eLASti.0 L-dtr/UAtvR-CA K/^oi/4/v Nfl- \rmM£$M (zltANtelVl -M z/>P.AL l/V v/2^O li_ -JMVj^2KAAH/VHv- bpREMfi- ?c:zfe ?(Kf^£-^N 1 Kramar Janez, premišljevanje I. Tako mi je težko... Nikogar ni, ki mogel bi mu reči : Ljubim te. In misli grizejo... Tn hladno kakor kamen na srce mi padajo. II. 0, brat ti nepoznani, ki trpiš, povej : Zakaj vse to pehanje za nečem, zakaj vsi klici po nečem, zakaj, zakaj vse to... ? III. Dvanajstkrat v noč je zvon kot skrite želje zaječal, dvanajstkrat krik noči tišino je razklal. In zdaj, ko ura je strahov, kot nekdaj ti, so misli oživele, in, kakor so prišle, spet naj bi odletele, saj dan ujeti jih ne sme $ prezgodnje in prečudne so-in ne bi razumeli me ljudje... IV. Da <«d teh 0renkih želj in misli v srcu, z valovi val v daljo bi hitel. Ne bil bi sam ; in ko na skalo bi letel, da razpršim se v nič, At, ne bi vpraša/: kam ? e-e-eeeed-ee-e-e-eeee-e-e---------------------- Kramar Janez Pozdrav pomladi Pomlad, na krilih vetra že prihaj.š, oznanjaš spet vsfe&jenje, led in srca tajaš in budiš življenje. src e Pomlad, pozdravijenaiz ona a= Zavriskal človek bi naglas... Pa nekaj me teži... Kaj ni prišel se čas ? Pomlad, o mene pa srce boli... e e e e e e rj- e ® e e e® ^ tj- Jože Prešeren Večer Lahno, počasi prišel preko hiš je večer in legel na dušo in na srce. Počasi, boječe i kot deklice plahe, kadar so same kot misel, ki plazi se kradoma vame. Počasi, korak za korakom, je segel nemir do srca ; pristala, kot temna je ladja, ■ v srcu misel žalostna. —a- — a — ^—*—(fr—a - * - a-aaaaaaaaa Jože Prešeren Pesem obupa Nebo je jokalo, solze so počasi drsele z dreves. Je v meni jokalo, solze pa so v srcu ostale. Komu podaril bi solze ? Komu podaril bol, ki hoče, da joka srce ? Zemlja, ki jemlješ že solze z dreves, vzemi še moje solze. 3EH3B€3č3B6X3€Xi55č353č3E3HE363€ aaaeeeaeeeeee Sintič Jože Obračun na samem Marsikdo.bi mislil, da je bilo naše življenje v internatu lenu-harjenje. Pa bi morda celo porekel, da nismo znali prav razsoditi, oni pa bi trdil, da smo bili preveč jezikavi in poredni, jaz pa pravim, da je bilo vsakega nekaj, kajti mnogo smo se iz napak nauči li. ~ : Iz te zgodbe boste zvedeli, da smo znali na lep način poravnati spore, pa tudi nove smo reševali, če je bilo potrebno. ^adje je žačelo dozorevati in tu pa tam se je na drevju pojavil> rumen list. Jesen, to je bil internatski praznik, ali velike počitnice, kajti ne morete si nas predstavljati, kolikokrat^ smo z lačni mi trebuhi korakali v strmino, proti sadovnjakom. Domov pa smo se vračali siti in s polnimi žepi jabolk in hrušk. “Danči, kje je Kar] Dolgo ga že čakamo !“ ,rKaj jaz vem, kje je 2“ jezno odgovori. “Kdo bo danes sodil ?“ vprašam fante in pogledam Danča. “Boš ti ?” “Kaj bom jaz, kar ti daj.”. Stal je ob bukvi in gledal skozi redko grmo-' je, kdaj se prikaže Karl, kajti danes bi moral biti on obtoženec - 3 - mi pa sodniki. "Ze gre !" pripomne Danci in razume robidov grm. jrKaj je razbojniki ? Rabutate ? Dane, tebi sem še od včeraj dolžan! Ce boš priden, če mi dosti narabutaš, jih ne boš dobil, če ne ti oa ■ kljim zlomim na pet delov !" "Karl, bo^j počasi ! Danes bomo drugače postopali, kot smo. kdaj, drugače J" "Kdo ec z mano postopal, ti ? Samo naredite mi kaj, če si upate ! Kar naskočite me, vse vas zmlati) in razmečem naokrog. Ne boste jo poceni odnesli. Ti, Danči, jih boš še najprej dobil, če ne boš tiho, razumeš J" in pokroviteljsko je | pogledal najprej brata, nato pa mu je pogled obtičal na naših trnih $ in odločnih obrazih. "Kaj se vsi tako držite ? kav ti je, da si teko-golčeč ? Gremo rabutat 2 Za mano, alo j" Klical nas je, kot kliče poglavar svojo razbojniško tolpo, vendar to-pot so ga pajdaši razočarali, kajti njegova najzvostejža prijatelja Milan in Kuro nista niti[ trenila, ko sta slišala njegovo povelje. "Dorej ste me preverili, povejte mi, kaj ste hoteli ?" "Karl J" spregovori Danči, "sinoči . veš, da smo ga lomili po