Naročnina mesečno	ш/^^шшш ■шп^к	Сек. račun: Ljub«
2 5 za	Ј^^Г^^ ^^^Г 4fl ff*	Uana it ia
etvo 40 —	^^^^ Ш ~ ^ ^^M Ш ^^m	~ 10.344 za
izdaja ce-	^ШШк ШШI ШШШ M flHh^^^ јгјлЦ^к в	Stv.7563,
loietno % Din. za	^^^^^^ ШШ ^^H ШШ	M ftfll • ff Trm И
inozemstvo 120Din	_ Ш Ш ^ј^ШШ ШВ	В^Ш
Uredništvo je v	ДУ .^ј^ ШШи^г JHL—^A^	^^^ Uprava: Kopitar«
Kopitarjevi ul.6/UI	^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^	jeva Melefon 2992
Sf-^uofnS^ainel2ow	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	pttijll^nte^rpraS
Naproti sistema dveh s*i*ank
Delavsko vlado so vrgli konservativci s pomočjo velebankirjev iz City z namenom, da pojdejo na volitve. Načrt se jim je posrečil. Po padcu laburistične vlade je MacDonald sicer sestavil »narodno vlado«, a že takrat je bilo jasno, da ji bodo dnevi šteti. Narodna vlada jc uravnovesila državni proračun in s tem po mnenju konservativcev izpolnila svojo nalogo. Na njihov pritisk je kralj razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve.
MacDonalda je kot načelnika delavske stranke strmoglavil velekapital, ki postane v času finančnih in gospodarskih kriz absoluten gospodar položaja, kakor se je pred leti moral Herriot umakniti finančnemu diktatorju Poincareju, do katerega je finančni svet imel zaupanje. Danes gre za funt, takrat je šlo za frank. Kapitalisti ne zaupajo levičarskim vladam, ker s svojimi socialnimi programi ogrožajo njihove kapitale. Velekapital je strmoglavil delavsko vlado zato, da ne bi v svrho ozdravljenja državnih financ pregloboko segla po starih rezervah angleških velebankirjev. Narodna vlada, v kateri gospodarijo konservativci, je pustila njihove zaklade na miru.
Poslanska zbornica mora danes deliti ueodo delavske vlade, ker v njej še vedno straši 280 pristašev delavske stranke — MacDonaldovi pristaši pridejo komaj v poštev —, proti njim lahko postavijo konservativci komaj 250 svojih poslancev in 25 liberalcev Simonovega krila, medtem ko ne morejo računati na pomoč ostalih 33 liberalcev, za katere se potegujeta Herbert Samuel ter bolni Lloyd George. Po računih konservativcev je 60 do 80 delavskih poslancev v nevarnosti, da ne bodo več izvoljeni Prav ti mandati jim zadostujejo za absolutno večino v spodnji zbornici in volitve so izzvali zato, da iztržejo delavski stranki ta poslanska mesta. BaldwLn meni, da je sedanji trenutek ugoden za volitev, ker bodo lahko konservativci med volivno kampanjo delali krive za sedanji kritični položaj, posebno za stagnacijo v industriji in veliko brezposelnost, bivšo vlado la-buristov, ki so pred prevzetjem državnega krmila obljubljali rešitev prav teh dveh problemov.
Pod katerim geslom se vrže konservativna stranka v volivni boj, še ni povsem jasno. Desno krilo, ki ga vodi Neville Chamberlain, zahteva, naj si konservativci utrdijo poetojanke za carinskim obzidjem; e povišanjem že obstoječih carin in uvedbo novih bi se dvignila industrija in zmanjšala brezposelnost. Srednja struja si želi zmernejšega programa in zagovarja tako zvani program narodnega edinstva, ki bi računal z dejstvom, da je okoli 60% angleških volilcev strankarsko neopredeljenih in omahljivih, ki volijo za stranko, ki se jim slučajno predstavi s trenutnim razmeram bolj odgovarjajočim programom; volilni program konservativne etranke mora biti takšen, da lahko za njega glasujejo liberalci in tudi laburisti. Tem zahtevam ne ustreza geslo »za carine«, ker odbija liberalce, ki eo razen Simonove skupine še vedno pristaši svobodne trgovine, in laburiste, ki dosledno pobijajo uvedbo carinskega sistema. Edino program narodnega edinstva, ki ga zahtevajo izredno težke gospodarske razmere, bo radi svoje nepreciziranosti lahko privabil volilce drugih strank.
Vee razvoj od osnovanja MacDonaldove narodne vlade kaže, da so si konservativci že davno osvojili program narodnega edinstva. Laburisti jim očitajo, da so postavili na čelo narodne vlade MacDonalda zato, da so lahko za njegovim hrbtom izglasovali nepopularne ukrepe, kakor znižanje plač in podpor brezposelnim, in da lahko zanje delajo soodgovornega bivšega načelnika delavske etranke. Prav tako pojdejo danes na volišče pod krinko narodnega edinstva, ki naj jo nosi zopet MacDonald samo zato, da privabijo čim večje število dobro mislečih angleških državljanov in da s pomočjo njih izglaeujejo svoj resnično strankarski program. »Nevarnost je zelo velika, vprašanje je zelo resno,« piše liberalec Grey of Falladon, nekdanji zunanji minister; »kajti ako ekušajo konservativci izrabiti narodno krizo za to, da izglasujejo svoj strankarski program, potem se volitve ne bodo vršile na narodni podlagi, temveč na strankarski.« Po volitvah, ki bi prinesle »narodnemu edinstvu«, v resnici konservativni stranki, absolutno večino, bi bil MacDonald še v večji meri igrača v rokah konservativcev in ti bi potem pričeli neovirano izvajati program svoje stranke ter bi predvsem uvedli carine.
