UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne •: :	sprejemajo. '	: •
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	'.	\	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
  —■	Reklamacije lista so poštnine proste.	■■
Štev. 290.
V Ljubljani, v petek dne 24. majnika 1912.
Leto II.
Krvavi boji v Budimpešti.
Strašne posledice parlamentarnega nasilstva. — Za splošno in enako volilno pravico. — Demonstracije in spopadi. Policija in vojaštvo na ulicah. — Streli, naskoki, barikade. — Stavka delavcev.
4	mrtvi, 180 ranjenih.
Banditstvo Tisza-Lukacseve vladne večine v ogrskem državnem zboru je obrodilo krvav sad. Z demokratičnimi in liberalnimi [razami je Khuen-Hedervaryjev naslednik pričel, z nasilstvom v parlamentu je nadaljeval, s Prelivanjem krvi po ulicah svršava. Kratko-?rajna je bila Lukacseva slava; po prvih zvijačnih poizkusih demagogije se je izpreinenila v latentno mizerijo, a včeraj je utonila vsa njegova glorija v potokih krvi, ki so se pretakali P° budimpeštanskih ulicah in trgih. Strašni dogodki so se včeraj odigrali v glavnem mestu Ogrske; bodlo, sekalo in streljalo se je; štirje Mrliči in stoosemdeset ranjenih — to je rezul-
bitke, ki se je bila takorekoč po vsem mestu.
Seveda bodo podkupljena peresa zopet pi-j*a!a in trdila, da je bila raba orožja neizogibna. Nikjer na svetu ni policije, ki bi priznala svoje grehe, nikjer ni tirana, ki ne bi imel neštetih Pretvez in izgovorov za svoja zlodejstva. Še Mkdar niso puške ubijale, ne da bi bile žrtve ?3nie »krive«; vedno je ljudstvo tisto hudobno IPgnje, ki kali volku vodo.
Ali le redkokdaj se je nasilstvo in barbarko tako težko opralo, kakor krivci včeraj-jmih strašnih budimpeštanskih dogodkov. Za-Imj nobeno diplomatično, nobeno nesramno in P°beno lokavo prikazovanje teh spopadov in b°iev ne more postaviti na glavo zgodovinske resnice: Za kri, ki je včeraj tekla, so odgovorni dsti, ki so brezobzirno slepili ljudstvo na Ogrcem in z brutalnim teptanjem vsakega upanja, da bi prišlo potom mirnega razvoja do svojih pFavic, prisilili delavstvo, da se je lotilo skraj-n‘b sredstev, s katerimi more uveljaviti svoje Pravične zahteve.
Leta 1905. so misleči državniki na Ogrcem označili parlament madjarske oligarhije ?a Dravi in glavni vir vseh neskončnih homatij,
ovirajo redno državno življenje, modernizirale političnih razmer ter gospodarski in kulturni razvoj na Ogrskem. Leta 1905. je Kri-objavil svoj načrt volilne reforme. Leta •'05. je bila z najkompetentnejšega mesta ogr-Kitn narodom obljubljena splošna in enaka vo-‘»na pravica.
v Leta 1905. je baron Gautsch v avstrijskem Przavnem zboru napovedal, da predloži načrt splošne in enake volilne pravice za Avstrijo ln leta 1907. je bil zakon v avstrijskem parlamentu dovršen in potrjen. Že tisto leto je av-strijsko ljudstvo volilo poslance na podlagi sPlošne in enake volilne pravice.
, Leta 1912. velja na Ogrskem še vedno za-£0lh ki ne daje delavstvu niti toliko pravice, kolikor je je Badenijeva karikaturna volilna relorma dala avstrijskemu. Še vedno ima le mala privilegirana klika cenzitov volilno pra-v’co na Ogrskem, še vedno je delavstvo poginoma izključeno iz parlamenta, še vedno se Nasuje ustmeno, še vedno je korupcija glavni ’n odločilni faktor pri ogrskih volitvah, še , edno je ogrski parlament enak klubu aristo-^atičnih, velckapitalističnih in veleagrarnih
kruhov.
. . Ogrski proletariat je politično zrel. Orga-;‘m>ran je kakor delavstvo po vseh kapitalistič-j?la državah, preizkušen v neštetih bojih, iz-^‘an in izobražen, ustvaril si je močno ;tranko in lepo Časopisje. Tako delavstvo, žagajoče se svojega velikega pomena v dru
obljubo, je bil grof Khuen-Hedervary. Za njim je prišel Lukacs — »demokrat«. Z volilno reformo je hotel kupiti brambno reformo. Govoril je o demokratičnih in liberalnih načelih, a ko je bil čas, da zapusti fraze in pove stvarno, kaj da prinaša, je predložil tako odurno, smešno, skremženo spako, da bi moralo delavstvo popljuvati svoje dostojanstvo in samospoštovanje, če bi hotelo sprejeti tako goro-stasno skazo.
Lukacsevo slepilo je bilo najhujše. Khuenu ni bilo nikoli zaupati, ali njegova politika je že davno kazala, da ga dovede do katastrofe; njegov padec je bil gotov dolgo časa, preden se je izvršil. Lukacs pa je nastopil kot mož, ki hoče ustanoviti trajno vlado in volilna reforma je dobila v njegovem programu konkretne oblike. Vprašanje stopa v kritičen stadij. Zdaj gre zato, da se pribori splošna in enaka volilna pravica in prepreči nedogledno zavlačevanje, obenem pa gre tudi zato, da se prepreči Lukacsevo, pod Tiszino patronanco skovano sleparstvo.
V	sredo je bil v državnem zboru izvoljen grof Štefan Tisza za predsednika. Izvoljen — to je beseda, ki izraža rezultat glasovanja, ne pove pa popolne resnice. Glasovalo se je v takem hrupu, glasovanje se je odredilo tako nepostavno, da bi v nobenem civiliziranem parlamentu ne veljala taka volitev. V znamenje protesta proti nezakonitemu postopanju je vsa opozicija zapustila dvorano, ko so ostali vsi njeni ugovori brezuspešni.
In ko je bil Štefan Tisza »izvoljen«, je takoj povedal, kakšni so njegovi nameni. Storil bo »vse«, da zagotovi delavnost parlamenta. Zakon iz — leta 1848. mu daje pravico, da ukrene »vse«, kar je potrebno za ta namen in uspešno. Vse! Kadar govori tako Štefan Tisza, tedaj je jezik razumljiv. On čita poslovnik tako, kakor on hoče, razlaga poslovnik po svoji volji, posnema Abrahamowicza ali pa Erffo, dela izkratka to, kar mu prihaja na misel. Štefan Tisza je rabelj opozicije. Štefan Tisza hoče dognati brambno reformo s sleparstvom ah pa zvijačo, in volilna reforma ne igra pri tem nobene vloge.
Grof Štefan Tisza pa ni le novi predsednik ogrskega parlamenta. On je obenem najza-grizenejši sovražnik splošne in enake volilne pravice, najstrupenejši hujskač zoper vsa demokratična načela, najhudobnejši zatiralec ljudstva, kar jih je na Ogrskem. Njegova nasilna izvolitev za predsednika zbornice izreka, da se ima splošna in enaka volilna pravica pokopati.
Na to infamno provokacijo je socialna demokracija morala odgovoriti. Za premišljevanje ni bilo časa. Če bi se molče odobril prvi korak madjarskega Cuvajstva, bi bili sadovi vsega dosedanjega boja lahko izgubljeni in volilna pravica za leta in leta odložena. Zato je stranka proklamirala štiridnevno demonstrativno stavko in pozvala budimpeštansko delavstvo na shode in demonstracijo zoper kričeče nasilstvo v parlamentu. Ta način boja je bil izsiljen; za vse posledice so odgovorni be-čari, ki so ga izsilili.
Budimpešta, 23. maja.
Socialistični poziv.
Že v sredo je socialno demokratična
hrv* &UIUVU 111 CU1I1U	------
J11 Potlačenih razredov za osvoboditev; zato jU Lidi delavstvo ne omejuje na politično tun temveč zbira svojo moč in se uveljavlja ni na strokovnem, gospodarskem in kultur-, P1 Polju. Ali vsekakor spada parlament med n ^ogibna bojna sredstva, in nobeno dozorelo 'Ji tvo lie strpi zakonodajstva, do katerega °h nima besede. v; Ogrsko delavstvo se bojuje za volilno pra-c° že leta in leta. Neštetokrat je pokazalo, ,, mu ta zahteva ni prazna šablona. Vse le-uk korake, ki bi v pametno urejeni, na pod-razumnosti utemeljeni družbi mogli voditi cilia, je že storilo. Pokazalo je svojo voljo resno in odločno, da ni mogel dvomiti o »oben poznavalec ljudske duše. Z mogoč-
a,1 manifestacijami, na tisočerih ogromnih z demonstrativnimi stavkami je izpri-l)r Ga se ne da odvrniti od poti do volilne /ayice, brez katere mu je vsak uspešni razvoj ^mogočen. Vsak razumen državnik bi bil Id [ral že davno spoznati, da je upiranje zaman, y0]F se združujeta nujna potreba in odločna L la’ in kjer je oboje elementarno. Tisti hip, je ie pokazalo, da je ogrsko delavstvo zrelo, je moralo postati vsaki zdravi pameti jasno, da ,hpor proti splošni in enaki volilni pravici za-ižgrim da mora to, kar je neizogibno, priti | na- če ne pride izlepa.
Petn •" leta in ,eta s0 goljufali to ljudstvo, na-pjmmči njegovo potrpežljivost na natezalnico. Zadnji, ki je obljuboval, pa prelomil vsako
»Nepszava« pozvala budimpeštansko delavstvo, naj drugi dan zapusti delavnice in se udeleži shodov in demonstracij zoper nezaslišani terorizem v parlamentu in za splošno in enako volilno pravico. V četrtek je »Nepszava« ponovila oklic v jutranji izdaji.
Parola se je glasila: Ob 10. dopoldne sestanek pred parlamentom v znamenje protesta proti včerajšnjim dogodkom; popoldne sestanek pred Petofijevim spomenikom, kjer bo demonstrativno zborovanje za volilno pravico. Demonstracije so se obračale tudi proti policiji, ki je zadnje dni prepovedovala vsak shod pod milim nebom in vsak odhod.
Poziv »Nepszave« je našel med delavstvom glasen odmev, zakaj vsled omenjenih prepovedi in vsled brutalnosti v državnem zboru je bilo med proletariatom že nepopisno ogorčenje. Če ne bi bila stranka vzela protestne akcije v roko, je bilo pričakovati, da izbruhne s težavo pritajevani srd množic elementarno, in tedaj ne bi mogel živ krst preračunati posledic.
Akcija stranke je bila z vsakega stahsča utemeljena, politično potrebna in iz moraličnih ozirov neizogibna.
Policijske priprave.