podstrešju in flancali upravnika 2" "To mi ni treba pripovedovati, že sam vem 2" "To sem ti'kar tako rekel, da te opomnim na njegovo "počitniško škatlo"!" "Kaj mislite s tem ? bteme osumili, da sem kradel ! Me imate za tatu ?2 Kdo si mi upa to" reci ?" "Jaz!" zaupije Danči nadenj in stopi korak naprej. Gledala sta se nekaj časa z divjim pogledom, ko bi bila dva poglavarja in se bosta zdaj, zdaj spoprijela. "Danči, zapomni si tole", drago mi boš ; plačal I" dtal je v krogu. Obkoljevali smo ga kot sovražnika, a sedaj smo ga imeli radi kot še nikoli. Radi bi mu povedali le nekaj besed, ki bi ga ne zadele preveč in bi mu bile samo v couk. "Kaj pa mislite zdaj narediti z mano 2?" "Karlek, ti veš, da ne re kar ' tako. Sinoči si rabutal lešnike kar iz "počitniške torbe." °Za leš- ' n^-ki je treba plezati po leski in po trnju. Zmenili smo se, da bomo vsi enako pobirali , ti si se pa kar zlagal 2" " Kdo me je videl? i o-j Bine i11 ''Karlek, videli smo te, vsi, sa0 si ravno taki*at nesreč- no nesel pest v žep, ko je upravnik prižgal luč 2 Kaj naj torej sedaj naredimo s teboj ?" ."Kar naredite, kar hočete ta vaša oslarije me ne bo ganila ! Neumnosti počenjate 2 Milan se ti ne zdi nič T%TsrwnrBr neumno Lilan je gledal v tla, rad bi Karlu pritrdil, vendar je vedel kaj smo se zmenili in moral je obljubo držati. "Karl, kaznujemo te 2" Hm, kako le ? Kaznujte 11 je posmehljivo pripomnil. "Da,V kaznujemo, Danči ti bo pa kazen povedal, da ne boš mislil, da je to le moja izmišljotina !" ^'No, torej, da se pripravim na brce, na zapor, n d špecaije, tepež, rabutanje ali kaj ? Naj že vendar kateri kaj spregovori !" "Karli" reče Danči žalostno "kaznujemo te s tednom pripora^!" "Kakšnega pripora ? Ponoči bom doma, ko bom to irnjuhal, od učne ure ne bom pobegnil, zaklinjam se !" "Govoriš same neumnosti, Karli. Ge nas hočeš zmešati, se motiš?" je rekel 1 ilan , vstal in si otepel listje. "Teden dni ne smeš rabutati 2 Smo se pomenili ?" "Kdo bo meni to prepovedal ?" 'Tako smo se zmenili in sklepa ne bomo predrugaš±fci čili, razumeš 1" reče zdajci Danči srdito, ko se je Karl"že toliko obotavljal. "Delal bom, kar se bo meni ljubilo. Takšni paglavci,"ki so srnina vi kot si ti, Danč, me ne bodo sodili in-mi dajali nasvetov!1 Janc si je urno potegnil s prstom pod nosom, kot bi bil prepričan, da je res smrkav. "Fantje, vi ste bedaki 2" "Mo .oče tudi ?" reče Danci, vemo pa, da še primoramo ‘Tvojo neu ..o pa št 2" "Kdo je neum-nfz, g yLXr 1" zapovem_ zdajci, kajti Karel in Danč sta se spet si p?tellnf’„kl oosta zdaj, zdaj planila drug v drugega in si skljuvala lepe rdeče rože na glavi.... Karl je svoboden... Karlu je kazen kmalu potekla, pa tudi prestal jo je prav moško. se ni obotavljal, ce' se je "slučajno" katerikrat zmotil in se r-n tit1 V .saJ?ynjak in smo mu mi rekli, da mora kar domov. V soboto bilo kopanje za fante in dekleta. Fantje smo se ponavadi kopali prej, ker so dekleta bolj zamudna. V drvarnici, ki pa" je bila - 4 nekako v prvem nadstropju, smo sekali drva in zbirali trske. Pa to je bil le" večinoma izgovor. K..r prisluhnite, kej je - imel kari za bregom. Karl je odložil sekiro in začel robantiti. "Zadosti sem sak vsak nekaj 2 Ti nisi še nič J" mi je jezno rekel. "Ge še nisem, bom pa še, pa v redu !" "Ra pojdi sem, pe sekaj, ali pa samo tolči s sekiro po deski 2" "Zakaj ?" ga začudeno vprašam. "No, brž I Boš že' videl i" Prijel sem sekiro in udarjal po polomljeni ograji. "Bolj hitro, lenuh I Lahko zasumijo i" "Kdo bo zasumil, kaj ?" i;i mi hot povedati skrivnosti. Stiskal se je k trhlim deskam, nekaj prisluško val, nato pa brskal po smeteh in iverih. "Karl, pa kaj te obseda. S neumen ali"kaj ti je J?" "Tiho čvekač 1! Bi mi rad vse pokvaril." "t povej, kaj je tisto vse, pa bom tiho. Ce hočeš, bom tolkel še tebe po glavi, lahko dokažem 2" 'Vi se treba nič šopiriti, da me ne raz jeziš !" maj-pa misliš, da se te bojim 2?" mu odvrnem prostodušno. "Pojdi šemi" mi