Tudi Lloyd George je tega mnenja in je MacDonaldu, ko ga je ta skušal pripraviti na volitve, povedal v obraz, da konservativci le izrabljajo njegovo popularnost. Lloyd George ni hotel volitev, ker ve dobro, da pomenijo začetek konca liberalne stranke. Konservativcem se je z vprašanjem carin že posrečilo razdvojiti liberalno stranko v Simonovo skupino, ki podpira vlado in bi bila pripravljena pristati tudi na carine, ter v Samuelovo skupino, ki je še vedno proti carinam in h kateri se prišteva tudi L!oyd George. Simonova skupina, ki šteje 25 poslancev, je že ustanovila lasten volilni sklad. Lloyd George je poleg tega še vedno bolan. Volilni red, ki eo ga predlagali liberalci, da bi s pomočjo proporcionalnega sistema omogočili svoji stranki volilni uspeh, je ostal na papirju, Še nikdar ni šla liberalna stranka pod slabšimi pogoji na volišče kot zdaj. S spretnim in živahnim načelnikom Lloyd Georgom, ki je računal, da ga sedanje zmedene razmere in pomanjkanje velikih osebnosti spravijo na površje, boleha tudi njegova stranka in politični zdravniki ji napovedujejo smrt. S tem bi se Anglija zopet vrnila k staremu sistemu dveh strani,.
Definitivna izločitev liberalne stranke »e
Bruning pred tez ho na togo
Kancrer c^tavtja novo vlado
Berlin, 8. okt. tg. Državni kancler dr. Iriining je danes popoldne bivšemu vojnemu ministru Gess-ierju oficielno ponudil notranje ministrstvo. Gessler pa si je do jutri izgovoril čas za premislek in se hoče med tem porazgovoriti s svojimi prijatelji. Tudi z drugim ministrskim kandidatom, ravnateljem dr. Schmitzom od I. G. Farlien še ni prišlo do končnega sporazuma. Za odločitev o končni sestavi kabineta bo igralo glavno vlogo vprašanje pooblastil za novo vlado. Po nastopu nemške ljudske stranko proti Briiningu se bo mogel kancler uveljaviti nasproti državnemu zboru samo tedaj, fe bo že naprej imel pooblastilo državnega predsednika, da sme razpustiti državni zbor, in bo strankam dal samo možnost, ali da nadalje podpirajo vlado ali pa ris-kirajo nove volitve. Smatra se ia samo po sebi umevno, da bo Bruning dohil ta pooblastila, ker bi bila sicer sestava drugega Briiningovega kabineta že vnaprej brezupna. Danes popoldne jo prišel na posvetovanje o sestavi vlade tudi nemški poslanik v Londonu von Neurath.
Pravosodni minister v novi nemški vladi bo po vsej priliki dr. Joel, ministrstvo za prehrano in poljedelstvo prevzame Schiele, poštni minister pa bo dr. Schaetzel.
Dr. Briining računa s podporo vseh onih strank, ki so bile naklonjene dosedanjemu kabinetu. Ni izključeno pa tudi to, da ga bodo podpirali nekateri
desničarski poslanci. Ti bi sc v tem primeru ločili od svojih skupin.
Nova vlada ne bo ne strankarska in ne politična. Nekateri resori bodo zasedeni s strokovnjaki. Odločitev o končni sestavi kahineta šc ni padla.
Medtem se opozicija pridno pripravlja na boj proti zasilnim odredbam, objavljenim včeraj.
Komnninh bodo stavili v zbornici predlog e razveljavitvi teh odredh. Ta predlog bodo podpirale tudi desničarske opozicionalne stranke. Se tr.uek desničarskih strank o tem vprašanju bo v Ilarz-burgu.
Stališče socialistov
Berlin, 8. oktobra. AA. Politična kriza ima v časopisju velik odmev. Poslanec Breitscheid svari dr. Bruninga v »Vorvvartsu«, naj se preveč ne upira socialnim demokratom. Člankar očita državnemu kanclerju, da omalovažuje socialistične voditelje in da jih ni pritegnil k svojim posvetom. Socialistična stranka bo podpirala novo vlado le pod pogojem, da ne bo izpremenila svojega dosedanjega pravca.
»Berliner Tagblatt« ima oster uvodnik. List pravi, da je Bruningov uspeh v parlamentu odvisen od pooblastil, prejetih od predsednika Hin-denburga. Po mnenju tega lista bi desničarska vlada Hugenberga ne imela večine, ker bi jo katoliški centrum odločno odklonil.
Berlin, 8. oktobra. AA. Socialnodemokratski
deželni poslanec prof. dr. Waentig, ki je bil nekaf časa tudi pruski notranji minister, je izstopil iz socialnodemokrateke frakcije in iz stranke. Svoj izstop utemeljuje prof. Waentig s tem, da je stranka s sprejetjem zasilnih odredb zapustila načela demokracije.
Fru<?icoshi komentarji
Pariz, 8. oktobra. AA. Francosko časopis)« posveča nemški vladni krizi veliko pozornost.
Nacionalistični »Figaro« pravi, da je dr. Slre-semannova politika z odhodom Curtiusa defiirf-tivno pokopana.
Drugi listi pa so mnenja, da bo dr. Bruning uspel in da bo poglobil prijateljske odnošaje med Francijo in Nemčijo. Ti listi ne dvomijo v njegovo novo parlamentarno večino.
Tečaji papirjev stoje trdno
Berlin, 8. oktobra. AA. Čeprav ni uradn«£4 prometa z vrednostnimi papirji, ker je borza zaprta, in listi ne smejo objavljati ustmeno razširjenih tečajev, je bil včeraj precejšen promet r teh papirjih. Vesti o novih Hoovrovih načrtih in o dalekosežnih ukrepih v korist svetovnih financ eo povzročile, da so se tečaji skoro vseh papirjev dvignili. Veliko povpraševanje je bilo zlasti po akcijah nemške narodne banke, po delnicah barvne in električne industrije.
Reading
je v Parizu prosil novega posojila
Pariz, 8. okt. ž. Po včerajšnjem sestanku lorda Readinga s predstavniki francoskih oblasti se v dobro poučenih krogih trdi, da se je lord Reading pogajal za novo posojilo v Franciji. To posojilo bi moralo služiti ne le za trenotno vzdrža-nje stabilizacijskega kurza angleškega funta, temveč za stalno stabilizacijo funt štcrlinga, ker namerava britanska vlada stabilizacijo čimpreje izvesti in postaviti funt šterfing na trdno podlago in ga normalizirati.
Seja ministrskega sveta
Pariz, 8. okt. tg. Francoski ministri so se danes dopoldne sestali v Elizeju k izredni ministrski seji. Na tej seji pa se proti pričakovanju ni določal točni program Lavalovega potovanja v Ameriko, temveč so razpravljali samo c tekočih zadevah in je trajala ministrska seja komaj par minut. Takoj potem pa je bila dolga konferenca z angleškim zunanjim ministrom, lordom Readingom v notranjem ministrstvu, katere so se udeležili La-val, Briand, Flandin in Rolin.