Policija je bila vsa nervozna. Brutalnost te budimpeštanske institucije je že davno znana Ali nastopi delavskih množic so ji ob raznih prilikah vtepli precej rešpekta pred socialno demokracijo, in dasi kaj lahko izgubi glavo, je bilo vendar pričakovati, da ne stori prevelikih neumnosti, ki bi mogle imeti nepopravljive posledice. Toda vsa razumnost policije je zopet padla pod ničlo, ko je zavohala Tiszino atmosfero. Vrhovno načelništvo je pro-
silo za vojaško pomoč, in resnično so začeli žt ob 6. zjutraj razmeščati vojaštvo in policijo po vsem mestu, kakor da gre za veliko bitko, ali pa za to, da se zaduši napovedana revolucija. Pred parlamentom so postavili cel bataljon pehote, 200 policistov peš in 40 policistov na konjih. Okrog avstro-ogrske banke in borze je bil nameščen ves 6. pehotni polk. Močne vojaške čete so bile po vseh okrajih, kjer prebiva delavstvo. Po ulicah Vacs in Hungaria je bil v vsaki po cel bataljon.
Karamboli.
Ne le v delavskih okrajih, temveč po vsem mestu je bilo že na vse zgodaj opaziti izredno živahno vrvenje. Povsod se je delavstvo zbiralo in močne skupine so korakale od vseh strani v Leopoldovo mesto, kjer je parlament. Ko so množice dospele tja, pa je bil že prostor pred državnim zborom zaseden od vojaštva in policije. V velikem krogu je bil postavljen kordon, ki ni pustil nikogar skozi, če se ni legitimiral kot poslanec ali žurnalist. Sredi tega je bil postavljen tudi eskadron huzarjev.
Na poti k parlamentu je policija na mnogih mestih zastavljala delavcem pot in jih ataki-rala. Tu je prišlo dom nogih spopadov, o katerih so prihajale izprva le nejasne vesti, ki pa so že pripovedovale, da je tupatam tekla kri. Tudi v okolici parlamenta je policija napadala skupine in če se ji je posrečilo, da je katero razpršila, je brezobzirno preganjala bežeče in udrihala z golimi sabljami po hrbtih in ramah.
Policija strelja.
Delavstvo je zvedelo, da se v nekaterih tovarnah na ulici Vacs ni popolnoma ustavilo delo. Večje skupine so odšle tja, da pripravijo dotične delavce do solidarnosti s stavkujočimi. Policija, ki je že prej zasedla ta kraj, je takoj poslala po pomoč za varstvo »delavoljnih«. Pri korakal je večji oddelek redarjev, ki je takoj nastopil z brezprimerno brutalnostjo in hotel šiloma razpršiti množico. Policija je manevrirala brez glave zdaj sem, zdaj tja. Velik del mase je bil potisnjen na neko stavbišče, kjer ga je policija napadla s sabljami. Umakniti se ni bilo mogoče nikamor. Kdor ni hotel biti pobit, se je moral braniti. To pa je dalo policiji povod, da je streljala. Dve salvi sta imeli strašen učinek. Na mestu je bil
en delavec ubit,
nešteti pa ranjeni.
Na Margaretinem mostu je prišlo do drugega krvavega spopada. Preko tega mosta je korakalo okrog tisoč delavcev Ganzove tovarne, da bi prišli do parlamenta. Naenkrat jih je policija naskočila. Tukaj so bile tri osebe težko ranjene.
Približno tisoč korakov od parlamenta je trg Svobode. Tukaj se je zbrala velika množica, ki ni mogla dospeti do parlamenta. Vojaštvo je hotelo razgnati množico in jo je
trikrat napadlo z bajoneti.
Tudi tukaj je bilo mnogo oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih.
Okrog avstro-ogrske banke so huzarji razganjali ljudstvo. Pri tem poslu se je zgodilo mnogim napadalcem, da so popadali s konj. Na to so poslali bataljon pehote z bajoneti zoper
množico.	.	.	v..
Nadaljni napad z bajonetom se je izvršil
na trgu Lepel.
Barikade.
Brutalni napadi, vesti o mrtvih in o neštetih ranjenih, so na nekaterih mestih do skrajnosti razburile množico. Na nekaterih krajih si je ohladila jezo s tem, da je pobila svetiljke in okna na raznih poslopjih. V okraju Leopoldovo mesto, kjer je parlament, ni ostala takorekoč ne ena svetiljka cela. Na avstro-ogrski banki so vse šipe do zadnje pobite. Mnogo trgovin sc takoj zaprli. ^
V	Muzejski ulici je množica, ki je bila takorekoč uklenjena med vojaštvo z dveh strani, sestavila iz demoliranih svetiljk in vozov barikado. Drugo barikado so napravili na vogalu ulice Hoyos in ulice Vaczy z enim vozom cestne železnice in s tovornimi vozovi.
Električna železnica.
Zjutraj je cestna železnica še vozila. Na glavnih ulicah pa je množica ustavljala vozove in prisilila vodnike in sprevodnike, da so izstopili. Kmalu so bile na ta način vse proge zagrajene. Mestoma je ljudstvo tudi prevrnilo vozove, na jiriiner v ulici Rakoczy in na trgu Svobode. Okrog tristo vozov je obstalo na
cesti- . - ,
Bitka na Terezini okrožni cesti.
Okrog 11. dopoldne je prišlo na vogalu Terezinega ringa in ulice Nelloe do prave bitke. Tukaj se je zbrala taka množica, da je bila policija popolnoma brezmočna. Vendar je neprenehoma provocirala in dražila ljudstvo, vsled česar je prihajalo neprenehoma do spo-padov, ki so dobili sčasoma resnično revolucionaren značaj. Reševalna družba je odpra-
vila do tega časa okrog stodvajset ranjenih v različne bolnišnice.
Na drugih krajih so se neprenehoma ponavljali boji. Trg Svobode je policija s pomočjo vojaštva desetkrat izpraznila.
Vsa garnizija mobilizirana.
Ob 12. opoldne je bil izdan ukaz, da ima biti vsa garnizija v pripravi. Do tega časa je bilo že okrog 10.000 mož na cestah.
Kmalu po jioldnevu je prišlo do krvave
bitke v ulici Petoii
blizu parlamenta. Med mnogimi ranjenimi je bil tukaj tudi neki policist ubit.
Drug redar je bil ubit pri spopadu na Terezinem ringu. Na trgu Svobode je bil ubit dvanajstletni deček Somol.
Doslej je bil, kar je znano, ubit en delavec, dva redarja in omenjeni deček. Ranjenih je okiog 180 oseb, aretiranih 140. Po nekaterih vesteh je bil pri zapadnem (centralnem) kolodvoru tudi neki huzar ustreljen.
Obsedno stanje.
Baje se razglasi nocoj ali pa jutri obsedno stanje v mestu; pravijo, da je odvisno od tega, kako mine večer, katerega se silno boje.
(Glej: »Zadnje vesti.«)
Strankin zbor.
Sodrugi in sodružice!
V	zmislu strankinega štatuta in sklepov strankinega zbora razpisujemo
Vffl. redni zbor
jugoslovanske soc. dem. stranke
in ga sklicujemo za binkoštne praznike, to je
dne 26., 27., event. 28. maja v Ljubljano (Narodni dom).
Provizorično predlagamo naslednji dnevni red:
1. Poročila:
a) tajniško iroročilo. Poroča sodrug L Mlinar.
b) blagajniško poročilo. Poroča sodrug dr. J. Tomšič.
2.) Politični položaj. Poroča sodr. E. Kristan.
3. Organizacija. Poroča sodrug I. Kocmur.
4. Tisk. Poročata sodr. Fr. Bartl in M. Jaklič.
5. Jugoslovanska socialna demokracija in bratske stranke. Poroča sodrug E. Kristan.
6. Agrarno vprašanje. Poroča sodr. dr. H. Tuma.
7. Volitev izvrševalnega odbora.
8. Raznoterosti.
Zastojrstvo na strankinem zboru določa strankin statut: krajne organizacije smejo poslati po enega delegata do 50 članov, na vsakih nadaljnih 100 še po enega; okrajne organizacije tudi po dva. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin smejo poslati iz vsake dežele po dva zastopnika. Kjer so organizirane ženske, imajo tudi te pravico do zastopstva. Uredniki listov imajo na zboru sedež in — v zadevah časopisja le posvetovalen — glas. Vse organizacije, ki imajo po teh določilih pravico do udeležbe, oziroma do zastopstva, poživljamo, da izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu odboru.
Predloge, ki naj pridejo na strankinem zboru na razpravo, je treba naznaniti izvrše-valnemu odboru.
Vsak delegat se mora na zboru izkazati z mandatom svoje organizacije.
Vse organizacije opozarjamo na važnost strankinega zbora, ki se je vsled raznih volitev in nujnega dela nekoliko zakasnil, pa ima izpolniti naloge, ki so za razvoj stranke največjega pomena. Važnost tega zbora pojasnjuje splošni politični položaj in predlagani dnevni red. Pričakovati je torej, da se bodo vse organizacije poslužile svoje pravice in poslale na zbor svoje delegate.
Predlogi:
Za strankin zbor so naznanjeni še sledeči pi edlogi:
1. Vse strankine organizacije, politične, strokovne in druge imajo od vsakega svojega člana odračunavati Stankini blagajni po 5 vin. na mesec. V kolikor sega ta sklep v kompetenco organizacij bratskih strank, se nalaga izvrševalnemu odboru, da nemudoma doseže ž njimi sporazum. (Dr. J. Tomšič.)
2. Potrdilne znamke za strankin davek izdajati in organizirati razprodajo vžigalic, ko-lekov, znakov in drugih predmetov v prid strankinih ustanov je opravičen izključno le izvrševalni odbor stranke. (Dr. J. Tomšič.)
3. Založba »Zarje« je edina strankina založba, ki je opravičena v sporazumu z izvrševal odborom izdajati strankine publikacije. (Založba »Zarje«.)
4. Strankin zbor proglaša »Zarjo« za glasilo jugoslovanske socialno - demokratične stranke in je to označbo izraziti v zaglavju lista. (M. Jaklič.)
Ljubljana in Kranjsko
— Umazana klerikalna afera. Pred celjsko poroto se pere nesnažno perilo. Pred zaključkom razprave se vzdržujemo vsake sodbe in in nečemo deliti krivde na prizadete osebe; obtožene osebe so v tem procesu pravzaprav postranska stvar. Le redko se odmakne zastor iznad klerikalne nesnage in grdobe;; kadar se odgrne, udari smrad pošteno v nos! Ze prvi dan razprave je produciral toliko kompromi-tlijočega materiala, da se klerikalcem krive hrbti pod njim. Ce bi bila tista klerikalna trojica, ki sedi na celjski zatožni klopi tudi oproščena, celo če bi se dokazala njih angelska či-vstost in nedolžnost, je razprava nazoren pouk o moralni malovrednosti, ki je razširjena v klerikalni stranki, in bolj kot tucat člankov razgalja nepošteno naturo klerikalizma. Iz razprave zvemo, da so vodilni klerikal. veljaki vedeli za volilno goljufijo, da so jo z zvenečim denarjem honorirali in s tem moralno odobrili.
V	deželah, kjer je budna javna vest, kjer ljudje z nemoralno agitacijo niso v dušah zastrupljeni, bi tako razkritje učinkovalo kakor vihar, kakor požar, ki bi izžgal grdo čelje in odpravil neposredno in posredno prizadete osebe z javnega pozorišča. Vsi spodobni ljudje bi si zatisnili nosove in bežali od klerikalnega gnojišča, kar bi jim dale noge. Brez blagodejnih po-•sldic škandalozni klerikalni proces tudi pri nas ne ostane!