reče natiho, da sem komaj po kretnji njegove roke in po ustnicah ugotovil kar je mislil, "poglej sem 2" "haiusaa* sem?" "Sem, sem vidiš !" in z roko m js tlačil v iveri. "Au, tepec, nos sem si nabodel 2" "Beži, beži stran, s teboj kaj delati 2" "He, tako se pa spet ne _reva 2" sem si mislil. "Ko sem že tukaj, hočem videti tisto zanimivost !" "Ko vidiš ?" "Le, nič ne vidim 2" Čeprav se videl, sen mu icar rekel, da nič ne vem za kaj se gre, kajti hal sem se, da me ne ho Karl slej ko prej pograbil za ovratni in me vrgel vstran. "Ti, kako se ti zdijo, kaj njene noge ?" "Nič kaj posebnega," a že sem mislil reči drugače, kajti stopila je pod tuš in si sprala milo, da se je videla njena vitka postava čisto razločno iz ptičje perspektive. Lasje so ji videli po belih ramah i zdaj je dvignila roke kvišku in jih nesla na zatilnik, da so se dvi gnile mlade prsi. Popravljala si je lese, si jih mršila, nato jih pa zvezala z rdečim trakom. Voda je tekla iz tušev in se razlivala po tleh. Kalila si je vode v bano in previdno stopila vanjo. Sopara mi'je silila v oči, vendar sem zdržal. Stopila je previdno kot bi hodila po iglah. Vrgla si je mokre lase, ki so ji silili na oči z eno samo urno kretnjo na hrbet. "Kri , ah 2" sem nevede in nehote javkal ob pogledu. "Hej, menjajva. Zadosti imaš 2" Kisem ga slišal še. kar naprej sem tiščal nos v deske in užival v gledanju. Sintič Jože Le š n i k i Večerilo se je. Po internatu se je slišalo petje, vpitje in žvižganje. Tred vsem tem dirndajem, ki je bil nam nekaj' vsakdanjega, je rezko odmeval upravnikov zapovedujoči glas. Komaj smo zaslišali upravnikove ume korake, že smo se poskrili, kot podgane. Bali smo se njegovih strašnih pogledov iznad črnih očal. "Že gre, za mano, da nas ne dobi tu 2" je zaklical Karl in zdrvel v likalnico. Za njim smo posmukali še ostali potuhnjenci, ki smo se čutili pred upravnikom krivce in razbojnike. Saj tako nas je mnogokrat imenoval Pa tudi izraz "barbar" mu ni bil prav nič tuj in je bil pri njemu toliko vsakdanji in udomačen, kot je bilo pri nas nagajanje, pretepanje in vpitje. Likalnica je bilo zasilno skladišče, v njej je bil nakopičenih dve, vrsti starih oguljenih modrecev. Pa tudi nekaj novi je bilo, če je kateri novi prišel, da ga je: lahko dobil. Karl je splezal za nove in zapovemoval kot voskovodja, mi smo pa morali rit z nosovi go smrdljivem kupu "odpadkov". "Le potrpi, ne bo ti nos eti odpadel, če boš malo ovohal tisto neraršČino 2" je tolažil tega ali onega upornika, ki mu niso bile tiste razmere po volji. - 5 - Upravnik je vstopil v sobo. Potuhnili smo se in mirovali. Karl se j še pograbil za svoj kljukasti nos, da mu ne bi delal neprilike, kajti prelepo je znal zapeti ko mu je Karl dal popolno svobodo.Kaho to je bila že udomačena internatska bolezen, kajti brodili smo po . potoku za ribami, skakali smo zmeraj bosi po djsžjn deževju ali sneg1 vseeno nam je bilo. Le kako naj bi bili potem zdravi. Karl je prvi pokukal izza svojega skrivališča. "He, Kočnik, le pridi sem 2" Karl je klaverno splezal iz vdolbine i ; stopil pred upravnika, kla-vemo, kot zločinec, ki se zave svoje krivde. "Kaj pa imaš tukaj ?' Ke veš kje je tvoje delo. Koliko drv si že sežagal ?" "Deset polen i? "Komaj deset 2 Sedaj se pa še skrivaš ? Tako, sedaj jih boš sežagal; namesto petdeset sto. Razumeš ?" "Razumem 2" "Tako boste še vse raztrgali, tile so že čisto slabi"i:i z roko je dvignil raztrgan štrmac. Ki se malo začudil, ko je videl pon njim ležati Jagra, kar : spregovoriti mu ni dalo. Se prečno ga je utegnil upravnik vprašati kaj vendar počenja in če se mu morda ne meša, je že stal Joger pokonci. "Sto ! Razum..m 1" Zdajci poglede, izpod sosednega kupa "odpadkov" umazana bosa noga-. Karl se ni mogel zadržati i..