Tudi Anglija povabljena v U/ashington
Pariz, 8. okt. tg. »Petit Parisien« poreča o obisku angleškega zunanjega ministra, da so se pri tem samo neobvezno izmenjavale misli. Govo-
rili so o stabilizaciji funta in o eventualni pomoči Francije in Amerike, kar pa se ne bi zgodilo pred šestimi meseci. Glede nemško-francoskega sporazuma je zagotovil Laval lordu Readihgu, da se pri tem ne misli na nemško-francosko carinsko unijo, tudi ne, če bi Anglija sedaj pr-:šla k protekcioni-zmu. Najvažnejša točka r.izgovorov pa je bila uenda Hooverjeva proklamacija. List poroča, da bo še pred Lavalom odpotoval v Ameriko guverner francoske narodne banke Moreau, da se bo pogajal z direktorijem Federal Reserve Bank. Z ameriške strani se čuje, da Morgan, ki je včeraj prišel v Pariz, vodi s francoskimi velebankami pogaja. ija o Hooverjevi proklamaciji. Kakor javlja »Matin«, je bil Laval že v torek zvečer po ameriškem poslaniku obveščen o Hooverjevi proklamaciji, tako da ne gre za nepripravljen korak Hoo-verja, temveč za dobro premišljen načrt. Tudi Anglija je bila o tem poprej obveščena, tako da se je takoj potrudila, da je bila istočasno kakor Laval povabljena v Washington. Hoover pa na to še ni odgovoril.
Funt si^/iing = 100 franc. frankov
London, 8. okt. tg. Reuter poroča iz Pariza, da je lord Reading informiral francoskega finančnega ministra Flandina, da namerava angleška vlada takoj po volitvah stabilizirati funt šterling s pariteto 100 francoskih frankov.
Proglasitev neodvisne Mongolije
Nova nevarna kompiikacija položaja na Daljnem Vzhodu
Peking, 8. okt. Japonci so organizirali pokret, da se takozvana notranja Mongolija proglasi koi neodvisna država. Ko so Japonci zavzeli preetolico južne Mandžurije, Mukden 60 ves ondotni vojni arzenal, ki je eden največjih v Evropi, izpraznili orožja in municije ter velik del tega materiala razdelil med Mandžurce. Ostalo so dali odpeljati v notranjo Mongolijo, kjer zdaj pridobavajo domačine za to, da se odcepijo od Kitaja. V mnogih krajih Mongolije so se že osnovali odbori, ki proglašajo neodvisnost Mongolije. Pekinška vlada je vzela kitajskim guvernerjem v Mongoliji nalog, da naj koncentrirajo svoje oborožene sile v utrjenih točkah, da bodo lahko branili kitajsko suvereniteto pred vstaši.
Tako se je konflikt med Japonsko in Kitajem prenesel sedaj tudi v Mongolijo, ker Japonska ne bo pustila mongolskih vstašev brez zaslombe. Glavni poveljnik japonske okupacijske armade v Muk-
smatra v tem trenutku za škodljivo državnim interesom, ker odpade z njo posrednik med konservativci in laburisti, med buržuazijo in delavstvom, med kapitalom in delom. Nepristranski opazovalci angleških notranjih razmer se bojijo, da ne bi že ta volilni boj razdelil angleški narod v dva tabora, v buržuazijo in proletarijat, ker je liberalna stranka, ki je stala nekako v sredi in se je zavzemala tudi za odločne socialne reforme, tako oši-bela. V resnici so laburisti, ki imajo za seboj ogromne mase brezposelnega in obubožanega delavstva, odločeni, da gredo na volišče pod zastavo »proti lakoti«. Proti carinam, ker bi podražile živež ubogemu proletarcu — saj se bodo že radi padca funta živila itak podražila —, za državno nadzorstvo nad bankami, za podržavljenje rudnikov, proizvodnjo sirovin, elektrike, železa, jekla in uvedbo nekake petletke v poljedelstvu, to je njihov volilni program. Če bodo laburisti apelirali na revščino proletarijata, bodo morda zgubili pri srednjih meščanskih slojih, zato pa bo boj veliko oetrejši in zmaga konservativcev bi utegnila biti le Pirova.
denu, general Ilonjo, ki deluje čisto samostojno časih v direktnem nasprotju z navodili tokijske vlade, mongolskim vstašem ni dal na razpolago samo pušk in patron, ainpak tudi artilerijo in aero-plane. Ker Mongolci z njimi ne znajo ravnati, je gotovo, da to akcijo vodijo japonski vojaški krogi direktno. Razširjenje konflikta na mongolska tla pomeni hudo komplikacijo položaja na Daljnem vzhoda, ker je severna Mongolija, kakor znano, interesna sfera sovjetske Rusije, ki izvaja nad se-vernomongolsko »neodvisno« sovjetsko republiko neke vrste protektorat.
Slejkoprej pa se vzdržujejo vesti, da imata Japoneka in Rusija tajen dogovor, da si razdelita tako Mandžurijo kakor Mongolijo in da pomenijo vsaki protesti proti japonski invaziji samo slepomišenje. V Moskvi te govorici ogorčeno demantu-jejo, sovjetski tisk pa ljuto napada japonski »vele-kripitalistiifni imperializem.«
Čansolian, guverner Mandžurije, skuša mirnim potom doseči poravnavo konflikta med Japonsko in Kitajem, da bi Japonska odpoklicala svoje čete iz Mandžurije. Čansolian računa na znano miroljubnost japonskega zunanjega ministra Šideliara, ki je za uposlavitev statusa quo autc v jnžni Mandžuriji, ako Kitajska zasigura eksistenco in razvoj japonske emigracije tako v Mandžuriji kakor v ostalem Kitajo. Zato je čansolian odposlal v Peking k japonskemu generalnemu konzulu že dvakrat svoje poslanstvo, da začne razgovore, vendar pa je ta misija ostala dosedaj brezuspešna. Na eni strani delajo proti sporazumu japonski vojaški krogi, na dragi pa kitajski nacionalisti, ki zahtevajo, da se sploh ukine priviligirani položaj Japonske v južni Mandžuriji.