— Krščansko usmiljenje. Iz Rožne doline nam poročajo; Da imajo pobožni klerikalci ljubezen do bližnjega res samo na koncu jezika, kjer se vse zmika, ne pa v srcu, kaže postopanje krščanskega gospodarja in krščanske gospodinje nasproti svoji dekli. Dekla, ki je bila celo sorodnica teh ljudi, je govorila z nekim vojakom ravno, ko je prišla njena gospodinja iz tobačne tovarne. Ljubezniva gospa je pričela deklo zmerjati in obkladati zaradi tega z najlepšimi besedami. Cez nekaj časa je prišel še gospod, ki je sunil deklo pod rebra in jo spodil iz službe brez osemdnevne odpovedi. Niti tega ni pustil, da bi spala ono noč v stanovanju, ampak prenočevati je morala zunaj. Tako postopajo »pobožni« gospodarji s svojimi deklami.
— Zagorje ob Savi. Ponovno smo že dokazali, koliko so vredne laži in podla, neutemeljena sumničenja tistih treh, štirih oseb iz Zagorja ob Savi, ki so sklenili genljivo zvezo z buržvazuitn »Slovenskim Narodom«, torej z listom, ki je že neštetokrat pokazal svoje odločno, meščansko nasprotstvo do delavstva. Evo vam novega dokaza! Iz krogov zagorskih strojnikov nam pišejo: Strojniki v Zagorju ob Savi so se zbrali zadnjo nedeljo zaradi petodstotnega povišanja na sestanek. Sklenili so, da vzamejo sedanje povišanje mesečnih plač na znanje. Obenem so na sestanku strojniki, ki so bili zbrani polnoštevilno razen službeno zadržanih, obsodili pisarjenje »Slov. Naroda« o njih zadevi, ker ni res, da bi bil ravnatelj zahteval kakšen shod z namenom, da bi zvedel za dopisnika »Slovenskega Naroda«, res pa je, da je sklical sestanek načelnik lokalnega odbora, in sicer z namenom, da se strojniki na njem pomene o stanovskih zadevah. »Slovenskemu Narodu«, oziroma njega dopisniku priporočamo, da naj prihodnjič ne čveka o stvareh, ki niso resnične, in naj ne vlači v naše zadeve ne ravnatelja Paura, ne sodruga Cobala, ker smo prepričani, da ni ne eno ne drugo res.
—	Dopis zagorskih strojnikov samo potrjuje, da smo imeli popolnoma prav, ko smo smatrali pisarjenje po »Sl. Narodu« deloma za hudobna zavijanja in iz trte izvita sumničenja, 'deloma za neresne otročarije. Prvo in zadnje pa ni dostojno za poštenega in pametnega človeka in lepo izpričevalo za politično zrelost zagorskega delavstva je, da je šlo in gre s prezimim usmevom mimo bedarij in hudobij v »Slov. Narodu«, ki je razprostrl tistim političnim nečednostim prav po buržvazni morali iz same gorke želje po liberalnem ribarjenju svoje dolge, ozke predale.
— Ustanova za dva revna bolna mornarja. Razpisana je ustanova podadrnirala barona VVullersdorf-Urbaira za dva bolna revna mornarja po 140 K. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa, ki je ravno nabit na mestnem magistratu.
— Koncert »Slovenske Filharmonije« bo v
soboto na vrtu hotela »Lloyd«. Spored ostane tisti, kakor je bil za sredo, ko se koncert zaradi neugodnega vremena ni mogel vršiti. Dirigira g. kapelnik Teply. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Detomorilka. Pri vojaškem strelišču so 'dobili vojaki v gozdu mlado žensko, ki se je zelo sumljivo vedla. Odvedli so jo iz strelnega okoliša in jo izročili čuvaju, ki je v stolpu na hribu. Tam je povedala ženska, da se piše Marija Jernej in da je iz Železne kaplje doma Pripovedovala je, da je prejšnji dan v gozdu nenadoma porodila mrtvo dete, pri katerem je ostala vso noč. Zjutraj je dete zagrebla v listje in šla proti mestu. Jernejevo, ki kaže, da je duševno manj vredna, so odpeljali v bolnišnico. Novorojenčka pa do sedaj še niso našli. Sumijo, da je dete mati zadušila.
— Deklico odpeljal. 29letni ključavničar Fran Podbevšek je prišel lansko leto iz južne Avstralije, kjer je delal na neki sladkorni plantaži in se je nastanil v Ljubljani pri svoji materi. Med časom bivanja v Ljubljani je imel znanje z raznimi ženskami, a je vse kmalu prekinil. Pred kratkim se je seznanil v parku na Slovenskem trgu s 151etnim dekletom, katerega je znal toliko pregovoriti, da ga je spravil s pomočjo 231etnega Leopolda Drameta iz Zibike na Štajerskem in 29letnega Avgusta Habiča baje v Avstralijo. Podbevšek se je naprej
odpeljal do Nabrežine, kamor mu je deklico pripeljal Drame, Habič je imel pa nalog, da se je načrt izvedel. Podbevšek je šel potem z deklico v Milan in Genevo, odkoder sta se baje odpeljala v Avstralijo. Po ovadbi je policija Habiča in Drameta aretovala in izročila sodišču, za Podbevškom in deklico je pa odposlala na razne kraje brzojavke.
—	Ljudski koncert. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Kranjsko v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. maja 1912 na čast udeležencev strankinega zbora v veliki dvorani »Narodnega doma« ljudski koncert s sodelovanjem tainbu-raškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnost« v Ljubljani. Spored; 1. * »La Marseillaise«, izv. tamburaški zbor. 2. F. Lehar: Arija iz operete »Vesela vdova«, izvaja tamburaški zbor. 3. Iv. plem. Zajc; »Večer na Savi«, izvaja tamburaški zbor.
4. A. Leichner: »Svobodi«, poje pevski zbor.
5. V. Klaič:	»Svračanje«,	izvaja tamburaški
zbor. 6. O. Fetras: »La Barcarolle«, valček iz Offenbachove opere »Hoffmanove pripovedke«, izvaja tamburaški zbor. 7. Ivan plem. Zajc; »Domovini in ljubavi«, izvaja tamburaški zbor. 8. * »Rožmarin«, poje pevski zbor. 9. Leo Fali; »Dolarska princesa«, valček, izvaja tamburaški zbor. 10. P. Mascagni; Intermezzo iz opere »Cvalleria rusticana«, izvaja tamburaški zbor. 11. H. V. Vogrič; »Lahko noč«, poje pevski zbor. 12. * »Ruski ciganski valček«, izvaja tamburaški zbor. 13. V. Parma; »Mladi vojaki«, koračnica, izvaja tamburaški zbor. Dirigent pevskega zbora sodr. P. Balog, tainburaškega zbora sodrug Št. Lehpamer. Začetek ob polu
8.	zvečer. Vstopnina 50 vin. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na obilen obisk vabi sodružice in sodruge centralni odbor.
— Obesil se je minulo nedeljo v Bistri Jožef Sinko, hlapec pri graščaku Galletu. Čez dva dni so ga dobili visečega v gozdu. Doma je bil iz Štajerskega.
— Aretiran je bil v torek brivski pomočnik Marko Ljubič, rodom iz Hrvatskega, katerega zasleduje sodišče v Petrinji zaradi hudodelstva tatvine. — Tudi provizijskega potnika 24letnega Alojzija Sitarja je policija aretirala, ker je neko anončno tvrdko ogoljufal skoraj za 1000 K. Oba so izročili deželnemu sodišču.
— Obok se je zrušil. V torek se je podrl oboi; v hlevu gostilničarja Rodeta v Tomačevem. Hlapec, en konj in en vol so dobili težke poškodbe.
— Iz Sp. Šiške. Železničarje vabimo na društveni shod. kateri se vrši danes, v petek dne 24. maja ob pol 8. zvečer pri Anžoku. Agi-tujte za obilno udeležbo. Poroča sodrug Kopač. Pride se naj točno!	Odbor.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 24. maja: Specialni večer. 1. Kolin in most čez Reno. (Potovalna slika.) 2. Neprijetno pre-senetenje. (Komična učinkovitost.) 3., Kakor so stari peli. (Dramatično.) 4. Slika tete Eulalije. (Komično.) 5. Otroški vrtec psov. (Kolorirana živalska slika.) 6. Tako ginevajo sanje o sreči. (Lepa drama.) 7. Prekanjen. (Amerikanska humoreska.) Jutri senzacijska artistična drama »Darilo smrti«.
Strojne poškodbe 1. 1906—10*
Iz 1. kirurgičnega oddelka deželne bolnice. Napisal dr. Fr. Primšar, sekundarij oddelka.
Kakor je edino delo, duševno in telesno, vir napredka in blagostanja, tako povzroči isto bedo in bolezen, če niso urejeni pogoji dela. Olede duševnega dela opozarjam samo na spise zdravnikov, ki izvajajo različne živčne bolezni zgolj iz duševnega prenapora. in na svarilne glasove pedagogov, ki so dosegli ustanovitev službe šolskih zdravnikov.
Nikjer pa se ne kažejo vplivi sicer blagodejnega dela tako nevarni kakor v obrti in industriji.
Zgodaj že so opominjali zdravniki delodajalce in oblasti na škodljive vplive obrti in industrije. Prvi mej njimi je bil italijanski učenjak Ramazzini.* Ali le počasi je dobivalo tal
Seveda so že zgodaj spoznali človekoljubni in inteligentni delodajalci, kaj vpliva v obrti in obratu neugodno na zdravstveno stanje delavcev, tako da postanejo baš najboljši in najpridnejši mej njimi prezgodaj [nesposobni za delo. In s tem trpi samo uspešnost podjetja, kajti mnogo neplodnega časa preteče. predno pridobi mladi delavec spretnost starega. A ker je večina ljudij od narave brezsrčna in brezobzirna, za to se niso toliko časa splošno uredile razmere dela. dokler ni s silo vmes posegla državna oblast in izdala poseben obrten red in zakone (delovarstvene zakone). ki ščitijo zdravje delavcev nevarnosti v obrti in obratu.
S spoznanjem in zakoni se je dosegla sto-prav druga stopinja uspešnega delovarstva. Kaj koristi namreč spoznanje in zakon, če ne stoji za njim poseben organ, poseben izvršujoč stan. ki zasleduje in pazi, da se predpisi izpolnjujejo. ki vestno nadzira, kako se vpoštevajo zakoni? Tudi ta zadnji, tretji korak je napravila država in ustanovila obrtno nadzorstvo, ustanovila obrtne inšpektorje.
Zanimivo je čitati poročila obrtnih nadzornikov. dokler se ne dotaknejo higijeničnih zadev, v katere se navadno poglabljajo z neko vsiljivo in izzivajočo obširnostjo, lastno vsem diletantom, ki hočejo pokazati svoje merodajno strokovnjaštvo pred vsem v nepristojnostih. 'I ako se je vnel posebno na Nemškem srdit boj za obrtno nadzorstvo. Kdo je poklican v prvi vrsti, nadzirati razmere obrti in obrata? Počasi je dozorelo splošno prepričanje, da obrtno nadzorstvo ni zgolj tehnično, ampak v
* Iz »Liječničkega vijestnika«. izdanega ob priliki petdesetletnice »Društva zdravnikov na Kranjskem«.
