rojec-a, da se bo verski pouk, do novili definitivnih odredb | ministerstva, upošteval kot obvezen v | Ijudskih šolali okraja. Pametna naredba. Češka vlada je izdala carinarnicam naredbo. da se bla- go, ki ga vozijo s seboj potniki in ki oči- vidno služi le njim samim in ni namenjeno j prodaji, ne zacarinjuje. Enaka odredba bl ! bila umestna tudi pri nas. Koriček mora v Španijo. Posianiki zaveznikov so zahtc'vali od švicarske vladc, da prepove bivšemu cesariu Karlu bivanje v Svici. Ker ^a razen Španije nc' mara nobena drusra država. mora Karel potcjntakcm tja. VAŽNO! Josip Kerševani, mchanik in puSkar v Ciorici na Stolnem trsu Stv. 9. desno, iiaznanja sl. občinstvu, da um je došlo 300 šiv. strojev iz Nemških tovaren in 400 različnih vrst dvokoles in 50 pušk ter vst posamezni deli spadajoči v mehaniem" fn puškarski stroki, ketara prodaia po jako znižanih ceuah. Za obilen obisk se priporoča z odlič- nini spostovanjem .losip KerŠevan. Društvo »Naprej« v Dornbergu pri- redi 14. avtfüsta t. 1. (v slučajii slabejra vremena nedeljo pozneje) veliko veselico z zelo bogatiin vzporedom na Tvstelju. Bode petje, i^re, telovadba, prosta zaba- va itd. Prcskrbljeno bo z vsem. Prireditev bo v korist v prvi vrsti istrskim pre^an- jancem. Vabimo tedaj vsa bratska društva katera so voljua nastopiti s kako pevsko točko li s čim dru^im, da nam to javijo najkasneje do 20. julija t. !. NatančnejSe priobčimo pravočasno. Odbor. Stavbena zadrusa v Dol. Vrtojbi ima na prodaj nekaj blagainiških razpredelnl- kov (blagajniška k'njiga, ki je za vsako podjetje neobhodno potrebna), ki jih odda zelo po ceni. Razne vesti. * Brezposelnost v Zedin.ienih državah Severne Amerike stalno narašča. Tekom meseca aprila znaša prirastek na brezpo- selnih 1 odstotek. Od januarja 1921 do da- nes je 1424 podjetij v središčih industrlj- ske dclavnosti, ki so zaposlovala 1,100.000 delavcev. odpustilo 50.000 de- lavcev. V železiii hi jeklarski industrij je 30.055 delavcev manj zaposlenih. Pač pa je v avtomobilni, usnjarski in predilniški inclustriji 42.638 delavcev sprejetih nazaj. w + Češki miičeniki. Pred 300 leti so bl- li Čehi poraženi pri Beli Lori. To je bilo češko Kosovo. Habsburški ccsar Ferdi- nand je Čelie premagal in dne 21. junija je morale pasti pod rabljeviin mečem 50 najboljših čeških mož, bili so umorjeni na grozen način. Po 300 ' letih česke«:a tr- pljenja in sužnjosti vživajo 300 letnico te- ira dogodka v svobodi. Te dni so se vsi listi sporninjali te^a dogodka. ! * Krvava bitka z zamorci. Po brzo- javki Agence Havas iz Tulse v državi Oklahoma jc prislo tamkaj do velikih po- bojev med belimi in črnici. Neki črnec je posilil belo žensko, za kar so ga aretirali; pri tem so se sprijeli beli in črnci. Ubili so enega črnca, tri pa ranili, tudi beli so ime- li tri ranjence. Opolnoči so beli s 60 avto- mobili vdrli v zamorsko predmestje, nakar se je začela bitka, v kateri so na strani belih sodelovali tudi aeroplani. Vse^a sku- paj je bilo 55 oseb mrtvih in več sto ra- njenih. Šele vojaštvo in polieija sta na- pravila konec i>oboja. Darovi. d. Za NOS. Pevski zbor v Lokavcu je nabral za NOS. L. 1000. — Iz Podjcorc L. 75. — Iz Kromberga L. 70. Za NOS. Gorcnja Tribuša: lir 274.— Iz- ročil K. kurat Sirai Franc. V Biljah so na- bfale KRm Bratuž, Stana Lestan, Zalta Za- mar lir 729.- -, G. učitelj Vižin je izročil za Vedrijam lir 12.—. Za »Sklad Goriške Straže«: Gosp. Josip Lulik - Cesta Sv. Križ 3 L., KmeC- ka hranilnica in posojilinica - Kozana - Vipolže 5 L 50......Hvala! Darovali so za Sv. Goro: Alojzija Pav- lin L 62; N. iz Orgarja L 8; Peter Braskič L 10; Letili Simon L 30; Dr. Anton Fa- bris iz Gorice L 300; Katarina Bcnsa L 1 10: Culot L 40; Alojzij Bajec L 50; Pija Furlani lir 20; Nneimcinov. Gorenje Polje lir 5; Valentin Rcbula lir 10; Franc Nach- tigal lir 50; .1. Zi^on lir .10; Alojzij Brau- i ^————————^— nizza, lir 50; Rospa Doljak lir 10. Po Fr. Sabasu Ncimev. lir 20; ŠuSmel in StetfU lir 60; Po preč. k. tick. Rejcu v Solkanu lir 10; Stefan Kropek, dekan Pazin lir 100. Neimc-novana gospa iz Gorice L 50; B. V. G. i iz Gorice lir 60; Tcreza Kolenc iz Go- rice lir 100; MnsKii. Matija Sila iz Tomaja 100 lir; preč. Anton Kranjc lir 10;; neime- novan iz Gorice lir 50; preč. kr. Reščič lir 100: neimenovan iz Solkana 100 lir: Iz Gorice 10 lir: iz Gorice N. N. lir 17.40; Alojzij Širca lir 20; Florijan Martin lir 10. Darovi v pohištvu. Oseba iz Mirna: skleda za umivanje, vreck za vodo, posoda za kavo. O. Korenova iz Gorice: okvirji za k^uion table v kapelici. Dekleta iz Deskel in oseba iz Solkana 2 altania prta, jrdčna Makuc 2 mizici in razno kuliinjsko orodje. Za nesrečne žrtve v Istri so darovali duhovniki zbrani pri konferenci dne 2. ju- nija t. 1. pri Sv. Luciji: Veleč. nisjir. lv. Rojec dekan v Tolminu 40 lir; preč. jr. Berlot Anton dekan ~ Kanal 30 lir; kon- sisterjalni kvetnik Iv. Kovačič. Podmelec 55 lir; konsisterjalni svetnik Iv. Vidmar, v Idriji 20 lir; preč. z. Medves Otilij, žup- nik. Voice 20 lir; preč. k. Val. Batič, vikar Pečine 30 lir; preč. sr. Vinko Mežan vikar Deskle 20 lir; preč. z. Bele Venceslav vf- kar, Ponikve 15 lir; preč. kr. Ant. Pisk vl- kar, Lom 15 lir; preč. k. Anton Pirec župnik. Št. Viška gora 20 lir; preč. k. T- van Kokošar župnik, Grahovo 30 lir; preC. «:. Franc Kandus kaplan, Tolrnin 15 lir; preč. g. Kodcrmac Alozjij kaplan, Tolmln 15 lir: preč. k. Jos. Hren kaplan. Podbrdo 15 lir; (skupaj 350 lir). Po jjosp. Mirosla- vu Spacapan nabrano v Ozeljanu 112 lir; Losp. nčitelj Benko izročil 73 lir: ki so jih nabralc LL. Tončka in Cenka v Dol. Bra- nici. Namesto venca na srrob pok. g. Fer- dinaiida Gaberščik v Tolminu. so nabra- Ie nase narodno zavedne jjdčne. 334 lir; ffdčna Dora Jeras poslala 240 lir; kot čf- sti prestanek domače^a zabavnega veče- ra Dramatičnesra Krožka v Ajdovščini ka- tcri znesek je bil nabrau med članicami ls- tega. Gosp. Debelak Anton, Oorfca 10 lir: obeina Gabrovica po poverjeniku g. Jos. Bändelj (nab. pola št. 217) nabrali 183 lir; občtna Koblje^Iava po poverjeniku ff. Frauen Rudež (nab. pola 221) nabrali 135 lir. Ta izkaz jc bil zadnjič izpuščen. Vprašanja in odgovori. Peter J.: Lahko naročite časopi.s.. Denar pošljite po banki. 240 K za pol leta. — Kar se tiče društva, se pokorite. VsaJ naše mnenje je tako. Saj ime ni vse, fflav- ni namen jc pa že dosežen. da društvo deluje in to ste vendar hoteli. Grahovo. Na Vaše vprašanje ^lede zavarovalnic priliodnjič. ===== Dne 10 julija (v nedeljo) ===== se bo vrsil ob 2 uri popoldne redni občni zbor v Gospodarskem domu v Iludajužni s sledečim DNEVNIM REDOM; 1. Potrditev računov dnevnirn redom. 2. Volitev načelstva in nadzoratva. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosli. K obilni udeležbi uljudno rabi ODBOR. 