Skupaj z dvema nišilcema je dospel v šanghnj-sko luko japonski vojni parnik »Tokiva«, ki je izkrcal 400 pomorščakov. Tako bo število japonskih čet v Sanghflju znašalo 1000 mož in bo na razpolago japonskemu generalnemu konzulu v svrho zaščite japonskih podanikov. Pred ftanghivjem so sedaj vsidrani 4 japonski rušilci in križarkn »Cušiine«.
šanghnj. 8. okt. AA. Po poročilih iz doline Jarurtšeia so bili na več krajih krvavi izgredi proli
Mihlas - novi predsednik avstrijske Republike
Dunaj, 8. okt. tg. V avstrijskem narodnem svetu jo bil danes opoldne sprejet ustavni zakon o vo-litvi zveznega predsednika na zveznem zboru, in sicer z vsemi glasovi proti 8 glasovom Heiniatbloka, tako da volitev zveznega predsednika, ki je biln določena na dan 8. oktobra, odpade, in bo profesor Miklas jutri dopoldne ob 11 izvoljen za predsednika na zveznem zboru.
Gospodarska posvetovanja avstrijske vlade
Dunaj, 8. okt. ž. Danes dopoldne ob 10 м jt vršila seja ministrskega sveta, na katori so se razpravljali dogodki na dunajskem deviznem trgu ter se je sklepalo o tem, da bi se prepovedalo svobodno trgovino z devizami, ali pa, da se devizne trgovino poveri le nekaterim bankam. Po daljšem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se za enkrat ne ukrene ničesar.
G. Balbo se je zakasnil
Zagreb, 8. okt. ž Na aerodronu je bilo danes zelo živahno. Ob 9 zjutraj je dala radio-postaja v Rimu poročilo, da sta dva italijanska avijona zletela v pravcu proli Zagrebu. V enem je bil minister letalstva Balbo z majorjem Cognijem, na drugem letalu pa se je nahajal general Tedeechini. Okrog 10 so že pričakovali zastopniki našega letalstva na aerodronu goste, ki pa niso prispeli. O prihodu je bil obveščen tudi italijanski generalni konzul. Točen čas prihoda je bil določen za 10.45, vsi pa so mislili, da bo prišel ob 11. Ker italijanskih letalcev še do 4 popoldne ni bilo v Zagreb, so odredili na letališču dežurno službo z reflektorji, ki naj bi daW znak italijanskemu ministru in spremljevalcem. Če bi prispeli danes ponoči v Zagreb. Naše oblasti so istotako obveščene, da je prispel v Bukarešt francoski minister s svetovno znanim letalcem Co-6tesom, ki jih istotako pričakujejo.
Pomožna akcija za zimo v Italiji
Rim, 8. okt. Po iniciativi predsednika vlade sklicujejo prefekti v vseh provincah konference lokalnih oblasti, samouprave, delodajalskih in delavskih zastopstev, bogatih privatnikov in podjetij kakor tudi dobrodelnih društev ter Cerkve, da se sestavi program za velikopotezno akcijo v pomoč brezposelnim in njihovim družinam v pred-stoječi zimi. Prefekti zabičujejo zlasti bogatim privatnikom in podjetjem, da dajo na razpolago znatne vsote v ta namen. V vseh kraiili se bodo ustanovile ljudske kuhinje in se bo razdeljevala topla obleka in obutev.
Obletnica pohoda na Rim
Rim, 8. okt. ž. Pred letom dni je tajna fašistična policija »Ovra* odkrila neke antifašistične skupine, katerim jo predsednik Mussolini takoj odgovoril z organizacijo borbenih oinlndinskih organizacij, ki štejejo do danes čez 000.000 članov. N11 današnjo proslavo prve obletnice je prišla fašistična omladina v Rim iz vseh mest srednje Italije, kateri je MuBSolini držal velik govor ter jih bodril, da vztrajajo pri izvajanju fašističnega ideala. Fašistična omladina mora nadaljevati ono, kar so začele stare treneracije. Stoletje, v katerem živimo, pripada fašistični omladini.
Ghika v Rima
Rim, 8. okL ž. Predsednik vlade Mussolini jc sprejel v poslopju Vcnezia romunskega zunanjega ministra Ghiko, ter se z njim dolgo časa razgo-varjal.
Japoncem. Množica je ustrelila več Japoncev in npe-pelila njihove domove.
London, 0. okt. t<f. Po vesteh iz Pekinga obo-rožujejo japonske garnizijo v Mandžuriji mongolska plemena, katera pripravljajo sedaj vstajo v notranji Mongoliji.
Washington, 8. okl. A A. Vlada je imenovala komisijo, ki ima naloco nroučiti kitaigko-jfiponskl konflikt
Pravilnik o promet* z devizami in valutami
Bol grad, H. okl. Današnja Pravda* prinaša, pravilnik o prometu z devizami in valutami.
Belgrad. 8. oktobra 1. Danes jo podpisal namestnik naaaga finančnega ministra Nikola Uao-novič sledil pravilnik o reguliriMiju promet« z devizami iu vuliilami. Pravilnik se glaei:
Člen 1. S lrgpyino h devizami in valutami se morejo bavjli razvm Narodno banke samo oni denarni zavodi iu menjalne po.slovnice z valutami, katere dobivajo pooblušuenje (Ki Narodno banke. To pooblastilo lahko Narodna butika vsak čats od-vzame.
Člen 2. Skupni devizni promet se mora vršili po domačih borzah potom pooblaščenih denarnih /sivodov. Na isti način se bodo izvršile vse kompenzacije, katere pooblaščeni zavodi vršijo za svoje komitente. če izvoznik istočasno ludi uvoznik more od dobljenih deviz od izvoza potreben znesek za plačilo nabavljenega blaga v inozemstvu uporabiti, i« dolžan to porabo svojih deviz opravičiti na isti uačiu, kakor tudi kupno ceno pri Narodni bunkl ali od nje pooblaščenih bank. Kompenzacijo izvoz-niških deviz za plačevanje uvoženega blaga lahko vršo *amo oni Irgovui. kateri bi dobili predhodno dovoljenje od Narodne banke.