* Ramazzini, De morbis artificum dia tribe. (ienevae 1701.
mej širšim občinstvom to velevažno sipo-znanje.
isti meri in važnosti tudi zdravstveno, da sestoji torej iz dveh. enakopravnih delov: 1. iz tehničnega nadzorstva in 2. iz higijeničnega zdravniškega nadzorstva.
V	najkonkretnejši obliki se izraža ta zahteva na Nemškem, kjer se vodi zdaj boj za zdravstvenega zastopnika v obrtnem nadzorstvu — za »obrtnega zdravnika«.
Da ta zahteva delavskih prijateljev in zdravnikov še ni prodrla, krivi so deloma zdravniki sami. ker je niso dvignili s primernim. odločnim nastopom v javno zavest, ker se v literaturi, na kongresih in v ljudskih predavanjih premalo bavijo z obrtno higijeno. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da se uveljavlja v celem gibanju posebna struja, ki ljubosumno pobija že samo misel zdravniškega sodelovanja pri obrtnem nadzorstvu.
Pozitivinh uspehov je rodilo doslej to prizadevamo samo na Angleškem in v Švici, deloma tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Na Angleškem deluje več nego 2000 uradnih zdravnikov, ki morajo že po svojem poklicu nadzirati higijenične zadeve; poleg tega je še vsak praktičen zdravnik prisiljen po § 73. zakona za tovarne in delavnice, sodelovati in vsak slučaj obrtnega zastrupljenja proti določeni pristojbini (ne zastonj kakor pri nas!) naznaniti višjemu fabriškemu inšpektorju v notranjem ministrstvu. In I. 1898. so ustanovili v londonskem višjem fabriškem uradu posebno mesto zdravnika, zdravniškega fabriškega inšpektorja (medical-inspector), ki vodi referat
o	vseh zadevah, tičočih se zdravja in varnosti delavcev.
Radi tesno odmerjenega prostora se ne morem spustiti v podrobno razpravo za industrijo in delavstvo tako važnega problema o »obrtnem zdravniku«. Hočem samo na kratko orisati svoje mnenje, kakor mi je dozorelo po daljšem študiju iti premišljevanju.
Velik nered vlada v obrtni higijeni, povsod se opaža nedostatek naravne kontracije, ker so agende tako razcepljene. Ustanovitev posebne službe »obrtnega zdravnika, oz. obrtnega zdravniškega inšpektorja« je naravna posledica razvoja, ki se mora v dogledem času realizirati, obrtnega zdravnika, neodvisnega od delavca in delodajalca, katera neodvisnost tvori jamstvo in predpogoj uspešnega sodelovanja v obrtnem nadzorstvu.
Delokrog obrtnega zdravnika se sestavlja naravno iz sledečih agend:
1. obrtni zdravnik opravlja zdravniško službo bolniške blagajne; vsakega delavca preišče pred vstopom v delo in večkrat v letu mej delom;
2. obrtni zdravnik vodi (kot član obrtnega nadzorstva) higijenično nadzorstvo tovarne (delavnice) in delavskega stanovanja;
3. obrtni zdravnik predava v posebnih delavskih čitalnicah z malim socialnim muzejem in tečajih o higijeni v tovarni in doma.
Delokrog je velik, prirodno enoten in koncentriran. zato obeta najpopolnejšega uspeha. Državna oblast mora seveda zakon in instruk-cije za obrtnega zdravnika izdelati tako. da je varovana njegova neodvisnost na vse strani. Kjer nudi ena tovarna premalo dela za posebnega obrtnega zdravnika, tam se združi lahko več tovaren v skupen delokrog istega obrtnega zdravnika.
Pri avtonomni oblasti naj se nastavi posebnega zdravstvenega inšpektorja, ki bo liki angleški »medica! - inspector« vodil tudi referat o vseh zdravstvenih zadevah delavstva in industrije ter nadziral zajedno kot predstojnik in ravnatelj službovanje »obrtnih zdravnikov.«
Štajersko
— Sam zažgal. 20. t. m. popoldne je pogorela posestniku Jožefu Bezenšeku v Prelogih pri Konjicah hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Požar je napravi! okrog 5000 K škode, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Skraja niso vedeli nič gotovega o nastanku požara. Pozneje pa je nastal sum, da je posestnik sam zažgal. Še tisti dan so ga nato orožniki aretirali in ga izročili okrajni sodniji v Konjicah.
V	zaporu je požig deloma že priznal in izjavil, da je poslopja imel zavarovana pri dveh zavarovalnicah.
— Smrt pri ponočevanju. Iz Slov. Bistrice poročajo: V eni zadnjih noči sta ponočevala fanta Anton Justinek, rojen v Zgornji Ložnici pri Slov. Bistrici in 191etni Martin Leskovar iz Kačeneka, Konjice. Med potjo sta se sprla in Leskovar je Justineka osemkrat zabodel z nožem, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Vzrok prepira med njima je še neznan. Eni pravijo, ljubosumnost, drugi zopet kaj drugega. Leskovarja so orožniki zaprli.
Koroško.
—	Najdeni trupli. Dne 20. februvarija je bilo v beljaškem okraju najdeno truplo okoli 70 let starega moža, katero je moralo biti tam že dlje časa. Mrtvec je bil 165 cm dolg, šibek, je imel črne sivkaste lase in brke in nabradek.
—	Dne 12. aprila je bil pa v obližju Svete Magdalene, tudi v beljaškem okraju, na levem bregu Drave najden mrtvec, okoli 50 do 60 let star, kmetsko oblečen, velike močne postave, sivih las in angleško pristriženih brk in je imel tudi nabradek. Identiteta obeh trupel še ni dognana.
Utonil je pri Borovljah 301etni Andrej Ogris. Padel je v vodo vsled epileptičnega napada.
Ali nismo mi ravno tako ustvarjeni, kakor tisti zapeljanci, ki trobijo v klerikalni rog? Ali vas tako uči evangelij, ki pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor- samega sebe! Vi nas obrekujete z gadi, ali pravi gad ste vi, ki vedno opikate s svojim strupenim jezikom vsakega, ki se vatu ne uklanja. Sicer pa nikar ne mislite, da boste spravili Šempolajce v Žakelj, izimši nekaj vaših trobentačev. Predvsem pa vas opominjamo, da brzdajte svojo predrznost in svoj zbadljiv jezik, zakaj drugače se utegnejo razdraženi gadje razkačiti in vam pokazati, česar še sami ne mislite. Povemo pa še, da se naše vrste kljub vašemu zadiranju innože, a vaše se krčijo in kopne kakor pomladanski sneg.
Vestnik organizacij.
Kovinarji imajo sejo v danes 24. t. m. takoj po del* v društvenih prostorih.
Od deželnega zastopstva stranke na Kranjskenj-Ker večina zaupnikov in organizacij še ni vposlala nak -e nih pol, se nujno pozivajo, da to čim prej store Svote izkažejo, čim bodo vse pole obračunane.	*e.
Mizarji dobe delo; kje, pove strokovno tajništvo, s lenburgova nlica 6, II nadstr	^
Trst.
—	Slovenska porota. Tržaško deželno sodišče je danes doživelo malo senzacijo. Pne
5.	decembra je bil leta 1896. rojeni Josip Ga-brovec, rojen v Vižovljah in pristojen v Mav-hinje., obsojen na šest let zaradi uboja, izvršenega dne 14. oktobra 1. 1. na gostilničarju Franju Blažini v Vižovljah. Vsled zagovornikove ničnostne pritožbe je najvišje sodišče razveljavilo sodbo in vrnilo pravdo prvi instanci-Vsled tega je prišel Gabrovec danes zopet pred poroto. Razprava se vodi popolnoma v slovenskem jeziku, sestavljena je tudi popolnoma slovenska porota. Obtožnica se je čitala italijaU' sko, potem pa v slovenskem prevodu. Po obtožbi je obtoženec dne 14. oktobra zvečer v Blažinovi gostilni igral karte z gostilničarje^-Med obema pa je prišlo do prepira. Pozne)® je Blažina hotel zapreti, Gabrovec pa je hote« igrati dalje. Ko je gostilničar že zaprl vrata; ga je Gabrovec začel klicati na korajžo, zunaj pa ga je zabodel. Blažina je čez teden dni untf v bolnišnici. Gabrovec se zagovarja, da je ®!l pijan, da ga je Blažina napadel z velikim kan1' nom, in da je iz strahu potegnil nož. Razprava se je odgodila, da se zaslišijo zdravniški izve' denci.
Goriško.
—	Cerkveni gad v Šempolaju. Pred kratkim smo poročali o gadu v šenpolajski cerkvi, pa smo primorani, da zopet poročamo o novem cerkvenem gadu. Naš gospod nune Švara je kar iz sebe zdaj, ko se je približal konec velikonočne spovedi. Kar grmi iz njegovih ust; zraven pa poskakuje v zrak z rokami in nogami, še bolj pa poskakuje njegov strupeni jezik. Tako nas je pred kratkim nahrulil kar z gadi, ki se morajo pobiti, ker nismo bili pri velikonočni spovedi. Vprašamo gospoda nunca:
Državni zbor.
Dunaj, 23. maja*
Današnja seja je bila pod vtiskom krva^' budimpeštanskih dogodkov. Češki socialni d ' mokrat Nemec je predlagal, da se seja v znak protesta proti grozodejstvom budim' peštanske policije in proti porabi skupne a ' mode proti delavcem, zahtevajočim splošno v ' lilno pravico. Vladna večina, sestoječa iz K ščansko - socialnih, nemško - nacionalnih poljskih mamelukov, pa je predlog odklonil ■ Do viharnih prizorov je prišlo, ko je stavil s drug dr. Adler vprašanje na predsednika z radi klanja budimpeštanskih delavcev in P rabe skupne armade. V začetku seje so Z°P.„ pokazali slovenski klerikalci svojo ljubezen o državnih uslužbencev s triurnim obstrukdl' skim govorom dr. Verstovška.
Na dnevnem redu seje je bilo
drugo čitanje službene pragmatike^
Slovenski klerikalec dr. Verstovšek je voril pred prazno zbornico skoro tri ure povsem brezpomembnih stvareh z edinim n menom. da se zavlači razprava. Ta brezobra no st je zbudila v zbornici opravičeno nevo*' • Poslanec Pollauf: Gospodje se postavlja' s svojo obstrukcijo v službo vlade, ki ne službene pragmatike.	u.
Poslanec Heillnger: To je vladna obstr^ | cija, naročila jo je vlada. Rad bi samo veo 1 kaj gospod Verstovšek dobi zato.	*	u
Ob tri četrt na tri je končal VerstoV* ^ Poslanec Nemec (češki soc.) predlaga znak
protesta proti nasilnostim na Ogrskem«
da se seja prekine za pol ure. Socialni del1' kratje viharno kličejo: Živela splošna vojj^ pravica! Dol s policijsko državo! Za Preglasujejo samo socialni demokratje, vani, Rusini in Čehi, predlog ostane v šini. (Viharni fej pri socialnih demoKT s in Jugoslovanih. Klici pri socialistih:	D°
Tiszo! Dol z Lukacsetn!)
Seja se je prekinila.