5f Harmonij ^St je na prodaj. Kje, pove uprava „Goriške Straže", ZAHVALA. Najsrčnejša zahvala vsem sorodniknm, znancem, prijateljem, doinačirn faranom, Jagerščanom in sploh vsem udeležencem ki so tako v obilnem Šte- vilu spremili k večnemu počitku našega nepozabnega očeta v Jurija Lapanja. Prisrčna hvala g. Župniku IvančiČ-u za tolažbo v zadnje uri in za sprevod, nadalje gusp. voditelju in vsem pevcem za nagrobnico ter onim, ki so pokojnega olajšali z dejanji in tolažili do zadnje ure. Bog povrni vsim stotero. Šebrelje 25 junija 1921. Janez, Andrej in Peter M a r I j a sinovi. . hčerka. Obvestilo. Naznanjam slavnemu občinslvu, da sem otvoril svojo odlikovano kfOJaČniCO na Telouadnem trgil (Piazza GinnasLica) št. 3. vhod ludi iz Corso Verdi 28. (Hiša Pečenko)]p]'iporočam se slavnemu občinstvu* A. Krušač In slr\. PRODA SE TAKOJ kočija (Fajyue) tcr koleselj z raznimi zravcn spadajocimi dell. Kje pove uprava lista. Ml_>-4#tniL 22 let siar iš{e sl«^e. kot rllOUcSSIL potnik ali karkoii. Zmožen je slov. in italj. jezika v govern in pisavi. Naslov pove oprava „Goriške Straže". Ivan Nabergoj wizarski mojster na Trßu sv. Antond St. II. priporoča slavnemu občirmlvu iz mesta in dežele svojo mizarsko delavoico, kjer izvršuje vsakovrstna stavbena dela po načrtu in vse pobištvo. EnonedstrQpna irostori i_ v najboijšern stanti pri postaji v Dobravljah v katcri je Že stara gostilna potem je zra- ven kos zemljišča in vrt, se proda. Pri- pravna je ludi za letovižče ter iina izborno klet. Pojasniia daje Ivan Kobai, trgovina Ajdovščina. Domača tvrdka EVGEN RAJER Gorica, Šolska ulica 8 priporoöa svojo zalogo prist- nih domačih. in tujih vin, žganja, likerjev ltd. Pcstrelba telna - Ccne zmene. Išče se v neki zapuščinski zadevi na- slov Antona Grašič, ki je bil ieta 1894 že- lezničar v St. Veit a/d. Glan na Koro- škcm. Za naznanilo njegoveua naslova plača 30 lir. dr. Ivo Benkovič. odvetnlk v Ljjubliani, Miklošičeva cesta št. 6. Gostilna Leopolde Siamič- ul. Rebatta 5, toči najboljša vipavska vina, poslreže z mrziimi in gcikimi jedili, se pripo. roča za obilen obisk. Dobroznana gostilna na Kornu St. 8 TifTPnla UwM Postrežba z dobrimi mrziimi in '• gorkimi jedili in z izvrstnim vinom. t ljubljanskega sisJemn, za vzidanje, izde- lujem in imam v zalogi. — Izdciovalnica Stedilnikov KRANJEC LUDOVIK, Trnovo pri Hi. Bistrici. Brata ČEJ slikarja G'ORICA, Via Ascoij štev. 5 i_vršujeta vsa slikarska dela ter se priporočaU slavnemu občinstvu. Težko goniino kolo (Schwungruad), visoko 180 cm iz je- kla, s plinovim motorjem in s potrebnirnl cevmi, kolesi, za trazmisije je na prodaj Več se izve v »Narodni Tiskarni« v Go- rici. Hranilnica in Posojilnica === DORffBERGÜ ===== vabi vse svoje clqne k rcdneinu ki se bo vršil dne 10. julija 1921, ob 10 uri precipoldnc v prostorih posojilnice. DNEVNI RED: 1. Porocilo načelstva. in nadzorstva. 2. Odobritev raCuna za leto 1920. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajr.osii. Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju vrSil se bo 7s ure pozneje drugi občni zbor pri vsaki vdeležbi in v istih prostorih in z istimi dnevnim redom. NAČELSTVO. Franc Kralj, odlikovana tovaraa kisa v Gorici, Kapucinska ulica 9, se priporoča vscm starim in novim odje- malcem z vsakovrstnim kisom po kon- kurenČRth cenah. PoSilja po železnici in na dom. Vinarska in [^ospodarska zpudruga z um. zavezo == v Dombergu —- ima svoj redni oheni zbor, dne 3. julija t. 1. ob 10 uri predp. v Kerševanjevi dvoran?. DNEVNI RED : 1. Porocilo načelstva. 2. Porocilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za 1. 1920. A-, Dopolnilne volitve. 5. Raznoterosli. ODBOR. NB. Ako ne bo ob določeni uri zbor sklepčon vsled premajhnega števila članov se bo le-ta vršil 1 uro pozneje ob vsaki udeležb TQteAn'xiAh' P«*'Poroča svojo i os*«m«dÄiK knjjg0VezniC0j i izdeluje tiidi vsakovrstne škalle. | VIA GROGE6, (nasproti Šolskegadoma). Posestvo se proda na prostovoljni javni dražbi, ki se vrSi dne 3. julija 1921 pri KANT1: LEOF'OLDU. Koboh 5, Gor. Branica obč. | Sfanjcl. Proda se skupno a!i posamezuo. i —————————————____________________ I Rrasno poseswo bižil|i Celja | (Slovenijaj ob 'progi- Dunaj-Trst z 22 I job. zemlje, gozda, vinograda, datje | veliki mletni in valjčni mlin, lepo | parkeiirano sfanovanje sSsobami, ie- I TBZ6, eleklrična rsszvelljava, telefon, električni motor za gospodarske sir oje, 2 konja, 6 krav, 1 svinja. laslni ri- boiov se takoj proda radi seliive. Cena \ 800.000 dinariev, brez mlina pa 550.000 dinarjev. A SABÜAK, Celje Forsthof. _r? _tä • v* sHia*_ai_j os!::i ulica) BRUNO SAUNIG Via Carducci (Gosposka ulica) priporočij svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevljarskih potr'.b:',čin in orodja, ličila, mazila, najboljših gumastih podpetnikov, sedlar- -=-•"-¦-¦"_-- ----z skega usnja in potrebščin i. t. d. -- ---- ¦ _= Čvevlji domsčcga izdelka. G^nilni passiv! na ix.hero in no naročilu. Sveča za ceriivc, pogrthc in domačo rabo vseh velikostl. Ccne zmerne. Po-t^^žba toßua In solidua. | »F* Na dtebelf> in a kiojače in iivüj«. — -Opfzarja^ si. občinstvu, da sem preselil svojo moško in žtnsko krojitčnico v lyslno I11S0 uH'^ Carducci St. 3 (prej na Travniku žt. 22.) Se priporöca za obilen. obisk. ANDREj MAVRIČ» —'-...¦¦ - _*-' mmkmi ¦* V Pnporofa svojo bogato zalogo sedaj došlili šivalnih strwjev J jPOÄemskih svetovno zuanih tovarn. MPfaff Gritzner". wKafi««r - „Köhler", „Nenmtmat", wDurkcppM in Du najskih proi/vod „Rast Lz Gas_e»-U. Tvsdka nudi odjemnlki Sivalntga sIj-ojk brc/. plačen po- cliik v urnetnem vezcnju (rikamiranju) na stroi Bogata zaloga dvokoles „Poch««, MSiadtM, nSt7riaM in „Regent", grarnofonov. Nsj- vt't'ja izbera vseh za gori ijienovanc sirojc ¦ adomesinih delov. Pneumatike „Dun lop" „Pirelli»«. Najboije I'.rejena deiav- nic>: in poprayijalnica. Stara köiesa ^maj- iira, in ponikJa v vsaki poljubni barvi PriporoČa se najtopleje EHja Ciak sodni izvedenec. : TßGOVJJNA 1 HUlA nKiDKK häslephiki S^ pripori»ča)o'slftVRtinu ©foöirv&tvu v m«»tu «81 na- deieii s:a obSKen obisk.' 0LA©O SOfJDNO: ^ENC ŽMERNE. »Goriška Straža«. Priloca št. 31. Sveta Ciril in Metod, ščifita slovenski rod! NAŠA PKOŠKJA. Sveta Ciril in Metod ščitita naš mali rod. üle.i, ubogi zaničevan. čaka na svoj žarki dan. Uslišita obupni klic, izprosita pravic, pravic do zemlje nebogliene vse z mojem porošene. do besede materine. da nam sreča sine. < Ko rablji padejo na nas prinesita nam svoj spas da srca nam ne trepetaio, da se duše nam ne udaio. in če uklenejo telo še vse bolj trdna vera bo. Iz slednje pakljicc krvi kakor da nov kres vzžari in sije žarko do nebes. ožarja zemjo čez in čez: Če ste nam telo vkleniH. nam duše naše niste ubili. vse boli žarka kot nekdaj veruje zdaj v svobode rai. Slovanska apostola. Pred naini je praznik svetega Ciriia Jn Metoda, tell dveh slovanskih aposto- )t>v. ki sta nam prva oznanjala luč resnicc fc ljubczni in scjala kulturo mcd nas. V zlatih časih naše svobode, ko smo bili še pogani in je prodrl tudi na knežje tivore prvi glas božjega poslanstva, ki je sel preko Evrope in oznanjal novo dobo, se jc spomnilo par slovanskili I.iudstvo lju- heeih knezov, da je treba I.iudstvo pripe- J-iati iz paganstva v krščanstvo po ljudch, ki bodo ljudstvo umeli in ga ljubili in go- vorili ž njim v njili lastnem jcziku. Že ta- *rat je bil od Boga dan cut pravice v Sscili Ijudi in toliko ljubezni do naroda In vere, da se jim je uprla misel. da bi narod poučevali v ^tako važni stvari v tujcm Jeziku in ga s tern narodno pogubili, dušno 511 u pa uič pridobili. Ko so se knezi obrnili v Carigrad, nl- ^o ;iašli jflulia ušesa. Brata Cirii in Metod sta prišla mcd Slovane in sta jih učila naj- Klobljih resnic, v slovanskem jeziku. Ker ?i bilo knjig, niti črk za slovanski jezik, »e sveti Ciril izumil posebnc erke za kn.il- ^re, ki jih je on poslovanil im iz katerih ^ potem brali duhovniki in del ljudstvn. ^e črke so bile glagolica. Sveta niaSa cc- 'p se je vršila v slovanskem jeziku. Ni ču- Jja. da so ljudje, ki so slišali lepc »nauke ljubezni v domaei besedi, drli kar tnuno- 111 a v katoliško cerkev. . In kaj se je zgodilo? Politični položaj se •1e za Slovane spcmenil. Sveta brata sta Jtiorali radi svojega postcnega dela pre- I^Deti to in ono preganjanje, obsojena, sta ölta celo krivoverstva, zagovarjati sta se m°rala iti v Rim k papežu, *ki je odobril 'j-^no postopanjc. Sv. Metod je bil celo ci°1ko časa zaprt. To je čisto na kratko njuna zgodovt- ^- 'Zgodovina. dveh inož. ki je podobna z^odovini vseh tistih, ki so s poštenim sr- Ler>i delali in hoteli pomagati našemu na- .