„ dregnil je Jogra v hrbet, da je fante kar poskočil, pa še zaletel bi se kmalu. Skočil je Janču na trebuh. "Juh, auuu, auuu, klada butasta" se je drl glasno Danči nad Jogra. Danč je ugledal upravnika. Bila sta oba presenečena. "A tako torej mi kupujemo, vi boste pa uničevali. Splo, ali veste čigav denar grm za to ? Vaši starši in oblast plačujejo, ■ vi pa vse to izkoriščate 2 Kočnik, kaj te ni nič sram ! Kaj je bil tvoj oče ?" "Ubili so ga J" "Ubili so ga, a ti ne spoštuješ tiste ga za kar smo se borili!" "Kaučil vas bom, da si boste zapomnili 2 Kočnik, napiši vse, ki ste bili tukaj, potem mi pa prinesi v pisarno 2" "Razumem", je odvrnil še prečno 0a je upravnik vprašal po tem odgovoru, kajti dobro je poznal njegova vprašanja in en sam teman pogled mu je tako pomagal bolj misliti. "Po večerji, da ste mi vsi v učilnici, se bom tam naprej pogovorili, za'sedaj boste počistili vse hodnike 3” Samo pometli ?" priporne Danč zvedavo, ki :;iu j j bila kazen že zdavn. prej znana, ko je upravnik še ni "uradno" objavil. ‘Poribati je tre vse 2 Fredno dela ne opravite, nimate lostopa ne na(vrt) igrišče, ne_k nobeni igri !" Stekli smo veseli, da jih nismo preveč slišali ali celo za darilo katere prejeli. Spočetka smo še malo poskušali h ribati, a kmalu smo se ulenili in začeli smo se pogovarjati. Posedi 'smo po^stopnicah in drug drugega polivali, ko smo se pa tudi te igr naveličali, smo žačeli metati v ris. Haš ris je bil kar vedro umaza ne_vode in vanj smo metali stare avstroogrske novce, ki smo jih sta knili po podstrešjih. Kdor je zadel je bil oproščen ribanja, Ker smo se v tej stroki vsi dobro spoznali je ostal samo še eden "Ribač pa še temu se ni ljubilo. "Imaš še kaj za pod zob ?" me vpraša Karl na samem, kajti vede je, če nas bi bilo veliko ru. bi dobil nič, ker bi zahtevali vsi, jaz bi pa rekel tako kot sem imel navado;" Če dam enemu, se drugim zamerim, za vse pa nimam!" "Nekaj lešnikov imam še." "Bajdi z mano 2"Stekla sva po stopnicah in kmalu odmetala raztrgane zglavni ke. "Ti, kaj če naju upravnik zasači tukaj ?” rečem Karlu,. "Nič hudega, pobegneva mu. Bom že jaz poribal namesto tebe, če bo treba! "Drži 2" "Na,primi !" A še nisem utegr.il dobro seči v paket , ko S' vrata odpro in v sobo so se vsuli vsi moji prijatelji, sokrivci, ki so bili deležni najine kazni. Danč je bil na čelu. "Fantje, zdaj 3?m?/-£>a S^izli 1 ' se zadere Danč in skoči k meni. Prav tako so nare dili(drugi) ostali njegovi pajdaši, a Karl je bil to pot na moji strani in z dvema kretnjama.svojih ročnih rok je vse pognal, na sobni prag, odkoder so zvedavo in poželjivo gledali, kot lačni volkovi. ,fKar po lahko , fantki 2 Kič ne boste razsajali, če ne vam ze jaz navijem strune, da bodo pele lepše od Lopičeve violine 2" Fantje so vedeli, da se "gospodar" ne norčuje, ker so videli njegov mračno čelo in jezen pogled. "Fantje, nekaj pametnega sem se spomnil 2" "Kaj, kaj" so zvedavo spraševali in se prekršili zoper Karlove predpise, kajti spet so me obkolili od vseh strani in kukali v raztrgano škatlo. "Fantje, kaj sem vam rekel' i" Mi "bilo treba dvakrat ponoviti, spet so se začeli spodobno vesti in spet so seknošli le na pragu. 'To ve j že no, kaj si se zmislil," mi Karl jezno zagode. "Ugasnili bomo luči 2" "Luči ugasnili ?" so mrmrali. 'Totem bomo v temi, kar sam mencaj po teh razbitinah. Spet nas lahko upravnik ulovi 2" " Me ljubi se mi več ribati 2" pripomni Danci. 'Trav, pa zgini I" se zadere Karl in skoči za njim. 'Me boš me tepel, ne 2 Povedal bom mami I" Karl in Danci sta bila brata, popolnoma različnih misli in nagnenj. Mikoli se nist razumela in mnogokrat smo ju morali dajati narazen, ker sta se skorc vedno pretepala. Mo pa to je bil le bratovski pretep, bolj za šalo kot zares in Karl je že vedel, kdaj bo Danču dovolj. "Fantek, to se mi ne zdi pametno, da se bomo podili po temi ! Lahko se še po tacah porežem. Potem mi bo spet upravnik pel psalme !" "Le tiho, dva dobiš več, kot drugi I" "Ugasnite i" zapove Karl, ko so bili vsi pripravljeni. Zagrabil se pest lešnikov in jih vrgel v teman kot. Vse se je zapodilo v temo, vsak bi si rad nabral čimveč