Čl. 1 Za plačilo kupljenega blaga v inozemstvu se lahko nabavijo plačilna sredstva v inozemstvu samo po pooblaščenih denarnih zavodih. Pooblaščene banke morejo prodajati sredstva na-jiiačil v inozemstvu samo potom predhodne pismene obveze kupca, da bo v državo uvozil odgovarjajočo količino blaga najdalje v roku enega meseca. Brez te pismene obveze pa samo takrat, ako je kupec doprinesel originalno fakturo o že uvoženem blagu in carinsko deklaracijo. Razen obveze, omenjene v prednjem določilu, morajo kupci deviz doprinesti dokaz o protokoliranju tirrdke, kakor tudi o že plačanem davku za prejšnjo in izteklo polletno dobo tekočega leta.
ČL 4, Po viziranih potniških dokazilih se mo-reijo od strani pooblaščenih bank. odnosno me-njaimc za velute prodajati našim državljanom, kakor tudi tujini, ki stalno žive v naši državi, valute .ter ostala plačilna eredstva v inozemstvu do višine 10.000 Din. Pooblaščene banke, odnosno menjalnice za valute so dolžne vpisati prodane zneske v potniške izkaze in kontrolirati, ali so preje prodane devize in valute po teh potniških dokazilih bile pravilno izkoriščene, to se pravi, ali so -Зс iz države in je potrebno potem vsak nepravilen slučaj prijaviti Narodni banki in oblastem finančnega ministrstva. Razen inozemskih plačilnih sredstev morejo naši državljani pošiljati iz države ■v našem denarju največji zneeek do 3000 Din.
Čl. 5, Za nabavo deviz in valul, na katere se nanaša čl. 3 in 4 tega* pravih) ka. je potrebno posebno dovoljenje finančnega ministrstva (odno3no državnega računovodstva ter budžela — devizno valutni posli). Dovoljenje se more izdati samo na podlagi pismene prošnje, v kateri se mora pojas-uiti upravičenost zahteve in priložiti dokaze.
Č!. 0. Pri izvozu blaga iz države, ki je vpisano v priloženo tabelo in za vrednost večjo od 5f»00 Din, se mora vršiti zaščita valute in izvoz sam ime odobriti eden od pooblaščenih zavodov. Zaščita valute sestoji iz pismene obveze, ki jo napravi izvoznik, da bo prišel v državo poln znesek devize, katero je dobil za izvoženo blago. Na podlagi tc dobljene pismene obveze izdajajo pooblaščeni denarni zavodi dokazila o zaščiti valute. Vsak izvoznik je dolžan, da dobljeno devizo takoj uvozi v državo, najdalje pa v roku treh mesecev, od' :ir jc bilo blago izvoženo (lormular). v kolikor se ne pokaže potreba za podaljšanje roka.
Čl. 7. Po r*ch predmetih ztisfile valute ima pravico Narodna banka na odkup polovico za^il«'-nega zneska. Vsi pooblaščeni denarni zavodi so dolžni ponudili Narodni banki v nakup polovico vsake i/.vozniške devize ali valute, ki je bila uvo-»ena iz inozemstvu (da je valuta uvožena iz inozemstva, se dokaže z dokazilom, ki ga izda uvozna carinarnica).
Čl. 8. Inozenici morajo zahtevati valuto (dinar) s katero morejo svobodno razpolagati v vsako »vrbo, to pa samo pri pooblaščenih denarnih zavodih in to pod sledečimi pogoji:
a)	da je lo povpraševanje po dinarjih nastalo z izročitvijo dinarjev za kupljeno blago, kar je bilo u pravično v smislu čl. I'> tega pravilnika:
b)	da je to povpraševanje po dinarjih nastalo i prodajo deviz in valut v naši državi potoni Narodne banke:
c)	da je to povpraševanje nastalo od neplačila kupnine in amortizacije obveznic državnegu posojilu. kakor tudi od neplačilo kuponov z akcijami domačih denarnih zavodov, ler akcijskih društev, s tem, da domače pooblaščene banke jamčijo, da -o te obveznice državne. Pooblaščene banke morajo voditi privatne račune inozenicev, ker se nanašajo na svobodne dinarje, toda ti računi morajo imeti označbo svobodni dinarji '. Terjatve po svobodnih dinarjih za račun inozemskih tvrdk in na račun neke drage inozemske tvrdke pri islem pooblaščenem denarnem zavodu so dovoljene. Prenos na račun pri drugem pooblaščenem denarnem zavodu pa je vezan nn prijavo Narodni banki. Zahteve dinarjev od strani inozenicev, kaleri 90 se zatekli pri pooblaščenih denarnih zavodih, na dan, ko je stopil v veljavo ta pravilnik, so to dolžne banke prijavili Narodni banki s pojasnilom njih izvora.
Čl. 0. Pošiljke efektivnih dinarjev iz inozemstva se morejo vršili samo preko Narodne banke 111 njenih podružnic. Zahteva po dinarjih, katere bi s temi pošiljkami efektivnih dinarjev iz inozemstva laslale, e mortfjo uporabljati tudi za vsako svrho >o odobrenju Narodne banke. (Čl. 8.)
Čl. 10. Povpraševanja po dinarjih od si m nI inozenicev, ki niso nastala po načinu, ki je predviden v čl. S in 9. se morajo uporabili izključno za plačilo v naši državi in samo ledaj, kadar bodo osvobojena rednim potom.
Čl. 11. Zadolževanje v inozemski valuti ali v Hlnarjih od strani denarnih zavodov, akcijskih družb, privatnih tvrdk ter oseb. mora biti predhodno prijavljeno ininistrslvu financ, da bi se na podlagi te prijave moglo kasneje kupiti devize za povračilo prejšnjih dolgov.
ČL 12. Prodajo dinarja v tnovmatvu more vrli samo Narodna banka. Ravno tako more samo Narodna banka odkupovati devize, ki no izdane od domačih bank, trgovcev in privatnih oseb na neko domačo banko. To more bit! honorirano, če imajo žiro inozemcev brez dovoljenja Narodne banke.
čl. 18. Olvorilev kredita v dinarjih Inozemskim Ivrdkara podjetjem in privatnim osebam se more izvršiti samo j>ok)in predhodnega dovoljenja Narodne banke. Pooblaščeni denarni zavodi za promet z devizami in valutami morajo sami pri sebi alpreii poštne kredite inozemskim zavodom, rcci-procitetno, lo se pravi, najvej do zneska poštnega kredita, katerega uživajo pri leh inozemskih zavodih.