°du. Prevailjanjc, ječa in smrt. In kakor :e 2e z dvatisočletnim sijajnim razvitkom ,n obstankoin katoliške cerkve že tisoč- ,1>at potrjeno. da je kri inucencev seine J"^anov< ta^o ie tlJdi v tcm slučaju. Se- "e' ki sta ga vsejala oba sveta brata, Je bil prvi korak k naši omiki in oliki, prvl kamen spoznanja, da smo drugim ena- kovreden narod, prvi sijaj maše samoza- vesti. Njuni (i)osebno Metodovi) učenci so sejali dalje in ne upamo si pomisliti, kaj bi bilo danes z ogromniin slovanskim na- rodorn, če bi me bili imeli teh dveh apo- StoloV. -v Vsi slovanski narodi sc zavedaio te- ga. !n ob času splošnega narodnega pro- bujenja so zopet i,zkopali njuno imc iz pol- pozabnosti in je postalo kot treslo in kot zastava za bodoče boje za našo pravico. , i,c spomnimo se narodnih obrambnih dru- | štev pod njunim imcnoni. j In. bolj ko se je marod zavedal. da Je j na svoji zemlji sam svoj gospod. da ima nolno pravico do svojega jezika in svoje kultnre, tcm tesncjsa je postala vez mcd njim in tema dvema narodnima svetniko- ma. Naše ljudstvo je praznovalo ta dan najlepše kot je moglo. Na ta dan so nabi- rali za narodne namene, na ta / dam se Je mlndina podala v cerkev in v soli so uči- tcl.il obrazložMi veliki pomen dveh svctih' bratov za Slovane in na nredveeer tcira chic je tisoč kresov po naših slovenskih irričih oznanialo, da jcTurck v deželi, da je trcba biti čujcči in jrojiti kres ljubezni v np.ših srcih, da nam tujec ne ugrabi vsesya, Topiči so pokali. slovenskc pesmi jo do- nele v mraku. Ta navada ie i>pstala lepSa od dne do dnc in je že prej.la-?iašemu ljud- stvu v meso in kri. Sveta Ciril in Metod sta jim nostala svetel simbol našega boja za pravico, naše svetje vcre v srcčno bo- dočnost. --"'' In kaj naj rcčemo letos? Če sta nam bila ta dva svetnika kdaj draga, mam mo- rata biti tern dražja danes ob spominu na so', da sta bila pravzaprav tujca, a sta se učila našega jezika in nas pridobivala in nridobila z Ijubeznijo in ne s sovraštvom. Vcrujmo z zniagoslavmo silo nravicc in liubczni in ne zabimo. da smo Slovenci z duso in telesom. Sveti Ciril in Metod st.i naša velika patrona in našc ljudstvo naj ga pooasti im praznuje po stari slovanski navadi. Potcm naj g;re na delo. na setev, iz kaicre bo vzklila — lipa. K r e s o v i. Nekaj silno lepega so kresovi, ki jih ^itfajo naši ljudje po stari slovanski na- i ac[i na predvečer Janeza Krstnika. pone- j_° kakršen slog si pač izbere delodajalec in hiša stoj! pokonci. V treh dneh, če je zemlja rodo- vitna, tudi v dveh. Na ta način ni seveda dol)il zidar nobenega dela. nobenega za- služka. Bil je nesrečen, ker pa nesreča iz- I modri človeka, je šel v samoto in postal | modrec po poklicu. Zastonj, dobrodošla sta mu edino le darova: kava in tobak, pomaga rad vsakomur in vsak se vrnc potolažen domov. »V niijnih slučajih ni odlašati!« Alibem je vstal, vzravnal široke hlače in si pb- I tisnil fes na čelo. »Sam Allah je vodil moj | poßled k Jusufovemu olcandru. Cast Veli- j kemn Allahu in Mohamedu, ki je nje^ov prerok!« Dve uri je že hodil Alibem, preden je prisel do cilja, do borne kočice. Dasi so prihajali skozi dve okni in skozi odprta vrata zlati solinčni žarld v kočo. ni razlo- či! Aliben spočetka ničesar. Šele ko se je privadilo njegovo oko dimu, plujočemu v ffostih oblakih po edinem prostoru, je za- ^ledal nasproti vhotu moža s sivo brado, scdcčega s prekrižanimi nogami na ffolih tleh in kadcčega iz dol^e pipe. Bil je to modrec Ahmet. »Modrec! Glas o tvoji modrosti Jc »rišel tudi do mojih uses. Tvoje besede izlečijo tluševne rane, iikrepe onemoglo sree, tvoj svet pa vrne vsakomur izgub- Ij'jno ravnotežje./- Sultam mi je ukazal po svojem kadiju izseliti se iz dosedanjega stanovanja. Hišnemu jrospodarju sem se bil zameril. Poznam postave in zakone, toda ti si modrec in jih poznaš temelji to j- še. Svetuj!« »Stopi takoj k upravnemu uraduiku, k mudirju, stisni mu pri pozdravu bakšiš v roko, potoži mu svoje gorje in ravnaj se j po njegovem ukazu, kajti vedi, moj sin, da ^ovori tudi po mudirju kakor po kadiju Sultan, naš vladar!« Trtiden in lačen . se je vrnil Aliben. Vkljub temu ni privoščil počitka svojlm izmučenim no.^ain in novejja dela svoje- inti i)razinemu želodcu. Dan se je nagibal in bati se je biio, da ne dobi več mudirjn v tiradu. Imel je srečo. »Aj?a! Moj gospodar Ibrahim me meče dejanski na ulico. Imela sva o politiki, lahko bi rekel tudi o astro- nomiji, različne nazore. Izposloval mi Jc odpoved. Moder mož te me je priporočil, * ker te čisla in spoštuje!« Molče je spravil imidir bakšiš, pobral na polici listič, napisal nanj par stavkov, pritisnil pečat, dostavil svoje ime in izro- čil odredbo Alibenu. Zopet je sedel Aliben na prijazni te- rasi s prekrižanimi nojjami na mehki pre- nro.iri in si privezoval z drobnimi in doi- .jjimi prepečenci, namočenimi v Irorki co- kolati, svojo duso. Radovednost ga je mu- čila, a zadnji, mudiriev uka-r ie ležal pred njim v zaprti ovojnici. Najprej naj se na- pase telo in potem šele duša. Po tej krepki južini je pa ie pretrgal rob ovojnici, pote^nil iz nje ukaz, bral in bral in končno razbral. da mu ukazuje Sultan po svojem uradmiku, mudirju, da mora ostati y dosedanjem stanovanju. Kaka lahka in preprosta rešitev! Rer> ga je stala ia resitev ninogo truda in bak- si5. pa tudi boiazen, utaboriti se pod mi- lim nebom, izpostaviti nedolžno Fatimo Iiekočim žarkom in hladniin uoceni, je i/- jiinila. Kdor zna, zna, si je mislii Aliben in si drgnil veselo dlan ob dlan. Zadovoljen e»i je zvil nato svaljčico. Nakfat se jc Aiiben stresei. Ni š? stresel radi liladncga vctriča, ki ie uvi- lial proti večeru od morske straui. ne, nii- sel se mu je bila vrmiia v iiiožj.ran;-, mi- sel tako fežka, tako uiiična, da se je pod nienim vjilivoiii stre^lo njc;,ov(. *.cl • Sultan kot najvišji sodnik mu je uka- zal zapustiti stanovanje, isti Sultan kot najvisji gospodar mu je ukazal osiati v stanovanju. Ukazi se pa morajo izvršiti, naj jih je izdal Sultan kot sodnik ali kot gospodar, naj so za stranko ugodni ali ne- ugodni. Udejstvitev obeh ukazov je pa nemogoča. Če se izseli, se zameri Sulta- nu gospodarju, ki kra zato tudi takoj kaznl, če ostane, se zameri Sultanu sodniku. ki ga zato tudi takoj kazni. Veren in ponižen moslem pa mora slušati Sidtana v vsa- kem slučajLi. Kaj početi? Kazni se treba izogniti. na njegovo pošteno ime nikakor ne sine priti madež nepokorščine protl ¦ Sultanovim ukazom, kajte edino le njcffo- vo pošteno ime dobi Fatima za doto ali na kot dediščino. 1 Nt'hote je ošinil Aliben raz teraso Ju- sufov oleander in kakor kak mlad razpo- sajenčck je skočil pokonci in zdirjal k so- sedu. »Jusuf! Mnogo si hodil no svetu In tvoje oko je bistro ko oko sokola. Povej, poznaš li boljšega, večjega modreca od Ahmeta?« »Seveda, Aliben. ta mož ie okrožnl modrec Mešid. Štiri ure hoda od tod. Svoj čas je bil Mešid priden obrtnik. izdeloval je steklene .kozarce. krožnike, vaze. Vse je hvalilo njegovo dek>, vse cenilo njego-' vo izurjenost. A prisel je iz Arabije čarov- nik, ki je učil ljudi izdelovati iz pasje ste- kline steklo. Kakor veš, imamo takih psov j vse polno. Na ta način ni dobil steklar no- i benega dela, nobenega zaslužka. Bil Je ' nesračen, ker pa nesreča izmodri ch:\c- ka, je šel v samoto in postal modrec po ijoklicu. Zastonj, dobrodošla sta mu edino le darova: kava in tobak, pomaga rad vsakomur in vsak se vrne potolažen do- mov«. Še pred zorom je vstal Aliben. V na- hrbtnik je položil vrečico okusne praženc kavc\ Štiri dobrc ure je že hodil Aliben, preden je prišel do cilja. do borne bajtice. (lost dim se jc valil skozi odprta okna In vrata. Zdelo sc je, da gori bajtica. Toda la dim ni nazuanjal plamena, pač pa pričal o prisotnosti potrataega pušivca. In res, na- sproti vhodu je se'del s prekrižanimi noga- | mi starček na golih tleh. Bil je to modrec i | Mešid. i j »Modrec! Zdravuik najboljši si vsaki j tužiiii duši in slchernemu obupanemu sreu. ' Poslušaj! Sultan mi je ukazal po svojem i kadiju zapustiti dosedanje stanovanje, isti i Sultan mi je ukazal po svojem mudirju ! ostati v stanovanju. Svetuj, blagi mož!