lešnikov. "Kdo je ?" jezno zavpije Danči. "Čakaj, pokažem ti zdaj, Danč i Te -nisem na0nal ven l" Danči se je v temi potuhnjeno priplazil v sobo i- omagal pobirati. "Zgini, zgini, č- ne ti bom wlavo skrajšal za nvkaj centimetrov i" je Karl rjul na vsakogar, ki se je drznil priti na lov v njegovo lovišče. "Danč, kje si ?" Danči je bil nekaj časa tiho, ni se upal izdati Karlu, da je v sobi. Llednjič se je pa le oglasil. "Tukaj !" "Uti ne zgineš ven, lopov I" "Tiho mrcina, ti * bom nos zavil, če ne stisneš mavla 2" je Danči posmehljivo zabrundal bratu, da so se vsi zasmejali. "Čakaj, zdaj jih boš pa dobil, svet Petek ti jih ne ubrani 2" Danč je začutil nevarnost, pa se je rajši skril za kup modrocev. Tam si ja želel miru in mislil je, da ga bo imel, a.... Odprla so se vrata. "Fantje, da ne bo kdo nažgal 2" je Karl zagrozil z močnim -lasom. Danč je tri lešnike v svojem skrivališču skrit? kot veverica v gnezdu, Karl pa je stal pri moji "počitniški škatli" in globoko zajemal ter si polnil žep, vedel je, da je to mnogo lažje, kot plaziti se po tleh, ali celo po leski. V takem ; stanju nas je presenetil ugravnik, ki je nažgal luč, kljub Karlovemu-, grozilu. IXi vedel, kaj nam bi rekel, ni našel v trenutku pravega izraza za naše {»očetje. Bali smo se ga bolj, kot kdaj prej, bali smo se ga in sedaj bi ga prav spoštovali, a prepozno. Stal je pred nami kot sodnik, ki nas bo sodil, nato pa bo vlogo sodnika zsmeiijal z rabljem, ki nas bo peljal na morišče. "Ja, kaj pa vendar počenjate, saj ste ponoreli ! Pa kaj ti delaš tlikaj ?" me vpraša in me pogleda z enim izmdd tistih predeljivih pogledov, ki jih"je skrival 'pod te .inoobrobl jenimi očali. "Kič I Tovariš upravnik, prišel sem' s počitnic. S seboj sem prinesel nekaj lešnikov, pa sem jih razdelil med fante. Sam jih bi težko razdelil, ker bi mi lahno kdo zameril, če mu^ne bi dal toliko kot Karlu. Karl pa seveda zahteva toliko, da mu težko ustrežemo !" "Je res tako ?" zavpije. Stresli smo se in nestrpno čakali, kaj se bo zdaj zgodilo. Karel si je kapo bolj na ušesa, če bi revno katera nepričakovano priletela, Danči pa si je nerodno brisal nos in smrkal, kot bi mu bilo žal storjenega dejanja in bi se kesal. "Fantje, fantje, vi ste mi tiči !" Zasmejal se je, Zasmejali smo se še mi, da je vse oživelo na podstrešju in si pri tem izmenjavali smešne in neumne poglede. "Fantje, ne morem vas več kaznovati !" je rekel upravnik in stekel po stopnicah. X*X*X*xtXtXtXi-*:-t-X-i-X Češka narodna : - 7 - Zaklad Čestokrat premišlja jam zdal bi vse ljudem-, v tej pomladni noči, dal zemljo in nebo, kaj bi"neki storil, le nekaj bi obdržal : če svet imel bi v svoji moči. mamico svojo. Iz češčine prevedel Kramar Janez (S & <5 d" 0*<5*0* Jože Prešeren Ko utihneš ti... Ko utihneš ti, m^je, kot bi ugasnila luč in sam, v temi - brez tvojih besed - bom umrl. In se bojim tega, zato govori, kaj veselega povej, da mi ne vžalostiš srca. Kolenc Drago Bodimo praktični! K e kateri višji formi me dalj časa navijajo, da bi se zopet kaj; oglasil. Pravzaprav mi hodi to precej narobe. Človek je večkrat zaposlen in tudi ni enostavno sesti in napisati prav tisto, kar ti nika-1 kor noče pasti na pamet. Že nekoč preje sem se spravil k pisancu, toda dobil nisem nobenega'navodila, kakor pravijo temu pesniki.dede 1 s^m kake pol ure in se praskal po wIavi, tako da je oče omenil, da me bo ostrigel na balin, če ne bom nehal. Svoje grožnje pa ni utegnil izpolniti, kajti ravno takrat je prišel neki moj znanec “pogledat, če še živim". Pojasnil sem mu, da živim še, in omenil, da pa najbrž ne bom dolgo. lega mi ni preveč ver t, el in sicer je imel prav. uvetoval mi je, naj napišem kako ljubezensko zgodbo.