čl. 1 L Nalogi za prodajo deviz v inozemstvu v namenu ustvariti povpraševanj« po svobodnih dinarjih .kakor ludi devize, kalere Izvirajo iz posojil v Inozemstvu, se niorain » celoti nomidili Narodni banki v odkup.
J
Kako namerava Hoover sanirati
Evropo in Ameriko
»'aslnugtoii, 8. okl. Te dni so se razširile po vsej Ifvropi »nvif.i!. da namerava Jloovor podali velevažno izjavo o svojem velikem sanacijskem načrtu. Govorili) se je, da ho Hoover predlagal splošni moratorij za vse dolgove med državami za dobo dveh let. Neki list v Rtratfordu v državi Ontario je celo trdil, da bo prezident Hoover ua konferenci držav ponudil državam popolno anu-lacijo njihovih vojnih dolgov napram Ameriki, uko vse države izvedejo popolno razorožitev. Toda Imli tako resen list, kakor je Nevvvork Times . jo poročal, da bo predsednik Hoover v teku 24 ur podal pomembno izjavo glede na svetovno gospodarsko depresijo. Te vesti so povzročile ua londonski borzi velik dvig vseh papirjev, tako da je n. pr. vojni dolg dvignil <xl i>% na 985451
Čeprav so te govorice bile zelo pretirane, je vendar resnica, da se ju vršil 7. t. 111- sestanek med prezidentoni Hoovverjem in najuglednejšimi politiki tuko republikanske kakor demokratske stranke ter krogi vojefinance. 0 tej konferenci pa se ni izdal noben komunike in tudi prezident Hoover ni o njej podal nobeno ofirielne izjave, Izve не pu, du so bili na konferenci v resnici storjeni važni sklepi, Konferenca se ni bavilu z mednarodnimi političnimi i,i gospodarskimi problemi, ampak izključno z vprašanjem, kako sanirati gospodarski položaj v Ameriki sami. Sklenilo se je. da bodo vse večje denarne institucije s pomočjo kongresa spravile v tok I mi-Ijurdo dolarjev, ki so sedaj neizkoriščeni iu vezani v obliki bančnih depozitov, nepremičnin in v banč-
nih kleteh nakopičenega zlata. Zato se ho ustanovil narodni fiuiiiiiui kreditni iiis|j|uf, bi jiu.t mobilizira vse sr iieizkorijfeiie knpltalc ameriške finance. Na
la način bi se zopel močno poživila gospodarska jirniji/kcija j/i delavnost države. Olajšali se lunin ludi pogoji, pod katerimi se dobiva kredit.
Dasi se konferenca ni izrecno pečala z. mednarodnim gospodarskim jiroblemom, pa je znano, kakšno je mnenje ameriški j) politikov glede tega vprašanja, Na vsak način je treba, da se prezident Hoover preje sestane js Lmiihim, preden se botlo OlPgli v tem oziru storiti kakršnikoli koristni sklepi. Ker Francija vprašanje moratorija za reparacije in vojne dolgove gjeda s svojega čegjp posebnega stališču, tega vprašanja ne bo lahko rešili. Na vsak način bo Francija za synjo sodelovanje pri ameriškem načrtu sanacije evropskega gospodarstva zahtevala garancij, da nemška jioljtiku ne ho uaperjena jiroli sedanjemu političnemu stanju v Bvropi. Nemčija mora absolutno opustiti misel nu revizijo vzjiotj-ne meje, kakor tudi na vj)osfayi(ev svoje prejšnje vojne moči ua kopnem in na morju ter mpru s I ran rije skleniti tesen političen in gospodarski sporazum. Vprašanje razorožitve se mora rešiti tako, da sedanja moč Francije relativno ne ho oslabljena napram njenim neposrednim sosedom, Gospodarsko poslovanje Nemčije se mora tojSpo kontrolirali, uko ilobj francoske in ameriške kredite.
Med tem ko vlada o teh problemih še velika negotovost, j)u je ameriška javijost uavdušena nad sklepi gospodarske konference v Jjeli hjSi. Vsi krogi
pozdravljajo namero Hooverja, da se olajša dajanje kreditov in mobilizacija kapitala, ker so bo s tem zopet vpostavilo zaupanje, katero je šlo zadnje čase rakom žvižgat. Gospodarska posvetovanja v lic I i hiši se hodu nadaljevala. VeHinjinčni krogi, ki kontrolirajo danes nad 7 milijard hranilnih vlog. izjavljajo, da bo uresničenje llooverjevegu načrta zopet pomirilo vl#gu|ce, ki so do danes dvignili iz bank ogromne v,n(c (cr s lepi povzročili sedanjo gospodarsko depresijo. S polnočjo narodne kreditne banke v ItoovcrjJlvrm smislu se 1»« lahko zadovoljila vsaka resnična potreba po kreditu.
Hoover spremenil predlog o moratoriju
\i iiiyorl>\ 8. okl. Ig. Včerajšnja konferenca pri Hppvcrju nikakor ni jiotekla iukj harmonično kukur se je mislilo, Da.-j so zastopniki obeli strank bfez debate pristali p a gospodarske poljlične predjoge za Ameriko samo, so vendar demokrati najiove.jnli jiajoslrejšu opozicijo glede moratorija. Gčividno i", da hočejo preprečili vtis, kakor da ima Ноц/уог popolno svobodo mi sestankih /, lavalom. Končno so tudi dosegli, da ie Hoover spremenil pasus o mora-toi'ijn. penuikraij hočejo nu vsak način, <!n bi bih podaljšanje moratorija odvisno od lajne jiieiskavu v Evropi v finančnem in političnem pogledu.
Pričeiek volivne borbe v A
MacDonald o nalogah bodoče vlade
London, 8. okl. AA. Ministrski predsednik
Mucdonald je otvoril snoči volivno propagando z govorom po radjjn. Podal jc pregled nalog, ki jih bo morala rešiti država. Nadaljeval jc, da je avgusta upal, da se bodo gospodarske in politične j ra/inerc v državi naglo uredile.
Medtem pa je nastal jiopolnoma nov položaj. Funt sterling jc izgubil zlalo podlago in tako je j bjla vlada prisiljena, zaprosili deželo za mandat I in jiodporo, ki ne sme biti oslabljena po nobeni 1 stranki ne opoziciji, bodisi organizirani ali pa de-j /organizirani.
Govoreč o nalogah bodoče vlade, je dejal, da ' je treba predvsem stabilizirali funt. V tem vpraša-I nju bo moralo priti do sporazuma z državami, ki ! -o pravtako zapustile /lati standard. Vlada se bo morala baviti z vzroki, ki so dovedli do sedanje kri/e. Drlo, ki ga bo morala vlada izvršiti, je na prvi pogled bančnega značaja. V resnici bo pa morala s tem zaščititi življenje vseh onih, ki prejemajo plače. Dalje bo morala vlada uravnovesiti trgovinsko bilanco.
Da to doseže, bo upolrebila dvoje sredstev. Skušala bo povečati i/voz in zmanjšali uvoz. /nizanje uvoza bo poinenjalo neko vrsto prohibicije j uvo/a luksusnih proizvodov in drugih nepotrebnih I stvari.
/ drugimi besedami, povišati bo morala carine, da prepreči u\T)z blaga. Vlada mora imeti
( zato svobodne roke, da odloča kedaj in kako upo-1 rabi lo sredstvo.
Da izvede svojo nalogo, bo vlada naprosila deželo za pooblastilo. Medtem, ko se bodo razmere urejevale, bo vlada trajno zasledovala, kako spremenjeni finančni položaj vpliva 11a življenjski standard ljudstva, ki ga bo ščitila pred vsakim izkoriščanjem. Pri tednjah bo pazila na to, da ne bodo preveč težile jirebivalstva. Vlada se zaveda, da bi posojila, kakor bi bila za uravnovesenje državnega proračuna dobrodošla, povzročila pozneje še večje pomanjkanje in uboštvo.
V prehodni dobi bo tnorala vlada rešiti mnogo podrobnosti, ki se trenutno ne inorejo predvidevali in glede katerih mora imeti svobodne roke.
Prebivalstvo mora pokloniti vladi svoje zaupanje. Spodnja zbornica mora biti tako sestavljena, da se ne more v tem času nič zgoditi, kar bi povečalo svetovno razburjenje in zaplelo Anglijo in druge dr/a ve v finančno |>aniko, v socijalno krizo ali pa celo v revolucijo. Ni nobenega povoda, da bi se to zgodilo, razen če bi srca klonila.
Finančni jioložaj Amjlije ie popolnoma zdrav in trdna vlada to tudi lahko dokaže. Vlada se bo morala udeležiti mednarodnih gosjiodarskih in finančnih konferenc o svetovnem gospodarskem in finančnem položaju. Morala bo uporabili svoj vpliv, da se odstranijo sedanje ovire v trgovini in v financah, ki so v toliki meri zakrivile sedanji poloin.
Moramo se še vedno boriti, je nadaljeval .Mgcdonald, s posledicami vojnih dolgov, reparacij, neenakomerne razdelitve zlata, kreditnih odpovedi in z drugimi življenjskimi zadevami. Da se la vprašanja rešijo, mora vlada imeti možnost, da dela v
varnosti in v sporazumu s prizadelmii državami. Ti sporazumi morajo biti pravjčpi in znosljivi za vse. Mucdonald je /vključil, da je vlada, da resi evpjo nalogo, sklenila stopiti pred narod in ga zaprositi za zaupanje.
Oklic Delavske stranke
London. S. okl. ž. sele jutri se začne volivna manifestacija konservativcev kakor ludi liberalnih nacionalistov, ki jih vodi sir Herbert Samuel. Selc jutri bo torej prišlo do izraza, kakšno stališče bodo zavzeli liberalni nacionalisti iu konservativci do današnje nacionalne vlade. Hčerka Lloyd Cieorg.i Meggan, bo kandidirala v okraju Anglcsayu l;ot liberalna opozicijouarka. Konservativci ji bodo postavili protikandidata, medtem ko bo delavska stranka podpirala njeno kandidaturo. Vodja labii ristov llendersoii je že objavil proglas, v kulerein poziva volivce, da se je v deželi začela volivna borba. Narod le borbe ni hotel, zdaj pa naj izrazi svojo voljo in sicer tako, da se notranja in zunanja situacija ne bo poslabšala. Laburistična stranka ni kriva, da so se razpisale volitve, l'ozval j' volivce, naj glasujejo za ono stranko, ki bo najbolj ščitila njih inlerese.
London. 8. okt. AA. Konservativci so sklenil . du ne postavijo kandidatov v vseli onih volilnih okrajih, kjer bodo kandidirali liberalni pristaši Ma/' Donaldu. Nova liberalna sjkupijiu šteje 25 posl«Mxv in jiristpja na začasno uvedbo carin.
London, 8. okl. AA. Dne 27. oktobra izvoljeni parlament se bo sestal na prvo sejo ;!. novembr i.
Sklepi
interparlamentarne konference
Bukarešta, .s. okl. A A. 1,'udor (»orače, da ie. inediuirodna interparlamentarna konferenca danes končal delo. Na konferenci so sprejeli rezolucijo o razorožitvi na podlagi popolne enakosti pravic 111 dolžnosti v vseh prizadetih državah. Rezoluclju opozarja na vsebino jiakta o Društvu narodov. Itazoro-žitvena pogodba mora jamčili članicam Društva Narodov vsestransko varnost. Dosedanje priprave ku-kor tudi načrt ruzorožilvene konvencije мо primerna podlaga za splošno konferenco o razorožitvi, ki bo prihodnje leto. Re/olueijo so sprejeli v«i delegati, le nemški so se vzdržali glasovanja.
Z drugo rezolucijo pozdruvljn konferenca jio-budo o premirju v oboroževanju, kakor je bila po-
jasnjena nu zadnjem zasedanju Društva narodov.
Glede predloga o ustanovitvi mednarodne vojske kot organa Društva narodov je konferenca sklenila, nuj posebna komisija sestavi o tem pismeno poročilo s potrebnimi predlogi za prihodnjo konferenco interparlamentarne unije.
Naposled je konferenca sprejela rezolucijo o evropski federaciji.
Pred razstankom so delegati poslali romunskemu kraljp zahvalno brzojavko za gostoljubni sprejem, ki so ga bili deležni v Romuniji. V brzojavki izražajo delegati tople želje za napredek Romunije.
Pod boSjševiškim jarmom
Plače in draginja
Nekaj ruskih delavcev jc izročilo pismo fran-co-kemti inžinerju, ki se je iz Moskve vrnil v Pariz. Pismo je sedaj objavil oficijelni organ ruske socialistične stranke, ki izhaja v Berlinu.