« j »Stopi k mudirju in izposluj si ukaz, i da inoraš zapustiti stanovanje. Dva enaka ! ukaza pa lahko izvršiš. Ne zameriš se niti Sultanu sodniku, niti Sultanu gospodarjui« j Pri mudirju ni naletel Aliben na no- | I beno težkočo. S prvim baksišem si je bil j odprl vrata do njegovega urada, z drugini I bakšišem si je odprl vrata do njegovega I srea. Takoj mu jc spisal mudir no'v ukaz, da mora zapustiti dosedanje stanovanje. Kako je odleglo ubogemu Alibeinu! Ko ! je sedel zopet na prjjazni terasi s prekri- j • žanimi nogami na mehki preprogi je po- | >i polnoma pozabil utrujenosti in lakote. i Sprijazuil se je tudi že z bivanjem pod milim nebom. Rcvica Fatima! Ne bo ji i luido! V senci njegovega telesa bo var.na pred pckočimi žarki opoldanskega solnca, j z njegovim plaščem se bo branila hladnih ncči. Njegovo ime pa ostane pošteno in neomadeževano. Dasi izgnancc bo lahko glcdal vsakomur v oči in nobenemu se ga ne bo treba izogibati kakor garjeve ovce. Sredi tega razmotrivanja je prinesel Alibenu uradni sluga ovojnico. Postal Je ! pred njim in čakal. Vsebina uradne pole je morala biti vsekakor ugodna. Aliben Je imel v teh dveh dneh že toliko posla z i uradniki, da je to takoj zaslutil. Dal Je j slugi bakšiš in odprl radovedno to zadnjo pošiljko. Bral je in bral in končno nizbrai, da mu ukazuje Sulta/n po svojem kadiju, naj ostane v dosedanjem stanovanju ... Že ob zoru je namreč zvedel hisni go- spodar Ibrahim, kako išče njegov najem- \ nik Aliben stanovanja, kako prašem, izmu- j čen in utrujen se je bil vrnil prejšnji večer ; domov. Skesal se je svojega prenaglega koraka, odpustil Alibenu njegovo krivo Dolitičiio naziranje in stopil zopet pred j kadjia. »Efendi! Moja duša je ozdravijena In moj domovinski cut je dobil popolno za- doščenje. Prišel sem, da zaukažeš moje- nni najemniku Alibenu uradnp in pismeno, s pcčatom im podpisom, näj ostane še ; dalje v moji hiši!« I Molce je spravil kadi bakšis, spisal j , novi ukaz in ga izročil slugi. I Aliben ie strmel v polo. Ni se zavc- • dal. bdi li ali sanja. Skušal si je bil pribo- I riti gotovost.- mesto nje ista ncgotovost kakor prejsnji dan. Samo da ga sedaj Sul- j tan kot gospodar spravlja iz stanovanja, kot sodnik ga pa tišči v njem. Prej je biio j seveda narobe. Kot sodnik mu je bil Sul- tan odpovedal stanovanje, kot gospodar mu na prepovedal izselitev. Pri. vsej tej kolobociji se je čudil Aliben, da ne lazt oleander po gosenlci, da ne prepeva siko- mora na slavcu in da se solnce ne gre-je na martinčku. Z obrazom se jc vrgel Aliben na mehko preprogo, da kižje prouči novi po- I ložaj. Z dlamni si je tiščal oči in ušesa. da ; bi ga ne zmotil kak zunanji pojav. Zaman, zanj ni bila rcšitev! Sultanu se mora za- nieriii bodisi kot najvišjeinu sodniku, bo- disi kot najvišjemu gospodarju, svoje po- Steno ime izgubi, njegova hčerka pa doto in dediščino. In tako lepo si je bil že nasll- kal zivljenje brez strehe pod milim ne- bom, a s poštenim, neomadeževanim ime- nom! Ali naj gre zopet k sosedu jiisufu. od tega k trctjemu modrecu, ki ga pošlje zonet do mudirja. bakšiš mudirju. nato pride sluga. pa obrne vse narobe. Nesreč- ncum zemljanu ne pornore niti najvecjl modrijan. Usoda je silnejsa od majboljših nasvetov. Alibem se je pri tern zalotil. da mo- druje. Ker modruje, ga je moralo nekaj iz- niodriti. Nič drugega kakor edino le nc- sreča. Naj se li umakne v samoto in po- stane modrec na lastno pest? Toda čim napravi prvi korak v samoto, zapusti do- sedanje stanovanje, zameri se Sultanu kot sodniku, kazen ga dohiti. kaznjenee pa nc more nik dar postati modrec. Dve eeli uri je tako ležal nesrečn! Aliben na trebuhu. Krči v rokah. krči v nogah so ga vzbudili iz tcga. brezplodnega razmotrivanja in inodrovanja. Vstal je potrt in uničen. Iz .nedrjij so mu nadli vsi štirje ukazi na tla. Mehanično jih je po- bral in se zopet poglobil v njihovo bese- dilo. Mogoče -1a mu je lističe pobral sam '- Allah iz nedrjij, vrgel jih preden j na tla, češ zanašaj se na lastno moč in ne poslu- žuj se tuje modrosti. Allah je narnrec velik in Mohamed je njegov prerok! Aliben sc je zdrznil. Lasje so se mu 1 zježili in celo črni čop na njegovem rde- čcm fesu sc ie vzravnnl nokonr.i V rp^n'ri ni vedel, je-li še vedno norec. ali je že po- stal modrijan. Saj ni mogoče! Zadnja dva ukaza ne •razveljavljata prejSnjih dveh. Vsi šiirje ukazi so torej v veljavi. Sultan kot sodnik mu ukazuje zapustiti liišo in ostati v aijej, Sultan kot gospodar mu ukazuje ostati v stanovanju in isto zapustiti. Ta je pa še najlepša! Naj napravi ubogi Aliben to ali ono, sedaj se zameri na vsak način Sul- tanu kot sodniku in istočasno Sultanu kot gospodaru. Dve zameri, dvakratna nepo- korščina, dve kazni, dvakratni hudodelec. Aliben ni več čakal, da da Allah nje- govemu pogledu smer proti oleandru, kar sam se je ozrl tja in zdirjal k sosedu -Ju- suf u. »Jusuf, Jusuf! Rotiin te pri prerokovi bradi, pomagaj mi, imenuj mi najmodrej- šega moža, če /ne, mi je umreti!« »Uiniri sc, sosed Aliben! Nisem rado- veden in ne poprašujem te po tvojih skr- beh, nočem poznati tvoih boli, če mi jih sam ne zaupaš. Najmodrejši rnož je Ra- sed. Osem ur hoda do njega. Svoj čas je bi.' trgovec s fesi in turbani. Imel je krasno zalogo vsakovrstnih pokrival vsch številk vsake barve in najrazličnejše kakovostl. A kakor hitro je otvoril svojo prodajalno, — ne vem, če je tudi v tem slučaju prišel iz Arabije čarovni^, — so izgubi li vsi liudjc svoje elave in hodili so brez pokri- val okrog. Nobcden ni kupil ne fesa, us turbana. Rased pa ni izgubil glave, celo zelo pokonci jo jc nosil, da sc je še bolj ločil od svojih sodrzavljaüiov. Dcjal je: »Če ne nosijo drugi fesov, jih bom pa sam, hvala Allahu, saj jih imam dovolj za vse svoje zivljenje. Danes zelen turban št. 53., jutri rdeč fes št. 55.. itd.« Tako se je po pokrivalih dognalo, da nista izgubila svoje glave v celi državi samo dva, in tu dva sta bila Sultan, stari oče našega st- danjega vladarja, ki je nosil črez dam in po noci krono in Rašed, ki je radi tega po- stal beg, emir, paša in končno nišanči t. j. Sultanov osebni tajnik. Po Sultaaiovi smr- ti je šel Rašcd v samoto, posvetil se mo- drosti in zaslovel kot največji modrec v vsein vilajetu. Potoži njemu svoje gorje in prepričal se bos, da se nisi zaman in brezuspešno obrnil do njega za svet. — Srečno pot!« Bila je še temna noil ko je oclhajal Aliben s tezkini nahrbtnikom od doina. Vanj je bil nabasal vrečo najokusnejSe kave in veliko škatljo najfinejšega to- bak a. Sedem ur in pol je že hodil Alibeji, tic da bi se bil kaj ustavil, ko mu je nakrat zaprla pot gosta megla. A Aliben se nJ' strašil zaprek, ne naporov. Preveč posla je imel v prejsnjih dveh dneh z modreci. da bi .rie ločil megle od dima. Prav ta me- gla mu je bila porok, d^ ni bil zgresil pots in da ni več daleč Rašedova koliba. Po- gumno se je boril z dimom, zadeval s ko- lei'ii ob grmičcvje in skale, zaletoval se s cetom v debla. Vsak uhelj je imel po več- lukenj, izluknjali so jih jima bila trni, med- tem ko sta se nosnici zlili v eno, veja je bila pretrgala namreč mejo med njima« Ruta, s katero si je brisal Aliben svoje potno čelo, je bila že vsa rjava od sameg^ nikotina. Vkljub temu je nadaljeval hrabro svojo pot. ! »Stoj, če ne. me se pohodiš!