List 24. Točaj XLYIX ffOS Ö I Izhajajo vsako edo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemrr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld celo leto 3 gld kr. za pol leia 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 17. junija 1891 Obseg : Razne reči. Krompirjevo škropljenje. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar Žaluj da De more tako ugodno poročati o drugem tudi Goi^podari^ke stvari. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske doneskih k troškora del za osuševanje barja. Nadej v zadnjem zboru uže omenjenem deželnem zakon o se bil e v četrtek v Ljubljani 11 luni) t v d in je trajal od do 1 4 ludne. Navzočnih bilo je nad 80 čla J na in mestne popo- pa 1 da se bodo ovire kmalu odstranile! in da vender uže jedenkrat doseže Kranjska to za kar se uže toliko in ako se toliko let trudi. Glavni odbor je v zmislu 26 družbenih da se je pred nekoliko leti komaj toliko dru- pravil ustanovil pre udari, žabnikov zbralo, da je bil zbor sklepčen, mora se radostno povdarjati, da se je zanimanje za velevažno družbo ribarski, kateri tudi tudi drugi samostalni odsek, namreč uže na podlogi ribarskega zakona z 18. avgusta 1888 in izvršilne naredbe z dne datno povikšalo Zborovanje otvoril je družbeni pred junija 1890 deluje. Predsednik potem v svojem go sednik ces. etnik M u r n i k in potem s primernimi be- voru še omenja letine 1890 sedami pozdravil prečastitega gospoda deželnega pred uši strupene rose, kupčij sedni'« odborž župan gosp. barona Winkle r-ja pnika deželnega in gozdarsk razstave na Dunaji v 1890 gosp deželnega odbornika D e t 1 gospoda stavljalcem priznanih odlikovanj ; prosi, da dlog vinarstva: trtne z živino, udeležbe kmetijske in na njej dru- želoega stolnega mesta Petra G žabniki obranili spomi lani limrl družabnike C. r. vladnega svetnika vse člane 8 klicem: Dcbro došl Dralko in konečno katerih imena prebere se še spominja dveh odličnih ad občnem zt oru je spoiiii 30. oktobra 1890 omenja predsednik članov družbe, katera je ena letos izgubila. Dne 30. ok- , gosp. deželni glavar da se tobra 1890 izvoljeni častni član deželnega zakona o povzdigi reje govej živine ker Zdaj je uže tudi izda izvršilna eriba ali dr. Josip P o k 1 u k a r, leta za večno svoje oči zatisnil je dne 17. marca 1891 in dne 27. marca 1891 umrl se letos kon zaradi pomankanja bikov je častni član, prevzvišeni gosp Fra grof M menjakov ne mogel tako strogo zvrševati, kakor to za- htev stva ko se hoče v resnici rej goveje živi pospeševati, se zakon še nasvete družbe odbor sin ces. I VJ prvega pokrovitelja kmetijske družbe kranjske. Njega visokosti, nepozabljivega pokojnega nadvojvode f e prihod leto v vsem svoj da bi obsegu letošnj o mislih družbenega predsednika je zadnje in leto za C. kr. kmetijsko družbo tudi zaradi tega strogo izvrševati začel Do prihodnjega leta priredili bodo kmetovalci sami precej plemenjakov, drugi jih bodo posebno pomen ker se je ustanovilo mnogo družnic in se jih nekoliko še ustanavlj pili in pripeljalo se jih bode pa iz drugih dežela se podružnice Be na Gorenjskem po- Ustanovile so Breznica, Čr- ker uže letos precej, volil 4000 gld. podpo si. dežel boi ta namen do- nomelj, Dobrepolje, Ložu Graho Horjul Litij in ni dvombe, da bode tudi vis. Stari Trg pr 5 Vid nad Ljubljano, Tuhinj J usta c. kr. poljedelsk ministerstvo dovolilo nad 2000 gld. navijajo se pa Hrenovice, Vremska Dolina, Zužemperk podp Ker nadejati, da ti podpori tudi prihodnj Sv. Križ pri Litiji, Škofj leto ne bosta vsahnili bode uže toliko plemenjakov v novih podruž ko se . Loka zadnje in Tržič tedaj bode konečno ustanove, 17 deželi, da se bod ložej strogo rševal zakon, kak klicem : Bog daj da edno bolj in bolj napredo se to moglo letos storiti. Družbeni predsednik ob vala družba v korist zemljedelstva, izreka predsednik 186 željo > da tudi sklepi današnjega zbora obrodili dober sad. Deželni predsednik gosp. baron Winkl da ga veseli videti na e r izjavi, občnem zboru toliko veljavnih mož, katere v imenu vlade presrčno pozdravlja. Mnogo broj udeležba dokaz da se širi zanimanje za kme tijstvo. Vlada se bode zanimala za razprave občnega zbora in sklepe tudi na merodajnem mestu podpirala. Deželni odbornik gosp. D e t e 1 a se zahvaljuje za prijazni pozdrav in zatrjuje, da bode deželni zastop zmerom pospeševal interese kmetijstva, ki je najmočneji steber države. Podučne istvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar os lav. (Dalje.) 