Obžalujemo, tako pišejo delavci v omenjenem pismu, da se pri odhodu nismo mogli poslovili od vas, da vam izročimo naše pozdrave in voščila na |Jot. Čeprav vam vedno zatrjujejo, da so vaše zapadne države /e čisto na koncu, moramo ugotoviti, da stane pri nas v Rusiji piska 18 do 22 rubljev, med tem ko slišimo, da se jo dobi v Nepi-čiji že za 90 kopejk. Steklenica krimskega vina nas stane 20 rubljev, v Tsemčiji pa 1.25 rublja. Nemški komunistični list Die Rote Fahne.; piše, da stane 10 jajc <18 pfenigov; toda pri nas se zanje plačuje 8 rubljev.
Poznate, kako težko je naše delo. A hranjeni (fflo / repo in korenjem. Če se kdo zruši bolan, ga
takoj obdolže simuliranja, vzamejo mu živilsko nakaznico in |)otem mirno lahko umrje od lakote. Mar ni lo prisilno delo?
Povejte, prosimo, kako žive komunisti pri nas v Rusiji. Mesečna plača znaša' 120 Din. Toda 1 kg masla pri trgovcu stane 28 rubljev. Vsak dan, ko je delo končano, moramo še vežbati vojaške vaje. Povsod smo obdani od špijonov. V inozemstvo smo poslali že 17 jiozivov na pomoč, a nikdar nismo prejeli odgovora. GPU in smrt obilno žanjeta med nami. Pomagajte nam, storite vašo človeško dolžnost.
Neko drugo pismo izvira od avstrijskih komunistov, ki so pa poizkusili pod sovjeli svojo srečo. Ti pišejo syojim sodrugom v Avstriji: Delavske razmere so na splošno slabše tu kot pri vas (v Avstriji). Plače spjošno ne jnesegajo 130 rubljev. To je razmeroma malo za tukajšnjo draginjo.
Cl. 15. Dovoljuje se nakazilni promet, kakor ' ludi promet denarnih pisem z inozemstvom, največ do zneska 3000 Din, bodisi to v tuji ali v do- , mači valuti.
Cl, 16. Vsi denarni zavodi odnosno inenial- ' niče /a valute, kakor tudi borze v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, so dolžne, da vodijo posebno evidenco o vseh nakupih in prodajah deviz in valul in da podatke o tem nakupu in prodaji pošiljajo Narodni banki,
Cl, 17. Izvoz vrednostnih papirjev je dovoljen le v tem slučaju, ako so bili isti kupljeni s svobodnimi dinarji.
Cl. 18. Za vse one kupčije z devizami iu valutami, katere niso predvidene v lem pravilniku, se mora zahtevati oredhodno odobrenjc Narodne I banku.
CL 19. Vse kazni po zakonu o kazenskih sankcijah radi izvršenja čl. 9, dogovra med državo in Narodno banko radi prekršitve predpisov tega pravilnika, bo izreklo finančno ministrstvo na poalagi referata, ki ga bo i/delal oddelek državnega račn-ntfvodstva in budžeta— devizno-valutni posli.
Pritožbe državnemu svetu jio izrečenih razsodbah ne zadržavajo izvršitev razsodb.
Cl. 20. Dosedanja pooblaščenja ministrstva financ za |iromet z devizami in valutami veljajo do 31. t. 111. Od tedaj naprej pa bodo veljala samo pooblaščenja, ki so izdana od Narodne banke v smislu čl. 1 lega pravilnika.
Cl. 21. Vsa tolmačenja, katera bi bila po-Irebna po odredbah tega pravilnika, bo izdalo finančno ministrstva.
Treba je skromno živeti. — Drugi avstrijski ko-jnunist piše tole: Nekaj dni sem inc jioštcao z'bc, ker jc odpovedala centralna kurjava. Povt,od manjka premoga. Nismo daleč od preuiogokopneg.i bazena ob Donecu, a ne dobimo premoga. Neverjetna zanikernosl. Lokomotiva se nam ustavi sredi proge, ker ji zmanjka premoga. Tudi prehrana je kaj slaba. Dobro jc, kar sam pripraviš doma. V restavraciji pa jedi /a me vsaj niso užjtne. Eia.)
Avsiti a ustavila denarna nahazita v inozemstvo
Dunaj. S. okt. AA. Poštni direktor jc ukiuil vsa poštna denarna nakazilu v inozemstvo. i'a ukrep je bil izdan zalo, ker so se zaradi lečajnih razlik pojavile špekulacije pri obračunavanju čajev.
Zlato za Franciio
Pariz, 8. okl. Ig. Zlato Se vedno priteka v Francijo. Guaranly Trust Сшпралу je vkrcala vi>-ruj za francosko narodno banko 22.55 milijonov dolarjev v zlatu. Tudi španska narodna banka je oddala za 30.5 milijonov jiezet v zlatu podružnici francoske narodne banke v Monl de Marzanu.
Artiglio ni uspel
Brest, 8. okt. AA. Zaradi nemirnega nio,ja se je morala italijanska ladja Artiglio vrniti v pristanišče, ne da bi bila uspela dvigniti zlato iz potopljenega parnika Egipt . Zaklad cenijo na milijon funtov stcrlingov.
Gospodarska komisifa za Madžarsko
Budimpešta, 8. okl. ž. Člani delegacije Zveze narodov, l<i imajo nalogo, da proučijo gospodarsko in finančno stanje, so prispeli danes v Budimpešto ter prično julri z delom.
Zahieve po novem voV.vnem zakonu
Bud inipesla, 8. okl. ž. Na današnji seji odbor* Triinlridcselcrili je zahteval Palavičini sklicanje parlamenta ter nov volilni zakon. Čim bo to iz\r šepo, naj hi se razpisale nove vulilve.
„Zeppelin" tretpč na poti v Ameriko
Priedriclishufen, 8. okl. A A. V noči od 10. na 17. oktober bo odplul zrakoplov Grof Zeppelin« tretjič v tem lotu v .lužno Ameriko. Po prihodu v Pernanibuco ho zrakoplov napravil izlet do I!io de Janeira in Buenoe Airesa,
l)itvaf*lin rrrm''iithit tutporrd. Milo vreme in menjaje oblačno.