« je za- ¦¦ slišal zdajci Aliben neznan glas pred sa* bo. V dimu ni bil niti opazil, da je že pre- stopil prag borne kolibe in stal 'pred tretjim modrecem Rašedom. »Nevidni modrec! Prinesel sem tl kave in tobaka. Svetuj! Štiri ukaze sen1 dobil od Sultana. Kot najvišji sodmik me sili in mi brani iz dosedanjega stanovanja. kot najvišji gospodar mi brani in me sili iz istega stanovanja. Dvakrat se pa ne morem izseliti iin istočasno zopet ne mo-' rem dvakrat ostati v stanovanju. Sultana pa morem slušati v vseh štirih slučajih. izvršiti moram vse štiri ukaze. Ne videl bi rad, da me kaznujejo radi nepokorsci- ne. Pomisli, hčer imam, mlada je ko ju- tranja zora, lepa ko temnordeča žametna vrtnica; nimam ji drugega dati za doto, nimam ji druge dediščine zapustiti kakor svoje dobro ime. Ne vidim te, modri Ra' sed, tvoje telo se skriva mojiin očem 7A i gostim dimom, a slisim te dobro, kajt1 razmere so neznansko poostrile moj sluH; Oovori, tolažbe in sveta potreben revež te posluša!« Tišina je zavladala po teh besedali- Aliben se ni drznil skoro dihati. Bai se Je« da mu izsilijo novi oblaki dima, ki so se valili proti njemu, kašelj in da presliši rad» kašlja modri nasvet nevidnega modreca. Cakal je in čakal. Tedaj komaj je spoaii»' vso zamotanost svojega polozaja, saj \\ moral celo najmodrejši starček. ki ni bi» izgubil nikdar glave, razmišljati toliko ča- sa o tem vprašanju. »Ne dvomi. Aliben, nikdar o nepr'' stranosti uradnikov! Po njih govori J/1 ukazuje naš vladar, mogooni Sultan-Pad»" šah. Vse štiri ukaze moraš izvršiti! Zat^ pa poslušaj! Ko prides domov. obesi sC nad svojim pragom pri vhodu! S tem do" kažeš, da si ostal v stanovanju in da sI isto zapustil. Pokoriš se Sultanu sodnik11 j in Sultanu gospodarju. Edino na ta naci*1 j sc rcšiš iz zagatc. oliranis si svoje dobr0' j poštono in neomadeževano ime. ktttf0 j lahko zapustiš svoji hčerici. Žal mi je, & ne boš mogel koristiti s svojo smrtio in V0 kajti davkov na dobra imena 5e ne pozna naša državna blagajna. Idi!« In Aliben se je res vračal pol ure sko- zi dim, sedem ur iai pol pa po brczdimnih Doteli proti doniu. Že medpotoma je od- frgal od nalirbtnika oba jermcna. združil iu v ceioto in njegovo telo je kmalu nato vi$elo nad pragom pri vhodu v stano- vanje. Govoriio se je pozneje. da hi bil po- stal Aliben radi svoje velike, velike ne- like nesreče največji modrijan cele drža- ve, če hi se ne bil obesil. Novi zvoroovi. Za našo cerkveno umetnost ie nasto- pJla važna, prevažna doba, kakor je naj- bržc ne doživi Bog ve koliko človeških ro'Jov. Treba je torej, da se važnosti te iz- red:ie do-be zavedamo, da uvažujemo nje- no rnorda za st-o in večletja odločilno po- l^sir.bnost, da se zdaj v tern velikem času 'zkažemo velike ljudi. Bivša avstro-ogerska voj. uprava je °'>!enila naše cerkvenc zvonike niih naki- ja in dragocemosti, tijih histva — zvonov. *yd pretvezo domovinskc požrtvovalno- ^ se je pasla umazana židovska blago- Sriedenost ter se topila veselja. da se je m°Lla s prikritim in olcpšanim ropanjem Cerkvenih zvonov liladiti strast svojega vroee.ya sovraštva do cerkve. V naših zvonikih vladata samota in" Dl^znota. A dociin je nemila usoda nam, •?ri'Tiorskim Slovencem. dala izpiti do dim Keljh vsestranskega trpljenja, nam pa ho- Ce ublažiti in popravili ižgubo ccrkveniii Zvono\'. Nova vlada. je namreč voljnn nam ^\ vliti nove zvonove v prejsnji teži, D[°ti izročitvi malenkostne avstro-oger- sfe odkupnine (4 krone za kg brona). Ker ülaca vlada kakili 96% stroškov, zato i- .^ajo eerkvena predstojnistva in obcine r' nabavi novih zvonov le podrejeno be- |!^o. En važen moment jim je pa prepu- ^Cen< t. j. uglasba zvonil, glasovi posamnih Zyonov. In o tern bodi dovoljeno nekaj D°jasni!. Zvonovi istega zvonila so uglašeni v ^undah (melodična zvonila), ali pa v e^ah in večjih intervalih (harmonična vvonila). Ako je v zvoniku poleg sekunde ¦ ak večji interval, je zvonilo melodično- ^nrionično (mešano). Med zvomila so v ayaj v za]locjnj Evropi in v Italiji, harmo- JCT1Jl. P^ v vzhodni Nemmčiji in bivši Av- ja.°"9.^ers^i- Najboljši zvonoslovci obso- ^0 čista harm, zvonila, ker so vsled za- Sg.redneKa bitja zvonečih zvonov nezmi- Jtia in v svojih melodijah pnsta, prazna, "noparna, dolgočasna kot melodije pošt- hih? ™"'d a^' vo-'a^c trobente." Nadaljna Da cisto harm, zvonil je razen drugega evelika razlika med velikim in malim ^°noTn v teži in glasovni barvnosti. Mali j. °n ima proti velikima prešibek glas, da a Je cclo v bližini med injima komaj. ko- .^ sjisati. Pred vojno je bilo v Oorici e- •cff ^lst0 narmonično zvonilo (sis , ais , Ko ja Kostanjevici, vnt0 v Ljubljani. ine je rnali zvon snm zvonil. ga je bilo v Da[ St komaj slišati, v družbi z večjima •^lej 2ej.o neemakomerna moč glasov pa ?V( ¦f^^0 "eprijetno. Čisto hannonična bj^n'ia so priljubljena le Nemcem in ose- W^rotestantom, ki radi prepuščajo me- Cna zvonila katoličanom. in jy, -er siiio Slovcnci mejaši Italijanom Prj enicem, smo imcli različna zvonila, haiJ|°r(:l itielodična, Kranici in drugi pa bj{a Oriična. Nasa primorska zvonila so Host. °rei pravilneje Hßlasena. in te pred- žyon Se moraniO -tudi nri ;naročbi novih dobr stro^t> držati. Nikakor torej ni o- dem^ati novo zvonilo (f , a . c ), Vi- ^ihrn zvonar n"» ffotovo nasvetoval tega Cji 2-ni.oriie8:a trizvoka, o katerem sporo- ^Jnin v a ^Straža«. Rojaki, nikar ne uva- atliDg, kraniske slabe zvonske nglasbe. k\)$iL °stanitno pri pravilnih in mnogo ! "lelodičnih in niesanih zvonilih! Ob^j" 'ene" 'ma.'° len. mqcan prias itd.! 0 :il(islovZ'Von()lV"' nn1' im^° nesedo Ie zvo- s° inK ^1, ^as^cniki. specialists potem, ko ' In tehnično preizkusili. nlo n ?ro^nikom novih zvonov je torej to- ¦*vono'nor°č*ti. naj se, nredno določijo s'h ,- ^, fflasove, in tudi v driurih ozi- ; bissen- \ so -"ni tnkrat od vlade pre- ^onoi'i" °brnpj° 3a nasvetma veščaka voq toi Vca- ^(\ nimajo kojra. jim je pisa- 1 ll*Wv M rRitic prav rad in hrezplačno na riške Qt ? Ov zvedo v urcdništvu »Oo- Hoii volilni zakon za politične voütve ¦j iulijski Seneüij. Bilo je Ijustvo Julijske Be- nečije, nove provincije kraljevine kalije, prvič pozvano, da si izbere svoje zastop- i nike v poslansko zbomico in s tern dobilo j stoprav možnost, da sodeluje in soodlo- čuje v političnem življenju Primorja, pred vsem pa, da zastopa interese nove pro- vincije in čiiva političnc pravice onega naroda, ki živi na tej zemlji v veliki ve- | čini in od parntiveka, naroda slovenskega. Te volitve so se znatno razliko- vale od političnih volitev pod prejsnjim avstrijskim režimom. Avstrija je bifa sl- cer z volilnim redom od 26. januarja 1907 uvedla splošno in venako« (?) ter di- rektno volilno pravico, ni se pa mojda od- ločiti, da odstopi od starega sistema emo- poslanskih volitev ali sistema večine In uvede proporc. Kraljevina Italija pa je z volilnim redom z dne 2. septembra 1919 sprejela polej^ modernih postulatov: di- rektne. enake, splošne in tajne volilne | pravice, tudi načelo sorazmemesa za- stopst\a ali proporc in to v najmodernej- ši obliki. Uveden je d'Hondtov sistem iz- računavanja mandatov za posamcznc kandidatne liste, ki pri primerno velikili volilnih okrožjih daje skoro absolutino pravične rezultatc.in pa sistem prednst- nih (prcferenčnih) in dodatnih idasov, kl daje volilcu |)rcccjsen vpliv tudi na izvo- litev posameznih kandidatov njc.trove In driigih kandidatnih list. Ta moderni volilni red je jr neznatnl- nii dopolnitvami, ki jih jc zahteval držav- niški ozir. na prejšnje pravno sta^.je, i>ro- širjen tudi na Julijsko Benečijo. Vijrilantibus jura! oPo tern sfarorim- skem reku sc bomo moraii ravnati tudi Slovenci Julijske Benečije pred vsem pri novih volitvah, da dobimo in varujemo ono mero politiönega vpliva na državno in svoje narodno politično življenje, ki nam pripada po našem številu in politični zrelosti. Iz tejja stališča prav srčno pozdrav- ljam zfforaj navedeno knjižico mladejra Koriškejja odvetnika drja. Vladimirja Or- la, ki je pred kratkim izšla v priročni obli- ki in dobrern tisku izdanja političnega društva »Ediiiost». Dr. Orel s tern častno vstopa med praktične narodno-političnc delavce, ki jih naš narod v Primorju v se- danjeni svojem polo/.aju bolj rabi kot kdaj poprej. V uvodu 4iam dajc kratek historijat