225. Opij v Kitajskej. Opij v svetskej trgovini» Šesta vine opija, in delovanje teh sestavin Opij je, kakor smo že omenili, mlečni sok ki iz maka leze ; telo no on ni v kemijskem pogledu jednostavno njem so do sedaj 15 Gosp. župan G pozdravlja zbor v imenu Vsako to telo se dade raznih strupenih teles, opija izločiti, in mnogo te se- stolnega mesta, katerega dvorana je kmetijski družbi stavine se tvornicah iž njega tudi jemlje. Ta telesa se vselej za nje zborovanj na polago. Veseli ga, da se na reo ti narcein papeverin je sešlo toliko veliko članov družbe, in izreka želj da bi se koristi poljedelstva pospeševale poleg koristi me ščanstva zovejo: morphin, codein, thebai Q I. t. d. Morphin ali Morphium je najznamenitejša sestavina opijeva, katera se danes mnogo v zdravilstvu upotreblja. Tajnik g. Gustav Pire je nato poročal o deb- opiju ga največ, in to po priliki 10 odstotkov vanji glavnega odbora v 1890. Ker hočemo o tem v prihodnjem listu obširneje poročati, kakor tudi v poro Morphin nima vonja, a okui^a je grenkega. V malej množini uspava človeka in umiruje živce, a v večej množini čilu Sišk , odbornika Lenarčiča o računih, e o premembi enega paragrafa pravil » odbornika . odbor- deluj nika Ogorelca o oddaji drevja, omenjamo zdaj le še, da je bil g. knezoškofijski tajnik Josip Šiška zopet in na mesto umrlega gosp. dr. Poklukarja gosp. Janko okusa 3 kot zelo močen strup. Codein je vrlo podoben morphinu, samo je brez malej mno- ga tudi v zdravilstvu upotrebljaj žini napravlja lahko spanje, večja množina pa je nevarna Narcotin je slabejši strup od morphina in codeina Zirovnik, nadučitelj v Sent Vidu nad Ljubljano, na novo odbornika izvoljen. Za preglednike računov izvolil . Dragotina Žagarja, deželnega bla- za On človeka Podoben mu najpreje razdraži, a potem v spanje zaziblj narcein, ki človeka zelo omamlj verin deluje na človeka še čez dalj časa i. Pap in ga v spanje zaziblje. Thebain naredi da mišice otrpn m od vseh ostalih sestavin opija more najpreje umoriti je občni zbor gajnika, in Frana Trilerja, deželaega knjigovodstva oficijala. Na predloga glavnega odbora, katera je utemeljeval g. tajnik Pire, izrekel se je občni zbor, da se da A. Rovanu na Golu za vspešno delovanje pri ^P^j^ delujejo različno na ustroj človeški, a oni pogozdovanji notranjskih goličav pohvalno pismo in da ^^^^^ ^^ učinek opija izvira od skupnega in ob človeka in žival. Kakor ta, tako tudi ostala telesa v nena se izdajatelj gospodarskih listov na Dunaji g. Hitsch- enem različnega delovanja pojedinih sestavin. mann zaradi zaslug za kmetijsko literaturo imenuje za dopisujočega člana družbe. Na konci obravnav poročal je nadučitelj Rib ni kar o pospešitvi šolskega vrtnarstva, in ko sta se stvari primerna predloga vzprejela zaključil. 226. njegova u C. > se je občni zbor Kako lepo, raznolično življ se je nastanilo na našej zemlj In je izvir temu življenju? Solnce to njegova svetloba in topi Brez solnčne svetlobe Razne v reci. * Kokoši, ki pridno jajca nesO; spoznaš po tem, če imajo greben in podbradek temno škrlatasta. Kolikor temnejša je ta barva, toliko pridnejša je kokoš. Tudi ušesa 80 znamenja, in sicer je kokoš toliko boljša, ko- brez solnčne topline bi se v pustinjo spremenila naša zemlja, izumrlo bi življenje na njej. Svetloba in življenje sta tako ozko spojena J da si jedno brez drugega po misliti ne moremo. Kedar solnce zaide, spravi se malone vse življenje k počitku 5 da se zjutraj okrepljeno loti likor bolj bela so ušesa Pri tej priliki bodi omenjeno J da kokoš le tedaj pridno jajca nese, ako jej h krmi pridevaš dovolj apnenega peska, stare malte ali stol-čenih jajčnih lupin. Gnojnica nam rabi kaj dobro za odpravljanje mahu zopet dela. Tako dela rastlinstvo, tako dela skoro vse živalstvo, jedini človek se upira temu prirodnemu za- življenje, on ga s silo za lišaja, mrčesov in njih zalege namažemo ž njo drevje spomladi po sadnem drevji > ako konu. Prekratek mu je dan vse dalje in dalje razmiče. Ali ne dela tega človek zato, ker mu narava to zahteva, temveč potreba ga sili na to. Borba je to za obstanek, vele. Clovečanstvo se množi in širi, vsak dan je človeku težje, da si dobiva kruha. Silne zahteve časa hočejo, da ga zaduše, tako se kopičijo, a on sili in otepa, da jih more premagati, da si 187 n I I i it iim več pridobi, da SI tem bolje zavaruje obstanek, šestnajstega stoletja 80 začeli razsvetljevati z revnimi Gola je to potreba, ki človeka sili, da dan porine glo- svetilnicami ulice po velikih mestih. boko v noč > da dodela ono, česar ni mogel čez dan. Leta 1780 se je pojavila prva prava svetilnica ali Ali mu je zato treba luči » in človek je dosta premiš- lampa, seveda z oljem. Uredil jo je ženevski fizik Ar Ijeval, kako si hoče čim boljšo luč napraviti, da more gand, napravil jej steklene cilindre in okrogel stenj. biti kos čedalje intenzivnejšemu delu. Ni si človek zato Bil je to velik korak v napredku. Sedaj je prvi pot čedalje močnejšo luč napravljal, da si razsvetli plesne človek dobil čist plamen, kateri se mu ni kadil. Leta. avorane in gledališča, to je prišlo samo tako mimogrede, 1830 se je pojavila plinska luč, a 1832. I. so uvedli temveč zato, da si je razsvetljeval svoje hiše, da more stearinske sveče. Jednointrideset let potem so odkrili v v njih toliko delati, da se varuje pomanjkanja. Siro- Ameriki silne studence petroleja, in to je napravilo velik maštvo in nadloga je to, kar nas sili, da si noč v dan prevrat v razsvetljevanju. Danes se je petrolej po vsem svetu razširil in se poleg plina najbolje za luč upo- spreminjamo Pa kako ogromen napredek je človek v tem na- pravil ! Le pomislimo, kako luč so imeli pred leti po treblja. No največji napredek v razsvetljevanju pa je napravil človek prav zadnjih petnajst let. Leta 1876 so kmetskih hišah! Soba je bila polna dima, stene okajene, in ta luč je bolje tlela