“Take povesti ljudje še vedno radi bero", je dejal, “in zakaj ne bi tudi ti s to stvarjo uspel". Tencal sem. "Že, že ! Bilo bi sijajno I Toda jaz bi rad napisal nekaj real-nega, prepričljivega. V ljubezni namreč še nisem kvalificiran". “Strela !" je rekel moj znanec." Zeka0 se pa zaljubiš ?" “Hm, ja ! To se že lepo sliši ! Toda reči je lahko, storiti pa teže !" “Tepec !" je rekel moj znanec in šel. Zmedel gem se in nisem opazil, kako sem namesto peresa namočil v črnilo svoj prst. Iz vsega tega že‘lahko ugotovite, da imam zelo malo fantazije. Kratko in m loničesadb mi ni padlo na .sonet. In vendar i ajo nekateri piscitako veliko snovi, da si najamejo celo osebne tajnice , za dejansko pomoč nekaj pa tudi za druge namene. Sicer bi lahko tudi d jaz pisal o raznih stvareh, toda. nisem se domislil. Pri tem sem pomiloval pesnike. To imajo dela z eno pesmico ! Ti ljudje morajo i eti močno srce in nizek krvni pritisk, ce razne bedarije sem prem šljeval, toda udaril nisem nič pametnega. Tedaj pa so se vrata odprla in prišla je toka ženska iz vasi. Ker je starejša je ne bom opisoval. Prišla je torej in me naprosila da bi ji iz mesta prinesel neko stvar. Jaz sem seveda vluudno oblju Prinesel sem tisto stvar iz mesta, a sem že naslednji dan mora po drugo. In ker mi je ženska dala premalo denarja, sem moral drugo ^ stvar doplačati sam. Postal sem oprezen. Tretji dan mi je prinesla kup receptov, češ, naj iz lekarne prinesem zdravila. Jaz sem iz obzirnosti do bolnikov sicer obljubil a podvomil, če bo dovolj denarja. "Brez skrbi !" je rekla. Ge bo pa premalo, pa ti doplačaj I” del sem v lekarno. Nikjer nikogar, le ena obila prodajalka se je živahno pogovarjala z neko znanko. Vljudno sem pozdravil in se postavil ob pult. Čakam., čakam, dno, dve, pet minut l Eihče se ne zmeni zame. Kri mi je šinila v glavo. Ošabno se obrnil glavo in rekel porogiji vo : 'Trosim, kdaj pa boste predvidoma končali razgovor ?I" Kakor vidite sem. zmerom vljuden, razen v primerih,kadar nisem Vendar sem to pot uspel. Dala mi je zdravila, jaz pa sem s svojim doplačal, kar je bilo premalo. Potem sem jo,urno mahnil na postajo, a sem se moral spotoma ustaviti, ker mi je počila aktovka. 3 tem sem se seveda precej zamudil in na peronu sem ugotovil, da sem zamudil vlak. Postal sem resnično jezen. Ko sem prišel z naslednji.! vlakom domov, sem predložil svojemu odjemalcu z zdravili vred tudi dolg. Ženska pa je dejala, nau počakam do prvega, ker nima denarja. Ee zmerom čakam J Zgodilo pa se je, da sem dva dni zatem zbolel. In ženska je zopet prišla. Ko pa je videla, da sem bolan, je omenila, da bo najbrž §ama morala v mesto. Brž sem pograbil rešilno bilko. "Čakajte", sem delaj "ali ne bi prinesli iz lekarne malo sire pa ? Kislim, ds mi bi koristil". Mencala je. '!No, ja 1 Pa bom 1" Dal se ji nekaj denarja. 'Ta če bo premalo ?" jo je zaskrbelo. 'Ta iz svojega doplačajte l" S tem so se razburljivi dnevi mojega življenja zaključili. Nikdar več je ni bilo ! bil eeea-eeeee-eee-e-eeee Jože Prešeren Razpoloženje Veter, ki piha čez polje, in sanje, ki jadrajo z njim in breze, ki pesem šumijo, in jaz, ki pod njimi sedim. Zdi se, da jokajo breze in veter, da žalosteSv je in sanje, da niso vesele -meni otožno ue vse. Pa sem se vendarle vprašal zakaj je otožno tako ? In je srce odvrnilo, da nikdar ni srečno bilo. ********** - 9 - Jože Prešeren Zvečer Zvečer vsa. polja utihnejo, umro v meni j na vse, kar je podnevi bilo. Zvečer tudi midva utihnila bova in nama ostal bo le še spomin na vse to. $+3E+3E+$+X+X-«-$ Rifelj Rezika Ubij'alec Bilo je leta 1955. Za da;- i;. esec se:;- že pozabila, vem pa, da je bil tisti dan lep. Sonce je toplo pošiljalo svojo žarke na zemlj Stotero luči je/mrgolelo v različnih barvah, tako da ta je vsega pre vzelo, d prijateljico sva opazovali to pravljično svetlobo. lokaj sva sedeli na klopci in zrli %veka svojim : islim. Kmalu se je zbral okrog naju mnogo tovarišev, ki so nama nagajali, doda najine misli so bile obrnjene drugam, tako da sva čutili, da morave oditi v sa- ’ moto, kjer bi naju ne motili nagajivci. Odšli sva, držeč se za roko proti Hovemu mestu. V mestu sva stopili v slaščičarno in od tam sve krenili proti