vo- lilnesra reda in njeffovih posebnosti in no- vosti, razloži na vsakemu razumljiv na- čin bistvo proporca in nje.tcovih ruzuiih si- si-^mov. ter bistvo preferenčnih in dodat- nih glasov. V delu scrmem obravnava pod razni- mi zaarlavji vse glavne faze volitev: ak- tivno volilno pravico in kako se ujjotovi, volilna okro/Ja in kandidatne liste, volilni akt. skrutinij. ^asivno volilno pravico ter zaščito volilne pravice. Ob koncu doda še sištematičen preyed rokov v volilnem postopainju.. Kniižica ie namerjena za praktičuo uporabo. torej v prvi vrsti našim župa- nriri. volilnim komisariem, političnim za- upnikom. agitatorjem. itd. Zato avtor po- vsod vsebini zakona pridoda še razlago navede praktične primere in opazarja na dvuire (ioločbe zakcna, ki so med seboj v zvezi. To ie dobra stran knjixice, ziasti ker je razlaga pravilna in zakazovanje med seboj v zvezi stoječih izčrpno. Pomisleke pa imam, ali bo praksi ustre- ze.no z sistematičnim obdelo'vanjern volil- nega prava, kakor nam ga nudi avtor. Ni to sicer čisti sistem, ker v fflavnem se na- vaja besedilo zakona im v oklepajih citira dotični člen zakona, in tudi v raporcdbi tvarine sledi avtor v glavnem zakonu, ka- kor pač driijraee ni mogoce, ker že zakon sam predstavlja neke vrste sisteyn. Prak- si je pa do -mojem mnenj» veliko bolj po- treben in prikladen dober komentar vo- lilncRra zakona, torej pred vsem avdem- tično besedilo zakona. poleg te^a pa 5e ali sifitematična razlaga vsebine posamez- nih skupin, ki tvorijo celino, ali pa razla- ?a posameznih členov, odnosno po po- trebi tudi besed pod črto. Na vsak inačin pa bi se moralo besedilo zakona po tisku razlikovati od komentarja in biti izčrpno, kajti naprej se nikdar ne ve. ali se v prak- si kak člen ne pokaže kot važen. ki ga avtor smatra za nevaznejja in s;a zato izpusti. Mestoma se mi tudi \ idi, kakor da bi jasnost trpela vsled sistema. t. j. vrst- nega reda, v katerem *;e prednaša tvart- na. Tako n. pr. ne razuniom. zakai se jro- vori v volilni komisiji, volilnem komisa- rju (str. 20) ter o volilni dvorani (str. 23) pred volilnimi okrožji, vclilnimi skupina- mi itd.. na str. 40. pa se mora avtor zopet povrniti na volilno komisijo.. Pod naslo- vom Centraini volilni urad se razpravlja (stran 52 do 69) o tern, kako se ustanov! volilni rezultat, potem pa pride novo za- fflavje, Kompetenca ccntralnejja volilne- dar bi se moralo vsaj sribati velikili po- panju bi bilo bolje, da se je šlo čisto po krc'noloskeiTi redu, ker le tedai taka se- stava rokov dobro služi namenu. da se n!- česar ne zamudi in ne prezre. Pa to so bro in bo knjižica svoj nanien gotovo v veliki meri dosegla. V jezikovnem oziru pa bi se bil lahko avtor bolj potrudil. Priznavam. da so vsa taka dela plod brze odločitve in potrebe, vsled te^a ne -morejo biti brezhibna, ven- dar bi se morajo vsaj o^ibati velikili po- greskov. Nanicsto «tekom desete^a dne- va »mora pač biti «tekom 10 dni» (stran 19). «Krčiti se» (str. 22) bi se moralo za- meniti z «braniti se». »Vsaka lista ne sine šteti več kandidatov, namesto «No- bena ...» (str. 31.) Zadnji odstavck na str. 37. je pravi nio-nstruin in tudi ncraz- umljiv. Opomba 2 na str. 38. pač ni po- trebna in vzbuja smeh. itd. Naj te opazke ne vzamejo dr. Orlu vc- selja nad tern delom in do nadaljnje^a de- la, ki je med primorskimi Slovenci za o- hramitev narodnosti danes tako potrebno. one pa, katerim je knjižiea namenjcna, naj te opazke ne odvračajo,, da ne bi pri- dno poscs^li po njc in se je posluževali v politični borbi za volilno pravico im pra- vično zastopstvo Slovencev v poslanski zbornici nove očetnjave! Stefan Sagadin. Mahničeva ustanova. (Poziv in prošnja.) Dr. Anton Mahnič je telesno sicer umrl, nje^ov dull pa ne sine zainreti med nami nikdar. Rod, ki jra je on vzbudil, mora in hoče doseči, da se tradicija Mah- ničevega duha živa vzdrži preko sedanjo- ! sti v generacijah za nami. Duhu Mahniče- vemu pa se je zahotelo mladeničev in mož polnih cnergij v službi božanskih idej Resnice, Dobrote in Lcpotew a predvsem mladeničev in mož z jasnimi načeli, ki si znajo v luči katoliške misli v scbi stvar- jati in ohranjali skalnato značajnost, naro- di; pa v luči iste katoliške misli odločno braniti svetinje vere in svobode ter mu utirati času primerna pota socialnih in go- spodarskih reform ter kulturnejja življenja sploli. »Akademija Rospoduje izobrazen- ccm in po teh razširja svoje ^ospostvo nad narodi, v mji se določuje tok in razvoj duševnega gibanja v Jjudstvu« (RK IV 201). Tako se je on zavedal vlogc, ki jo i- ma temeljita. strokovno-znanstvena izo- brazba po načelno ubranih duhovih v člo- veški družbi. Na svojem obönem zboru dne 24. he- bruarja 1921 je Leonova družba v Ljub- ljani ob spominu na svojejra velikega du- hovnega ustanovitelia sklenila nostaviti Mahniču spoinenik. ki bi njegovemu duhu odgovarjal, ter v ta nanien pooblastila svoj odbor, da zbira denarna srej?stva za »Mahničevo ustanovo«. iz katere bi se nodpirali katoliški akademiki. ki hi si v tujini ali kjerkoli hoteli izpopolniti svojo znanstveno-strokovno izobrazbo. da bi potem v Mahničevem duhu delovali naro- du v spas in ponos. Podpisami odbor se to- rej na vso javnost obrača s prošnjo, naj se sklen Leonove družbc med •narodoin popnlalizira. da pruispeva vsakdo v sklad za »Mahničevo ' ustanovo«. za spoinenik Mahnicu v cast, ki obeta marodu stotero vračati, kar bo on tukaj nalajrnl. Izknz o darovih in prispcvkih se bo točno od ča- sa do časa objavljal. — Idimo na delo: dull Mahničev nas k temu poziva! — V Liubliani. Velika noč 1921. — Za odbor »Leonove družbe« v Liubljnni: Dr. Jo<;, Sre^rn'c, tč. predsedüiik: Dr. Fr. Steiß, j tč. tnjnik. " | „Mladika". Resnica je, da je naše primorsko ljud- stvo pred vojno med vsemi drugimi .slo- venskimi pokrajinami največ bralo in na- ročalo majveč časopisov ter kuoovalo uaj- več kiijig, resnica je tudi, da to kar danes tu na Primorskem izdamo, ne zadostuje naši potrebi, dasi iz te.ua ali onega vzroka Primorska ni več tako dober knji/.evni trg kot je bila. Naše politične potrebe krijeta danes dva lista »Edinost« in »(ioriška 'Straža«, ki imata razmeroma precej na- ročnikov, a še vedno ne toliko, kot so jih imeli pri nas razmeroma časopisi pred vojno. če seštejciiu) število naročnikov glavnik glasil strank. Imano žemski list »Jadranka«, kakoršnega pred vojno res nismo imeli. Imamo »Pravni Vestnik«. kl nam je bil pred vojno tudi nezman. Potre- be uiladinskega slovstva mora kriti naš »Novi rod«, ki vr5i svojo nalogo izvrstnn. Če ne stejemo »Pravni vestnik« in »Zbor- nik svcčc/Mikov sv. Pavla« med znanstvc- ne liste, viOiino, da znanstvcncga lista snlc.h še nimatno. Manjkal hi nam tudi Ic- poslovni družinski list, če bi ne bi!o »Mla- dike<;. Kaj pa je »Mladika«? To je res težko reči. Skoraj bi dejal, da ima več kritikov kot hvalilcev. Danes ni niti strogo lepo- slovni, niti poljudni družinski. niti znan- stveni, niti kak rugi list. On je nekak kompromis vsch potreb, ki ostamejo, če odštejemo one liste, ki že izhaja.io. Namen lista se ^vedno ravina po uredniku. zakaj naj se listu postavi to ali ono načclo. bo končno celotno delo vendarlc kolikortoü- k(^ izraz urednikove osebnosti in obstoje- cih razmer. zakaj urednik čudežev tudi ne more delati. Uredmik pa je tega mnenja. da mora list podati vsakemu nekaj, da vsakemu naročniku vsaj drobtino, izobra- ženemii kot preprostemu človeku. Tisti del ljudstva, ki sploh naroča take liste, Je že davno vzzorel cez »Gartenlaube« in po" dobno šaro in mu je vsaj večina spisov in pesmi fahko do:-topnih. Ce «;a katera stvar, recimo vsebina kake znanstvene rcvije, ne zanima, se jc pa poglobil vanjo izobraženec, ki mu taki viri niso pri rokah in je vesel, da izve, kdo diastopa v našem znanstvenem ali leposlovnem življenju onkraj meje; če