kakor gorela. Ali za takratne razmere in potrebe je bilo dobro, saj stari ljudje z ve- začeli uvajati električno luč učinil se je v tem tolik I j?eljem Prišli in zadovoljnostjo govore o tistih dobrih časih. napredek, da človek sme električnej luči najlepšo prihodnost prerokovati. To je v kratkih potezah napredek, ki ga je človek pa 80 drugi časi, prišle 80 druge potrebe, in v razsvetljevanju napravil. prišlo je novo gorivo, dandanes imamo skoro povsodi petrolej. Zlasti mnogo in močne luči trebajo v mestih, v (Dalje prihodnjič.) tvornicah, kjer jim je dan vedno prekratek. Ko ljudje vedeli, koliko se dela po noči naredi, groza bi jih po pala. Premnoge tisočine ljudij si težko služijo po noči svoj kruh. Ako bi vsa ta dela popisali, morali na pisati celo knjigo človeških nadlog in nesreč. Za razna taka del treba dosta svetlobe, ali petrolej že več ne služi dovolj. Zato so uveli plin, ali ob plinovej luči je zrak tež a neznosen človeku, in zato plin čedalje bolje ^arodno-go^podarMke reči. Trgovska in obrtniška zbornica. VIIL Zbornični tajnik poroča, da je zbornica Da podlogi odsekovega sklepa predložila c. kr. deželni vladi svojo iziavo o pravilih zadruge gostilničarjev in krč-marjev, kavarnarjev in prodajalcev žganja v Ljubljani krz- 0 opuščajo. Mesto njega sveti nova luč, luč tako čisto pravilih zadruge krojačev, klobučarjev in J tako jasno, kakor solnce, ta luč je električna luč. Ko- narjev v Ljubljani in se v njej izrekla za liko je to ogromna razlika mej električno svetlobo in obojih pravil, ker so sestavljena kmetsko nekdanjo lučjo! Silen je to napredek zakona z dne lo. marcija 1883. odobritev smislu določil drž. zak. štev. 39 v 5 prav tako velik, kakor je velika tudi nadloga človeška. In največji del tega napredka je učinil človek prav v naj novejšem času. Človek skoro sam sebi ne more verovati da je res tako. in z dne 8. marcija 1885. 1. drž. zak. št. 22 ter na podlogi normalnega pravilnika , ki ga je zbornica prejela od C. kr. deželne vlade vsled razpisa visokega c. kr. tr- j govinskega ministerstva z 10. februvarija 1886 1288. Poročevalec predlaga : Zbornica blagovoli to Prva luč, ki je človeku po noči svetila, bila je od izjavo odobriti Predlog je bil sogl vzprejet lesa. Kjer ni bilo jelovega, borovega, ali drugega temu IX. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča podobnega lesa ? ki ima dosta smole, tam se je človek vlogi Inomoške zbornice, ki naznanja v njej, da posku zadovoljil z drugim lesom. Imamo narodov, kateri še dan- gajo finančna oblastva njenega zborničnega okoliša z danes ne poznajo druge luči ) kakor od treske. naj redovnimi kaznimi siliti družbene tvrdke, da jim zaradi starejšem času so prvi kulturni narodi, Indijci, Egipčani odmere pristojbine dajo v pregled inventar in bilanco in Judje začeli z oljem svetiti po svojih stanovanjih. Inomoška zbornica je v svoji vlogi do visokega c. kr Sv. pi^mo nam več potov omenja oljenic, kakor vemo. finančnega ministra naslednje poudarjala: Starodavni Grki in Rimci niso imeli boljše luči. Imeli so male posodice, nalite z oljem, iz katerih je niku Uže pred nekoliko časom so bile v trgovskem vpis-deželnega sodišča v Inomostu vpisane družbene gledal goreč stenj. In prešle so stotine let, a pred člo- tvrdke pozvane, naj izkažejo, da so plačale pristojbino vekom se je še vedno kadila in smrdela revna oljenica. Še le v dvanajstem stoletju so prižgali prvo lojeno svečo od družbene pogodbe, sklenene ob družbeni ustanovitvi oziroma predlože dotično listino v izvirniku ali v po > na Acgleškem. Bil je to že velik napredek, ali vender verjenem prepisu. Tej zahtevi pa ni zadostila velika ve je trebalo še celih tri sto let, preden so se lojene sveče čina pezvanih tvrdek, sklicujočih se na to po celej Evropi razširile. Vse do šestnajstega stoletja ni nile pisane pogodbe. da niso skle bilo na svetu ne tako velikega, ne tako bogatega mesta, Ker je po opomnji tarifni postavki 55. tedaj J katero bi imelo razsvetljene ulice. Še pod konec kadar trgovska družba ne sklene pisane pogodbe, zgla sitev, katera so o tem trgoviaskeuiu sodišču opravi za vpis v trgovski vpisnik, smatrati ob eoem za to kupčevaicu pristoječe pravo vedco v čislih, ia veljalo pravno je načelo, da nikakor ni smeti zahtevati pogleda v kup- li^»tino, zato je finančno oblastvo naročilo raznim tvrd- čijske knjige in v bilanco. kam, naj zaradi odmere pristojbine po t. p. 55. op. 2. c. — Ta zahteva je denarne vloge. naznanijo izgovorjene popolnoma opravic'tena ; dvomno pa je, ali sme finančno oblastvo, razen naznanila denarnih vlog tudi zahtevati izkaz blaga, ki si ga je družba nabavila, kar se je dogodilo več tvrdkam. Na ta vprašanja so odgovorila, kolikor je nam znano, vse tvrdke ter tudi naznanile določene vsote. Ali 80 bili ti podatki povoljui, ali pa tčiki, da so finančna oblastva lahko po pravici dvomila o njih resničnosti, o tem ne more soditi zbo 4 • Ker jej niso znane dotične razmere Pač pa užo od kraja odvrača od sebi sumnjo nitim zahtevam da se poteza za stranke proti zako eno pa jej ni, na kak način so potem finančna oblastva hotela preiskovati povedbe strank. V enan slučaji, ki je tudi provzročil