Nadaljevalo se je posvetovanje o
hišnem najemninskem davku. .. Poslanec W a s t i a n (nemški nacionalec) (i zavzel stališče proti vladi, ki se je izrekla P znižanju tega davka.
Klanje v Budimpešti.	(
Poslanec dr. Adler izjavlja v vprašati^ predsednika, da obrača v imenu kluba nemški . kluba poljskih socialnih demokratov Poz°r :eIti zbornice na naslednja dejstva: Med zborovanj zbornice se je v Budimpešti
streljalo na ljudstvo.	^e.
Mirno demonstracijo budimpeštsnskega lavstva za volilno pravico so naskočili P? gO Po zadnjih vesteh so že štirje m r t v i 1 „i težko ranjenih. Ta boj, pri k a te ^ ^ se bojuje država pod krinko b r j ne reforme, pa je v resnici P ° j, |< e > ogrske vladajoče m a g n a t s k e k da zadavi volilno reformo 1 n. j l ne vico ogrskih narodov do v ? pravice. (Viharno pritrjevanje) Zgod dejstvo je
Izdajstvo volilne pravice,
ki jo je bil leta 1905. obljubil o S fjtr' kralj ogrskim narodom. (Živa , .aVStv0'
:sto svojim pravicam ■»	-	. «enj-
na ulico in demonstrira za pravice. Zai	se
te demonstracije povsem mirnega zna je rabila tudi
skupna armada.
Popolno pravico imamo zahtevati, da zbornično predsedstvo pojasni vladi, da avstrijska zbornica ni voljna mirno gledati, kako se porabljajo vojaki, ki jih dajo tudi avstrijski narodi, za
bratski uinor.
(Pritrjevanje.) Govornik vpraša predsednika, ali hoče zadostiti svoji dolžnosti in v imenu zbornice pozvati vlado, da prepreči porabo vojaštva. Vpraša predsednika, ali smatra za možno, da se peča odsek zbornice z brambno reformo, medtem pa se v
znamenju brambne reforme,
Čeprav pod napačno krinko, po budimpeštanskih ulicah more budimpeštanski prebivalci (živahno pritrjevanje socialnih demokratov) in če hoče stopiti v stik z načelnikom brambnega odseka in skrbeti, da se brambni odsek tako dolgo ne kliče, dokler še traja v Budimpešti nevarnost človeškega umora. (Viharno pritrjevanje pri socialnih demokratih)
Beg ministrov.
Ko je dr. Adler govoril o ogrskem kralju, zapustita navzočna ministra Hussarek in Dlugosz zbornico.
Odgovor predsednika.
Podpredsednik Pogačnik, ki je obenem tudi načelnik brambnega odseka, odgovarja: Kakor zelo obžalujem s človeškega stališča dogodke v Budimpešti, vendar moram priznati, da zbornica nima ingerence nad uporabo brambne sile. Sicer pa je vlada slišala vprašanje. Brambni odsek ima sejo 30. maja in njegova stvar bo, ali v smislu vprašanja seje preloži ali jih nadaljuje.
Poslanec Levicki (Rusin) in Gloinbinski (Poljak) govorita o rusinski univerzi. Poslanec Pollaia (nemški nacionalec) protestira proti obstrukcijskemu govoru dr. Verstovška in vPraša predsednika, ali hoče skrbeti, da se vlada ne bo udinjala strankam za obstrukcijske namene.
Po odgovoru predsednika, da nima vpliva na dclgotrajnost govora, se seja zaključi; prihodnja seja je v četrtek 30. maja.
Kupujte „Zarjo“. ZADNJE VESTI.
KRVAVI BOJI V BUDIMPEŠTI.
Vojaško gospodstvo.
Budimpešta, 24. maja. Od 5. popoldne se je vzdržavanje reda v mestu izročilo mestnemu Poveljništvu. To je najostrejši korak, ker ogrski zakon ne pozna izjemnega stanja. Po vsem mestu hodijo vojaške patrulje. Če bi se nemiri ponovili, se ima razglasiti nagla sodba.
Deset mrtvih?
Budimpešta, 24. maja. Po mestu je razširjena vest, da je umrlo po bolnišnicah še šest ranjencev, tako bi znašalo število mrtvecev deset.
Bomba.
Na carinskem ringu je nekdo vrgel bombo, ki ie napravila dosti škode na neki hiši, sicer Pa nobene nesreče.
Bitka v tovarni za šampanjca.
Budimpešta, 24. maja. Ko so hoteli stav-kujoči pripraviti delavce v Torleyevi šampanjski tovarni do tega, da bi bili zapustili delo, je Prišlo do boja in so bili trije delavci ustreljeni.
Aretacije In boji.
Budimpešta, 24. maja. Ponoči so bile vse Policijske stražnice prenapoljnjen ez osebami, ki so jih bili čez dan aretirili. Štejejo jih okrog 4<J0. Popoldne je nastal po mestu mir, zvečer pa je bilo izredno živahno. Vse mesto je vojaško zasedeno. Prva bitka dopoldne je bila na zunanji Vaczy ulici; tam je bilo 68 oseb ranjenih. Tam je prišlo ob štirih popoldne zopet do boja, ker je neka patrulja zahtevala, da se razide skupina ljudi. Tam je bil neki demonstrant ustreljen.
»Živela splošna, tajna, enaka volilna pravica!«
Budimpešta, 24. maja. Popoldne so se v mnogih oknih prodajaln razobesili napisi »Živela splošna, enaka, tajna in direktna volilna Pravica!« — zato, da bi jim delavci ne pobili
Zvečer je bil v mestu velikanski strah, da Pride ponoči še do hujših izgredov.
Vojaštvo z dežele.
Budimpešta, 24. maja. Iz mnogih mest so Prišli zvečer in ponoči celi vlaki vojaštva, in-»anteiije in kavalerije. Mesto je izpremenjeno v pravo vojaško taborišče.
Rabelj Tisza.
Budimpešta, 23. maja. Predsednik zbor--nice grof Štefan Tisza je ob 3. popoldne s svojo ?ciio in svojim bratom v kočiji zapustil parlament. Koder se je prikazal, mu je grmelo nasproti »Abzug Tisza!« Vojaštvo je po sili dr-Za'o množice v daljavi.
Ministrski svet.
Budimpešta, 24. maja. Ob 2. popoldne je jmel mimistrski svet sejo. Sklenil je izročiti Javno varnost v mestu vojaštvu. Zvečer je ministrski svet ostal v permanenci.
Po noči.
Budimpešta, 24. maja. Kritični dogodki so "e Ponoči ponovili. V zunanjih okrajih je prišlo
prizorov pravega revolucionarnega zna-V?Ja* V industrijskem okraju ob zunanji ulici :iezi so delavci male stojnice in tržnice in P°h!i ulice s katranom ter ga zažgali; potem je možica naskočila policijsko stražnico ter jo *zela in popolnoma demolirala. Zažgala se je jurii strojna .tovarna »Vulkan«; požarna bram-°a je z veliko težavo pogasila ogenj. — V "•'ci Tokoly jc prišlo pozno zvečer do hudega p°la s policijo in z vojaštvom. V ulici Szandy *e policija z vojaščino naskočila množico; J?®*0 dekle je bilo smrtno ranjeno. — Na Ga-
•	aVevem trgu je vojaštvo streljalo; neki voznik 11 neki delavec sta bila smrtno ranjena.
Stavka končana.
Budimpešta, 24. maja. Pozno zvečer je vodstvo socialno demokratične stranke sklenilo končati generalno stavko. Stranka je izdala 150.000 razglasov, ki naznanja ta sklep in je zahtevala od policije, da pusti ljudi, ki imajo razglase dostaviti zaupnikom in organizacijam, pri miru.
Boj v Promontoru.
Budimpešta, 24. maja. Po noči je prišla iz Pronontora vest, da so bili tudi tam hudi boji, v katerih so bili baje trije delavci ustreljeni.
Žrtve.
Budimpešta, 24. maja. Po policijskih poročilih je bilo včeraj šest oseb ubitih in 135 težko ranjenih.
Nova volilna reforma?
Budimpešta, 24. maja. Lukacs baje pripravlja nov načrt volilne reforme, po katerem bi bila volilna pravica splošna po mestih, le za analfabete bi bila izjema; po deželi pa bi veljal neki cenzus. Za vse volilce bi bilo merodajno 24. leto. Doslej ni mogoče dognati, če ni to le prazna kombinacija.
ČUVAJ NA DUNAJU.
Dunaj, 23. maja. Čuvaj je prisegel kot pravi tajni svetnik. Po prisegi je bil pri cesarju v avdijenci in je poročal cesarju o položaju na Hrvaškem in v Slavoniji. Cesar je sprejel s popolnim zadovoljstvom njegovo poročilo. — Splošno pozornost je vzbujalo poročilo v dunajskem uradnem listu, ki imenuje Čuvaja bana. čeprav sme imeti naslov bana le ustavni in odgovorni deželni šef.
ZAHTEVE POŠTNIH OFIC1ANTINJ.
Dunaj. 23. maja. Deputacija državne zveze poštnih oficiantinj je bila pri generalnem poštnem ravnatelju. Poštne oficiantinje zahtevajo. da dobe enake plače z moškimi tovariši iste kategorije. Generalni ravnatelj je povedal deputaciji. da se njihove plače ne morejo prej izboljšati, dokler ni rešena službena pragmatika v drž. zboru.
REVOLUCIONARNO GIBANJE NA RUSKEM
Peterburg, 23. maja. Revolucionarno gibanje se med delavstvom silno širi. Vzlic temu, da so včeraj aretirali odbor stavkujočih, so se danes vršili v okoliških gozdih veliki delavski shodi.
VSTAJA V ALBANIJI.
Carigrad, 23. maja. V Skoplje je prišel minister zunanjih zadev, da pomiri Albance. Položaj v Peču in Djakovu je neizpremenjen. V Prištini je pa postalo gibanje Albancev nevarno. Širi se v južno Albanijo. Šerif je prosil, ako sme upeljati vojno sodišče ali pa izjemno stanje.
VOLILNI BOJ V BELGIJI.
Bruselj. 23. maja. Iz vseh krajev poročajo
o	velikih volilnih nemirih. Klerikalnega kandidata Imperialija so z noži in sekirami težko ranili.
ATENTAT NA ITALIJANSKEGA KRALJA.
Rim. 23. maja. V teku preiskave zoper kraljevega napadalca D' Albo so zaprli tudi uglednega odvetnika Gaetana di Blasio kot sokrivca.
DESCHANEL IZVOLJEN.
Pariz, 23. maja. Pri volitvi zborničnega predsednika je dobil Deschanel 292. Etienne 208 glasov. Deschanel je izvoljen.
STAVKE V LONDONU.
London, 23. maja. Z delom je prenehalo 600 voznikov, ki dovažajo meso na londonski trg. 20.000 najraznovrstnejših delavcev v luki se je tudi pridružilo stavki. Krojači stavkajo tudi še dalje.
VSTAJA ZAMORCEV NA KUBI.
Berlin. 23. maja. Iz Novega Jorka poročajo, da se med kubanskimi zamorci zelo širi uporno gibanje, ker jim postava prepoveduje, da bi se organizirale politične stranke po plemenih.
Klerikalne volilne sleparije pred celjsko poroto.