dobi pred oči celo par prr merov nove knjige, četudi moderne; to mu je lahko dvakrat dobrodošlo. Poleg tej^a pa nc sme list prezirati domaeih du- ševnih dclavcev im jim nuditi rrostora, du je na ta način kolikortoliko naše ogledalo. List naj zdužuje lepo in koristno. zabav- no pa le v dovoljeni meri. Za zabavo so platnice, z onim drobižem, ki kra tak list, ki leži ma družinski mizi, ne more pogre- šati. Vemo, da list ni mogel skozi in skozt vršiti svoje naloge. On bi moral biti- naš ilustrovani list, a so klišeji predragi, da bi prinasal vedno kaj izvirnega. Premalo za- nimivih p.oučnih člankov je bilo, to smo čutili. Ž em ski svet hoče imeti tudi svoj ko- tiček. Dali ga bomo z drugim polletjem. Judi več slik si bomo priskrbcli in kar Je posebno važno, smo pridobili poljudnega prirodoslovnega pisatelja, ki nas bo zaba- val v drugem polletju. Nekateri priljublje- ni in odlični pisatelji so nam tudi dali no- vega gradiva. Prepričani smo, da v dru- gem polletju me bo ostala »Mladika« le na I isti višini kot dosedaj, ampak se bo še dvignila, tudi glede oprcmc in vestne iz- bire gradiva, tako da bo lahko res kos vsem onim zahtevam, ki jih stavijo naše razmerc pri splosnem pomanjkanju čtiva in časopisov nanjo. »Mladika« mora v sledmjo slovensko hišo na Primorskem, le na ta način boste dosegli, da postanc obširnejša in še nrnogo vrstnejša. Vabimo na naročbo v drugem polletju; do konca leta (12 številk) stane saino 8 lir. Kdor hoče eel letnik 24 številk, plača 16 lir; dobi še vse številke. Prija- telji leposlovja, širite »Mladiko«! Naroč- nino se pošlje na Upravo »Mladike«. Qo- rica, ul. Carducci 4. Enodeianke. Naše društveno življenje po deželi se počasi vzbuja. Upajmo, da bomo imeli v kratkem lepo število dramatičnih odse- kov, ki jim pripisujemo velik vzgojni po- men za naše ljudstvo. Vemo, kaj manjka našim dramatič- nim odsekom, da bi se razvili. Manjka jim centrale. Ne vedo od kje dobivati nasve- tov. Ne vedo si pomagati glede gardero- be. Sitnosti so radi repertoirja: iger nt. Vsa ta vpraša/nja spadajo v poseben čia, nek. Da pa opomoremo nekoliko splo5- nemu pomanjaknju iger, smo izdali v Go- rici »Knodejanke«. V lični knjižici je pet igric, ki bodo radi malega števila ose'o, razmerne lahkosti, zelo dobrodošla našlm podcželnim odrom, ki nimajo še izvcžba- ni igralccv in igrajo na svojih prireditvali kaj kratkega, lgrice, ki so v knjižici, se iniemujejo: Ivane, Vse naše, Kje je meja, Damoklejev meč in Satan. Ivane je tragedija. Mali sinček Je | zastrupil kri, stariši nimajo denarja, da bi I šli po zdarvnika in ga rcšili. Usmili se ga j nekdo in da očetn petak, da gre po pomoC. ! Očc denar zapije im se vrne pijan domov. Ob tragičnem prizoru med očetom in ma- terjo spozna sinček grdobijo življenja In cetudi preje ne mara umreti, pravi zdaj, da bo umrl. To strezne očeta — toda Je prepozno. — Lepo in s silmo tragiko je pl- sana ta igrica, in treba jo je dobro vpri- zoriti. — Finžgarjeva »Vse naše« je satira na - one komunistc, ki bi nič ne delali m samo delili. V ncki gostilni pa opeharita dva po- tepuha takega komunista in razdelita nje- govo premoženje (listnico, voz im konje) na prav lep način. da sprevidi, kam so ga pripeljali njcgovi nazori. Igra ima več smešnih prazorov.v situaciji. Kie je meja? je stara igra, a- se ved- no lepa in aktualna, ki ma preprost način biča našo prazno pravdarsko strast.. To posebno priporočamo kmečkim igralcem. Lahka je, zabavna in ima dovolj jedra. Damoklejev meč je najbolj burkasta ki ninia sicer mnogo jedra, pač pa obilo smeha. če ie dobro igrana. Uprizorljiva je lahko. Ce bi hoteli navajati njeno vsebii.o, bi bilo predolgo. Zadnja igrica, ali bolje: dramatičen prizor Satan je zopet resen; spisal ga Je znamenit pisatelj. V njem je opisama na dramatično prctresljiv način boj med an- gelom in satanom za človeško dušo. Sezite po knjižici, da nam omogočite še nadaljna izdajanja. Stane L 3.50 izvod. Malčki in pa!čki. Mladinskih knjig nam manjka. To ne vpijemo samo mi, ki smo zadnje case sploh odrezami od slovenske literature, isti glas se sliši tudi v Sloveniji. Posebno do- brili knjig nam manjka — v pesmi in pro- zi. Kje je mogoče dobiti Levstikove otroš- ke pesmi? Tu pa tarn'jih srečaš le še v čitankah. Kje dobiš Žunančičevega »Cici- pesmi so raztresene po »Vrtcih« in »Zvon- ' čkih« med srednjim in slabim blaffom. Kdo jih bo izbiral? Mladina jih ne more. Vse te težkoče se ;ne jawljajo samo pri mas, ampak tudi v Sloveniji. Pri nas je še eno: Naše šolske knjižice so bile precej uniče- ne, če so sploh kaj imcle, na knjižnem tr- tju ni več dobiti z^oraj oinanjcnili kiijijj. Naša mladina pa nima čtiva, svojili naj- ljubših pesmic ne more brati, ker jih ne dobi in nisi ne ve zanje. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da je bila prirediteljeva misel. zbrati naj- boljše mladinske pesmi v en zvezčič, ze- lo srečna. Tako imamo v eni knjižici pre- cej enotno sliko slovcnske^a mladinskctfa pesništva. Na prvem mestu so »narodne«, 'ki so posebno dobre. Nekatere so vzcte iz Bevkove zbirke »Križ kraž — kralj Matjaž«' ki je v tisku. Dalje sta bojjato zastopana Fran Levstik in Oton Župančič. Nato pa razni slovenski pesniki s svojiini več aii manj posrečenimi pesmimi, zbrani- mi iz mladinskih zbirk in iz »Vrtca« in »Zvončka«. Ta ali on a pesem je rešcna nozabnost, ki bi morda nikoli 119 bila za- šla v kako samostojno zbirko. Med imeni vidimo Ketteja, Mur.na, Medveda, Vido Jerajevo, Albrelita, Orudna, Bevka, Širo-, ka, Lovreneiča, Čika Jovo i. t. d. Knjitfa je precej podobna antolo^iji, dasi prireditelj ni imel v prvl vrsti tcga namena; hotel je samo podati primorski deci zbirko lepih pesmi, da se ta navdušu- ie ob njih za slovenski jezik doma in v soli. Oblika knjižice (vezane in broširane), je lepa — da, celo elejjantna. Naslovno risbo je izdelal Fr. Kralj. Knjižica je vrcdna. da. sežc maše jud- stvo pridno po nji. -- Kupite je kot darilo svoji dcci. Vsaka sola jo mora imeti v ne- kaj izvodih. Naroča se pri K. T. D. v Oorici in stane vezana L 4, a broširana L 3,—. Cebelarstvo. (Naaljevanje.) To kavkanje narašča po tern, kakor' so se razvilc mlade matice v zaprtih celi- cah. Ker so matičnjaki z živimi maticami na raznili straneli panja, se tudi to ogla- šanje tako sliši. V panju prosta matica jim pa pridno odgovarja ter brzo prehaja od satovja na satovje, iz prvega dela panja proti zadnjemu in obratno. Zadnjo noč in jutr0 ])red rojenjem je matica posebno nemirna in jjlasneje tiiika, tako pripravlja čebele k rojenju. Čebelc ponehajo pred rojenjem s pridnim donašanjem In proti eni uri popol- dne se prične rojenje teija »'oja— pcvca (to je drugi roj.), če je lepo vreme. Značil- no je to, da se prvi roji se staro matico vsedajo bolj nizko, blizu tal; a drugi roji z ml ado matico se vsedajo bolj na visoka me sta. Posebno nemirnost provzroči dejstvo, da so kvakajočc matice v celicali težko čakale one^a trenutka, ko bo zapustila panj prosta »tiiikajoča« matica. Ko so to doznale, pregriznile so cna za drugo Lod- nih matic nnkrovec svoje celice in se iz- vlekle na prosto. Ker pa more v panju 0- stati le ena matica-gospodarica, odlete še te ena za drugo z roječimi čebelami med roj. Cebele so naklonjene le matici pevki, ki jim je bila vodnica teh par dni. Ko 0- grebe.