interpelacijo, v Tirolskem deželnem zboru, naročilo je finančno ob- lastvo županstvu naj imeti tvrd^e ob ča iz vpis kupčijskih knjig konstatuje i te tvrdke in je izkaže z apisnikom, pozve in izkaže pa naj imovino ne glede i^e." Na to interpelacijo do danes ni bilo še odgovora. Toda oblastva so, kakor je videti, začela na kakove dolgo poslej drugače postopati. Najnovejši čas morajo namreč stranke pod zagroženimi globami dajati inventar družbe in prvo bilanco po nje ustanovitvi na pregled oblastvom, da konstatujejo iz njih resničnost podatkov. Tako pozvedovanje o imovinskih razmerah trgovske družbe se ne tiče morebiti samo interesov ene edine prizadete tvrdke, ampak vse trgovstvo se prav zelo za-nimlje za to reč. Zategadelj protestuje spoštljivo podpisana zbornica, zastopajoč izročene jej interese, zoper po-8topanje,s katerim se silijo trgovci in obrtniki razkrivati svo- je kupčijske tajnosti, katere imajo pravico hraniti Dolžnost ki jo naklada trgovcu odstavek tr govinskega zakonika člen 29., da mora vsako leto na- praviti inventar in bilanco o svojem imetji, pač ne more imeti tega smisla in pomena, kakor da bi bila postavna uredba, ki bodi fiskusu prikladen pripomoček pri pred- to postavno dolžnostjo naj dvojen pisu davka ali pristojbi se doseza po namerah trgovinskega zakonika namen sam. , Iz inventara in bilance naj razvidi prvič trgovec kakšne so njegove imovinske razmere, drugič pa naj služita interesom upnikov, katerim mora trgovec, če ustavi plačila, račun dati o vsem svojem gospodarjenji. Ta namen izključuje pač sam ob sebi vsako drugo namero. Da naj inventar in bila ter kupčijske knjige služijo le takim namenom in da sme Kupčevalec zahtevati njih prikritost, očitno je tudi po tem, da je dolž- po-da je nost, na pregled dajati te zapise in kupčijske knjige polnoma določena kajti člen 46 trg zak pravi smeti sodno uporabljati trgovske knjige zaradi popolnega znanja njih vsebine samo pri dedinskih in spolo- pri družbenih delitvenih rečeh ter pri inskih potem konkurzih. Zatorej je bilo tudi v davčnem zakonodajstvu 19., 20. in 21. navodila, kako zvrševati pred- pise o dohodarini, določujejo natančno slučaje, kedaj ia kako se vrši pregled. Da je pokazati bilanco ali inventar, o tem sploh ni govora. Pa tudi v tojbinskem zakonu so natančno ozna- čeni slučaji, v katerih morajo stranke v pregled dati finančnim organom svoje zapiske. § 12. zakona z dne 10. decembra 1862. 1. drž. zak. št. 89. dovoljuje finančni da Siiie pri vseh družbah, zavodih in osebah, ki m neposrednje pla- upravi, morajo spisovati poseben dnevnik čevati pristojbino, pregledati izvirne dnevnike in račune deležnikov, da presodi resničnost, podatkov v onem po- sebnem dnevniüu. Najviši odlok z št. 50 ozira se torej dne edino 2. aprila 1856. drž. zak. na to, da morajo osebe. ki so dolžne pristojbino plačati, predložiti za neposrednje odmerjenje pristojbine potrebne pripomočke in izkaze. Kakšni da so v 8 43. pristojb. zak. omenjeni iz odst. 6. ukaza finančnega kazi in pripomočki, določuje ministerstva z dne 2. decembr 470. Dd se ti pripomočki in izkazi ne raztezajo tudi 1850 drž zak. štev. na podatke, ki jih naznanjajo stranke, očitno je iz nančnega ministerstva ukaza z dne 24. avgusta 1850. 1., drž. zak. št. 22.471, ki določa, da je, ako se ne spozna od stranke naznanjena vrednost za primerno, cenitev zvršiti po veščakih. tem slučaji pa ni prav nič podstave za neposrednje plačilo pristojbine. Kajti za družbene pogodbe je plačevati v smislu tar. post. 55., B. C. pristojbino po lestvici II., in sicer se po 6. zakona z dne 13. decembra 1862. lahko opravi s mora se pa opraviti celo posrednj kolki, 20 gld stopati, kadar če ni nad 96 prist kolko natančno določuje, kako je po i podvržena listina ne predloži 1 in fin ministerstva ukaz z 18. junij 1854 šte da 25 848 pojasnuje še ta § tako, nikov dotičnemu oblastvu, če jih ni iz druzih od trgovcev in obrt razlogo upravičeno preiskavati kupčijske zapiske likšno kolkovino v toliko dovolj pregledati 5 kolikor je plačati potrebno, da razsodi, ~ Načina, po katerem ko nančna oblastva v tem oziru ravnajo, ni torej moči praviti v soglasj z obstoječimi zakoni niti z dotičnimi predpisi, in zatorej naj se c. kr. trgovinsko ministerjitv prosi ) da ukrene ako c. kr. finančno ministerstv označeno postopanj smatralo za pravilno, potrebne na redbe za obrambo kupčijske tajnosti in da bi tr gov bil zavezan pokazati inventar in bila mu je spisovati po členu 29., samo v slučajih določeni v zakonu. katera ki so Dasi odseku ni znano, če se v zborničnem okraji , vender meni, da ie Kranjskem enako hoče postopati, obče Koristno, podpirati prošnjo InomoŠKe zbornice ročevalec zatorej predlaga v imenu odsekovem Po Častita 189 r zbornica blagovoli peticijo luomoške zbornice podpirati Predlog je bil vzprejet. p o 8 1 Politične stvari. Državni zbor. na k i zbornici dne 12. t. m pred ložil trgovinski minister Bernski dogovor o železniškem obratu z dotičnim izvrševalnim zakonom. Izvolitev poslanca Schiera v Budejevicah se je potrdila, ob enem pa vlada opomnila, naj v bodoče gledi na to, da se bode povsod enakomerno postopalo glede vračunjanja pri sestavljanji