- ¦>>    ib5    »•»—
Morje. i.
So zcipcli                                       Dcileč, kjer
vcili pcscm                                     zdicijci solncc,
v morja vcilovitem,                        ta zaklad počiva,
so zcipcli                                        z njim milijone
o zakladu                                      jcisnih upov,
potopljcnem, skritem.                     slcidkili srcč tcim sniva.  -
Moja misel
kot čolniček
plava v tujci morjci.  —
Kcik vcsclo
sc smehljcijo
ji na  pot ohzorjci . . .
2.
Morjc sc budi, sc drami,             Morjc dcihnc, sc nasmehnc,
skozi jutro grc pozdrav,               v prsih pcsem zcišumi,
v clalji zlat cckin prihajci,             ki v cikordih svežih, tihih
kot bi cingel spel z višciv.            vrhu valov zcikipi.  —
Morje strunci  —  vetrc lok je, solncc zlcito pa igru . . . Kcim, čolničck, pkivciš v dciljo — scij jc sreča tu clomti! . . .
3.
Morja scm slišcil vtilovanje          Oj, morjc, morjc, dcilcč hodiš,
kot duš otožnih šcpetcinje,           ljudi k zcikladom srcče vodiš,
scm slišcil njcgti tihi spcv,           in sreča jc, in sreče ni —
in v srcu vstal mi je odmev:      Ie malo vrača se ljudi.
Ti brcitci si mi odpeljcilo, zci srcčo v boj   si  ga pozvcilo, podlegel je —  ncizaj gci ni  — ah, morje, njegci vrni mi! . . .
Tone Rakovčan