čcbelar roj v nov panj, so med če- belami še druge mlajše matice, a teh ne trpijo doljjo. Ze prvo noč podavijo cebele . delavke vse matice, razun pevke, ki jim bo v bodoče matica-kraljica. Mlada matica nričakujc scdaj na 0- ploditev, kar je tudi za čebele pomembna zadeva. Cebele so v takcm položaju 111a- lobrižne, delajo kakor udje v družini, ka- terim ni mari, da bi imetje napredovalo. Navadno šesti dan potem. ko se je mlada matica izplazila iz celice, je sposobna za plemenitev. To možnost ohrani matica še 6 tednov pozneje. Pravilno izleti matica na oplemenitev lepega solncnega popoldne krog druge ure. V istem času letä po zraku glasno brenče nebroj trotov. Ko ima matica izle- teti, se tudi čebele prično bolj ncmirno vesti. Zdi se, da se pripravlja na novo ro- jenje Ako to opazujemo, zagledamo med vrvenjem čebel prihajati matico iz panja in se ozirati na levo in desno. Dobro si utisne okoliš in lego, obliko itd. panja — pa odleti V zračne višine. Iz vidika se nam je takoj zgubila. Po zraku krožeč jo doliiti eden trotov, ter se je oprime, kjer se izvrši oploditev, ki trpi !e prav rnajhen čas, ker trot že v tern tre- nutku pogine. Spolovila se mu odtržejo in matica se z deli istih vrne v panj, kar se pri povratku laliko opazi. Trotovi semen- ski mikrobi prerijejo v semensko kapico, kjer ostanejo matici na lastno razpolago, da svoja jajčeca pri zaleganju poljubno oplemeni, ali pa ne. Ko se je matica pownila in ustavila na panjevi bradi, se zapazi takojšnja iz- nrememba pri čebelah. Ponelialo je prej- šnje razburjenje in prične sc mirno in rcd- 110 delovanje. Čebele prično sedaj bolj do- nasati in dobro krmiti svojo matico, ka- tera se pri dobri hrtini naglo okrepi, zadek postane zajetnejši vsled obilice razvijajo- V kratki dobi 6 do 8. dni po oploditvl zapazimo v eelieah mlado zalego-jajčeca. Ccbelice pridno izgotavljajo satovje za novo zalogo in med, in sicer napravljajo prvotno satovje za delavke cebele. Kadar se prične nagnenje do rojenja, postavijo še satovje za trote, z neka.i večjimi cell- cami. Kadar polaga matica jajčica, iz ka- terili se imajo razviti delavke. tedaj se jl stisne zadek, da bi se ne zadeval ob stra- ni celice in s tern pritiskom učinkuje na semensko kapico, da se izloči za vsako jajčice po eden do dva semenska trosa. Tako postane jajčece oplojcno, ko je preril scmenski tros jajčno tančico. Tako se oplojajo tudi jajčeca, iz kojih se razvijajo matice. Le jajčeca, iz katerih prihajajo troti, so neoplojena. To je tudi krivo, da cebele, ki polagajo jajeeca, ne morejo te o])loditl, ker nimajo trotovih semenskih trosov in iz njih pridejo le troti. fsta se godi, ako postarani matici, poide zaloga trotovih semen, potem leže enostranska jajčeca, iz kojih se razvijejo troti. Taki matici pra- vimo tudi trotovka. Ako držimo prestarc matice, postanejo proti koncu svojega življenja slabe ker polagajo preVeč in pre- zgodaj trote. Iz tega razloga je treba pa- ziti, da imamo v panjih le mlade matice. Kratkolasnice« KDO JE IZ OPICE? Sinčck (prišed^i doinov, očctii): »Oče, veS kaj smo se danes iičili v prirodopisju?« Oče: »Kaj vendar?« Sitiček: »Človck je postal iz opice!« Oče (oRorčen): »Ti morebiti — toda jaz ne!« V JEZI. »Sramujtc sc, sodrga! Zasnieliujete mojcKa sinčka. ker nima očeta? Ima moRoče več očetov kot vi vsi skupaj, osli!« RAZTRESEN. Komi (v trKovini): -Prosim, kaj /elite?« Odjemalec: »Rad bi . . . . hin, scdaj sein čisto pozabil, kaj sein hotel kupiti. No, nič za to! Pa mi dajte kaj podobnega«. DVAKRAT ZAPORED; »Kaj? Dvc liri že stane striženje las?« »Da. Toda v kratkem postane še dra/je«. »Tako. Tedaj me ostrlžite danes dvakrat«. RAZŽALJENJE. »Povejte mi, zaradi česa ste se pravzaprav sprli s svojim sosedom?« »Rekel ic, da «oveja žlvina letošnje leto ni nič vredna«. »Da, — da, — to je res zopern človek — vedno začne z osebnostmi«. OBLEKA IN DREVESA. Soproga (po gozdu se sprehajajoč): »ülel Mirko, ta moja višnjeva obleka nič kaj ne pristoja k mladcmu poniladanskemn zelenju«. Soprog: »Draga moja, jaz vendar ne morcm dati zavoljo tvoje obleke vsa drevesa visnjevo prcbarvati«. DO ZADNJEGA V1NARJA. Qrof: »Skoro pol svojega premoženja sem žrtvoval zate, ljuba Irma, toda koliko časa me bodeš še ljubila?« Irma: »Do zadnjega vinarja, moj dragee!« »DELO«. >V našeni nradu ni pravzaprav prav nič dela. Kaj pa za vraga delate ves čas?« >Čakam, kdaj je čas, da grem domov«. SNUBCI. »Kaj? Vi hočete poročiti niojo ličer? Pri Vast plači 500 lir na mesec? To je komaj za zepnc robce moje hčerke«. »AH — saj ne bo imela vedno tako hud nakod«. NA TRAMVAJU. >Ali imate listek za prestopiti?« »Ne. Zakaj vprašate?« »Tako. Da bi stopili z mojih nog konni drit- genui na noge«. PREDPOGOJ. »Moj dragi, ali bi ne naredila enkrat poto- vanje krog sveta?« »Seveda, dragica. Toda pod cnim pogojem«. »Pod katerim«. »Da boš ti potovala krog sveta na desno, a jaz na levo«. DVOUMNO. Neki občinski predstojnik mora poročat! predpostavljeni oblasti o štcvilii pra^ičev v vasi. Nalogo je izvršil tako-le: »Znpan — cno prase; učitelj — eno prase; občinski notar — eno prase; župnik — eno prase; skupaj torej štiri prasčta«. STRAŠNO. Danes si pa popolnoma zmešan, Lojze, kaj sc ti je pa vendar pripetilo?« »Imel scm strašne sanje. Sanjalo' se mi jk nanirec, da sem lokomotiva in da moram na vsakl postaji zajemati vode«. A^ED PEVK/VMI. »Ali je bilo treba mnogo truda in boja, predno si se naučila peti?« _____xQ. da. »osi'buo s sosedi< ¦___________________ ; Jevljopsfto zodropu v Mirnu pri Geriet. I Edino domace podjefie te stroke ; IzdQluJe ii ima v zalogi vedrio 98 razmh vrst čcvi)<>v ;, vseh veMkosti in za vsak stan. 1 Čevlji našega izdelka so delani lično in trpežno, ter se za izdelavo rabi samo [1 prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka tlruga primes je izključena. /Kk. Pazite na va stveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu. Ako cevljl rtimajo znamke, mso naš izdelek. Varstvena znamka. Čevlji našega i/.delka s^ lahko naroče naravnost iz tovarne v .Mirnu pri üorici ali kupijo v naf>; 11 protkfjainali : v Trstu, Via Rettori, St. 1 bhzu magistrata, v Gorici, Corso Verdi 32, v nisi Centralne posojilnice. ZahtevHjte čevlje „ADRIJA" pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati nase izdelke po od /adrtige določeni cent, pomnozeni za požtmno. Na zahtevo kupca moraio Irgovci pokazati originalni, tiskani cenik „Čcvljarske zadruge". V krajih kjer trg-ovcj ne drže čevljev naseg'a izdelka, se iščejo zastopnik i v svrho naročanja za pi'ivatnc stranke. — Zastopniki dobe za svoje delo prirnerno odškodnino. Zadruga je izdaia, nov hagato ilustriran cenik, katerega pestje na zahtevo brezplacno. Vsi dopisi in naročila naj se posljejo na naslov ; , „Cevlj&rska aadruga44 v Mirnu pri Gorici. Jctsip Kerievani, mehank ia puškar v öorsci, Stolnl tri Št. 9. (desno) naziuuij:i si. občinstvu da nui je na novo došla veüka mnO' žina blaga iz svetovno znanih lovaren. Novo došlo blago prodajnm po jako zniž/inih cenah. Na pr. šiva.lne stroje Orig. ?^ur\dtOSt Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Afrar^a in WinR^lmann. Posebno opozurjam cenj, äivilje in nevesle na strokovni poduk za umetno ve- zenje in krpanje, kittero dajam brezplacno. Dvokoiesa: OrJg. Puch, Oriö-i Styria.Orig. Start, Wasserrad, Recent, Kosmos, J-I^Mcal in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, sarnokresov, ^=^~ ^^^ patron, dinamttnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrobščine za zgoraj omenjene predmetc Lastna detavnica in popravljafnica Stola» trL it. 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje dvokoiesa in puške tudi na mesecne obroke Za točno. solidno postrežbo in konkarenčno ceno jamči JO Sip KerŠevani mehanik in pušk^ PODRUŽNICA LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Yard „Trgovski Dom.4* Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. Delnlška glavnica SHS kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MILIJONOV. . PODRUŽNICE: Brežice, Bpiovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Obrestuje vloge na knjižice po 4"/n. Na daljSo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvriuje vse v bančno struko spada.oče posle najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 8 / -12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne nraduje.