volilnih tako se je potrdila tudi izvolitev grofa 5no vele- izvenrednih doklad k pridob imenikov Isto Ludovika Belcredij posestvo na Češke m ga je volilo fidejkomi Za tem je poročal baron Schwegel v imenu gospodarskega odseka o vladnem predlogu glede pre-vzetja Tržaške proste luke v avstrijsko-ogrsko carinsko področje, da se izvede zakon z dne 30. aprila 1889. Poslanec Burgstaller se pritoževal, da je vlada pre kasno predložila svoje predloge ) ter pisoval usodne posledice, katere bode imelo to prevzetje za Tržačane, ki bodo izgubili kar mahoma toliko pravic. Priporočal pa J ladi naj bi resno skrbela, da se odškoduj Trst 8 tem, da se zgradijo nove železnice, zlasti železnica ^ez Karavanke. Poslanec Gomperz je ugovarjal peslancu Burgstallerj ki med drugim rdil J da je Tržačane iznenadil vladni predlog, ker so vender uže davno vedeli, da se bo prevzela s 1. julijem 1891. 1. njih prosta luka v splošno avstrijsko-ogrsko področje, priporočal pa tuai uaredbe. on vladi naj jako prizaneslj izvaja nove Trgovski minister je rjal vladni predlog ter poudarjal, da je vlada pokazala svojo dobrohotnost Trstu uže s tem, da je uvedla diferencijalno carino za razno blago. Obljubil je, da bode na to pazil, da se bodo na- redbe, ki spadajo v njegovo področj «ebno prizauesljivostjo. vrševale s po- Finančni minister je zatrjeval, da je v naredbah J Proračunsk odsek potrdil fioančni zakon in po ročilo glavnega proračunskega poročevalca, po katerem preostanka 3,798.524 gld., vlada pa je proračunila e priostanka bod 2,285.624 gld. Poročilo Konstatuj da prav za prav 7,798 521 gld. štirje milijoni, kateri če se namreč preračunijo se porabijo za poplačilo dolgov, in naglaša potrebo davčne reforme. — Naredba o izjemnem stanji, ki se 1884. za Dunaj strijskem zaradi in nekatere druge 3 izdala leta na Niže-Av- ekih grdih či kraje ki so jih privzročil anarhisti, odpravila se je te dni. Poslai predlagal-V proračunskem odseku, naj se r. Ptene obrtniki je imajo le po enega ali pa nobenega pomočnika, oproste pridobnine, potem predla postaven načrt vsled katerega 1892. bi najmanjši davkoplačevalci od 1. junija do vštetega o V4 gld. ne plačevali izvenrednih doklad, kar jim pa ne bi smelo kratiti volilne pravice. Finančni minister meni, da bi se vsled Plenerjevih predlogov znatno zmanjšali državni dohodi?! ter da ni še ugoden čas za to pri sedanjem še slabotnem finančnem položaji. Resolucija Plenerjeva se je vzprejela, posveto- takrat, kadar , Kon8er- vali se bodo pa o postavnem načrtu še izreko posamezni klubi svoje mnenje o njem vativni klub se uže posvetoval o tej reči ter se iz- razil proti obliki Plenerjevih predlogov. Da m hotel vodja levičarjev s svojim predlogom nič več in nič manj kot sebi in stranki pridot)iti zaupanje malih obrtnikov, to je popolnoma jasno. Zato je pa tudi začelo nemško liberalno časopisje ščovati male obrtnike proti konservativcem, ker so se izrekli proti obliki Plenerjevih predlogov. Niso še prav zajahali državnega konj/i, pa bi uže radi začeli svojemušne skoke uganjati ž njim po potu, katerega je z velikimi žrtvami ugladila prejšnja večina Dunaja se poroča, da ne bode predsedoval dr. posvetovanji o državnem proračunu v po- Smolka pri slanski zbornici. Dr. Smolka odide baje še te dni na dopust. Predsedoval bo torej prvi podpredsednik Chlu mecky in, ako bi bil zadržan on, pa dr. Kathrei podpredsednik. drug Včeraj se je začelo posvetovanje o državnem pro ki 80 izdelane za javnost, vse preskrbljeno. da se ne računu. Prvi govornik dr. Gregr je izrekel v imenu bodo delale trgovcem Tržaškim kakor tudi drugemu ob- Mladočehov, da bodo glasovali proti proračunu. Vlada činstvu pri obdačevanji blaga. ki se bode nahajalo' v je 12 let mamila češke zastopnike z raznimi obljubami Trstu 1. julija t. I., prevelike sitnosti, ampak tudi po- ukazi in instrukcije, ki so se poslale podložnim postopajo s sebni finančnim oblastvom, nalagajo njim. naj strankami prizanesljivo in kulantno. On poudarja, da to samo zato, da so jo prav krepko podpirali, izpolnila pa ni niti ene obljube. Ker se niso hoteli dosedanji zastopniki češkega naroda naveličati vladnega obetanja, veličal se ga je češki narod na ter si izbral druge zastop Diso navadna zatrdila, izgovorjena zato, da pomi- rila vzburjenost, ki se nahaja zdaj med Tržaškim pre-bivalstvem, ampak prav resna, kar bode najbolje poka- pravo nike. Dolžnost teh je, zahtevati najodločneje narodna in politična prava češkega naroda in pa češko državno zdlsL praktična njih izpeljava. Ko sta še poslanca Luzzatto in Stolitz izpregovorila nekaj besed ter je posebno prv Njih stališče je narodno-samoupravno. Oni se hočejo potezati za ravnopravnost vseh narodnosti. Kdor se bode boril za to, našel bode v njih krepke podpornike. očital vladi, da ni izpolnila nekaj reči, ki jih je oblju- Dr. Gregr je svaril Poljake pred nameravano zvezo z Nemci. bila Tržačanom, katerih pa ni navedel sklenila J e Ugovarjal je očitanju, kakor da bili Mladočehi pre se zbornica, da ßpecijalni debati. vzprejme vladni predlog za podlogo napeti. Po njegovem mnenji ni še to prenapetost ako se, nočejo udati na milost in nemilost vladi. Sprava, katero je 190 