Celje. 23. maa.
Danes ob pol 11. se je začela pred celjskim porotnim sodiščem obravnava v znani Kregarjevi aferi zaradi volilnih goljufij v kranjski trg. in obrtni zbornici.
Sodišču predseduje tiadsvetnik dr. Ro-šanc; votanta sta Erhartič in dr. Watzulik, zapisnikar Neudel, državni pravdnik dr. Rojic.
Na porotni klopi sede: Mat. Benčan (Celje). Anton Cvahte (Zičenca), Franc Detiček (Šmarje), Robert Diehl (Celje), Ivan Poči-vavšek (Sedlarjevo), Ivan Rincelj (Trnovlje), Juri Samec (Polževo), Martin Schuster (Mozirje). Josip Vengust (Teharje), Hugon \Vretschko (Konjice) in Simon VVutt (Za-vodna).
Ivana Eržena zastopa dr. Kukovec. Kregarjev.) in Stefetovo soprogo dr. Vrečko in Kregarja dr. Zangger.
Po generalijah in zaprisegi porotnikov se prečita obtožnica, iz katere povzemamo sledeče:
Obtožnica.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga pri c. kr. deželnem kot porotnem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te kazen, reči pristojno proti:
1. Ivan Erženu, roj. 25. januarja 1876 v Ljubljani, pristojnemu v Homec pri Kamniku, kat. oženj., privatnemu uradniku v Ljubljani, predkaznovanemu;
2. Ivanu Kregar, roj. 16. oktobra 1867 v Ljubljani, pristojemu v Ljubljano, kat. oženj., posestniku in pasarju v Ljubljani, nekaznovanemu;
3. Frančiški Štele, roj. 13. novembra 1877 v Zalogu pri Ljubljani, kat., omoženi. urednika soprogi, predkaznovani;
4. Elizabeti Kregar, roj. Petrič, roj. 19. no-
i	vembra 1861 y Ljubljani, pristojni y Ljub-
ljano. kat. omož.. posestnika žena v Ljubljani, nekaznovani
obtožbo:
I. a) Ivan Eržen je meseca januarja 1910. v Št. Vidu pri Ljubljani s tem. da je ponaredil podpis Ivana Berganta, načelnika mizarske zadruge v Št. Vidu, na poštnih nakaznicah poštni urad v Št. Vidu v zmoto pripravil, tako da mu je poštni urad izročil od tvrdke Zajec in Horn v Ljubljani dne 8. januarja 1910 za mizarsko zadrugo nakazani znesek 250 K — nadalje meseca januarja 1910 na enak način od učiteljice Izabele Lemaire nakazani znesek 8 K.
b)	Nadalje je dne 10. avgusta 1910 v Ljubljani Edmunda Kavčič pod zvito pretvezo, da ga je poslala pod denar tvrdka Tauzher-Zhu-ber, kateri je bil zaposlen, v zmoto pripravil, tako. da mu je Edmund Kavčič izročil tvrdki dolžno vsoto 416 K 60 vin., vsled česar naj bi mizarska zadruga in tvrdka Tauzher-Zhuber trpela škodo, 200 K presegajočo. o
II. Ivan Eržen je kot diurnist obrtne trgovske zbornice za Kranjsko v Ljubljani pred 18. decembrom 190b v uradu, v katerem je bil zavezan, zaupano mu oblast zlorabil na ta način, da je povodom priprav, naročenih mu v svrho sestave imenikov obrtne trgovske zbornice, kojo je c. kr. deželna vlada za Kranjsko razpisala z ukazom z dne 18. avgusta 1908, št. 19.583, v občinskem katastru zbornice pri nekaterih obrtnikih in trgovcih davčne podatke. posnete iz predpisov c. kr. davčnih uradov, potvoril v ta namen, da bi pri volitvi pospešil eno politično stranko.
III. Ivan Kregar je zgoraj pod II. navedeno zločinstvo nalašč napeljal in si prizadjal za njega gotovo izpolnjenje s tem, da je v svrho izvršitve ponaredb prepustil svoje stanovanje ter Ivanu Erženu pri tem z navodili in zabeležkami mi roko šel.
IV. Frančiška Štete je pri priliki izvršbe pod II. in III. navedenih hudodelstev Ivanu Erženu in Ivanu Kregarju nalašč pomagala.
V. Elizabeta Kregar je nalašč pripomogla k izpeljavi zločinov pod II.. 111. in IV. s tem, da je po ukazu Ivana Kregarja dajala Ivanu Erženu navodila, nadalje pa. da je Ivana Eržena. Ivana Kregarja in Frančiško Štefe s pohvalo k hudobnemu delu napeljevala ter imenovane osebe pokrepčala v njihovih, na navedena dejanja osmerjenih nakanah.
Zakrivili so:
A. Ivan Eržen ad I. a) in b) hudodelstvo goljufijev zmislu § 197. 200, 201 a k. zak.;
ad II. hudodelstvo zlorabe uradne ollasti v zmislu § 101 k. z.
B. Ivan Kregar ad III., Frančiška Štefe an IV. in Elizabeta Kregar ad V. zlorabe uradne oblasti po § 101 k. zak. kot sokrivci v zmislu § 103 k. z. ter se naj kaznuje jo^vsi po § 103 k. z.. Ivan Eržen tudi z uporabo § 34 k. z.
Razlogi:
Spomladi letošnjega leta je časopisje obdolžilo zakonska Ivana in Elizabeto Kregar in pa zakonska Ivana in Frančiško Štefe zločinskega postopanja pri predzadnjih volitvah v kranjsko trg. in obrt. zbornico 1909. Preiskava je dognala, da so se v resnici zgodile velike ne-rednosti, katerih so se udeleževale obdolžene osebe.
Kakor je preiskava dognala, se je koncem I. 1908., torej neposredno pred volitvami, občinski kataster potvoril v prid klerikalne stranke na ta način, da so se davčni podatki pri posameznih volilcih prenaredili. tako da so nekateri volilci prišli v višjo kategorijo, nekateri pa v nižjo, nekateri pa celo izgubili volilno pravico. Preiskava pa je nadalje dognala* da je te falsifikacije. ki so se pravočasno zasledile in so tedaj ostale brezuspešne, izvrševal bivši diurnist zbornice, Ivan Eržen. Ivan Eržen je imel nalogo iz občinskega katastra sestaviti volilne imenike po navodilih oficijala Goloba, on je tedaj s tem, da je davčne postavke ponarejal ter potemtakem tudi posamezne volilce zapisal v napačne volilne kategorije v volilnih imenikih, zlorabljal zaupano mu uradno oblast v prid politične stranke. Nedvomno je tudi, da je Ivan Eržen izvrševal opravila vladarstva v zmislu 2. odstavka. § 101 k. z. Kajti obrtna zbornica ni zgolj strokovna organizacija, temveč voli tudi poslance v deželni zbor, kar je eminetno javna zadeva. Popačenje volitev v obrtno trgovsko zbornico pomeni potemtakem tudi popačenje volitve v deželni zbor.
Ivan Eržen se zagovarja s trditvijo, da ni sam niti iz lastnega nagiba izvršil navedenih falsifikacij, temveč da ga je zapeljal k temu Ivan Kregar, kateri mu je obljubil za to plačo, ter mu tudi v resnici dejal denar. Poleg tega pa mu je baje Kregar tudi obljubil, da mu bode preskrbel dobro službo.
Delalo se je, kakor Eržen opisuje na sledeči način:
Ivan Kregar je imel različne listine, med njimi tudi zaznamek vseh trgovcev in obrtnikov posameznih občin, v katerem so bili zaznamovani pripadniki liberalne in klerikalne stranke in taki. o katerih ni bilo gotovo, h kateri stranki pripadajo.
Ivan Eržen je imel v rokah liste občinskega katastra, katere je skrivaje si prilastil in v stanovanje Kregarjevo prinesel, ter je Kregarju narekoval ime. obrt in davčni postavek posameznega davkoplačevalca. Kregar pa je imel pred seboj omenjeni seznamek dotične občine. ter je kontroliral, h kateri stranki spada dotičnik. ter je pri nekaterih velel, naj Eržen davčni postavek v listu (občinskega katastra) zviša ali pa zniža, slednje le pri neklerikalnih volilcih; pri nekaterih je listek celo vzel in strgal. Eržen je na povelje Kregarjevo izra-diral posamezne davčne postavke ter jih nadomestil z drugimi, kakor je bilo treba, da je dosegel zaželjeni namen. Pri teh manipulacijah je sodelovala tudi Frančiška Štefetova.
Na podlagi tako falsificiranih listkov občinskega katastra je Eržen potem v zbornici nadaljeval spisovanje volilnih imenikov.
Volilne imenike je potem moral Eržen nositi Kregarju, da sc je mogel prepričati na podlagi zgoraj omenjeih zapisnikov, če je Eržen res sestavil imenike im podlagi falsifikacij.
Navedene manipulacije so sevršile v Kre-garjevem stanovanju navadno zvečer med 8. in 12.„ pri tem je bila včasih tudi navzoča Kre-garjeva žena. Elizabeta Kregar, ki se pa manipulacij ni posredno udeleževala, temveč le včasih izrekla svoje veselje nad tem početjem, češ liberalce st sme goljufati, ker to ni noben greh. Prinašala je tudi jedi in pijačo ter včasih če Kregarja ni bilo doma, v njegovem imenu sporočila, katere liste občinskega katastra naj Eržen v prihodnje prinese.
Jasno je. da vsebuje popisano počenjanje vse znake sokrivde hudodelstva uradne oblasti v zmislu § 5 in 101 kaz. zak.
Ivan iri Elizabeta Kregar ter Frančiška Štefe pa odločno taje. da bi se na navedeni način udeležili falsifikacij ter trde., da si je Eržen vse to izmislil zgolj iz maščevalnosti.
Ivan Kregar se sklicuje posebno na neverodostojnost Ivana Eržena, ki je započel celo vrsto kaznjivih dejanj, zlasti goljufij, sklicuje se na okclnost. da obstoje med Erženovimi izpovedbami pred sodnijo in med vsebino časni-ških člankov velika protislovja, istotako pa se ne vjemajo Erženove izpovedbe s tem. kar je poprej napram različnim pričam trdil.
Preiskava je dognala, da je Ivan Eržen res zakrivil celo vrsto kaznjivih dejanj. Njegovo življenje ni neomadeževano in izpovedbe Ivana Eržena o falsifikaciji občinskega katastra, oziroma volilnih imenikov je treba s previdnostjo ocenjevati. Zgolj na njegovo izpovedbo se obtožba zoper Ivana Kregarja in so obdolžence ne bi zamogla opirati. Preiskava pa je podala okolnosti. ki brezdvomno dokazujejo krivdo Ivana Kregarja tudi ne glede na izpovedbe Erženove.
Dognano je, da je Eržen proti koncu leta 1908. torei neposredno pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico jako pogostoma zahajal v Kregarjevo stanovanje, večinoma zvečer, tako. da se je Kregarjeva služkinja čudila ter gospodinjo vprašala, zakaj Eržen tako pogostoma prihaja.