Ramovemu logu. Že od daleč naju je pozdravljalo šumenje dreves in rahlo plus-kanje Krke, ki je naju vabila s svojimi valčki. Sekaj časa sva obst li kot pribiti na mostu ir zrli to prečudovito lepoto. Iz svojih misli ir sanj sva se zdramili in krenili proti gozdu Med potjo sva redkokdaj spregovorili. Ko sva prišli v gozd, sva se vsedli na nizko leseno klop. nekaj časa sva se pogovarjali o različ nih stvareh, nato pa,sva umolknili. Prid nema je zsšumelo, lahen vet -ič je potbgn.il in zamajali so se vrhovi dreves ter naju ometali z listjem, .dedaj sva se šele spomnili, da je jesen. Gledali sva usa le le liste, ki so nama padali po telesu. Grenka tesnoba je naju prevzela in zdelo se je nama, da stojiva pred nečem strašnim... K0 sva tako sedeli osamljeni i-. opazovali jesen, se me nekdo prav narahlo dotakne rame. Ozrem se in zagledam pred seboj... neznanega človeka - vsega raztrganega in umazanega. Sprva se sga pre Strašim, e. ko vidim, d c. je človek prijazen ii da hoče govoriti, se-radovedno ozrem vanj. Mož vidi, de sem radovedne, se vsede zraven mene ter me navdušeno ogleduje. Ko vidi, da je tudi prijateljica radovedna, začne obema naglas pripovedovati : ?, ' Bil sem tudi jaz nekoč mlad in pošten, kakor ste je začel pripovedovati. " Doma sem bil % kmetov. TJboga^. oče ih mati ste se zelo trudila, da me nečesa izučita, da postanem tako rekoč sam gospodar. Ir res, dala sta me v šolo, da bi se izučil za kuharj kar me je najbolj veselilo. Prišel sen v šolo, star okoli sedemnajs let. Sprva mi ni šlo težko in sem bil zelo vesel. Pozneje sem zvede da bom moral oditi domov, ker me starši ne morejo več^drževati. Začelo me je skrbeti, kako bi še dalje ostal na tej lepi šoli. Bil sem v najlepših letih in sem začel gledati za dekleti.Dob sem kmalu dekle, ki sem jo iz srca ljubil, a spoznal sem, da me ona zavrača*- zatoj ker sem bil zelo reven. Spoznal sem, da sem revež in skušal sem priti do bogastva. Imel sem prijatelja, ki je bil iz dobre, bogate hiše. Vedno je imel dosti oblek ir denarja, da ga je trošil po restavracijah in ga zapravljal za dekleta. Tej ali oni je kupil verižico ali prstan. Rad je imel dekleta, ljubil pa je zelo mojo Marico. Marica g je zelo ljubila in se vedno bolj oddaljevala od mene. Prijatelja sem začel sovražiti. Nekoč sem mu celo zagrozil, da ga ubijem, če ne pusti na miru Marice.-, prijatelj me je pogledal in se mi nasmehnil. Pograbila me je jeza in hotel sem izrabiti ugodnost, da mu jo zagodem. Zaželel sem si, da bi bil bogat, tako bogat, de bi omrežil vsako demle. Drugi dan nisem šel v šolo, šel sem v gozd in čakal prijatelja na preži. Imel sem namen, vzeti mu denar in pobegniti. Iz sovraštva sera ga hotel celo ubiti. Joj, kako grozna misel l Tega si nisem mogel predstavljati, da bi bil ubijalec. Zasumi.... Vstrepetal'sem. In kaj zagledam — Moj prijatelj vodi s seboj mojo ljubljeno, za vselej ugrabljeno. Oho, se mi samo reži, zaškrtam z zobmi ter se z odprtimi pestmi zaletim v ... .'T Požrl je slino in umolknil. r’ V njega ?" vprašam jaz otroško začudeno. " Ne, mala, ne v njega. Zaletim se e v njo, jo podrem in zgrabim ter jo odnesem, izpred njega v gozd. " In kaj ste storili z njo ?" vpraša prijateljica, ko je videl da mož molči. " Kaj $em naredil z njo ?" se zasmeje prisiljeno. Zagrabil sem jo za vrat, jo objel in stisnil... "Kaj, ste jo umorili ?" vprašam jaz, ki sem s silo zadrževala jok. " Ds , mala, ubil sem jo. Ubil sem njo in umoril samega sebe. Sedaj razumeš, mala ?" uDa, razumem," rečem jaz jokajoče ter pogle dam prestrašeno človeka — ubogega, zamazanega. "" Ne boj se me, mala," povzame on zopet besedo. Nočem več ubijati. Zasveti se mu solza v očeh in odgovori £ "Mučno sem od takrat prestal v ječi dvajset let. Kesal sem. se. Nihče se me ni usmilil. Nis^m bil usmiljenja vreden. Vedno sem premišljeval, kako bom to povedal med ljudi, kadar pridem ubog in star domov. Premišljeval sem, kako naj pridem na materin grob