nameravala vlada na Češkem, pomeni pravo podjarniljenje govo nezaupanje v nas bilo bi opravičeno. On Češkega naroda Nemcem na ljubo. Proti vladi m nje J 1 hoče to, borili se bodo vedno Čebi. govi tovariši bodo glasovali sicer še za predloženi dr Poljak Javo rs ki je žavpi proračun. izjavil, da se drži tudi on in njegovi tovariši avtono mističnega stališča > da pa priznavajo popolnoma vladi. da je treba nekoliko premirja v narodno-političnem po Naši dopisi. gledu ter pečati se najprej z narodno gospodarskioui rečmi, katere prestolni govor posebno poudarja. Poljak« hočejo podpirati vlado, katerej ne odrekajo dobre volje, za nje kaj koristnega storiti, njim bode dober zaveznik Iz Ijubljaue. — Vabilo na XXVI. redni veliki zbor Matice Slovenske" v sredo dne julija ob 1 2 uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1.) Pred vsakdor. Jim bode pomagal doseči to, kar želejo. Ciani, zastopnik južnih Tirolcev, se je nekako pritoževal o nenadnem zaključku zadnjega zasedanja tirolskega deželnega zbora, v katerem se jo imelo posvetovati o predlogu glede razdelitve uprave med italijansko in nemško Tirolsko. Razdelitev ta uprave je neobhodno potrebna, ker so gospodarske in druge razmere obojih sednikov ogovor. 2.) Račun o društvenem novčnem gospD darstvu v dobi od l.januvarija do 31. decembra 1890. « 3.) Volitev treh računskih presojevalce 4.) Proračun za 1892 9. a dr. pravil). Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1890. do 31. maja 1891 delov Tirolske jako različne Pa priporoča vladi to 6.) Dopolriina volitev društvenih odbornikov. 7.) Po samezni nasveti in predlogi. — Iz računov „Matice Slovenske" za leto razdelitev. Poslanec M e n g e r polemizuje v imenu nemške levice proti dr. Gregru. Oporeka, da bi imela njegova 1890, posnemamo, da znaša društvena imovina konec minolega leta 53.824 gkl. 21 ^ kr. Konec leta 1889 ie bilo stranka ponemčeval namene Češko državno pravo imovine 51.908 gld. 53 kr., torej se je pove^.ala preteklo imenuje kar naravnost nesmisel, Ce se je levica pri leto za 1915 gld. 68 '/2 kr. bližala vlad storila je to, ker se je levici približala tudi vlada z nekaterimi izjavami, med katerimi je ena najpoglavitnejših ona iz leta 1889, glede češkega držav- Poljaki zdi se go eni in drugi nega prava. Zbližanje med Nemci in vorniku popolnoma naravno, ker imajo skupnega mogočnega sovražnika v Rusiji. — Naš poslanec S u k 1 j e konštatuje prevrat d''žavnozborskega — Slovensko podporno pisateljsko društvo v Ljubljani je sklenilo ploščo vzidati na hiši, v kateri je bival ter umrl oče Slovencev, nepozabni dr. Janez vitez Blei- Prr weis Trsteniški, ter jo odkriti dne 12. julija t. tej slavnosti bodo sodelovala vsa narodna društva Ljub Ijanska. Pevski zbor „(ilasbene Matice" napravi dne položaj Pravi da ni finančno stanje v Avstriji nikdar ugodnejše, odkar se je začelo ustanovno živ 21. t. m. izlet v Bled. Za ta izlet bode prirejen poseben vlak, ki odide iz Ljubljane zjutraj ob 5. uri 20 minut Ijenje. vsebino dr. Gregrovega govora se noče pečati on. kakor ponatančneje, omenja samo, da pozdravlja tudi njegovi tovariši nekatere odstavke omenjenega govora z veseljem in simpatijo. Slovenci so čutili s vedno onako. K temu čustvovorju jih sili krvno sorodstvo, pa tudi sličnost interesov. Samo z načinom se ne ter se vrne zvečer ob 9. uri iz Lesec v Ljubljano. Vozni listi se dobivajo pri J. Pavlinu na Marijinem trgu v Ljubljani, in sicer za vožnjo tje in nazaj v I. razredu po gld. 40 kr., v IL po 1 gld. 60 kr. in v III. po 80 kr Poseben vlak iz Ljubljane v Prago odide za gotovo dne 26. t. m. ujema popolnoma > s katerim mislijo sedanji postavni. Na krojaško-obrtneni v Ljubljani, kon- zastopnik^' češkega naroda priti do smotra. Popolnoma cesijonovanem po c. kr. deželni vladi, prično se tekom pri opustiti političnih in narodnih vprašanj ne mislijo niti hodnjega meseca tečaji za pouk o prikrojevanji moških Slovenci, da se pa [strinjajo z nameni prestolnega go- in ženskih oblačil. Tečaji za n oške krojače trajali bodo vora, da skrajnost se ne tirala narodnostna nasprotstva do tedne, za dame pa tedne. Oglasila vzprejema^ Govornik omenja, da je potrebno, da se na in natančnejša pojasnila daje vodstvo učilišča pod na Koroškem predrugačijo šolske razmere, česar ne zahteva slovom : M. Kune, Ljubljana. narodna ravnopravnost, ampak tv6\ pedagogični oziri. Trstu bi bila pa potrebna strokovna šola za kameno- seke iz okolice. Končno pravi Šuklj e, da bode posto- *) Vsled smrti, odpovedi in po § 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. Flis Ivan, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hnbad Franc, Kržič Anton, f dr. Poklukar J., dr. Požar Lovro, Robič Luka, Šubic Ivan, Wiesthaler Franc. V odboru pa ša kako se bode ona vedla glede njih želj in zahtev. ostanejo: Gg. Bartel Anton, dr. Dolenec Hinko, Grasselli Peter, dr. e prejšnje zastopnike je češki narod po krivici ob- Jarc Anton, Kersnik Janko, Koblar Anton, Leveč Frane, dr. Lampe Franc, dr. Lesar Josip, Majciger Ivan, Marn Josip, Navratil Ivan, Pleteršnik Maks, Praprotnik And., Rutar Simon, Senekovič And., dr. Sernec Josip, dr. Sket Jakob, Stegnar Feliks, Svetec Luka, V y v ___ Suklje Franc, Šuman Josip, dr. Sust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavrd Ivan, Villiar Ivan, Zupančič A., Zupančič Vilibald irt panje slovenskih zastopnikov nasproti vlad^' odvisno od tega, 0ešk sodil teko odvzel zaupanje. Ako bi mi odnehali odločno htevaM, da izpolni vlada opravičene želje ter našemu narodu da to, kar mu gre po postavi, storili s tem, da jih ni volil več v državni zbor ter jim za nasi volilci popolnoma prav, ako bi nas ne volili več, nje- dr. Zupanec Jernej. 