Ivan Kregar ne more tajiti, da je Eržen pogostoma k njemu prihajal; skuša to okol-ščino pojasniti s trditvijo, da je Eržen hodil ga prosit, naj bi podpisal njegovo prošnjo za zvišanje plače. In dočim je Kregar v javnosti vsako zvezo z Erženom tajil, je moral v preiskavi priznati, da mu je nosil Eržen volilne imenike (baje brez davčnih podatkov), katere je rabil Kregar v svrho agitacije.
Kregar mora nadalje pripoznati, da je pogostoma dajal Erženu denar ter da je tudi enemu Erženovih otrok boter — vse to baje zgolj iz človeškega usmiljenja. Značilna pa je izpovedba Kregarjevega pristaša, gostilničarja Dachsa. ki odkritosrčno izpove, da Kregar podpira le politične pristaše in sodelovalce iz strankarskih namenov. Dočim Ivan Kregar oporeka, da bi se bil prizadeval Erženu pripomoči k boljši službi, je napram priči Dachsu izrecno pripznal. da je Erženu »skomandiral« službo, da pa Erženu ni pomagati, ker noče storiti dobro.
Vsekako je značilno, da je dobil Eržen službo pri »Zadružni Zvezi«, katere vodstvo spada klerikalni stranki in pa potem pri mizarski zadrugi, ki je včlanjena pri »Zadružni zvezi«. Značilno je za razmerje med Erženom in Kregarjem, da je Eržen pri temu delu sodeloval, česar kot uslužbenec trgovske in obrtne zbornice ne bi smel storiti. Kakor Eržen pripoveduje, da se tudi pri tem delu ni pravilno postopalo. Kajti glasovnice se niso samo izpolnjevale z imeni kandidatov, temveč so se tudi ponarejali podpisi posameznih volilcev. iz česar bi se dalo sklepati, da je Kregar na ne-postaven način prišel v posest nekaterih glasovnic. Tozadevno se stvar ni natančno preiskala, ker bi bil obseg preiskave preobširen In ker je kaznjivost dejanja že zastarana. Ce se pa primerja glasovnice posameznih volilcev iz leta 1906 in 1909* se opazi takoj cela vrsta nepravilnosti v podpisih volilcev, kar govori zato. da Erženove izpovedbe niso neresnične.
Ker je potemtakem nepobitno dognano, da je Ivan Eržen potvoril občinski kataster v prilog^ klerikalcem ker s.e mora uvaževati. da pač Eržen za svojo osebo ni imel nikake koristi, kaj takega storiti, če se uvažuje, da pač Eržen razmer glede političnega mišljenja posameznih trgovcev in obrtnikov ni mogel poznati in da so bile te razmere edinole znane Ivanu Kregarju. kateri je bil voditelj cele agitacije, potem je edino le zaključek mogoč, da je Kregar Eržena napeljal k potvorjenju občinskega katastra. oziroma volilnih imenikov. Kaka druga možnost sploh ne obstoji.
Iz tega sle^i. da je Ivan Eržen govoril v preiskavi nedvomno resnico, in sicer ne glede Ivana Kregarja, temveč tudi glede Frančiške Ivana Stefeta ni dolžil sokrivde pri falsifikaciji Stefe in Elizabete Kregar. Verjetnost Erženovih izpovedb pa sledi tudi iz okolščine, da občinskega katastra. Ce bi Ivan Eržen govoril iz maščevalnosti, potem bi naravno dolžil Ivana Šteieta^ ki je politično prononsirana oseba, ne pa Stefetovo ženo. katera mu ni ničesar žalega storila in kot politična oseba sploh ne piide v poštev.
Ivan Kregar se sklicuje na okolnost, da se vsebina časnikarskih člankov glede te zadeve ne strinja z izpovedbami Erženovimi v preiskavi. To je pač navadna in naravna prikazen; v senzacijskih zadevah krožijo vedno vsakovrstne vesti, — fantazija posameznikov igra pri tein veliko vlogo, in da potem to, kar pride v časnike, ne odgovarja resnici, je umevno.
Ker je potemtakem dokazano, da je Ivan Kregar Eržena napeljal k popisanim falsifika-eijam in ker je po izpovedbi Erženovi in po celem stvarnem položaju sum. da so. se falsifikacij udeleževale tudi Frančiška Štefe in Elizabeta Kregar utrjen, je obtožba vsestransko utemeljena.
Po prečitanju obtožnice v slovenskem in nemškem jeziku se je začelo
zasliševanje obtožnice.
Prvi je bil zaslišan obtoženec Eržen.
Predsednik; Ali se čutite krivega?
Eržen: Zavedam se, rda sem kriv. Nisem pa imel goljufivega namena.
Predsednik: Kdaj ste stopili v službo in kakšen je bil vaš gmoten položaj?
Eržen: Vstopil sem v službo leta 1902 z dnevno plačo 2 K. Plače pomožnih uradnikov se zvišajo vsako tretje leto. Po dveh letih sem imel 72 K potem 100 K. Zadnje mesece po šestih letih sem imel 120 K.
Predsednik: Kaj je bilo s postranskimi zaslužki?
Eržen: Te mi je preskrbel Golob. Zasluzil sem kakih* 200 K na leto s. tem, da sem pisal naslove na kuverte. To delo je imel izvršiti Golob, odstopil pa je meni ter sva imela od zaslužka vsak polovico.
Predsednik: Kdaj ste se seznanili s Šte-fetom?
Eržen: Poznam ga od mladih let.
Predsednik: Ali vam je dal Štefe nasvet, da naj se obrnete na Kregarja?
Eržen: Da.
Predsednik: Kako ste stopili v zvezo s Kregarjem?
Eržen: Štete mi je rekel, da ima Kregar velik vpliv v zbornici in da mi on lahko preskrbi definitivno mesto. Obrnil sem se do Kregarja. da nai me podpira. Takrat so bili v zbornici trije do štirje klerikalci. Kregar mi je rekel, da so še preslabi, ker jih je premalo, da se pa bo potrudil kolikor bo mogoče.
Predsednik: Kako ste sestavili falsificiran
imenik?	.	.
Eržen: Srečal sem Kregarja na ulici m ta me je vprašal, kaj je novega. Rekel sem mu: Volitve bodo. In on me je vprašal, ali mu morem prinesti volilni imenik, potem pa se je premislit ter je dejal: Ta imenik ni zanesljiv, bolje je, če mi prinesete kataster. Jaz sem se iz po-četka branil, ker sem vedel, da me Golob nadzoruje. Pozneje pa sem se premislil, ker sem bil mnenja, da me bo Kregar dobro honoriral in mi preskrbel dobro službo. Mislil sem. da je Kregar socialno misleč človek. Pozneje sem tudi zvedel, da se je Kregar trudil, da mi preskrbi dobro službo in sem se njegovi zahtevi takrat vdal.
Predsednik: Kako ste nosili' kataster h Kregarju?
Eržen: Pod suknjo sem ga nosil Kregarju na stanovanje.
Predsednik: Kdo vam je dal nalog, sestaviti volilni imenik?
Eržen: Dr. Murnik je to delo poveril Golobu. Golob pa je delo izročil meni.
Predsednik: Kdaj ste pričeli manipulacije s Kregarjem?
Eržen: Ko so se začele priprave za volitve.
Predsednik: Kaj vam je Kregar obljubil?
Eržen: Bil sem na stanovanju pri njem. Stal sem ravno med vratmi. ko mi je rekel, da dobim 200 kron. Jaz sem odgovoril, ne gre mi za denar, ampak za stalno službo.
Predsednik: Kdo je pomagal pri delu?
Eržen: Sprva sva s Kregarjem sama delala pozneje je delo tako naraslo, da nisva več shajala. Kregar je povabil Štefetovko. Jaz sem imel posla s katastrom in s prvo skupino. Drugi so ostalo delali. Jaz sem narekoval, drugi so pisali. Kregar je dobil iz župnišč zapiske volil-cev. Kdor je bil modro podčrtan, je bil klerikalec. kdor rdeče podčrtan, je bil pa liberalec. Te zapiske smo primerjali s katastrom in tako dognali, kdo je liberalec.
Predsednik: Kaj je Kregarica rekla?
Eržen: Kadar Kregarja ni bilo doma, mi je njegova žena naročila, kaj naj prinesem drugi dan na stanovanje.
Predsednik: Kateri drugi so bili navzoči?
Eržen: Ti so sodelovali samo pri izpolnjevanju glasovnic in pri neposredni agitaciji.
Predsednik: Kako ste falzificirali?
Eržen: Šlo je za volitve v I. in II.. razred v obrtni skupini. V III. razred je bila zmaga klerikalcem gotova. V II. skupini volijo tisti, ki plačajo 30 K davka. Golob je zaznamoval v listkih tiste, ki ta davek plačajo. Mi smo te podatke že preje falzificirali.
Predsednik: Kako je Golob prišel falzifi-kaciji na sled?
Eržen: Naletel je na take volilce. ki so prej plačevali 5 K, pa so zdaj po falzifikaciji poskočili na 30 K. Golob me je prijel in jaz sem moral priznati svoje dejanje.
Predsednik: Ali ste se zavedali, da ste s tem storil nepostavno dejanje.
Eržen: Ne! Le to sem vedel, da me bodo iz službe spodili, če mi pridejo na sled.
Predsednik: Koliko falzifikacij ste izvršili?
Eržen: Okrog 500J
Predsednik: V kateri skupini ste hoteli zmago doseči?
Eržen: V drugi, ker imajo tukaj liberalci večino.
Predsednik; Kako ste prišli do listine, na kateri so bili napisani davčni podatki?
Eržen: Kregar mi je dal listino.
Predsednik: Kdo jo je spisal?
Eržen: Mislim, da Kregar. Pisava je bila njegova. Ukazal mi je. naj vse potrebno izvršim v zbornici.
Drž. pravdnik: Ali ste falzificirali tudi v tretji skupini?
Eržen: Seveda.
Drž. pravdnik: Ali ni Kregar nekaj listkov strgal?
Eržen: Kakih 30 do 40.
Drž. pravdnik: Vi ste napredne volilce iz druge kategorije izpuščali, namesto njih pa vpisovali klerikalne.
Eržen: Tako je!
Drž. pravdnik: Ali ni Kregar zahteval kako kontrolo, da sle njegova naročila izvršili?
Eržen: Zahteval je. da sem mu prinesel že sestavljene volilne imenike.
Drž. pravdnik: Kdo jih je sestavljal?
Eržen: Večinoma jaz, za radovljiški okraj pa Hauptman.
Svetnik Erhartič: Kako je sodelovala Kre-garjeva žena?
Eržen: Direktno ne. pač pa je odobravala falzifikacije. Rekla je: Le fest jih dajte, liberalce goljfat ni greh. Falzificirali bi bili tudi brez nje.
Dr. Vrečko: Kolikrat je bila Štefetovka navzoča?
Eržen: Kakih dvajsetkrat.
Dr. Vrečko: Ali se je zavedala, zakaj gre?
Eržen: Vedela je, da gre za korist klerikalne stranke.
Zagovornik dr. Zangger: Vi ste rekli v preiskavi, da so bili tudi drugi navzoči.
Eržen: Da, prišli so in odšli. A direktno niso sodelovali.
Dr. Zangger: Ali se je volilni imenik prepisal tudi za napredno stranko?
Eržen: Da, tudi za napredno stranko.
Dr. Zangger: Kdaj?