in ji to povem. Ali mi bo odpustila ? Pogostosem se spominijal tudi nje, ko mi je zadnjikrat rekla tf " Drago boš poplačan s tem... Ne bom zastonj umirala.... Ne bo zastonj plakal moj ubogi." Ko vidim, da je mož utihnil in se namisli, sem hotela zopet pogovor. Vprašala sem ga. "Ali ste potem še kdaj srečali prijatelja " srček, kako si radoveden... Plav, vse ti bom povedal. Da videl sem. ga, uovoril sem. z njim i,_ odpustil mi je. Odpustil je ubijalcu, zevržencu. " Ali ste ga potem še kdaj videli ?" vpraša moja prijateljica " Ne, potem ga nisem več. Ne bi si ga"žekel videti. Strah me je" pred njim, groza me strese, kadar se spomnim." Ko je končal te besede, je bilo nekaj časa vse tiho. Se jaz se nisem upala motiti te strašne tišine, ki se mi je ta čas zdela tako grozna. Naposled pa sem se le opogumila in boječe rekla :"Kaj boste pa sedaj storili ?" On me začudeno pogleda, nato me pa zopet prijazno na0ovori : " Sedaj se bom pa vrnil domov. Saj nimam/ domap a vseeno hočem oditi v tisti prijazni domači kraj. ge enkrat hočem objeti s pogledom rodno vas, kjer je bilo moje otroško veselje, ico sem imel" še svoje starše ir. sem jih poslušal. Potem, ko si bom še vse ogledal, bo. odšel v svet. Beračil bom, če se me bo kdo usmilil. Pa saj bi rad kmalu umrl. Kislim, da ne bo več dolgo živel, rad bi videl, da ne bi bil strah ljudem.'’ Umolknil je.... Pogledala 'sem ga. Majhen, uoog, mršav, se mi je zazdel ta trenutek. Zasmilil se mi je. Iz očesa so mi kanili dve solzi, solzi bridkega spoznanja do tega človeka. Premaknil sv je, spotaknil, Vot&l in naju pogledal. Imel je rdeče oči. "Moram oditi," je dejal tiho. "Noč je že". Pogledala sem proti zatonu, sonce je bilo že daleč za Oorami. Tudi ono je bil je bilo rdeče, kakor da tudi ono ve, kaj je s tem človekom. - 11 Vstali sva . Podali sva mu roko i mu želeli srečo. In i sv a se mu upali pogledati v(odraz) oči, v tiste velike gž± rdeče oči. čuti sva v srcu britkost in nisva se je znali razložiti. Ko je odšel sv še dolgo, molče gledali za njim. Čez kratek čas sva se spo0ledali in z roko v roki odšli iz samote. Med potjo sva redkokdaj spregovorili. Kajine misli so se ustavljale, zašle so daleč in se izgubljale $: $: *: *; *: *: *: *: *: *: * »»e»ee-e»3-9-9-»e- Kramar Janez Slovo Kot tvoje žalostno i moje je srce, ko dajem roko ti v slovo. Vendar pozabi 1 Kaj budo ne bo ti ; ne muči me s solzami zdaj, dekle, ko najini razhajata se poti. Pač rad sem te imel, ne misli, da sem le igral. Kako pogostokrat pred tvojo sliko v svojem srcu sem strmeč obstal. Vendar slepilo sreče kratko je bilo. Ko segla sva po njem z roko mislič, da sreča nama le ne bo lagala, na razpotju ob slovesu sva obstala. <5 + 3+3 +3 +<3 +3 +3+3 +3 ********* K.H.Macha Karlov Tin Je kukovica v temni gozd zakukala, zaplakala pod Pinom Karlovim " Karlov Tin, o slavni grad, spomin junaka zapuščenega ; slava senci, slava grobu j palo je že sonce, zvezda, ti stojiš še mrk in pust ; o Karlov Tin, o Karlov Tin 2” Iz češčine prevedel Kramer Janez *-*-$-*-*-*-*-*-* e+^+^+e+^+e Jože Prešeren Kot klic Kot klic, ki se izgubi ir. pride nazaj le odmev, taka, ljubezen, si ti, ki zapustiš mi vse to na papirju. In to je zdaj krivo, da sem te dni kot izgubljenec, ki išče in išče poti in kliče in kliče, pa le odmev srca dobi... 5Et3Et3Et3Et$t3Et9Et9E -3-S -3-3- Jože Prešeren Prezgodaj vzcveteli pomladni roži Prezgodaj, uboga, razpela svoja si usta? prezgodaj začela si čare vabljive kazati očem. Zdaj si le taka uvela roža, ki žalost vzbudi vsem ljudem. Zdaj sem spet žalosten jaz, ki prej vsaj ob tebi bil sem vesel. Korda bo še kdaj prišel čas, ki bo pamet prinesel rožam, ljudem. »0»0*Q»d*3»3*0* 3E3E3E3£$3E3E$3E Kramar Janez Na bregu potoka Potok teče kot življenje brez cilja venomer : ' zdaj prijetno žubori, pa spet se leno vije, zrcali v njem se sonce in večer, čist je in teman in , kot življenje in ljubezen, razumeti skušaš ga zaman. 3t+*+3E+3E+X+*+3E+2t 0