191 Železnica Divača-Skofja Loka. Minoli teden so slali so se v več izvjdih vže opetovaao gg. delodajalcem prišli v Postojiao iožeaerji, ki bodo po nalogu glavnega v svrho, da jih razdele mej svoje delojemalce. Verader vodstva državnih železnic pregledali in svet, izmerili po pa se množe vprašanja glede na ravnanje v slučaji obo-katerem naj bi se gradila železnica iz Divače v Škofjo lelosti in druzih slučajih, tičočih se določil okrajne bolniške blagajnice, kar opravičuje dvom, da gg. delodajalci niso vselej delojemalcem vročili Loko. Društvo slovenskih velikošolcev v Gradci je dotičnega pojasnjuju- napravilo dne 7. t. m. izlet v Ljutomer, kjer so bili prav čega tiskanega posnetka. Načelstvo okrajne bolniške delojemalce na or O prijazno vzprejeti. Veselice, katero so vseučilišniki pri- blagajne torej še jedenkrat opozarja redili ob tej priliki, udeležilo se je prav mnogo občinstva naslednje predpise štatuta, po katerih se jim je ravnati domačega, pa tudi iz okolice. v slučaji obolelosti in ki pojasnjujejo splošne glavnejše Sestra Bonaventura Suhač je umrla dne 10. ju- točke : ad 7: Vsakemu delojemalcu izroči se takoj nija v Mariboru pri čč. šolskih sestrah, 38 let stara, po vstopu v delo ;;Izkaznica", katero naj varno hrani; Pokojnica je bila vzgledna učiteljica in tudi slovenska isto mora pokazati dotičnemu blagajničnemu zdravniku pesnica. Nekatere njene pesmi so bile objavljene v v slučaju obolelosti. ad 10 Delodajalca dolžnost ff Danici'', v „Domu in Svetu" in v ^Drobtinicah." Po je, delojemalcu na učevala je dolgo časa na dekliški šoli šolskih sester v da se slednji uveri J željo je pokazati Vplačilno knjižico", zglašen pri okrajni bolniški Mariboru in na dekliški šoli Celjske okolice v Celji. ■ blagajni ali ne, in se more tudi uveriti o istinitosti pred Zadnji čas je pa bila voditeljica šoli čč. šolskih sester pisanega mesečnega prispevka. V slučaji obolelosti vroči v Mariboru ter učila slovenščino na ženskem učiteljišči, dotičniku okrajna bolniška blagajna bolniški®list, bla- Naj počiva v miru! gajnični zdravnik pa proti izkazu bolniškega lista bol T Ilovici pri Rudniku so našli dne m., niško potrdilo, katero naj oboleli takoj vroči v bla ko so kopali šoto } starodavno 8*60 aolgo in 1*6 gajničnem uradu dotičnemu blagajniku, ne pa šele pri široko ladijo, iztesano iz hrastovega debla. Prenesli so prejemu bolniščine. Vstop v bolnico določi jo v deželni muzej, kjer si jo lahko ogleda vsakdo na gajnični zdravnik; izjema dovoljena je bla ako je dvorišči. nevarnost za obolelega opasna. petek 9 tedaj, najkasneje v — Odprava Tržaške proste luke. „Triester Zeitung" je zvedela z Dunaja ugodno vest za prodajalce na drobno, namreč da jim ne bode treba plačati dodatne carine za inozemsko blago, Katero imajo uže v svojih zalogah. Ta olajšava se je dovolila na željo, izraženo na Najvišem mestu. Strmci blizu Ljutomera so našli v soboto dopoludne naj si oboleli pri zdravniku oskrbi odrezek (kupon), katerega izroči v soboto popoludne blagajničnemu blagajniku, da mu izplača podporo. Bolnik se mora povsem naredbam blagajničnega zdrav nika brez ugovora podrediti; ako torej blagaj nični Trtna ns. Goricah gosp. dr. Pongratza trtno uš. Tudi v neki Dorn-berški podobčini na Goriškem se je pokazal ta nevarni mrčes. Ne moremo zamolčati nekaterih opomenj, ko poročamo našim čitateljem te žalostne vesti. Navadno je zdravnik izrecno ne dovoli izprehoda obolelemu, v to nastavljeni nadzorniü pa dotičnika zasači na ulici ali ne dobi obolelega doma, blagajnica v takem slučaju za-brani izplačanje bolniščine. Isto tako sme oboleli delo-krožje ljubljanske okrajne bolniške blagajnice v svrho zdravljenja prekoračiti le tedaj, ako se izkaže s pismenim čitati po časopisih, ki poročajo o trtni uši, še dostavek: privoljenjem blagajničnega zdravnika. Bolniki, ki vsled bolezni ne morejo osebno naznaniti, da so oboleli, smejo Oblasti so dale pregledati pristojnim organom poškodovane vinograde, da ukrenejo na podlogi teh pozvedeb vse to storiti po tretj osebi ) isto tako smejo poslati kogar ono, kar je potrebno, da se ne razširi trtna uš. Mi po kolisibodi po bolniški list in bolniščino Ako se obole znamo na Goriškem Vipavskem nekaj krajev, po ka lemu plača podpore iz tehtnih vzrokov zabrani in terih se je trtna uš pojavila uže pred dvema letoma to zabranitev blagajnično načelništvo potrdi more do Pristojni organi so sicer prišli na lice mesta, konsta- tičnik vložiti priziv blagajničnemu razsodišču. katero tovali tudi ta dogodek, ali pri tem je ostalo tudi do konečno sodbo izreče. Bolniščina izplačuj ob sobotah danes. Nam niso sicer natanko znani predpisi v tem popoludne od 2. do ure. Ako je v soboto praznik 1 oziru, niti ne vemo, koliko časa treba, da preteče med izplača se bolniščina v petek, kar se vsakemu pravočasno konštatovanjem trtne uši pa med drugimi nadaljnimi ukrepi glede uničevanja, oziroma omejitve te nevarnosti naznani. Uradne ure, v katerih se prijavljajo oglasi in odglasi in se dajejo sploh bolniško blagajno zadevajoča samo toliko smo pa popolnoma prepričani, da se s pojasnila, so ob delavnikih od 9. do 12. ure. dopoludne samim konštatovanjem ne uniči trtna uš. in od do ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih Meso. Leta 1890. so poklali v Gradci 21.105 volov in kpev, 34.879 telet, 75.937 svinj in 5402 ovac. Vrhu tega so pa snedli v tem mestu 8 milijonov jajec je blagajnični urad strankovnemu prometu zatvorjen gajnični urad je: Sv. Petra cesta št. str op je v Ljubljani. Bla nad Okrajna bolniška blagajnica Ijnbljanska. Ti- skani posnetki iz pravil okrajne bolniške blagajne po Novičar iz domačih m tujih dežel. daleč, da vsakokrat italiianske vlade prositi morali Italija. italijinsUi zboraici je [iaterpeloval iredentovskemu odpuščenja ali dovoljenja, ka-li, kadar pokažemo kakemu nepridiprava, ki hoče rušiti pri nas mir ministerskega predsednika Rudiuija zastopnik Barzilai red, pot, po katerem je prišel?! zarad iztiranja časnikarja Cantalupija IZ avstrijskih dežel, potem zaradi nrepovedi, s katero se je prepovedalo nabirati v Trstu doneske za ponesrečence po znani nezgodi v smodniških skladiščih pri Rimu, in pa zaradi spominske plošče, katero je dovolila italijanska vlada ^n^)raviti Andreju Hoferju Češko. Ker je obolel pred nekaj dnevi češki v Mantovi. namestnik grof Thun ter mu velevajo zdravniku, aka hoče zopet biti zdrav, da mora iti na aopust za nekaj tednov^ odložilo se je potovanje ces-arjevo 9. julija t. na {)rve dni prve k češki razstavi od polovice meseca sep- tembra. Dotlej bode namreč na]brže toliko utrjeno zdravje To interpelacijo je zavil Barzilai v Avstriji tako namestnikovo, da sG bode mogel udeležiti vzprejemnib sovražno obliko. da je bil prisiljen ministerski pred- slavnosti, kar je baje cesarjeva želja. sednik glede na svoje in državno dostojanstvo, odgo- varjati mlademu Tržašk emigrantu prav rezko. Očital Uusija. Iz Peterburga javljajo, da bodeta ar in carica na Danskem praznovala svojo srebrno poroko. Ko se bode car vračal domov, obiskal mu je nepremišljenost in, rekli bi, otročje vedenje. Glede prvih avstrijske vlade tikajočih se toček mu cesarja ali v Berolinu ali pa v Potsilamu je rekel, da ni on avstrijski minister, kateri edini bi bo nemškega- mu mogel dati primernih odgovorov na njegova vprašanja. Zaradi omenjenih re^j pa ni in ne bode zahteval Bolgarija. Bolgarski knez Ferdinand Koburški je prišel minuli teden v Ebenthal, od koder • % pojae pojasnil 1 ker prepričan o iskrenem prijateljstvu Av- kopel Karlovi Vari. Ministerski predsednik Stambulov strije do Italije kakor tudi o tem, da je morala avstrijska vlada imeti popolnoma opravičene vzroke za to, kar je storila. Glede spominske plošče Audre)u Hoferju, katero je italijanska vlada na prošnjo nekaterih tirolskih društev dovolila napraviti, storila je to iz spoštovanja do veli- je prevzel za čas kneževe odsotnosti regentstvo. Bosna. Metropolit v Tuzli Dionizije je od l^ega patrjjota, ki je_£elo 8v0je_življenje visnost svoje domovrne." braneč neod- francosiim na- stavljen zaradi simonije. Za upravitelja biskupije je imenovan arhimandrit Simič v Tavni, kar je baje jako pO' * volji pravoslavnemu prebivalstvu. Betleliemii se je rimsko-katoliško in duhoverstvo hudo sprlo, Grki so celo streljali. grško Fran- valom. Ta o(Tgovor je bil res primeren, pa saj tudi ni mogel ministerski predsednik drugače odgovoriti. Komu coski godkov poslanik grof Montebello je bil zaradi teh do pri sultanu v avdijenciji. Sultan je zaukazal pa naj panje ?! bila naša vlada odgovorna za svoje posto- brzojavno, naj se da Francoski zadoščenje. Saj nismo prišli. hvala Bogu, še vender tako na I Uredništvo „Novic svojim čitateljem iiljudno naznanja 1 da bode od julija sebina ma ace urejena, nego doslej Prinašale bodo več 11 Kmetovalec" se ne bodo ec političnih stvari, članki IZ strokovnega lista zato se bodo tem bolj ozirale na druge gospo darske in obrtniške stvari 1 katere nimajo mesta niti v ,,Kmetovalci" niti listih. Poudarjaje, da bode ,,Novice" tudi odslej vodilo geslo v drugih naših slovenskih prvega njih ustanovitelja, nepozabnega dr Janeza Bleiweisa 11 Vse za vero 1 dom 1 cesarja (C 1 katero je tudi geslo sedanjega urednistv vabimo na naročbo. Novice^^ stanejo: po pošti prejemane za celo leto o gid 1 za pol leta 1 gld. 50 kr 1 prejemane za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr. in za četrt leta 65 kr za četrt leta 80 kr.; v tiskarni Za pri- našanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročniki, kateri 1 so ,,Novice'' uže za celo leto naročili, dobivali bodo list „Kmetovalec" v ^ do konca leta brezplačno. Naročnina naj Ljubljani. se po poštnih nakaznicah pošilja Blaznikovi tiskarni Uredništvo in opravništvo ?? Novic. u Oago urednik (iiistav Pire Tisk in založba Blasnik asiedniki