Eržen: Ko je bil volilni imenik končan in dogotovljen.
Dr. Kukovec: To je pa nekaj popolnoma drugega.
Na popoldanski razpravi
u se začne ob tričetrt na štiri se nadaljuje zasliševanje obtoženca Eržena.
Predsednik: Kakšno vlogo je igral gostilničar Dachs, ki je bil tedaj kandidat klerikalne stranke?
Eržen: Dachs je opozoril Kregarja, da zaradi svojih dejanj lahko izgubim službo pri trg. in obrt. zbornici.
Predsednik: Kaj je s Štefetom?
Eržen: Štefe se je nekoč napram meni izrazil. da bi mi Kregar lahko preskrbel kako službo, a da je »prefavlast«.	a
Predsednik: Ali vam ni škof podpisal menice. ki jo je izplačala »Ljudska posojilnica?
Eržen: V stiski sem se obrnil na škofa za podporo in mi je podpisal menico za 200 K. Menico je izplačala »Jadranska banka«. Ob dospelosti jo je plačal škof. Posojilo pri »Ljudski posojilnici sem dobil že poprej; žiriral mi je Kregar za 200 kron. Ker nisem denarja mogel vrniti, jo je plačal Kregar in mi dejal, da je to nagrada za delo, ki sem ga izvršil 1908.
Predsednik: Ali niste dobili tudi od dr. Šušteršiča podpore?
Eržen: Dr. Šušteršič je dal nekoč moji ženi 50 kron.
Predsednik: Ali ste smatrali to podporo za plačilo za usluge, ki ste jih klerikalni stranki storili?
Eržen: Tako je! Dr. Šušteršič ni človek, da bi dajal meni nič tebi nič 50 kron.
Predsednik:	Povejte, kako je bilo pri
šentviški mizarski zadrugi, pri kateri ste bili nastavljeni.
Eržen; Očitajo mi, da sem pri mizarski zadrugi delal zdražbe. Očitek je popolnoma ne-osnovan. Razmere pri tej zadrugi so zoprne. Drug zabavlja čez drugega. K meni so prihajali odborniki in zabavljali drug čez drugega. Psovke: ravbar, lump. falot so bile običajne. Na vse to zabavljanje sem odgovarjal vselej: Bo že tako. Znesek, ki sem ga si pri zadrugi brez goljufnega namena prilastil, sem že vrnil.
Državni pravdnik: Očitajo Vam, da ste Kregarja ovadili iz maščevalnosti, ker so Vas klerikalci na cedilu pustili.
Eržen: To ni resnično! O stvari sem govoril takoj po volitvah, ko so mi v trg. in obrt. zbornici prišli na sled.
Drž, pravdnik:	Ali niste dejali napram
Kregarju in Štefetu, ko sta Vas pozvala na odgovor. da o falzifikaciji nič ne veste?
Eržen: Tudi to ni res! Štefe mi je celo nekoč dejal: Če ne boste o tej stvari tiho, bomo z Vami drugače obračunali!
Drž. pravdnik: Kaj je z onimi 150 kronami, ki ste jih poneverili pri tvrdki Tauzher v Ljubljani?
Eržen: Inkasiral sem za tvrdko 150 kron in odšel z njimi v Sarajevo. Gospe Tauzher-jevi sem pisal, da bom denar vrnil, kar mi je postalo nemogoče, ker sem službo v Sarajevu izgubil.
Dr. Kukovec: Ali niste spravili v imenik
3.	skupine mnogo neopravičenih volilcev?
Eržen: Da! »Zvišali« smo jim davek na 5 kron.
Zasliševanje obtoženca Kregarja.
Predsednik (Kregarju): Ali se čutite kri vega?
Kregar: V nobenem oziru! Eržena nisem navajal v kaznjiva dejanja, Eržen me je prosil, da naj podpiram njegovo prošnjo za definitivno nameščenje in to sem storil. Nekoč me Eržen sreča na cesti in pravi: Ali se Vaša stranka ne udeleži volitev? Dejal sem mu: Težko bo, ker nam Murnik neče dati imenika. Nato je Eržen rekel: Ta komanda pa ne bo držala. Potem je začel nositi liste iz obč. katastra, za katere ga nisem nikoli prosil. Naenkrat pa je dejal. da ne more listov več nositi. Laž je. da je Eržen nosil k meni akte novembra in decembra. ker je bil iz službe pri trg. zbornici že v novembru odpuščen.
Predsednik:	Zakaj	ste	mu	žirirali	za
200 kron?
Kregar; Pogosto mi je tožil o svoji bedi. Ker mi je obljubil, da mi bo vračal, sem mu posodil. Ker je zaostal z obroki, je »Ljudska posojilnica« prenesla menico na moje ime in sem jo pezneje moral tudi plačati. __________________(Dalje	prih.)__________________
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Iidftja in i&laga naložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v L]ubl|anl.
Najnovej&e! Hajnovejfce!
Maksim Gorkij
= „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Zahvala.
Podpisani se cenjenim poklicnim tovarišem za izkazano mu podporo v bolezni, presrčno zahvaljuje !
S	spoštovanjem
Alojzij Dolinar
nadsprevodnik c. kr. drž. železnice,
Sp. Šiška, 23. maja 1912.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Št. 2350/H/1912.
Razglas.
V zmislu § 29. pravil in z ozirom na	razglas z	dne	9. maja 1912 se	naznanja članom blagajne in delodajalcem sodnega okraja	goriškega,	da	se vrše volitve	delegatov in
zastopnikov za občni zbor, dne 2. junija t. 1.	od 8. do	12.	ure dopoldne v uradu bol-
niške blagajne v Gorici (Via Morelli 16).
Člani blagajne (zavarovanci) volijo 50 delegatov, delodajalci 25 zastopnikov. Za iz* vrševanje volilne pravice si bodo morali zavarovanci kakor tudi gospodarji, preskrbeti do 1. junija (inkl.) v uradu bolniške blagajne (Gorica, Via Morelli 16) volilno izkaznico, ki bo Služila kot legitimacija napram volilni komisiji, in glasovnico s štempeljnom bol. blagajne, skupine (odbori ali stranke), ki se udeležijo volitev, dobijo po zahtevi glasovnice s štem-peljnom blagajne v uradu v teku goriomenjenega roka.
Voli se lahko tako, da izroči glasovnice volilni komisiji na dan volitve volilec o-sebno, ali pa tudi z vpošiljatvijo glasovnice v zaprti kuverti naslovljeni na volilno komisijo.
V	tem slučaju morajo glasovnice podpisati volilci ter jih opremiti z izkaznico.
Izvoljen je lahko vsak možki volilec, ki ima aktivno volilno pravico. Juridične oseb® izvršujejo volilno pravico potom svojih legalnih zastopnikov. Delodajalce lahko zastopajo pr1 volitvi kakor tudi na glavnem zboru njih uradniki, ako imajo dotično pooblastilo.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
dne 21. maja 1912.
Načelnik:
A. Callini I. r.
Ddinb zalmiG n Trst, Istro in Miji
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
Cenjeni zadružniki!
Promet naših zadrug v društvenem letu 1911,—1912., ki se zaključi dne 30. junija, je ze*® vspodbujevalen in obeta izredno dobro bilanco. Vsa zadružna skladišča so napredovala. Letos bomo dosegli milijon In dvestopetdeset tisoč kron razprodaje.	M
Pod jako dobrimi avspicijami smo priklopili kopersko zadrugo »Unione Cooperativa". vih skladišč se pa v tekočem letu ni ustanovilo. To pa zaradi tega, ker smo uporabili ves naš tru in vse naše denarne moči v konsolidiranje obstoječih skladišč in pa v priprave za bodočo tuzij drugih obstoječih zadrug in za otvoritev novih skladišč. V zadružni pekarni bodo stroji kmalu uv * deni. Delo je že pri kraju. Vrše se priprave glede zgradbe centrale s strojnimi napravami za oba' lovanje in razpošiljanje mleka vsem tržaškim skladiščam, glede zgradbe centrale za obdelovanj svinjskega mesa in glede otvoritve skladišča za prodajo obuval in oblek.	..	. .
Ako bo tekoče leto, leto konsolidiranja, proučevanja in priprave, bi moralo biti prihoanj leto pridno pripravljene ekspanzive.	_	.	.	iih
Ako bo dobilo vodstvo pri svojih članih dovolj denarne podpore, da uresniči v FlhoajJ mesecih svoje načrte, bi se morale približati Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v le 1912.—1913. drugemu milijonu razprodaje.
Zato Vas vabimo, da sodelujete z vsemi svojimi močmi v dosego tega lepega uspeha. Poleg vstrajne agitacije za pridobivanje novih članov, nam daste najlepšo pomoč s tem, da — ako še niste — Izplačate popolnoma svoj 20-kronskl zadružni delež in da vložite svoje prihranke v naš
hranilni oddelek.
Sledeč zgledu najboljših zadrug, ki	so nabrale v svojih hranilnih oddelkih milijonske	vsote
in dale	tako impulz svojemu prometu, bomo	dovolili tudi mi, začenši s 1. majem 1912.
5-odstotne obresti
na vseh hranilnih vlogah.
Tako Vam ne zagotovimo samo točnost, prosto vsakršnih uradnih zaprek, ki Vam je ne nudi nobena banka in nobena hranilnica, marveč Vam zagotovimo tudi večji dobiček.
Ako bodete vlagali svoje prihranke v to cvetečo delavsko inštitucijo mesto v tuje zavode, bodete dobivali vedno večje koristi in donesli bodete veliko razvoju Delavskih zadrug.
Ni ga med Vami, da bi bil bogat;	naša zadruga je zadruga delavcev; toda ako	zdruzu^
Vaše	individuelne moči in jim daste skupno	smer, tedaj vstvarjajo te moči prave čudeže.
Že sedaj smete gledati z opravičenim ponosom na te svoje Delavske zadruge. Pomagaj; nam napraviti jih večje in, tako vedno močnejše I Tako bodete imeli vedno večje gmotne koristi i pridobili si bodete moralno zadoščenje, da ste prispevali zadružnemu napredku.
V	mesecu maju 1912. se bode pridržalo vse stare hranilne knjižnice In izročilo noVe z novimi pogoji. Stare knjižice se Izroči lahko, proti potrdilu prvega uslužbenca, v skladlšcur kjer se člani navadno poslužujejo. Nove knjižice se bo izročilo v teku osmnlh dni.
1	Vlaga In dviga se prihranke ne samo v zadružnem uradu, marveč tudi v vsakem **' družnem skladišču. Poleg tega so bile uvedene HRANILNE DOPISNICE od 5 kron za tn**“ prihranke z znamkami po 10 vin. Dopisnice In znamke se dobi lahko v vseh zadružnih skl*' dlščih. Hranilne dopisnice, napolnjene s 50 znamkami, se zamenja lahko v vsakem skladišč1* Delavskih zadrug, ki dajo zanje PET KRON V ŠTETEM DENARJU. Vsote od pet kron napre> se sme Izročiti, skupno s hranilno knjižico, v vsakem skladišču proti provizoričnemu pot*' dilu prvega uslužbenca.
V	Trstu, aprila 1912.
Vodstvo.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
SterkoviČ, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Eesljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšcrjeva ulica. Sušnik, Itimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta