KOLEDAR
(Vestnik:')
■■	-	XXXVII.	..
šolske Družbe sv. Cirilu in Metodo
v Ljubljani
za navadno leto
1923.
 ----------
Izdalo in založilo vodstvo.
Cena 1Q L).	jfl«fO<=><3?-'
V Ljubljani
"TisU: „Na rodne tiskarne" 1922.
Rodoslov
našega kraljevskega doma.
Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije.
Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 8. I. 1900.
Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinitelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890.
Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 27. VIII. 1887.
Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo p rinceza Jelena, rojena na Reki dne 23. X. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911.
Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 4. IV. 1850.
Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 15. IV. 1893.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (bel križ na rdečem ščitu), hrvatski grb (25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna) in slovenski grb (tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu).
b)	barve:
Državne: modra bela rdeča, srbske: rdeča modra bela, hrvatske: rdeča bela modra,
a)	grb:
slovenski
n ■> urin %
Leto 1923.
je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in katoliških cerkvenih praznikov po starem štetju); začne se in konča s ponedeljkom.
Začetek leta 1923.
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo, dne 2. grudna, pravoslavno cerkveno leto dne 14. prosinca.
Godovinsko število.
Zlato število ....	5
Epakta ali lunino kazalo XIII Solnčni krog ....	28
Rimsko število ...	6
Nedeljska črka	...	G
Letni vladar: Saturn.
Letni časi.
Začetek pomladi 21. sušca. S Začetek jeseni 24. kimavca. Začetek poletja 22. rožnika. j Začetek zime 22. grudna.
Odpravljeni cerkveni prazniki.
1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.),
6.	sv. Štefan (26. XII.).
Državni prazniki.
1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna.
2. Vidov dan: dne 28. rožnika. Spomin junakov, padlih za vero
in domovino.
3. Ujedlnjenje SHS: dne 1. grudna.
4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra 1.)
Znamenja luninih premen.
Mlaj © Prvi krajec j) Ščip ® Zadnji krajec C
Solnčni in lunini mraki leta 1923.
Solnce mrkne dvakrat: Prvič dne 17. sušca, drugič dne 11. kimavca; pri nas obakrat nevidno.
Tudi luna mrkne dvakrat: Prvič 3. sušca (začetek ob 2 in 13 min., konec ob 5 in 36 min.); pri nas vidno; drugič 26. vel. srpana; pri nas nevidno.
PROSINEC » JANUAR ^£>4-
Srbsko: Jmryap.	Luž.-srb.:	Wulki rdžk.
Hrvatsko: Siečanj.	31	dni.	Poljsko:	Styczen.
Češko: Leden.	Rusko:	flHBflPb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Pon.	Novo leto. Obr. Gsp	19	Bonifacij, m.	Dragovit
2	Tor.	Ime Jezusovo.	20	Ignacij, m.	Zlatan
3	Sred.	Genovefa dev. ®	21	Julijana	Slavimir
4	Čet.	Tit, škof.	22	Anastazija	Dobromir
5	Pet.	Telesfor, p. m.	23	10 mučenikov	Grozdana
6	Sob.	Sv. trije Kralji.	24	Konec posta	Darin
	Kal.: izletni Jezus. Luk. 2. — Pravosl.:		1 modrih z Jutr. Mal. 2.		
7	Ned.	1. po razgl. G. Val.	25	Božič	Svetoslav
8	Pon.	Severin, op	26	Zbor Bogorodičin	Bogoljub
9	Tor.	Julijan, m.	27	Štefan, prvi muč.	Nlkosava
10	Sred.	Pavel, 1., pušč. C	28	2000 muč.	Dobroslav
11	Čet.	Higin, p. m.	29	Nedolž. otročiči	Božidar
12	Pet.	Ernest	30	Anizija	Bodigoj
13	Sob.	Hilarij	31	Melanija Rimska	Bogomir
K.: Zenitnina v Kani. Iv. 2. — P.: Ivan v pušfavi. Mark. 1.					
14	Ned.	2. po razgl. G.	1/1	Novo 1.1923 Ob. G.	Neda
15	Pon.	Mavro, op.	2	Silvester, p.	Radoslav •
16	Tor.	Marcel, p., m.	3	Malahija, pror.	Tmislava
17	Sred.	Anton, pušč. ©	4	70 apostolov	Ratislav
18	Čet.	Sv. Petra stol v R.	5	t Teopempt	Vera
19	Pet.	Kanut, kr. m.	6	Bogojavljenje	Hranimir
20	Sob.	Fabijan in Sebast.	7	Zbor Ivana Krst.	Živojin
K.: Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. — P.: Jožef zapusti Nazaret. Mat. 4.					
21	Ned.	3 po razgl. G. Agna	8	Ned. po Bogojav.	Janja
22	Pon.	Vincencij	9	Polijevkt	Sviloj
23	Tor.	Zaroka M. D.	10	Gregor Niški	Voljica
24	Sied.	Timotej, šk.	11	Teodozij	Milislava
25	Čet.	Izpr. Pavla j)	12	Tatijana, m.	Kosava
26	Pet.	Polikarp, šk.	13	Hermil	Vsevlast
27	Sob.	Ivan Zlatousti	14	Sava	Dušana
K.	0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. — P.: 0 cestninarju in Farizeju. Luk. 18.				
28	Ned.	70nica. Julijan	15	Ned cest. In Far.	Dragomil
29	Pon.	Fran Sal.	16	Verige sv. Petra	Gorislava
30	Tor.	Martina, dev.	17	Anton Veliki	Desislav
31	Sred.	Peter Nol., sp.	18	Atanazij	Divna
Beležke.
-S-I8I SVEČAN ★ FEBRUAR
Srbsko: Oefipvap.	Luž.-srb.: Maly rdžk.
Hrvatsko: Veljača.	28	dni.	Poljsko:	Luty.
Češko : Čnor.	Rusko:	<I>eBPajib.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne		Narodna imena
1	Čet.	Ignacij, m. @	19	Makarij		Budmil
2	Pet.	Svečnica	20	Jevtimij		Ljubomira
3	Sob.	Blaž, šk.	21	Maksim		Bojmir
	K.: 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. — P.:		0'izj. sinu. Luk. 15.			
4	Ned.	60nica	22	Ned. izg. sina		Daroslav
5	Pon.	Agata, d. m.	23	Klemen, m.		Jagoda
6	Tor.	Doroteja, d. m.	24	Ksenija		Žalimir
7	Sred.	Romuald, op.	25	Gregor bogosl.		Malina
8	Čet.	Ivan Mat. (	26	Ksenofont		Zvezdodrag
9	Pet.	Apolonija, d. m.	27	Ivan Zlatousti		Blagoslava
10	Sob.	Školastika, d.	28	Efrem Sirski		Vojmil
	K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. — P.:		0 poslednji sodbi. Mat. 25.			
11	Ned.	50nica Adolf, škof	29	Mesopust		Dobrana
12	Pon.	Evlalija	30	Trije jeraihi	O	Zvonimir
13	Tor.	Pust	31	Kirinlv.,čud.	5	Vrativoj
14	Sred.	Pepelnica. Valentin	1/2	Trifon, m.	,4J	Cvetna
15	Čet.	Favstin in jov. @	2	Srečanje Osp.	«3	Ljuboslava
16	Pet.	Julijana d. m.	3	Simeon	S	Strahomir
17	Sob.	Donat in tov., m.	4	Izidor Peluz.		Vesela
H.: Hudif izkuia Jezusa. Mal. 4. — P.: 0 poslu In miloilini. Mal. S.						
18	Ned.	1. postna	5	Siropust		Dobrana
19	Pon.	Julijan, m.	6	Vukol, šk.		Bratomil
20	Tor.	Elevterij, šk.	7	Partenij, šk.		Drago
21	Sred.	Kvat. Maksimilijan	8	Teodor		Milosiav
22	Čet.	Stol sv. Pet. v A.	9	Nikifor, m.		Gojslav
23	Pet.	Kvat. Peter D. šk.	10	Har ilampij, m.		Čudomil
24	Sob.	Kvat. Matija, ap. 3)	11	Blaž, m.		Divka
	K.:	Jez. izpretn. na pori. Mal. 17. —	P.:	Hatanael. Iv. 1.		
25	Ned.	2. postna (kvat.)	12	1. Ned. vel. posta		Vladoj
26	Pon.	Marjeta K.	13	Martin		Bludomir
27	Tor.	Leander, šk.	14	Ciril, ap. sl.		Nikna
28	Sred.	Roman, op.	15	Onizim		Inoslav
Beležke.
SUŠEČ ★ MAREC jp~i~
Srbsko: MaPT.	Lu2.-srb.:	Nalčtnik
Hrvatsko: Ožujak.	31	dni.	-5^	Poljsko:	Marzec.
Češko: Brezen.	Rusko:	Map'n>.
Dnevi		Za timske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2 3	Čet. Pet. Sob.	Albin Simplicij, p Kunigunda (g	16 17 18	Pamfil i. tov., m. Teodor T. Leon Vel., p.	Belin Milana Mislav
	K.: Jezus iziene hudita ii mutca. Luk. It. —		P.:	0 mrtvoudnom. Mark. 2.	
4 5 G 7 8 9 10	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. post. Kazimir Evzebij, m. Miroslav Sred. posta. Tomo A Ivan božji Frančiška R. ( 40 mučenikov	19 20 21 22 23 24 25	2. Ned vel. posta Leon, šk. Timotej, šk. Evgenija Polikarp, m. Najdba gl. Iv. K. Taradi šk.	Shdoje Danica Zvezda Jelen Bodin Danimir Stana
K.: Jezus nasiti 5000 raoi. Iv. 6. — P.: 0 Pristovom posnemanju. Mark. 8.					
11 12 13 14 15 16 17	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. postna, (sredp.) Gregor 1., p. Rozina Matilda Klemen Dvorjak Hilarij, m. Jedert, d. @	26 27 28 1/3 2 3 4	3. Ned. vel posta Prokop, sp. Vazilij, sp. Evdok, m. Hezigij i. Teodot Evtropij Gerazim, p.	Radoja Božana Svetovid Desimir Velislav Ljubislava Budim r
Hat.: Judje Mejo Jezusa kamenjati. Iv. 8. — P			: 0 nemem obsedencu. Mark. 9.		
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. | Sob.	5 post. (tiha) Josip, ž. M. D. Srečko in tov. Benedikt, on. Benvenut, šk. M. D. 7. žal. Gabrijel, v. a.	5 6 7 8 9 10 11	4. Ned. vel. posta 42 mučenikov Vazilij, m. Teofilakt, sp. 40 mučenikov Kodrat, m. Sofronij Jeruz.	Slavoljub Zlata Vlada Tuga Slavo Dražislav Jaroslav
Hal.: Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21. — P.			0 Cebedejevih sinovih. Mark. 10.		
25 26 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	6. po*t. (cv.)M.0.2) Emanuel Rupko, šk. Ivan Kap., sp. Vel. č., Ciril, šk. m. Vel. p., Angela F. Vel. sob., Modest	12 13 14 15 16 17 18	5. ned. vel. posta Nicefor, sp. Benedikt Agapij, m. Savin, m. Aleksij Ciril	Predrag Srdan Stanimir Uma Branivoj Pribislav Mo:mir
		Dan vz raste	za	1 uro 46 min.	
	Dan je dolg 10 ur 59 min. do 12 ur 45				min.
Beležke.
30 dni. -iP-
Luž.-srb.: Jutrovvnik-Poljsko: Kwiecien. Rusko: Anptjib.
	Dnevi	Za timske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
H:	Jezus vstane od mrtvih. Mark. 16.— P.: Marija umiva Jezusu noge. Iv. 12.				
1	Ned.	Velika noč. Vst. G. @	19	6. Ned. vel. posta	Mutimir
2	Pon.	Vel. poned. Fran P.	20	Otcivin.sv. Save	Gojmir
3	Tor.	Abundij	21	Jakob, sp.	Žarko
4	Sred.	Izidor, šk.	22	Vazilij, m.	Dušica
6	Čet	Vinko Fer.	23	Nikon	Dabiživ
6	Pet.	Sikst, p.	24	Caharija	Čudna
7	Sob.	H> gerij, sp.	25	Blagov.Kon.post.	Radivoj
K.:	Jezus se prikale pri zaprtih vratih. Iv. 20. — P.: V zaietku je bila Beseda. Iv. 1.				
8	Ned.	1. povedk, (bela) (	26	Uskra. Vstaj. G.	Viljenica
9	Pon.	Marija KI.	27	2. dan Uskrsa	Ljuban
10	Tor.	Ezekiel, pr.	28	3. dan Uskrsa	Srčanica
11	Sred.	Lev I. p.	29	Marko, šk.	Rada
12	Čet.	Julij, p.	30	Ivan Lj.	Sava
13	Pet.	Hermcnegild, m.	31	Hipacij	Zdegoj
14	Sob.	Tiburcij, m.	1/4	Marija Eg.	Jelača
K.: Jezus dobri pastir. 1*. 10. — P.: 0 nevernem Tomu. 1». 20.					
15	Ned.	2. povelik. Helena	2	Ned. Tomina	Gestirad
16	Pon.	Turibij, m. ©	3	Ničeta	Božislava
17 Tor.		Anicet, p.	4	Jurij	Vitigoj
18 Sred.		Varstvo sv. Josipa	5	Teodul	Gradislava
19' Čet.		Lev IX., p.	6	Evdih	Tihorad
20	Pet.	Sulpicij, m.	7	Jurij	Dragislav
21	Sob.	Anzelm, šk.	8	Herodion	Dragomira
K.: Jezus napove svoj odhod. Iv. 16. — P.: 0 Josipu Arimatejtu. Mark. 15.					
22	Ned	3. povelik Soter	9	Ned. žen mironos.	Ljutomer
23	Pon.	Vojteh, šk. m.	10	Terencij, m.	Dragislav
24	Tor.	Jurij, m. ])	11	Antipa, m.	Jurislav
25	Sred.	Marke, ev.	12	Vazilij, šk.	Tugomir
26	Čet.	Klet, p.	13	Artemon	Sekana
27	Pet.	Peregrin. maš.	14	Martin, p.	Raduna
28	Sob.	Pavel kriški, sp.	15	Aristarh	Slavica
K.: Jezus obljubi sv. Duha. Iv. 16. — P.: 0 mrtvoudnem pri Bitezdi. Iv. 5.					
29	Ned.	4. povelik. Peter, m.	16	Ned. o mrtvoudn.	Tankoslava
30	Pon.	Katarina S. @	17	Simeon Perz	Samorad
r r , ■	-	f	-r-‘	7'	<•« r V>^. *•' •>
,	-'V	■	'	■	■	'	"	■■■v'-	:'-..-
• /
Beležke.
Srbsko: Maj.	Luž.-srb.: Rdžovnik.
Hrvatsko: Svibanj. -*tr- 31 dni.	Poljsko:	Maj.
Češko: Kvčten.	Rusko:	Man.
	Dnevi	Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Tor.	Filip in Jakob, ap.	L"	Ivan	Žiga
2	Sred.	Atanazij šk.	19	Pafnucij	Živana
3	Čet.	Najd. sv. križa	20	Teodor	Solnčarica
4	Pet.	Florijan, m.	21	Januarij	Cvetko
5	Sob.	Pij V„ p.	22	Teodor	Desirad
K.: 0 molitvi. Iv. 16. — P.: 0 Samarijanki. Iv. 4.					
6	Ned.	5 pnvelik. Ivan pr. v.	23	N. o Samenjank'	Zdemir
7	Pon.	Stanislav š. m.l > (	24	Sava	Stanislav
8	Tor.	Pri k. sv. Mih. J-jS	25	Marko ev.	Budis'av
9	Sred.	Gregor Naz. Jž	26	Vaziltj, šk. in.	Prvinica
10	Čet.	Krist, vneb (Spasovo)	27	Simeon, m.	Dvorna
11	Pet.	Mamert, šk.	28	9 mučenikov	Ljerka
12	Sob.	Pankracij, m.	29	Jazon i Sosipater	Stojmir
	K :	0 prilanju sv. Duha. Iv. 15. — P.:	0 sleporojencu. Iv. 9.		
13] Ned.		O.povel. Servacij.šk.	30	Ned. o slepcu	Jasna
14	Pon.	Bonifacij, m.	1/5	Jeremija, pr.	Svetolk
15	Tor.	Zofija, m. ©	2	Atanazij, šk.	Jaromira
16	Sred.	Ivan Nep., m.	3	Timotej, m.	Mladena
17	Čet.	Paškal, sp.	4	Vznesenje Gosp.	Dušoje
18	Pet.	Venancij, m.	5	Cirena	Mladica
19	Sob.	Celestin, p.	t>	Job	Vitoslava
K,: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. H. — P.: 0 Kristovem poveličanju. Iv. 11.					
20	Ned.	Binkošti. Duhovo	7	Ned. otcev Nik.zb	Milodar
21	Pon.	Bink. pon, Srečko K.	8	Ivan, ev.	Jelina
22	Tor.	Julija, d.	9	Izaija, pr.	Boža
23	Sred.	Kvat. Željko, m.	10	Simon, ap.	Milorad
24	Čet.	Marija, pom. krist.	11	Ciril i Met. (dr p.]	Cveta
25	Pet.	Kvat. Urban, p.	12	Ep fan	Zdestan
26	Sob.	Kvat. Filip N , sp.	13	Glikerija, m.	Dragica
K.: Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. — P.: Kogar leja, naj pride k meni. Iv. 7.					
27	Ned.	1 pobink. Sv. Trojica	14	Duhovo	Volkašin
28	Pon.	Leo 11., p.	15	2. dan Duhova	Jaromir
29	Tor.	Makslminijan	16	Teodor	Dana
30	Sted.	Ferdinand, sp. @	17	Andronik, ap.	Milica
31	Čet.	Telovo. Angela, d.	18	Teodot.	Bojslav
					
Beležke.
ROŽNIK * JUNIJ
30 dni. ^
Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czerwiec. Rusko: IioHb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Pet.	Juvencij, m.	19	Patricij	Radovan
2	Sob.	Marcelin, m	20	Talalej, m.	Velimir
K.:	0 veliki veiorji. Luk. 14. — P.: Kdor oteta ln mater bolj ljubi. Mat. 10.				-
3	Ned.	2. pobink. Klotilda	21	Ned. vseh svetih	Radoslava
4	Pon.	Kvirln, šk.	22	Bazilik	Dika
5	Tor.	Bonifacij	23	Simeon	Dobromil
6	Sred.	Norbert šk. (	24	Najd.glavelv.K.	Miljutin
7	Čet.	Lukrecija	25	Karpo, ap.	Bogomil
8	Pet.	Srce Jez., Medard	26	Jurij	Višeslav
9	Sob.	Prim. in Fel., m.	27	Terapont, m.	Svetin
	K.:	0 izgubljeni ovci. Luk. IS. — P	: 0 ribitih. Mat. 4.		
10	Ned.	3. pobink. Marjeta	28	2. po Duhovem	Dostana
11	Pon.	Barnaba, ap.	29	Teodozij, m.	Rusmir
12	Tor.	Ivan Fak., sp.	30	Izak, m.	Hrvoje
13	Sred.	Anton P., sp.	31	Jermij, ap.	Zorica
14	Čet.	Bazilij, šk. ©	1/6	Justin, modr.	Zlatana
15	Pet.	Vid, m.	2	Nikefor	Bislav
16	Sob.	Fran Reg., sp.	3	Lukijan	Dragimir
K-:	0 velik, ribjem lovu. Luk. 5. — P.: Nihfe ne moro slutili dvema gospodoma. Mat. E.				
17	Ned.	4. pobink. Adolf, šk.	4	3 po Duhovem	Tratomir
18	Pon.	Gervazij in Prot.	5	Doroteja, m.	Bodin
19	Tor.	Julijana, dev.	6	Visarljon	Bogdan
20	Sred.	Silverij, p.	7	Teodot, m.	Milava
21	Čet.	Alojzij, sp 3)	8	Pc en. močiTeod.	Vekoslav
22	Pet.	Ahacij, m	9	Ciril Aleks.	Miloš
23	Sob.	Zdenka (Sidonija)	10	Aleks, in Antonin	Gostimlr
K.: 0 farizejski pravitnosti. Mat. 5. — P.: 0 stotnikovim hlapcu. Mat. 8-					
2'	Ned.	5. pob. Ivan K. Kres	11	4. po Duhovem	Janislav
26	Pon.	Prosper	12	Onufrij	Grlica
26	Tor.	Ivan in Pavel	13	Akvilina, m.	Hrana
27	Sred.	Hema, vd.	14	Elizej, pror.	Ladislav
28	Čet.	Vidov dan (drž. pr.) @	15	Vidov dan	Zorana
29	Pet.	Peter in Pavel	16	Tihon	Peroslav
30	Sob.	Spomin sv. Pavla	17	Emanuel, m.	Predislav
Beležke.
MALI SRPAN * JULIJ
    __ .. _______________
Srbsko: Jya.	Luž.-srb.: Pražnik.
Hrvatsko: Srpanj.	31	dni.	-4P-	Poljsko:	Lipiec.
Češko: Červenec.	Rusko:	IO.iiih.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena 1
K.	: Jezus nasiti 4000 moi. Mark. 0. — P.: 0 obsedenih Gerazencih. Mat. 8.				
1	Ned.	6. poblnk. Rešnja kri	18	5. po Duhovem	Bogoslav
2	Pon.	Obiskanje M. D.	19	Juda, ap.	Dragonama
3	Tor.	Helijodor	20	Metod, šk.	Nada
4	Sred.	Urh, šk.	21	Julijan, m.	Belizar
5	Čet.	Ciril in Metod, sl. ap.	22	Evzehij, šk. m.	Dobruška
C	Pet.	Izaija, pr. (	23	Agripina	Domogoj
7	Sob.	Viligoj, šk.	24	Rojstvo Ivana K.	Negoda
	K : 0 lainjivih prerokih. Mat. 7. — P-:		0 mrtvoudnem. Mat. 9.		
8	Ned.	7. pobink. Elizabeta 25		6. po Duhovem	Milolika
9	Pon.	Anatolija, d.	26	David Solunski	Hvalimir
10	Tor.	Amalija, d.	27	Satnson	Ljubica
11	Sred.	Pij 1., p.	28	Konec posta	Medo
12	Čet.	Mohor in Fort.,	29	Peter in Pavel	Draguška
13	Pet.	Marjeta, d. m.	30' Zbor apost.		Dragan
14	Sob.	Praznik svobode Q	1/7| Kozina		Svobodin
K.: 0 krivičnem hičniku. Luka 15. — P.: Jezus ozdravi dva slepca. Mat. 9.					
15	Ned.	8 pobink Henrik	2	7 po Duhovem	Vladimir
10	Pon.	Dev. Mar. Karm.	3	Hijacint	Bogdan
17	Tor.	Aleksij, sp.	4	Andrej Kr.	Držislav
18	Sred.	Kamil Lel., sp.	5	Atana-ij	Miroslav
19	Čet.	Vinko Pavl., sp.	6	Sisoj	Radoš
20	Pet.	Elija, pr.	7	Toma	Česlav
21	Sob.	Danijel, pr. ])	8	rokop	Olga
H.	Jezus plaka nad Jeruzal. luka 19. — P.: Jezus nasiti 2000 mol. Mat 14.				
22	Ned.	#. pob. Mar. Magd.	9	8. po Duhovem	Pribina
23	Pon.	Apolinar, šk.	10	40 tnuč. Nikrop.	Brana
24	Tor.	! Kristina	11	Evfemija	Ratimir
25	Sred.	Jakob, ap.	12	Proklo	Boljedrag
20	Čet.	Ana, mati M. D.	lc	Zbor Gabrij. arh.	Jana
27	Pet.	Pantaleon, m. ®	14	Akila	Dušan
28	Sob.	! Inocencij, p.	15	Vladimir Vel.	Svetomlr
K	: 0 farizeiu in cestninarju. Luka 18. — P.:		0 viharju na morju. Mat. 14.		
29	Ned.	10. pobink. Marta	16	9 po Duhovem	Dobrila
30	Pon.	Abdon in Senen	17	Marina, m.	Vitodrag
31	Tor.	Ignacij Loj.	18	Emilijan, m.	Jelenka
		Dan se skrč		za 54 min.	
		Dan je dolg 16 ur	2 min. do 15 ur 8 min.		
Beležke.
+m
VELIKI SRPAN * AVGUST
31 dni.
Luž.-srb.: Žnjeric. Poljsko: Sierpien. Rusko: ABrycn>.
Dnevi		Za rimske katolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2 3 4	Sred. Čet. Pet. Sob.	Peter v okovih Pore.; Alfonz Lig. Najdba sv. Štefana Dominik, sp. (	19 20 21 22	Makrina Ilijin dan Simeon Marija Magd.	Dedomir Bojan Mirača Ljubačica
	H.: Jezus ozdravi gluhonemega- Mark. 7- —		P.: 0 meseiniku. Mat. 17.		
5 6 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	ll.pobink.Mar.Snež. Pri-obraženje Gosp. Kajetan Cirijak in tov., m. Roman, m. Lovrenc, m. Tiburcij in Suz., m.	23 24 25 26 27 28 29	10. po Duhovem Kristina, m. Ana Jermolaj, m. Pantelejmon Prohor Kalinik, m.	Predobra Vlastica Vidojka Godeslav Našemir Juriča Bolemir
	K.: 0 usmiljenem Samarijinu. Luk. 10. — P-:		0 kraljevem raiunu. Mat. 8-		
12 13 14 15 16 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	12. pobink. Klara © Hipolit in Kasijan Evzebij, sp. Vneb. M. D. Vel gosp. Joahim, Rok, sp. Liberat Helena, kr.	30 31 1/8 2 3 4 5	11 po Duhovem Evdokim, m. Začetek posta Štefan, m. Izak Dalmat. 7 dece v Efezu Evsignij, m.	Dobrogost Davola Dobrina Budinja Nemira Radigoj Branislava
	(■: Jezus ozdravi 10 gobavcev. Luk, 17. — P :		0 bogatem mladenliu. Nat. 19.		
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	13. pob. Ludovik J Štefan, kr. Ivana Frančiška, vd. Timotej, m. Filip Ben., sp. Jernej, ap. Ludovik, sp.	6 7 8 9 10 11 12	12.poD.Preobr.G. Dometij Emilijan Matija, ap. Lovrenc, m. Evplo Fotij in Anikit.m.	Ljudevit Žarka Mirjana Ostrivoj Bogovoljka Borivoj Dragorad
K.:	) božji previdnosti. Mat. 6. — P.: Bil je bliul gospodar, ki je zasadil vinogr. Mal 21				
26 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	14. pob. Cefirin ® Josip Kal., sp. Avguštin, šk. Obgl. Ivana Kr. Roža Lim., d. Rajko	13 14 15 16 17 18	13. po Duhovem Mih. Kon. posta Vnebovz. Mar. D. Prenos prta Gsp Miron, m. Flor	Perunika Zlatko Milogaj Želided Milka Mildrag
		Dan se skrči	za	1 uro 34 min.	
	Dan je dolg 15 ur 5 min. do 13 ur 31 min.				
Beležke.
-s ^ KIMAVEC * SEPTEMBER
o	..	II.	I	■■■	 o,
Srbsko: CenTesifiap.	Luž.-srb.:	Požnjenc.
Hrvatsko: Rujan. ^ 30 dni. -ip- Poljsko: Wrzesien. Češko: Zdfi.	Rusko:	CeriTfioFb
Dnevi |		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
l|	Sob. |	Egidij (llij), op. |	19| Andrej, m,		Mladin
K	: 0 najmljanskem mladeniču. Luk. 7. — P-:		0 kraljevi ienitnini. Mat. 22.		
2	Ned.	15 pobink. Angelska	20	14. po Duhovem !	Miljeva
3	Pon.	Mansvet, šk, (	21	Tadej, ap.	Lepa
4	Tor.	Rozalija, dev.	22	Agaton	Nedamisel
5	Sred.	Lovrenc Just., šk.	23	Lupoinlrenej.m.	Nedeljka
G	Čet.	Hermogen, m.	24	Evtihij, m.	Radonica
7	Pet	Bronislava, n.	25	Bartol, ap.	Mrena
8	Sob.	Rolstvo M. D Mala G.	26	Adrijan	Gostinja
K.	Jezus ozdravi vodeničnega Luk. 14. — P.		0 največji zapovedi. Mat. 22.		
9	Ned.	16. pob. Korbinjan	27	15. po Duhovem	Vsemir
10	Pon.	Nikolaj Tol., sp. ©	28	Mojzes Etiop.	Rakita
11	Tor.	Prot in Hijaclnt, m.	29	Obgl. sv. Ivana K.	Slaven
12	Sred.	Ime Marijino	30	Aleksander	Večedrag
13	Čet.	Virgilij, m.	31	Pas Bogorodičin	Zremil
14	Pet.	Povišanje sv križa	1/9	Simeon	Znanoslav
15	Sob.	M. D. 7 žal.	2	Mamant. Iv. ap.	Svegoj
	R.: 0 največji zapovedi. Mat 22. — P.:		zvestem hlapcu. Mat. 29.		
16	Ned.	17. pobink. Ljudmila	3	16. po Duhovem	Sodimir
17	Pon.	Rane sv. Franč. ])	4	Vavila, m.	Prvan
18	Tor.	Josip Kupert., sp.	5	Caharija, pr.	Sokolica
19	Sred.	Kvat. Januarij, m.	6	Evdoksij, m.	Vitodrag
20	Čet.	Evstahij, m.	7	Sozon, m.	Morana
21	Pet.	Kvat. Matej, ap.	8	Rojstvo M. D.	Blago dav
22	Sob.	Kvat. Mavricij, m.	9	Joahim in Ana	Celimir
K.: Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat- 9. — P.			0 kananejski Jeni. Mat. 15.		
23	Ned.	18. pobink. Tekla	10	17. po Duhovem	Slavna
24	Pon.	M D rešiteljica ujet.	11	Teodora	Sadivoj
25	Tor.	Kleofa, sp. <g)	12	Avtonom, m.	Uroš
26	Sred.	Ciprijan in Justina	13	Kornelij, stot.	Stojslava
27	Čet.	Kozma in Damijan	14	Pov.sv.kr. Krst. d	Radomira
28	Pet.	Večeslav, kr.	15	Nikita	Vidica
29	Sob.	Mihael, v. a.	16	Evfemlja	Stojan
K-: 0 kraljevi tenltnini Mai. 22. — P.: 0 Petrovem ribjem lovu. Luk. 5.					
30	| Ned.	| 19. pobink. Jeronim	|17	18. po Duhovem	1 Jekica
Dan se skrči za 1 uro 40 min.
Dan je dolg 13 ur 28 min. do 11 ur 48 min.
Beležke.
VINOTOK ★ OKTOBER
Srbsko. OitTOoap.	Luž.-srb.:	Winowc.
Hrvatsko: Listopad.	31	dni.	Poljsko:	Paždziernik
Češko: Sljen.	Rusko	:	OimroFb.
Dnevi		Za rimske katolifane	Za pravoslavne		Narodna imena
1 2 3 4 5 6	Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	Remigij, op. Angelji varuhi Kandid, m. { Fran Ser., sp. Placid in tov., m. Brunon, sp.	18 19 20 21 22 23	Evmenij in Arij. Trofimintov., m. Evstatij, m. Kodrat, ap. Foka, m. Spočet, sv. Iv. K-	Semislava Miran Vitomir Tegodrag Dumnuka Brunoslav
K.:	Jaius ozdravi kralji!, sina. Iv. 4. — P : 0 ljubezni da sovražnikov luk. 6.				
7 8 9 10 11 12 13	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	20. pob. Rožnovenška Brigita, vd. Dionizij, šk. m. Fran B., sp. @ Nikazij, šk. Maksimilijan, šk. Edvard, sp.	24 25 26 27 28 29 30	19. po Duhovem Efiozima, m. Ivan, ev. Kalistrat in tov. Hariton, sp. Cirijak Gregor Arm., m.	Dragonika Dragosta Svetina Stremil Negoslava Drugislav Rosica
K	: 0 kraljevem računu. Mal. 18- — P.: D najmljanskem mladeniču Luk- 7.				
14 15 IG 17 18 19 20	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	21. pobink. Kalist Terezija, d. Gal, op. ]) Jadviga, kr. Luka, ev. Peter Alk., sp. Ivan Kanc., sp.	1/10 2 3 4 5 6 7	20. po Duhovem Ciprijan Dionizij Ar., šk. Jerotej, m. Haritina, m. Toma Sergij in Bako	Sestrena Radislav Velena Mira Travica Stojgo j Raša
K.: 0 davčnem denar]u. Mat. 22. — P.: 0 sejavcu in šamanu. Luk. 8.					
21 22 23 24 25 26 27	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	22. pob. Posveč. cerk. Kordula Ivan Kapistran Rafael, v. a. Krizant in D. m. (g) Evarist, p. m. Frumencij, šk.	/8 9 10 11 12 13 14	21. po Duhovem Jakob Alf, ap. Evlampij, m. Filip, dij. Probo in tov., m. Karpo Sveta Petka	Stojslav Zorislav Živka Blagota Zlatija Vranica Srebra
K.: 0 Jajrovi hčeri. Mal. 9. — P.: 0 bogatinu in uboitu. Luk. 18.					
28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred.	23. pob. Simon in J. Prazn. naše svobode Klavdij, m. Volbenk, šk.	15 16 17 18	22 po Duhovem Longin, stot. Ozija, pr. Luka, cv.	Mila Gradimir Vladika Srečko
		Dan se skrči	za	1 uro 43 min.	
	Dan je dolg 11 ur 45 min. do 10 ur 2 min.				
Beležke.
Srbsko: HoBesifiap.	Luž.-srb.:	Nazymnik
Hrvatsko: Studeni.	30	dni.	tP-	Poljsko:	Listopad.
Češko: Listopad.	Rusko:	HoafiPb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2 3	Čet. Pet. Sob.	Vsi sveti ( Verne duše Viktorin, šk.	19 20 21	Joel, pr. Artemij llarijon	Ljubomil Zdanila Bogomil
K : 0 Gospodovi ladjici. Mat. 8. — P.: Jezus izganja hodilo- Luk. 8.					
4| Ned. 51 Pon. 0 Tor. 7| Sred. 8, Čet. 91 Pet. io; sob.		24. pob. Zahvalna Mirko Lenart Prosdocim, šk. Bogomir, šk. © Božidar, m. Andrej Av., sp.	22 23 24 25 26 27 28	23. po Duhovem Jakob, ap. Areta, m. Marcijan, m. Demetrij, velem. Nestor Terentij, m.	Dragotin Savina Ratislav Zdenka Nežir Sebislav Golobica
	K.: 0 dobrem semenu- Mat. 13. — P.:		0 Jajrovi hieri. luk. 8.		
11 12 13 14 15 10 17	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	25. pob. Martin Martin, p. m. Stanislav Kostka Jozafat, šk. m. Leopold, sp, ]) Ivan Trogirski, sp. Gregor čudotv., m.	29 30 31 1/11 2 3 4	24. po Duhovem Zinovij, m. Stahij Kozma in Damij. Akindin Akepsin Joanikij, pušč.	Višnjica Davorin Nevenka Borislava Volčiča Večerin Ljubava
K.: 0 gorlilnem zrnu. Mal. 13. — P : 0 usmiljenem Samarijanu, luk. 10.					
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	26. pob. Odon, op. Elizabeta, vd. Srečko Val., sp. Darovanje M. D. Cecilija, d. m. Klemen, p. m. Ivan Kriški, sp.	5 6 7 8 9 10 11	25. po Duhovem Pavel, sp. Jeronim Zbor Mih. arh. Onisifor Erasto Teodor Stud.	Oliva Jelisava Vladiboj Grmislav Jczdimir Ravijola Jeca
K.: 0 grozoti razdajanja. Mal. 28. — P.: 0 bogatinovih sadovih. Luk. 12.					
25 20 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	27. pob. Katarina Silvester, op. Virgil, šk. Sosten, m. Saturnin, m. Andrej, ap.	12 13 14 15 16 17	26. po Duhovem Ivan Zlatousti Filip, ap. Začetek posta Matej, ap. in ev. Gregor	Kolomir Zdedrag Vedrana Lelija Skoromir Hrabroslav
		Dan se skrči za 1 uro 17 min. Dan je dolg 9 ur 59 min. do 8 ur 42			min.
Beležke.
Srbsko: JJegeMoap.	Luž.-srb.:	Hodownik.
Hrvatsko: Prosinac.	31	dni.	-S5'	Poljsko:	Grudzien.
Češko: Prosinec.	Rusko:	JJeKačPb.
Dnevi |		Za rimske katoličane |		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Sob. |	Ujedinj. SHS C 1	18 Državni praznik		Rajka
K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21- — P.: Jezus ozdravi e soboto, luk. 13.					
2	Ned.	1. adv. Bibijana, m.	19	27. po Duhovem	Tihomir
3	Pon.	Fran Ks., sp.	20	Gregor Dekap.	Sveljub
4	Tor.	Barbara, d. m.	21	Darovanje M. D.	Velika
5	Sred.	Sava, op.	22	Filemon, ap.	Stojana
6	Čet.	Nikolaj, šk.	23	Amfilohij	Vladovita
7	Pet.	Ambrož, šk.	2-1	Katarina	Veselin
8	Sob.	Brezm. sp. M. D. ©	25	Klemen	Rodana
K : Ivan Kisi. v jeti. Mat. 1t. — P-: 0 slepcu v Jerihi, luk. 18.					
9l Ned.		2. adv. Leokadija	26	28. po Duhovem	Savica
10	Pon.	Melhijad, p.	27	Jakob Perz.	Dražič
11	Tor.	Damaz, p.	28	Štefan, m.	Gojica
12	Sred.	Maksencij, m.	29	Paramon, m.	Široslav
13	Čet.	Lucija, d. m.	30	Andrej, ap.	Vitača
14	Pet.	Spiridion (Dušan)	1/12	Naum	Vojmir
15	Sob.	Kristina, d. ])	2	Hababuk, pr.	Cvetana
H.	Ivan Krst. prltuje o Krislu Iv. I- — P.: Jezus ozdravi 10 gobavcev. Luk. t?.				
16	Ned.	3. adv. Evzebij	3	29. po Duhovem	Jaronega
17	Pon.	Aleksandrov dan	4	Državni praznik	Strojslav
18	Tor.	Giacijan, šk.	5	Sava	Ljubonega
19	Sred.	Kvat. Nemezij, m.	6	Nikolaj	Uglješa
20	Čet.	Liberat, m.	7	Ambrož, šk.	Boživoi
21	Pet.	Kvat. Tomo, ap.	8	Patapij	Tomislav
22	Sob.	Kvat. Zenon, m.	9	Brezm. spoč. M. D.	Zvezdana
K.:	Ivan Krst. poklican v preroke, luk. 3. — P-: 0 bogatinu, hoteiem se zvelit. Luk. 18				
23	Ned.	4. adv. Viktorija ®	10	30. po Duhovem	Ozrislav
24	Pon.	Adam in Eva	11	Danijel Stolpnik	Dunja
25	Tor.	Božič. Rojstvo Gosp.	12	Spiridijon	Žitigoj
26	Sred.	Štefan, prvi m.	13	Evstratlj	Zlatka
27	Čet.	Ivan ev., ap.	14	Tirzo	Pelislav
28	Pet.	Ned. otročiči	15	Elevterij	Zorica
29	Sob.	Tomo, šk.	16	Agej, pr	Vrhoslav
K.: Simeon in Ana orn- Gosp. Luk. 2. — P.: 0 »elikl veierjl. luk. 14.					
30	Ned.	Ned. po božiču Q	17	Ned. praotcev	Btanimir
31	Pon.	Silvester, p.	18	Sebastijan, m.	Blažena
Dan se skrči do dne 21. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 4 min.
Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 24 min.
m
Beležke.
.
Pristojbine:
i. Poštne.*)
A.	Tuzemski promet.
Z dnem 1. V. 1922 počenši so v veljavi nas^dnje pristojbine :
1. Pisma do 20 gr 50, za vsakih nadaljnih 20 gr 25 p.
2.	Dopisnice — navadne 25, z odgovorom 50 p.
3.	Vzorci do 100 gr	20 p, za vsakih nadaljnih 50	gr	10	p;
največja teža 500 gr.
4. Tiskovine za vsakih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg; tiskovine za slepce: za vsakih 500 gr 10 p; največja teža 3 kg.
5. Poslovni papirji do 250 gr 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg.
6. Mešane pošiljke — brez poslovnih papirjev do 100 gr 20 p, s poslovnimi papirji do 250 gr 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg.
7. Priporočnina 1 din.
8.	Poizvednica tudi	za navadne pošiljke 1 din.
9.	Pokaznlna — za	povzetne pošiljke do 1000 din	20	p,
za poštne naloge do 1000 din 20 p.
10. Povratnica, zahtevana pri predaji 1 din, po predaji
2 din.
11. Za preklic poši!|ke, izpremembo naslova ali povzetja
1 din 50 p.
12. Ekspresnina 1 din.
13. Izkaznica o istovetnosti 4	din.
14. Cena listu za odgovor pri	nakupu 4 din, pri izmenjavi
2 din.
15. Nakaznice — a) navadne: pristojbina do 25 din 50 p, izplačnina 20 p; do 50 din prist. 80 p, izpl. 20 p; do 100 din. prist. 1 din, izpl. 50 p; do 300 din prist. 1 din 50 p, izpl. 50 p; do 500 din	prist. 2	din, izpl.	50 p;	do	1000 din prist.	3	din,
izpl. 50 p;	do 2000	din prist.	5 din,	izpl. 1 din; do	3000	din
prist. 7 din, izpl. 1 din ; do 4000 din prist. 9 din, izpl. 1 din; do 5000 din prist. 12 din, izpl. 1 din; nakaznice nad 1000 din so dovoljene samo pri paketnih povzetjih. Ekspresnina pri nakaznicah znaša 1 din, toliko tudi vplačilno potrdilo. Za izplačilno pooblastilo in za podaljšanje izplačilnega roka je treba prošnjo opremiti s kolkom 2 din in poleg tega z znamko 2 din. — b) brzojavne : zahteva se pristojbina za navadno nakaznico brez izplačnine, brzojavna prstojbina in ekpresnina (razen pri poštnoležečih).
16. Zavitki (paketi) — a) navadni:	za težo do 5	kg	8	din,
za ločenke	16 din;	do 10 kg	20 din,	za	loč. 40 din;	do	15 kg
20 din, za loč. 60 din; do 20 kg 40 din, za loč. 80 din; za vrednost	do 100 din 1 din; do 500 din	2 din; do	1000	din 5 din;
do	5000 din 10 din; za vsakih nadaljnih 1000	din	1 din. —
*) Pozori Ko Je bil stavek že gotov, so se povišale poštne pristojbine za 100 »/o.
b)	povzetni: pristojbina kakor za navadni	zavitek iste teže	in
vrednosti, za povzetje isto pristojbino, kakor za nakaznico istega zneska; največji znesek povzetja je dovoljen do 5000 din.
17.	Denarna pisma — pristojbina za težo: karton za priporočeno pismo iste teže; pristojbina za vrednost: do 100 din 50 p; do 500 din 1 din, do 1000 din 2 din, za vsakih nadaljnih 1000 din 1 din. Dostavnina: 1 din, obvestnina 20 p, ekspresnina 1 din.
B.	Inozemski promet.
1. Pisma: do 20 gr 2 din, za vsakih nadaljnih 20 gr 1 din; največja teža 2 kg.
2. Dopisnice — navadne 1 din, z odg. 2 din.
3. Vzorci: do 100 gr 80 p, za vsakih nad. 50 gr 40 p.
4. Tiskovine: za vsakih 50 gr 40	p; t. za	slepce:	za
vsakih 500 gr 20 p.
5. Poslovni papirji: do 250 gr 2 din za vsakih nad. 50 gr
40 p.
6. Mešane pošiljke: brez poslovnih	papirjev	do 100	gr
80	p,	s poslovnimi papirji do 250 gr 2 din,	za vsakih	nad. 50	gr
40 p.
7. Prlporočnlna 2 din; poizvednica za navadne pošiljke 4 din; povratnica, zahtevana pri predaji 2 din, po predaji 4 din; preklic pošiljke, izprememba naslova ali povzetja 4 din; ekspresnina 4 din.
II. Brzojavne.
Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 30 p, najmanj 3 din (od sobote 20. ure do ponedeljka
8.	ure trikratno); vsaka brzojavna golica velja 20 p. Brzojavka s potnlno: pristojbina za brzojavko, 1 din 50 p za sporočilo potnine, potnina: za kilometer podnevi 2 din, ponoči 4 din, največ do 10 km.
Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; ob nedeljah se ne računa 3kratna pristojbina; najmanjša pristojbina znaša 1 frank.
Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev.
I. Kolek za menice.
Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu :
do 300 din.......................................................... din.	060
preko 300 din. do 600 din	din.	120
600	„	„	1.200    2-—
1.200	„	„	2.000 ........................ 4 -
2.000	„	„	3.200 ............................. 6 20
3.200	„	„	5000 „	  980
5.000	„	„	6 800  ...........................  13-20.
6.800	„	„	10.400	  19'—
Pristojbine:
I. Poštne.*)
A.	Tuzemski promet.
Z dnem 1. V. 1922 počenši so v veljavi naslednje pristojbine :
1. Pisma do 20 gr 50, za vsakih nadaljnih 20 gr 25 p.
2.	Dopisnice — navadne 25, z odgovorom	50 p.
3.	Vzorci do 100 gr	20 p, za vsakih nadaljnih 50	gr	10	p;
največja teža 500 gr.
4. Tiskovine za vsakih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg; tiskovine za slepce: za vsakih 500 gr 10 p; največja teža 3 kg.
5. Poslovni papirji do 250 gr 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg.
6. Mešane pošiljke — brez poslovnih papirjev do 100 gr 20 p, s poslovnimi papirji do 250 gr 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gr 10 p; največja teža 2 kg.
7. Priporočnina 1 din.
8.	Poizvednica tudi	za navadne pošiljke 1	din.
9.	Pokaznina — za	povzetne pošiljke do	1000 din	20	p,
za poštne naloge do 1000 din 20 p.
10. Povratnica, zahtevana pri predaji 1 din, po predaji
2 din.
11. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova ali povzetja
1 din 50 p.
12. Ekspresnina 1 din.
13. Izkaznica o istovetnosti 4 din.
14. Cena listu za odgovor pri nakupu 4 din, pri izmenjavi
2 din.
15. Nakaznice — a) navadne: pristojbina do 25 din 50 p, izplačnina 20 p; do 50 din prist. 80 p, izpl. 20 p; do 100 din. prist. 1 din,	izpl. 50	p;	do 300 din prist. 1	din 50 p, izpl. 50 p;
do 500 din	prist. 2	din,	izpl. 50 p; do 1000 din prist. 3 din,
izpl. 50 p;	do 2000	din	prist. 5 din, izpl.	1 din; do 3000 din
prist. 7 din,	izpl. 1 din ;	do 4000 din prist.	9 din, izpl. 1 din; do
5000 din prist. 12 din, izpl. 1 din; nakaznice nad 1000 din so dovoljene samo pri paketnih povzetjih. Ekspresnina pri nakaznicah znaša 1 din, toliko tudi vplačilno potrdilo. Za izplačilno pooblastilo in za podaljšanje izplačilnega roka je treba prošnjo opremiti s kolkom 2 din in poleg tega z znamko 2 din. — b) brzojavne: zahteva se pristojbina za navadno nakaznico brez izplačnine, brzojavna pr;stojbina in ekpresnina (razen pri poštnoležečih).
16. Zavitki (paketi) — a) navadni: za težo do 5 kg 8 din, za ločenke 16 din; do 10 kg 20 din, za loč. 40 din; do 15 kg 20 din, za loč. 60 din; do 20 kg 40 din, za loč. 80 din; za vrednost do 100 din 1 din; do 500 din 2 din; do 1000 din 5 din; do 5000 din 10 din; za vsakih nadaljnih 1000 din 1 din. —
*) Pozor! Ko je bil stavek že gotov, so se povišale poštne pristojbine za 100%.
b) povzetni: pristojbina kakor za navadni zavitek iste teže in vrednosti, za povzetje isto pristojbino, kakor za nakaznico istega zneska; največji znesek povzetja je dovoljen do 5000 din.
17.	Denarna pisma — pristojbina za težo: karton za priporočeno pismo iste teže; pristojbina za vrednost: do 100 din 50 p; do 500 din 1 din, do 1000 din 2 din, za vsakih nadaljnih 1000 din 1 din. Dostavnina: 1 din, obvestnina 20 p, ekspresnina 1 din.
B.	Inozemski promet.
1. Pisma: do 20.gr 2 din, za vsakih nadaljnih 20 gr 1 din; največja teža 2 kg.
2. Dopisnice — navadne 1 din, z odg. 2 din.
3. Vzorci: do 100 gr 80 p, za vsakih nad. 50 gr 40 p.
4.	Tiskovine: za vsakih 50 gr 40	p; t. za	slepce:	za
vsakih 500 gr 20 p.
5. Poslovni papirji: do 250 gr 2 din za vsakih nad. 50 gr
40 p.
6.	Mešane pošiljke: brez poslovnih	papirjev	do 100	gr
80 p, s poslovnimi papirji do 250 gr 2 din,	za	vsakih	nad. 50	gr
40 p.
7.	Priporočnlna 2 din; poizvednica	za navadne pošiljke
4 din; povratnica, zahtevana pri predaji 2 din, po predaji 4 din; preklic pošiljke, izprememba naslova ali povzetja 4 din; ekspresnina 4 din.
__	II.	Brzojavne.
Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 30 p, najmanj 3 din (od sobote 20. ure do ponedeljka
8.	ure trikratno); vsaka brzojavna golica velja 20 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za brzojavko, 1 din 50 p za sporočilo potnine, potnina: za kilometer podnevi 2 din, ponoči 4 din, naiveč do 10 km.
Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; ob nedeljab se ne računa 3kratna pristojbina; najmanjša pristojbina znaša 1 frank.
Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev.
I. Kolek za menice.
Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu :
do 300 din	 din.	060
preko 300 din. do 600 din.............................................din.	120
600	„	„	1.200	  2--
1.200	„ „ 2.000  „ 4--
2.000	„	„	3.200............................................. 6-20
3.200	„	„	5000	„	  9-80
5.000	„	„	6 800	„	  13-20
6.800	„	„	10.400	   19--'
preko 10.400 din. do 14.000 din			. din. 25 —
14.000	„ 20.000 „ 		• „ 34-—
20.000	„ 26.000 			• 43-—
26.000	„ 32.000 		. „ 52 —
32.000	„ 38.000 „ 		• „ J61*—
38.000	„ 44.000 		. „ 70-—
44.000	„ 50.000 		• 79-—
50.000	„ 60.000 		• „ 94'—
60.000	„ 70.000 			. „ 109-—
70.000	„ 80.000 		. „ 124-—
„ 80.000	„ 90.000 „ 		. „ 139-—
90.000	„ 100.000 		. „ 154-—
„ 100.000	„ 125.000 		. „ 192- —
„ 125.000	„ 150.000 			. „ 230'—
„ 150.000	„ 175.000 „ 		. „ ,268’—
„ 175.000	„ 200.000 „ 		. „ 306 —
„ 200.000	„ 250.000 			. „ 382 —
250.000	„ 300.000 „ 		. „ 458 —
„ 300.000	„ 350.0( 0 			. „ 534 —
„ 350.000	„ 400.000 		. „ 610-
„ 400.000	„ 500.000 		. .. 760 —
preko 500.000 dinarjev od vsakih 1000 din. še po 1 din. Znesek izpod lOOOJdin. se jemlje za popolnih 1000 din.		
II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska III. Kolek za pogodbe.		. . . 1 /2 °/o
a) Pristojbina	za kupnine in najemne pogodbe (izza 1. Vlil. 1922):	
Za premičnine .			• • . . ,	. . . . 20/0
Za nepremičnine b) Pristojbina	za druge pogodbe:	
.—	din.	do	5
preko 5	n		10
10	n	»1	15
15	M	»»	25
25	II	ji	50
50	II	»j	75
75	II	j*	100
„ 100	»f		200
„ 200	II	ji	300
„ 300	M	ji	400
„ 400		ji	500
„ 500	„	jj	600
din.
din.
in za nadaljnih vsakih 400 din po 2 din več.
IV. Kolek za račune.
05 10 15
25 50 75
1 2 3 4'
5 — 6'—
do 100 din, preko 100 „
M. L.
0 kraljevi svatbi.
Rožno jutro . . Kakor zaostala ptica ob valovih Adrije samevam . .. Praznično je solnce vstalo, svatovsko daljava se iskri, v oljkah spev poročni šelesti. . .
Moje duše danes ni doma: na kraljevi pir je odhitela, onkraj meje zemljo poljubila, brate svate je objela.
Zdrava, roža Jugoslavija!
mi, Primorci, smo tvoj cvetni list,
ki ga veter je odnesel ...
Živel kralj, pozdravljena nevesta!
Z roko sem zastrla si pogled — blesk morja jemal je vid očem, meni se je zdelo, ko da gledam lepe Marijole svetli diadem, ki ji diči belo čelo ...
Morje se je lahno vzvalovilo, v srcu mi je bilo, kot bi zašumelo Nje poročno svilno krilo . ..
Vonj je rož zadihal iz vrtov — bil z neba je božji blagoslov?
Sladko me je spreletelo: danes je poroka sivega Sokola, v bele dvore pelje si družico, da tem silnejši bo Karagjorgja!
Kje ste dnevi, ko bo troedini prapor plapolal prek kraških skal, ko bo tuj nasilnež zginil z naših svetih rodnih tal?!
CXXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO(
V duhu gledam troplemenske brate, svatovsko odičeni hite med svate; gledam pestra naših prednic krila, vidim sester bele peče, avbe, prebogate zlate vezenine;
ej, junakov občudujem meče, vrance iskre — vse na pir hiteče; slušam onkraj mej topove, slutim vaše svetle dnove — skoro zrli boste vsi obraz kraljice -in otožna mi je duša . . .
V tihi tugi grem na .božjo pot na Koroško h Gospe Sveti: zdravi, bratje mi v bolesti, žalostno vam zvon pozvanja, ali moja duša vam oznanja
še vesele, solnčne dni!
Čujte gajdaše iz Beograda,
kolo vedno bolj se širi,
skoro roke bomo si podali
in mogočno zaplesali;
v kolu Korotan, Primorje, Kras objel
ej, to bodo časi še veseli!
Kdo zabrani sužnju jasne misli, kdo zabrani nade svetle? —
sprejmi želje, Jugoslavije vladar: sanjaj sladko srečo v belem dvoru, sanjaj ob družici plemeniti!
Lahka naj bo Vama krona — ali vedi, da iz nje je padel biser in do morja se skotalil. . . ej, ta biser, žalostno Primorje, ljubimo in hranimo za Tebe!
Dal Ti Bože jasne dnove, da boš vzel si, kar je Tvoje, da iz suženjstva teptan dvigne slednji se Slovan!
Čez grobove Krasa, ki v nebo ihtijt
)00000000000000000cxx>00003000
harodnemu delu.
Vekoslav liegat.
V zagrajenem grobu s priprostim spomenikom počivajo poleg narodnih mučenikov Adamiča in Lundra na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani zemeljski ostanki enega najagilnejših borcev za ideale naše narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Jako pomembno mu je izbral ta kotiček domače grude njegov dolgoletni zvesti prijatelj župnik Ivan Vrhovnik, kajti mukepolno in trnjevo je bilo njegovo delo za osvobojenje slovenskega Korotana, a rodilo je toliko lepih uspehov, da je bilo med blazno nemško zagrizenimi Celovčani malo tako osovraženih mož kakor Vekoslav Legat.
Leta 1885. se je preselil iz Ljubljane v Celovec kot vodja mlade tiskarne Družbe sv. Mohorja. Bil je takrat star 32 let; s seboj je prinesel obširno in temeljito strokovno znanje, ki si ga je bil malo poprej še izpopolnil v nekaterih slovečih tipografskih podjetjih v Nemčiji. Celih 23 let je služil Družbi, na katero se je smel s ponosom sklicevati vsak zavedni Slovenec in ki je tvorila do svetovne vojne gotovo najučinkovitejši dokaz za našo kulturno polnovrednost. Za njegovega vodstva družbenih podjetij se je število članov od 25.000 povzdignilo na 85.000, izmed katerih je dobil vsak za d v e kroni letno vezilo š e s t e r o knjig. Na vse kraje sveta, kjer se je govoril slovenski jezik, so se pošiljale knjige izpod njegovih rok; tudi v Ameriki, da celo v Afriki, Aziji in Avstraliji je štela Družba sv. Mohorja čim dalje več članov.
Dasi je bil s strokovnim svojim delom in odgovornimi uradnimi posli preobložen, je takoj v začetku stopil v ospredje vsega javnega dela za probujo
narodne zavednosti koroških Slovencev. Bil je dolga leta redna prikazen in priljubljen govornik na mnogoštevilnih shodih političnega društva za Slovence na Koroškem; prirejal je v zimskem času v nemškem Celovcu naravnost sijajne ljudske ve-
Vekoslav Legat.
s e 1 i c e, ki so po svoji solidnosti, iskrenosti in po posebnem čaru vseslovenskega bratstva udeležnikom še do danes nepozabne. Priboril je leta 1898. koroškim Slovencem prvega n arodnegaposlan-ca za državni zbor na Dunaju v osebi odličnega in vsespoštovatiega stolnega prošta La m b e r t a E i n-
s p i e 1 e r j a; bil je prijatelj in svetovalec vseh narodnih voditeljev; odpiral je svoja vrata na stežaj tudi kmetom in delavcem; bil je pa tudi dober oče vse slovenske mladine. Nikdar ni zamudil Slovenec iz dežele, kadar je prišel v Celovec, zglasiti se pri Legatu. Pri njem so potrkali tudi vsi izvenkoroški Slovenci, kadar jih je dovedla pot v koroško metropolo in radi so med seboj naglašali, da gredo ali da so bili pri »slove n-s k e m konzulu«.
Najlepše je začelo poganjati drevo slovenske zavednosti na Koroškem v letih 1889.—1896. Sloga je vladala v narodnih krogih; videli so samo enega sovražnika, namreč objestnega nemškega ali nem-čurskega sodeželana, ki se je začel tresti pred slovensko nevarnostjo. Od Zile do Meže je donela ponosna slovenska pesem; Vrbsko jezero se je začelo dejanski zavedati svoje slovenske prošlosti, in izpod lipe nad ponosno proštnijo v Tinjah so se razlegali navdušeni narodni klici do kamenitih sten Karavank. Bili smo takrat mladi maturanti, polni ljubezni do slovenske matere in do lepote rodne grude, katerim je bil vojvodski prestol na Gosposvetskem polju sam po sebi program za bodočnost. In kot taki smo naravno z nepopisnim spoštovanjem gledali na može, kakršni so bili: V. Legat, L. Einspieler, Jakob Sket, J. Len-dovšek, I. Schcinig, J. Apih i. dr., ki so stali na čela narodnozavednih Korošcev.
A politično najagiltiejši med vsemi je bil brez dvoma V. Legat. Bil je kot rojen Ljubljančan in navdušen mlad Sokol aktivno udeležen pri ponosnem delu, ko so dobivali Slovenci na Kranjskem eno nemško trdnjavo za drugo v svoje roke. Navdušenje, ki je polnilo slovenska srca ob vsaki narodni zmagi, je gorelo v njegovih prsih naprej in ga podžigalo tudi v njegovi novi domovini do jeklene vztrajnosti v narodni borbi. Korotan, ki je ob njegovem prihodu večinoma še spal, je kmalu štel celo vrsto krepkih narodnih občin.
»M i r«, kojega je izključno upravljal in naj-izdatneje z duševno hrano zalagal v prvi vrsti Legat, je neprestano apeliral na slovenski ponos našega kmeta in vstvaril je v istini neko vzajemnost med vsemi koroškimi slovenskimi posestniki, ki se je posebno ob volitvah sijajno izkazala. V občinah južno Drave je bila že okrog leta 1890. pretežna večina vsega naroda odločno slovenska. A tudi okrog Celovca in Vrbskega jezera, na Gozdanjah, v Skoči-dolu, dalje v Beljaku in okolici in v Zilski dolini so bili pridno na delu narodni možje, kakor župnika Gabron in Gregor Einspieler, posestnika Matija Pro-sekar in 1. Vošpernik in posebno nepozabni in neumorno delavni profesor Lendovšek, katerim je ljudstvo brezpogojno zaupalo in ki so žrtvovali čas, denar in zdravje za slovenski Korotan.
Vsi ti so uvideli, da treba pred vsem v mladino zanesti novega duha in vsled tega temeljito izpreme-liiti šolski sistem. In ker se je vlada temu upirala, je prišla Družba sv. Cirila in Metoda na pomoč. Sploh sta naša blagovestnika po Legatovi zaslugi postala na Koroškem prava podoba narodne zavednosti. Vsako leto je »Mir« tedne in tedne pred njunim praznikom pozival, naj zakurijo Slovenci na predvečer obilo kresov in divne so bile koroške pokrajine na večer 4. julija, ko so po vrhovih Karavank in po nižjih gričih, da tudi v krajih z nemškim prebivalstvom goreli neštevilni mogočni kresovi, glasno kažoč gospodi v Celovcu, da zibelka slovenstva na Koroškem še vedno teče. Ko se je bila osnovala naša šolska družba, so p o d r už niče na Koroškem hitro rasle in pridno delovale.. V Slovenski klub v Celovcu je sam Legat nosil pušico in mnogo se je nabralo darov za Družbo še, preden je sedanji pokrajinski namestnik v Sloveniji, Ivan Hribar, kupil leta 1893. od Ivana Falbnerja v Velikovcu stavbeni prostor za Narodno šolo v Št. Rupertu. Od tedaj, posebno pa, odkar je začel leta 1894. požrtvovalni župnik Fran T r e i b e r v Št. Rupertu s pripravami za šolsko
stavbo, je Legat uvedel v »Mir« stalno rubriko za darove Družbi sv. Cirila in Metoda pod imenom »Z a velikovško slovensko šolo«. Za ta zavod je pokojnik kar gorel; vse je storil za njegov pro-speh. Za otvoritveno slavnost dne 25. oktobra leta 1896. je vodil vse priprave; načeloval je velikanskemu zborovanju na šolskem dvorišču; pozdravil je vse došle goste tudi pri banketu v gostilni »Aufmut«, v poznejšem Narodnem domu. Ko so velikovški tolovaji drugi dan po otvoritvi pobili okna Narodni šoli, je Legat takoj otvoril v »Miru« novo zbirko »za pobita o k n a« in je v ta namen nabral velike zneske.
Prav takrat je bila v Avstriji sklenjena in uvedena kronska veljava. Takoj je Legat vrgel s sebi lastno vnemo v slovensko javnost svojo izvirno misel, naj daruje vsak zavedni Slovenec prvokrono, ki mu v roke pride, Družbi sv. Cirila in Metoda. Otvoril je v »Miru« v vsaki številki spredaj pred dopisi stalni razpredelek »PrvokronoDružbisv. Cirila in Metoda«. Mnogo tisočakov je prišlo na ta način v družbene blagajne po Legatovi zaslugi.
Kaj je koroškemu Slovencu pomenila prva Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu, ve le oni, ki je sam rojen Korošec. Bila je ponos vseh; bila je znamenje narodne sloge; bila je tvorba in skupno delo vsega slovenskega Korotana. Čudno je, da je s trenutkom, ko je dobila ta šola svojo sestro v Št. Jakobu v Rožu, prenehala prejšnja, kakor skala trdna narodna in politična sloga. Strankarski boji, ki so postavili celo častitljivemu »Miru« tekmeca, so Legata napotili, da se je od leta 1909. nadalje skoraj popolnoma umaknil iz javnega življenja. Posvetil se je izključno svojim uradniškim poslom in prepustil polje svojih krasnih uspehov drugim. Jel je poleg tega bolehati in vsako leto ga je huje prijemala bronhitis. Dne 12. decembra 1908. pa je v 57. letu svoje starosti spravljen z Bogom mirno zaspal v krogu svojih dragih. Nekaj ur pred svojo smrtjo mi je iz-
ročil prstan z vdelanim belim, modrim in rdečim kamenom, ki ga je bil prejel leta 1893. v priznanje svojih zaslug na Malem Strmcu nad Vrbskim jezerom od svojih prijateljev in častilcev kot »dar k o-roških Slovencev.
»Ostane naj v rodbini«, je dostavil in se gorko ozrl na svojega enoletnega vnuka.
Da ne bodo blatili koroški nemški zagrizenci njegovega groba, smo ga dali prepeljati v Ljubljano, kjer se je vršil dne 16. decembra'1908. veličasten pogreb. Blagor mu, da ni dočakal koroškega poraza in da ni videl žalostnih razvalin svojega mnogoletnega truda!
Ksaver Meško:
Mir božji.
Vse je tiho, vse sanjavo, vsepovsod sam sveti mir, kakor hodil po deželi sam Gospod bi, mira vir, in roke blesteče, svete k blagoslovu bi povzdigal in ljudi nemirna srca k sebi in v nebo bi dvigal.
JVIi in naši sosedje na severni meji.
(Donesek k spoznavanju današnjega položaja.)
Po prevratu je bilo med nami vse polno sicer narodno iskrenih inteligentov, ki so šli v svoji dobri in oprostljivi naivnosti tako daleč, da so izjavili nepotrebnost nadaljnega narodnoobrambnega dela, češ, da je to prenehalo vsled ustanovitve lastne države. In še danes, po štirih letih, naletiš na take posameznike, ki mislijo, da je z osamosvojitvijo za nas rešeno obmejno vprašanje in da ima odslej našo mejo na vesti samo država, ne pa tudi javnost.. Kdor to trdi, pokaže s tem, da ne pozna niti nalog in potreb države, še manj pa smotra narodnoobrambnih organizacij, najmanj pa sedanjega dejanskega položaja na meji.
Zato menda ne bode odveč, če nekoliko razmišljamo o naši severni meji z ozirom na preteklost, sedanjost in bodočnost ter pogledamo, k a j d e-lajo namejinaši sosedje in k a j d e 1 a m o m i. V mislih imam namreč našo severno mejo v bivši Štajerski od Pragerskega do Radgone. Državna meja se namreč — vsaj v glavnih potezah — tu ne- ■ kako krije z današnjo jezikovno mejo.
Najbolj zanesi j ivaobrambavsake državne meje je narodno zavedno, kulturno visokostoječe in gospodarsko močno obmejno prebivalstvo. Obmejno prebivalstvo, ki se jasno zaveda svoje narodnosti v nacijonalni državi in stoji na višku sodobne kulture in ni gospodarsko od nikogar odvisno, je boljša obramba kakor še tako močne trdnjave in kakor stotisoči bajonetov in strojnih pušk. Tako obmejno prebivalstvo državi več koristi kakor celi bataljoni
finančnih, carinskih in drugih javnih straž. ZaKaj samo bode delalo le to, kar je lastni državi in po njej njemu v prid ter se izogibalo vsega, kar bi moglo prinesti škodo obema. Skrbelo bode z vso vnemo za lastni ožji in širši dom. To neizpodbitno resnico naj bi uvaževala tudi. državna uprava na meji sami in v centralah.
Naša severna jezikovna meja je bila pod prejšnjo vlado prava reva. Mi smo bili premajhni in preslabotni, da bi ji mogli nuditi izdatnejšo moralno in gmotno oporo. Nasprotnik pa jo je tlačil, teptal, izrabljal in mrcvaril na vse mogoče načine. Saj je stavil most do Adrije in je predobro vedel, da bode držal ta most le takrat, če bode narodno, moralno in gmotno popolnoma propadlo naše obmejno ljudstvo. Ker je imel ves vladni aparat na razpolago in mu ni nikdar primanjkovalo gmotnih sredstev, je lahko umljivo, da je imelo njegovo satansko početje tekom let precej uspeha. Ljudstvo je videlo v njem mogočneža, ki zmore vse in doseže vse, kar hoče. Nikoli ga ni sicer vzljubilo; toda delalo je pa le tako, kakor je on hotel, zaradi ljubega miru in osebnega dobička. Postalo je brezbrižno za napredek in docela mlačno ali pa celo naravnost nasprotno v narodnem oziru. Zato pa so bili na jezikovni meji v takih razmerah silno redki zavedni značaji.
To je sicer že dovolj znano dejstvo, a omenjati ga moram radi tega, da se bode pravilno sodilo sedanje stališče ljudstva na meji. Zakaj ljudstvo, ki je bilo desetletja tako vzgojeno in tlačeno, ki je videlo v prejšnji državi in Nemcih nekak vzor urejenosti in moči, v Slovencih pa uboge nemaniče — slabiče — v Srbih naravnost divjake — tako ljudstvo se ne more preorijentirati čez noč, pa naj bi bilo pri nas še tako lepo in dobro brez vsa.kih težkoč, ki so docela naravna posledica dolgoletne vojne in nanovo se ustanavljajoče države. Zato se ne bode moglo kaj posebnega doseči s sedanjim rodom. Preveč je že inficiran in preveč še živi v
prejšnji tradiciji. Razen tega prihaja še vedno tuji in nam sovražni vpliv od zunaj, ki stori, da stare tradicije popolnoma ne ugasnejo in se ne pozabijo. Šele od prihodnjega rodu, vzgojenega v docela drugem prave u, smemo in moremo zanesljivo pričakovati izdatnega izboljšanja.
/z tega sledi, da moramo polagati na vzgojo obmejne mladine vso važnost in ji posvečati vso skrb. Kakršna bode ta mladina, taka bode bodočnost. Mladina bode pa taka, kakršno si bomo vzgojili mi sami.
Zato potrebuje naša meja bolj kakor kdaj prej dobrih delavcev na vzgojnem in narodnem polju. Dajte meji dobrih učiteljev vzgojiteljev, za narod in državo vnetih duhovnikov ter drugih enakih javnih nameščencev! To je predpogoj vsakega uspešnega obmejnega dela.
A kje dobiti takih ljudi v sedanjih časih?! Imamo jih še — hvala Bogu — v vseh stanovih dovolj. Le poiskati jih je treba. Idealnega čuvstvovanja za narod in veselja do obrambnega dela še niso zamorile vojne in povojne razmere v nas vseh. Računati pa moramo z realnim dejstvom, da se ne bode nikdo ubijal iz golega idealizma v težavnih razmerah na meji in izvrševal poleg svojega poklica še misijonsko narodnoobrambno in prosvetno delo — brezplačno. Zakaj, ako imam iste prejemke v svojem poklicu v udobnem in z vsemi komunikacijskimi sredstvi dobro preskrbljenem zaledju, ne bom tak norček, da bi silil v sicer naravno lepe, a od sveta oddaljene, več ali manj hribovite kraje, kjer vladajo težke in često neprijetne razmere, kjer se mi preskrba živil podraži za 30 — 50 odstotkov. Če imam v zaledju mirno in udobno življenje, ne bom tiščal v obmejno vojno iz golega veselja do nje.
Pri nas se je o prevratu in po njem napravila v tem oziru velika pogreška, ki se ponavlja deloma še sedaj. V obmejne kraje so pošiljali pogostoma ljudi, ki niso prav nič poznali krajevnih razmer in niso imeli nobenega smisla za narodnoobrambno delo. Taki ljudje, ki so postali v zaledju več ali manj nemogoči, so prišli v obmejne službe z občutkom, da je to za njihnekaka kazenska postojanka. Ali morete potem zahtevati od takih ljudi, da bodo vestno izvrševali svoje poklicne dolžnosti in potem delali še zunaj, ako imajo sploh zmožnost za vsestransko in ne ravno lahko zunanje delo?
Na mejo spadajo naši najboljši ljudje bodisi tega ali onega stanu, ki si znajo pridobiti zaupanje v ljudstvu in so sposobni za sistematično narodnoobrambno in prosvetno delo! Njim mora biti službovanje v takem kraju znak odlike in zaupanja višjih oblasti, njim samim pa v upravičen ponos. Ne sme jih težiti nobeno materijalno vprašanje. Prosti morajo biti občutka, da morajo živeti in delovati v takih krajih za — kazen. S prijetno zavestjo, da izvršujejo za narod in državo važno in odgovornosti polno nalogo in da jih ne tarejo gmotne skrbi, pojdejo na delo in njihovo delo bode imelo uspeh.
Pozabiti pa ne smemo še tele resnice: Vsak dober obmejni delavec mora imeti trdno prepričanje in zagotovilo, da lahko reflektira po razmeroma kratki dobi uspešnega službovanja na meji na ugodno in prijetno mesto v zaledju, katero bi morda inače dobil šele po neprimerno daljšem službovanju v zaledju. Taki nekdanji obmejni delavci bipostalipoznejevzaledjupraviapo-stoli narodnoobrambnega dela.
Naši obmejni kraji so sicer več ali manj hriboviti in oddaljeni od sveta. Ljudstvo je — naravno
— zaostalo, česar so krive prejšnje razmere. A vendar imajo ti kraji mnogo naravne lepote in ljudstvo še dosti vrlin. Marsikomu, ki je dovzeten za naravno lepoto in za narodnoobrambno kulturno delo, bi se priljubili ti kraji z ljudstvom vred, da bi ostal radovoljno ondi ne samo obligatnih pet, ampak tudi deset in še več let.
V tem oziru bodo morale vpeljati naše oblasti sistem. To je prvo. Drugo pa je, da prevzame narodnoobrambna družba materijalno stran te naloge. Kje in kako dobiti sredstev, je njena skrb. Država sama ne more in tudi ne sme svojih nameščencev plačevati različno. Privatna družba pa lahko izvaja po svojih zaupnikih in poverjenikih nadziranje ter deli nagrade samo onim, ki resnično delajo in so jih vredni in — potrebni. Seveda mora biti zasebna družba v stiku z državno upravo, kadar gre za namestitev ali premestitev javnih nameščencev na meji.
To so samo nekatere misli. Da se pa te misli vresničijo ter postanejo kri in meso, to je stvar drugih činiteljev. Vdejstvitev teh misli se mora izvesti natančno iri vestno v vseh podrobnostih. Vsaka površnost v tem oziru bi prinesla več slabega kakor dobrega.
Naša meja potrebuje v tem oziru nujno v narodnem in državnem interesu temeljite remedure. Ni moj namen navajati posameznih vzgledov in dejstev, katerih je več, nego si mislimo. Tudi bi zavedlo predaleč spuščati se v podrobnosti in bi preseglo okvir tega člančiča. Opozoriti hočem samo na par za nas naravnost sramotnih in jako značilnih dejstev.
Pri Sv. Jerneju nad Muto je presekala državna meja ondotno katastralno občino tako nesrečno srečno, da sta ostali župna cerkev in šola na naši strani. Kraj je visok 1041 m in oddaljen tri ure hoda od železniške postaje. A šola že od izbruha vojne nima učitelja in bo torej v tem oziru skoro lahko že slavila žalosten desetletni jubilej. Tamošnji župnik že celo desetletje ondi ovčice pase in zadnja
leta tudi poučuje v šoli. Pošteno si je že zaslužil, da dobi drugo, lažje in boljše mesto Kje v zaledju. A vse prošnje so zaman. Menda nima oblast nikogar, da bi ga poslala na ne ravno prijetno mesto. S takim postopanjem bodisi duhovska kakor tudi posvetna oblast svoje ljudi naravnost ubijata. Prav trdni značaji se držijo nekaj let. Če pa traja le predolgo in se ne morejo rešiti, morajo naposled propasti...
Za sosede Nemce je kraj gotovo prav tako visok in težaven, kakor za Slovence in celo še težavnejši, ker je dohod od severne strani brez prave dovozne poti. Naša šola že skoro celo desetletje nima učitelja. Nemci so sipostaviliv parmese-cih po določitvi meje par kilometrov odnje svojo šolo in ji takoj preskrbeli učitelja. Da njegov vpliv ne preneha na mejni črti, menda ni treba omenjati.
Kraj Remšnik je skoro prav tako oddaljen od železniške postaje, a ima samo 686 m in prekrasen razgled po Dravski dolini. Ima šolo t r i-razrednico, a poučuje že od vojne sem samo po ena učna oseba.
In tako bi šli lahko po vrsti ob meji proti vzhodu do Radgone. Malokje bi našli polnoštevilno zasedena učna mesta na šolah, pač pa bi videli še razne druge napake, ki bi se najmanj smele dogajati na mejah. In to ni morda samo pri enem stanu, ampak več ali manj pri vseh poklicih. Sicer so tudi častne izjeme, a žal, da ne ravno prepogoste. A 1 i ni to naravnost naroden in državen greh, ki se bo sigurno prej ali slej bridko maščeval, če se takoj ne popravi?
Nemci imajo na oni strani mejo zasedeno do zadnje in na videz brezpomembne postojanke z izbranimi in obmejnega dela veščimi ljudmi. Njihovo delo je organizirano in se vrši popolnoma sistematično. V tem so bili Nemci že od nekdaj pravi mojstri. Šolski mladini na meji oskrbujejo šolske potrebščine, revnejšim celo obleko in obuvalo. Kot domače štivo
ji dajejo v roke z nemškim nacijonalizmom in domoljubjem prepojene knjižice in časopise. S šoli odraslo mladino in s priprostim ljudstvom gojilo tesne stike, in to ne samo učiteljstvo, ampak vsa inteligenca, pa bodisi duhovnik, finančni stražnik, carinarnik, orožnik ali gozdar. Kakšen duh vlada v tej obmejni mladini in ljudstvu in kakšno mnenje o nas in naši državi, ni potreba še posebej poudarjati. Sodbo si lahko napravi vsak sam. Tudi menda ni med nami več naivneža, ki bi mislil, da ta strup ostane na oni strani mejne črte in ne pride k nam. Tako dela poražena in skrahirana republika A v-strijanameji. Vsi vemo, da je Avstrija beračica, ki ne more nuditi svojim državljanom ničesar razen praznih puhlic o republikanstvu in svobodi. In vendar nastopa ob meji z vso razkošnostjo in s pravo razsipnostjo, da jo gledajo preko meje tudi naši ljudje v popolnoma drugačni luči, kakor je v resnici. Ali moremo zameriti našemu nerazsodnemu obmejnemu prebivalstvu in neizkušeni mladini, da se da preslepiti in vidi na grofici beračici samo blesk, ne pa tudi beraških cunj?
In kaj storimo mi, ki živimo za te čase in razmere še v dosti urejeni in naravno tako bogati državi? Pri nas stojijo šolska poslopja napol ali pa popolnoma prazna. Mladina, porok naše boljše bodočnosti, nima šolskih potrebščin. Kje in kakšne so šolske knjižnice? Kje knjižnice za šoli odraslo mladino in za priprosto ljudstvo? — Kje imamo časopise in knjige, ki bi opisovale in opevale lepoto naše domovine, slavile naše junake na bojnem in kulturnem polju, govorile o prostranih in rodovitnih ravninah, o temnozelenih in šumečih gozdih, o širnih planjavah in nebotičnih gorah, o sinjem morju in srebrnih rekah in o vsem nadzemeljskem in podzemeljskem bogastvu, ki odlikuje našo domovino in je naše, samo naše? .. . Kje so tiste drobne knjižice, ki bi mladim in dovzetnim dušam razlagale lepoto našega jezika in jim pove-
ir;,v
» A *
>
dale, da smo Slovenci le vejica na mogočnem slovanskem drevesu, da nas je »kot listja, trave« in smo in hočemo ostati vsi eno, vsi bratje in sestre po krvi in mišljenju, v dobrih in slabih časih? K j e i n k d o
je tisti, ki vse to pokliče v življenje in pridobi in najame delavce na tako obširnem in tako raznovrstnem polju, ki šežal — stokratžal — ležineobdelano invcelini? . . .
Mnogi mislijo, da se naši vojaško močni državi ni bati slabotne republike Avstrije. Brez dvoma ni večje trenutne opasnosti sedaj. A ne varajmo se in ne zapirajmo oči pred dejstvi. VsaAvstrija je prepojena z mislijo na združitev z Nemčijo in se za priključitev sistematično pripravlja. Mali šolarčki in preprosto ljudstvo na meji si je o tem tako v svesti, kakor vsenemški politiki na Dunaju. Priprost učenček ob meji je čital nemškonacijonalno knjižico. Naš inte-ligent je to opazil in začel z njim razgovor. Ostrmel je o orijentiranosti v tem smislu navadnega dečka, ki mu je zabrusil naravnost v obraz: »K a d a r p r i-demo mi pod Nemčijo, se bode vam in Srbom drugače godilo, kakor se godi sedaj. Vsebostedalinazaj, karstenam ugrabili.«
Priključitev se prav gotovo izvede prej ali slej. Tako elementarno gibanje se more sicer nekaj časa ovirati in zadrževati, a preprečiti ga je popolnoma izključeno. In potem bomo mejili severno ob 70 milijonski, narodno skrajno zavedni, organizirani in v manjšinskem delu prav dobro izvežbani in žilavi narod. Potem ne bodo preko mejne črte pronicale samo kapljice sovražnega strupa, ampak bodo pljuskali in butali ogromni valovi ob mejo in se razlili tudi na našo stran ter segali dalečv zaledje.
V tem oziru so bili Nemci že od nekdaj izborni organizatorji. Vojna in poraz jim nista uničila teh
organizacij. Obratno. Videlo se jim je umestno, da jih še bolj izpopolnijo razširijo in osredotočijo. Nekdanji zloglasni plebiscitni »Heimatsdienst« na Koroškem so raztegnili ob vsej naši severni meji in ga prekrstili v »Heimatsschutz«. Razen perijodičnih brošur in knjig o tem vprašanju imajo še vse polno redno izhajajočih časopisov. Omenjam le nekatere n. pr. »Volk und Heimat, Zeitschrift fiir das Deutsch-tum im Auslande«. Izhaja v Nemčiji, a piše tudi o našem Mariboru, Ptuju in Celju. »Wochenschrift des Deutschen Schulvereines« še vedno redno izhaja. V Hamburgu obstoja društvo »Weltbund der Auslandsdeutschen«.
Vse to in še drugo tako številno časopisje prihaja k nam, v našo državo. Seveda ga ne dobimo v roke mi, ampak tisti, katerim je namenjeno. Naši Nemci niso samo v gospodarskih, ampak tudi v tesnih prijateljskih in političnih stikih s svojimi brati v Avstriji, v Nemčiji in na Češkem, zakaj takih tajnih vezi ne more uničiti nobena policija. Za 1 j u b a v in narodnost ni državne meje, ni naravne zapreke.
In kaj imamo mi v tem oziru? Vse že lepo zasnovano in deloma razvito predvojno delo v tem oziru je do malega uničeno. Mi se prerekamo, kako si bomo uredili šole v novozgrajenem poslopju. V to prerekanje smo toliko zaverovani, da niti ne opazimo sovražnika, ki že polaga mine, da spusti celo našo zgradbo v zrak, ali pa nam odtrga vsaj glavni ogel, — pravimo, da hočemo skrbeti za brate in sestre izven doma, a še za tiste v lastnem domu ne moremo. — Ciril Metodov koledar je vsa naša manjšinska literatura! »Slovenskega Branika« ne potrebujemo več! Braniborov koledarček za našo obmejno deco tudi ne bi bil več na mestu! Ciril Metodovih podružnic, teh nekdanjih žarišč in središč narodnoobrambne misli, teh torišč pravega in požrtvovalnega rodoljubja, ni mogoče obuditi na delo, vsaj velike večine ne. Nastala ie skoro popolna stagnacija. Uži-
varno svobodo in se zanašamo na državo. Pri tem pa pozabljamo, da smo država mi sami in da je svoboda kakor lahkokrila ptica, ki se nam prav lahko izmuzne iz rok in odleti, ali pa jo ustreli zahrbtni sovražnik.
Bratje in sestre! Zadnji čas je, da se vzdramimo iz tega pogubnega mrtvila in delamo vsak po svojih močeh, vsak v svojem delokrogu. Svoji narodni dolžnosti še ne zadostiš, če plačaš članarino Ciril Metodovi družbi ali Jugoslovenski Matici. Bodi apostol v svojem delokrogu, apostol narodne misli in narodnega dela! Drami zaspance in kaži jim sovražnika, katerega ne vidijo njihove oči, ker ga nočejo videti; zakaj, če se prikrade med nas in zaseje ljuliko, potem nam zraste tak plevel lahko preko glave in nas zaduši.
Manica Romanova:
Tam na vasi . . .
Tam na vasi, tam na vasi fantje glasno pevajo, grl srebrnih mili glasi gori v breg odmevajo.
V bregu kočica samotna, v njej še lučica brli, starka siva in slabotna pred Spasiteljem kleči.
Vroče moli in — posluša:
— „Sin, tako si peval ti, zdaj te krije črna ruša — “
Starka misli in — ihti.
Gesli Družbe sv. Cirila in JVIetoda.
Sveta Ciril in Metod, čuvajta verni naš rod! Mal položi dar domu na oltar!
Ti lepi gesli je prineslo Družbi sv. Cirila in Metoda leto 1894. Spesnil jih je tedanji stotnik 6. avstrijskega pešpolka, poznejši polkovnik v p. J o s i p Milavec. V dopisu dne 12. avgusta 1894. takratnemu prvomestniku msgru Tomu Zupanu je sprožil napravo, ki je obrodila naši šolski družbi tisočeren sad — nabiralnike, ozaljšane z družbenima gesloma. »Dolgo vrsto let sem mislil in mislil — tako je pisal imenovanemu dostojanstveniku — kakim načinom bi mogel, ne imajoč denarnih sredstev, vsaj nekoliko pripomoči prekoristni šolski družbi, noseči preslavno ime sv. blagovestnikov slovanskih. Bivajoč v Budimpešti sem imel priliko opazovati, kako si nabirajo dobrodelna društva prepotrebnih denarnih sredstev. Budimpeštansko spasilno društvo je dalo napraviti jako praktične pušice.« Poleg natančnega opisa je poslal rodoljubni stotnik družbenemu vodstvu en izvod nasvetovanega nabiralnika na ogled. Pri izdelovatelju je zvedel ceno in predlagal Družbi sv. Cirila in Metoda, da naj bi dala napraviti pri njem za poskušnjo 100 komadov; hkrati je ponudil posredovanje. Tudi je nasvetoval, da naj bi zaljšala pušice naslednja napisa:
Sveta brata Ciril in Metod,
Čuvajta slovenski rod! in	Položi majhen dar
Na domovine oltar!
Glede na metriko je prvomestnik msgr Tomo Zupan gesli nekoliko preobličil.
Družbeno vodstvo je na seji dne 5. septembra 1894 po priporočilu poročevalca podpredsednika Luke Svetca radostno sprejelo Milavčeve predloge in naročilo po njem 200 izvodov nabiralnikov v bu-dimpeštanski tovarni, ki naj bi jih izgotovila do novega leta. Da se ta obrok ni mnogo prekoračil, je zo-
Josip Milavec.
pet zasluga stotnika Milavca, ki se je večkrat potrudil v tovarno in priganjal k brzi izvršitvi.
Dne 5. januarja 1895 je imel »Ljubljanski Sokol« občni zbor; na njem je krožil prvi novi nabiralnik Družbe sv. Cirila in Metoda in nabral 28 K. Na X. glavni skupščini v Kranju dne 8. avgusta 1895.
4*
je družbeni tajnik AntonŽlogar poročal med drugim: »Ko je neimenovan rodoljubni stotnik nasvetoval in omislil za Družbo nabiralnike, ki naj se izpostavijo po gostilnah in sploh po takih krajih, kjer jih lahko vsak opazi ter vanje vloži svoj dar, jih je razposlalo družbeno vodstvo s posebnim tiskanim navodilom meseca marca podružnicam in posam-nim domoljubnim hišam do 200 komadov ter tako odprlo nov način v dosego prispevkov za družbene namene. Nabiralnike posebno priporočamo za tiste kraje, kjer nimajo podružnice. Preskrbeli smo jim vzbudilna napisa.«
Milavčevi nabiralniki so se brzo prikupili Ciril-metodarjem zaradi lične oblike in izredne praktičnosti — rabili so hkrati v pepelnjake in natike vžiga-ličnim zaklopnicam. Leta 1896. jih je Družba zopet 200 naročila. Na XVI. veliki skupščini dne 3. avgusta 1899. jim je že petič donela tajnikova pohvala: Nabiralniki so storili in še store svojo dolžnost. Pričakovanje neimenovanega rodoljubnega stotnika se je obistinilo.
Z novimi nabiralniki se je po vseh slovenskih pokrajinah razširilo družbeno geslo: Mal položi dar . . ., ki ga je slavni skladatelj Anton Foerster uglasbil.1) Ta plemeniti poziv k narodni požrtvovalnosti srečuješ na družbenem blagu, na razglednicah; čuješ ga iz ust govornika, navdušujočega občinstvo na narodno obrambo. Geslo: Mal položi dar ... je privabilo v družbeno blagajno neštete darove. Njegov pesnik — »neimenovani rodoljubni stotnik« — je poklonil Družbi sv. Cirila in Metoda ž njim sijajen dar in zato ji je dolžnost, da se spominja svojega dobrotnika.
Josip Milavec je bil rojen dne 13. februarja 1852 v Planini na Notranjskem. V jeseni 1866. je stopil v ljubljansko gimnazijo, kjer je bil v 2., 3. in 6.
0 Napev gesla je objavil »Slov. Branik« 1910 v prilogi štev. 1.
razredu prvak, sicer pa med prvimi pohvaljenci; leta 1874. jo je zapustil z odličnim zrelostnim spričevalom. Ker je bil spomladi istega leta potrjen na tri leta v vojake, je odšel v graško kadetno šolo vpisavši se hkrati kot filolog na dunajskem vseučilišču. Milavec je brzo avanziral; po dveh letih je postal poročnik. Potem se je dvigal po službeni lestvici do polkovnika. Službovališča so mu bila: Trst, Ljubljana, Livno, Županjec, Dunaj, Budimpešta, Novi Sad, Trebinje, Bilek, Nevesinje, Jaroslav, Luhaczev, Przemysl. V vojni je v Kranju jako spretno poveljeval vojaški cenzuri; ovaduhi mu niso mogli do živega. Iz njegovega delovanja pri vojakih je treba spome-niti, da je kot kadet narednik poučeval nemške vojake tovariše v slovenščini in leta 1888. v Luhaczevu v ruščini; o ruskem jeziku je predaval pozneje tudi v ljubljanski Kazini. Z vsem srcem je bil vdan svoji slovenski domovini. Kako je vsepovsod mislil na njo, svedočijo njegovi dopisi, ki jih je pošiljal »Slov. Narodu« izza leta 1875. Pod črto je izšlo nekaj njegovih prevodov iz ruščine. Temu listu je bil do zadnjega zvest sotrudnik. V novejšem času je sodeloval pri »Našem Glasu«. Njegov psevdonim je bil I. I. Štefanov in Martov (»Slov. Narod« 5. marca 1922, št. 53.1. 2e starček je bil še mladeniško vnet za procvit Družbe sv. Cirila in Metoda. V njenem koledarju za leto 1907. je objavil zanimivo črtico: »Koliko denarja ima vsa Bosna?« V letniku 1915. je opisal »Turško pravico«. Pričujoči koledar prinaša njegov spis: »Kdaj sem se seznanil s Podlimbarskim?« V »Slov. Braniku« (1913., št. 8) je posvetil prijatelju, družbenemu mecenu, višjemu štabnemu zdravniku dr. Franu Košmelju lepo osmrtnico. Kot vpokojenec je Milavec uspešno deloval v raznih društvih, zlasti pri ljubljanski Čitalnici in pri Dramatičnem društvu, katerima je bil več let predsednik. Naposled je bil odbornik društva državnih vpokojencev (ib).
Ko se je nahajal pričujoči sestavek, namenjen proslavi njegove 70letnice, že v tiskarni, nas je pre-
tresla vest, da je polkovnik Milavec po hudem trpljenju preminil v bolnici dne 5. septembra.
Kar je pisal o Dokojnem Košmelju, velja tudi o njem samem. Pod trdo zapeto vojaško suknjo je čutil, da je po Simona Gregorčiča besedah dolžan kaj storiti za teptani in od vseh strani ogroženi slovenski narod. Poleg mnogo drugih rodo- in ljudoljubnih činov je dal narodnim brambovcem, v katerih vrsti se je navzlic svojemu stanu vedno nahajal, geslo, ki se je sijajno obneslo v prid Družbi sv. Cirila in Metoda. Ob njegovem svežem grobu kličemo: Slava vztrajnemu narodnemu delavcu!
 O---------
Manica Romanova:
Podlimbarskemu
(o povratku v domovino in pokopu v domači zemlji dne 24. VI. 1922 )
P o trnjevih letih, po mnogih bolestih dospel si med svoje zastrtih oči in „ena se tebi je želja spolnila, da v zemlji domači ti truplo leži“.
Rahlejša od tuje je zemljica rodna, lehkotno prodira jo bratska ljubav, ki sega do tvoje prezgodnje gomile, šepeče od tvojih ti srčen pozdrav.
Oj slava ti, veliki sin domovine, ti narodni borec, trpin — mučenik!
Počivaj presladko v zaslužnem pokoju, ti Limbarske gore nesmrten glasnik!
Kako sem se seznanil s Podlimbarskim ?
Ker je bil F r a n M a s e 1 j, s pisateljskim imenom Podlimbarski, že dostikrat opisan in po-češčen radi svojega kristalnočistega, nesebičnega in požrtvovalnega delovanja na slovstvenem polju, naj bo i meni dovoljeno, da tudi jaz prinesem malo črtico o njegovem dijaškem življenju.
Bilo je v vojnem letu 1866., ko je po naših deželah in še posebno v Ljubljani precej ljuto gospodarila morilka kolera in je bil začetek šolskega leta preložen na dan 1. novembra. Prebivšega lahko ko-lerino me je moja mati pripeljala še vedno bolehnega vpisat v I. razred ljubljanske gimnazije. Stanoval sem v »Blatni ulici« št. 149 (sedaj Kolodvorska ulica št. 7), v hiši, kjer je bila še letos gostilna »Pri Irmanu«. Hišica je pritlična in ima razgled na mestno kopališče; zadaj je prostorno dvorišče z velikim skladiščem za špecerijsko blago. Na tem dvorišču smo se dijaki — peripatetikarji — bilo nas je vseh skupaj 8 — pridno učili svojih lekcij, če je vreme le količkaj dopuščalo. V skladišču — ne vem kojega trgovca last — je bilo vse polno odprtih vreč rožičev in fig, kojih zapeljiva sladkost nas je vselej vabila v skladiške prostore, kadar je prihajal trgovčev hlapec, brkast in črnikastega obličja, z malim vozičkom po raznovrstno blago za prodajalno. Največkrat nam je hlapec radevolje podaril polno pest rožičev; včasih si je pa kateri tudi brez hlapčevega dovoljenja — po špartanski navadi prisvojil kak sladek grižljaj.
M a s e 1 j Podlimbarski je stanoval pri neki fijakarski obitelji na desni strani vhoda, jaz pa sem bival pri samici Mariji Pleškovi na levi strani vežnih vrat. On je stopil leta 1866. v drugi latinski
razred oddelek b in je imel za zgodovino in zemlje-pisje znanega profesorja Antona Heinricha, ki je v šoli kaj rad politiziral trdeč, da je v Prusiji in sploh na Nemškem veliko lepše in bolje nego v tem konglomeratu raznih narodov, v Avstroogrski. V taki državi, kjer se porabi jako malo mila, se ne more govoriti o kaki kulturi ali prosveti sploh, saj rabi velika večina prebivalcev namesto platnenega robca za nos — oni robec s petimi vogli (prsti); tedaj se je profesor prav pošteno vseknil v desno roko med prste. To mi je pravil Podlimbarski, kadar me je prosil, da naj ga izprašam »statistične podatke« o številkah prebivalstva v posameznih mestih nemškega Bunda. Številk je bilo gotovo 30 do 40, a on jih je znal na pamet vse brezhibno. Vstajal je v poletnem času zelo zgodaj in se pridno pripravljal za šolo hodeč gori in doli po dvorišču in učeč se lekcije na glas. Meni se je zdel, ker je bil že drugošolec, strašansko pameten in učen; priden je bil kakor čebelica.
Pri neki priliki mi je zatrjeval, kako pospešuje v negativnem smislu že imenovani profesor Heinrich dobro narodno in domovinsko zavest s tem, da skoro vsako uro hvalisa nemškoprusko državno upravo, dočim je v naši deželi vse slabo in zaostalo. Pri neki taki priliki se je baje izrazil takole: »Lassen sie mich sein mit ihrem Krain; Krain ist ein Schweineland, denn sogar der HauptfluB des Landes heiBt Sau!«
Naj bo dosti o teh žalostnih, hvala Bogu, že prebolenih razmerah! Sam ne vem, kako je mogla slovenska mladina ostati tako vernovdana in zvesta svojemu narodu in domovini v takih nezaslišanih učnih razmerah!
Pod tujo peto.
Minulo nedeljo smo proslavili v Sežani ustanovitev šolske družbe, ki naj bi nadaljevala vzvišeno nalogo širjenja kulture med našim narodom. Prilika je bila. povsem sorodna oni glavnih skupščin Družbe sv. Cirila in Metoda. In vendar — kaka razlika v vnanjih oblikah! Tiho so prihajali gostje, pozdravljala jih ni nobena zastava, nikdo jim ni zaklical dobrodošlice, tiho je moralo biti tudi po javnih lokalih...
»Edinost«, 8. avgusta 1922.
V Sežani, na kršnih naših kraških tleh ni smel brat bratu zaklicati: Zdravstvuj! Če se je bilo treba našim Primorcem pred prevratom boriti z avstrijskimi vladami za vsako mrvico narodnih pravic, je sedaj, ko so prišli naši bratje pod Italijo, ne le vsak boj brezuspešen, ampak tudi nemogoč. V začetku okupacije so imeli vladni možje v Trstu in Rimu za Slovence vsaj nekaj lepih besed in obljub, sedaj še obečati ne smejo več, ker bi prišli v sokob z višjo oblastjo — s fašisti, ki so država v državi s svojo vojsko, s svojo silo in s svojim brezprimer-nim strahovanjem. Rimska vlada, katera si je od početka najela fašiste v svojo obrambo, gleda sedaj s strahom in brez moči nanje in na njihovo uničujoče delovanje.
Slovenci so bili prve žrtve fašistov, ki so z bencinom polili in zažgali Narodne dome v Trstu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, konsumno društvo v Rojanu ter mnogo hiš Slovencev in Hrvatov v Istri. Po risje preže na naše uboge brate, da bi se pač
preveč ne zavedali, da so del jugoslovenskega naroda; dokazujejo jim z bičem in ognjem, da spadajo sedaj pod »kulturno« mater Italijo. In naša najzaved-nejša Goriška, naši Kraševci, Notranjci, Trst in okolica ter tužna Istra morajo klanjati tilnik pred silo, ki ne pozna nobenih obzirov in nobenih mej. Svoje misli in čuvstva si morajo naši bratje izmenjevati le na tihih shodih zunaj Trsta in drugih mest. Nasilna vlada in še nasilnejši fašisti, ki ne puste niti dihati svobodno našim zasužnjenim bratom, se bahajo in kriče v svet, kako morajo biti srečni in presrečni podjarmljeni narodi pod italijansko »kulturo«. Ta »kultura« se znaša sedaj ne le nad Slovenci, ampak po vsej severni Italiji, koder se preganjajo in more ljudje, ki ne nosijo fašistovskega znaka, in kjer se požigajo domovi delavcev in socijalistov.
Pri nas, hvala Bogu, ne poznamo take »kulture«, le Srbi ob bolgarski meji trpe nekaj sličnega, namreč hajduške vpade v srbsko ozemlje. A ti barbarski bolgarski hajduki še zdaleč niso — »kulturni« Italijani.
V začetku zasede so obečali tržaškim Slovencem, da se jim odpro in da se bodo vzdrževale vse šole, katere so imeli prej. Toda četrto leto okupacije je že, a Italijani ne le da ne vzdržujejo v mestu nikakih slovenskih šol, ampak so zaprli še po Istri mnogo slovenskih in hrvatskih učilnic. A zasebna šola, katero vzdržuje neki slovenski konzorcij pri Sv. Jakobu v Trstu, še ona je vedno v nevarnosti, da ne poizkusi laške fašistovske besnosti tako, da so starši, ki pošiljajo vanjo otroke, in otroci, ki zahajajo vanjo, res junaki ter vredni vsega našega uvaževanja. Take so razmere tam doli, kjer žive naši bratje v večnem strahu za svoje življenje in imetje, pa naj bodo srečni, da so v objemu matere Italije, naj ji pojo hvalo in slavo!
Sv. Ivan pri Trstu je bil od nekdaj zavedna slovenska trdnjava v tržaški okolici in Sveto-ivančani so se skazovali o vsaki priliki neustrašene
borce za slovensko stvar. V vojni so kakor drugod tudi tam pobrali tri krasno ubrane cerkvene zvonove. Sedaj so si župljani kupili druge, na katerih stoji napisano: »PojteslavoBoguinmateri Italiji!« Oj Sv. Ivan tam pod Preklanim hribom, kaj praviš k temu? Lahi ne zamude nobene prilike; kjer le morejo zasmehujejo in psujejo naše ljudi v govoru in v listih. Ko slišijo našo govorico, vprašujejo srdito: »Kakšen jezik govorite?« Ali odkar jim naše ljudstvo odgovarja: »Mi govorimo jezik vaše kraljice«, je tega vprašanja čimdalje manj. Slovensko deco vabijo v svoje učilnice z vsemi možnimi vabami: s kosilom, obleko, obuvalom. Nobene prilike ne opuste, nobena žrtev jim ni prevelika, kjer gre za raznarodovanje našega življa.
Nekateri naših ljudi mislijo, da šolske družbe sedaj ni več treba, a vse kaže, da še nikdar ni bila tako potrebna kakor baš danes; dokazovanja za to ni treba, dejanja govore jasno dovolj.
Pozor!	Pozor!
Dolžnost
vsakemu zavednemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda.
Njeni člani so:
1. pokrovitelji, ki plačajo 50 din.,
2. ustanovniki, ki plačajo 15 din.,
3. letniki, ki dajo po 3 din. na leto,
4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj 50 par na leto. Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša
pridobiti še kakega novega člana!
Dva prezgodnja groba.
Kompoljski:
1.	Marica Osetova.
Vzor narodno zavednega slovenskega dekleta.
Ni težko pisati posmrtnice človeku, ki je končal pot življenja in dosegel ono dobo, ko naravno legamo v grob in napravimo prostor drugim. Pri taki posmrtnici nas navdaja vsaj to zadoščenje, da je umrli izpolnil svojo življensko nalogo v lastni družini, kakor tudi v javnem življenju. Trpko pa je pisati posmrtnico onemu, katerega je iztrgala usoda v najlepši dobi, ko je šele pravzaprav začel živeti in delati zase in za svoj narod. Sredi mirnega in tihega dela, začetkom komaj dosežene in težko pričakovane sreče poseže kruta roka usode vmes in v hipu stre vse nade, katere je gojilo lastno vroče srce, podere vse upe, ki so jih stavili prijatelji in znanci v dotičnika. Prijetna in harmonična melodija življenja se pretrga in utihne v hipu, ko bi jo najrajši poslušalo naše uho in se radovalo ob njej čuteče in ljubeče srce.
In Marici O s e t o v i se je zgodilo tako. Odrasla je lepi in veseli dekliški dobi in si ustanovila lasten dom, kjer je našla tiho srečo ob strani svojega izvoljenca; komaj je začela slutiti višek sreče, ki je dana ženi v materinstvu, že jo je ugrabila smrt detetu, možu, svojcem in narodu. Lepo ubrana pesem njenega življenja se je pretrgala sredi melodije in zapustila mučno praznoto. Zato mi je trpko v duši, kadar se domislim, da ni več nje med živimi, trpko še posebno danes, ko pišem tej zlati slovenski duši te vrstice v spomin.
Marica Osetova je sicer umrla kot mlada komaj poročena žena in mati. Živi mi pa v spominu samo kot vzor slovenskega dekleta. Kot mlado, komaj šestnajstletno dekletce, ki je namerjalo prve korake v življenje, sem jo videl prvič pri njenem bratu Andreju v ogroženem Tolstem vrhu pri
Marica Osetova.
Guštanju. Par let pozneje je prišla s svojim najljubšim in najmlajšim bratom Milošem na Muto, kjer mu je gospodinjila in pomagala v silno težkih krajevno narodnostnih in političnih razmerah voditi trgovino. Takrat smo stanovali pod skupno streho Ciril Metodove šole in se oklenili drug drugega tako
tesno in trdno, kakor se redko primeri celo pri krvnih bratih in sestrah. Komaj peščica nas je bilo in vendar smo tvorili edini slovenski otoček sredi ponemčenega morja. Ob nas so pljuskali sovražni valovi in nas hoteli podreti. A mi smo stali trdno, nepremagljivo na svojem mestu in utrjevali težko postojanko, da je postala nezavzetna in je ponosno kljubovala številnejšemu in z vsemi sredstvi oboroženemu sovražniku.
Za nas so bili takrat silno težki časi tam na skrajni severni meji, a vendar so bili tako lepi, tako z idealno požrtvovalnim narodnim delom in z nepremakljivo trdno vero v boljšo bodočnost prepojeni dnevi, da mi je še danes toplo v duši, kadar se jih domislim.
In takrat sem spoznaval in spoznal pokojno Marico do dna njene nepokvarjene in za vse lepo in dobro vnete duše. Njena vesela dekliška nrav je oživljala celo prostorno, nekdaj graščinsko poslopje. Zdaj si čul njen zvonki smeh in že za trenutek se je zopet razlegal njen prijetni glas v mili slovenski popevki. Redkokdaj je bila za hipec otožna. Saj tudi ni bilo časa vdajati se otožnim mislim in sanjariti bogve o čem. Vedno je bilo polne roke dela zdaj pri gospodinjstvu, zdaj zopet v trgovini in potem zopet na vrtu. Pri delu si je navadno pela. Le kadar je govorila o svoji mamici, ki je samevala na prijazni Gorici v Sent Juriju, ji je za hipec potemnila senca otožnosti njen vedri obraz. Z neizrekljivo ljubeznijo je visela na svoji materi in svojem domu. Kadar ji je pripuščal čas, je šla pogledat za kako urico ali dan domov v Sent Jurij. Le ob večjem delu, kakor ob košnji, žetvi in mlačvi je izostala po cel teden, ali tudi dalje. Potem se je zopet vrnila zagorelega lica in od solnca obžganih ter žuljavih rok na Muto in pravila o vseh podrobnostih svojega doma. Prijela je za vsako delo, bodisi doma, bodisi na polju, travniku, v vinogradu ali v gozdu. Ni ga bilo kmetiškega
dela, da bi se ga ne lotila in izvršila, pa naj je bilo moško ali žensko.
Človek bi mislil, da ni našla pri toliki in vsestranski zaposlenosti časa sama za se in za svojo nadaljno izobrazbo. In vendar temu ni bilo tako. Že od rane mladosti ji je bila lepa knjiga ljuba in draga. Dasi je izvršila razen domače šentjurske šole samo par razredov meščanske šole v Celju, si vendar z njo prav lahko govoril o slovstvu in knjigah, kakor o gospodinjstvu ali o kateremkoli kmetijskem delu. Ob neki priliki mi je celo pokazala droben zvezek lastnih pesnitev, ki so bile za njena leta in stališče čisto dobre. Pri mnogih naobraženih damah nisem našel toliko smisla in razumevanja bodisi za slovstvena, kakor tudi za druga dnevna in politična vprašanja, kakor pri dvajsetletni Marici Osetovi.
Kdor tako vroče ljubi svoj dom, rojstni kraj in svojce, kakor ga je ljubila Marica Osetova, pri tem je docela naravno, da ljubi tudi domovino in svoj narod. In o njeni ljubezni do teptane in zaničevane domovine ter do zasužnjenega naroda bi mogel mnogo povedati vsakdo, ki je prišel z njo v dotiko. Saj ni bilo narodne prireditve med zavednimi in naprednimi Šentjurčani ali pozneje na Muti in v okolici, da bi ne bila sodelovala Marica. Nastopala je v igrah, pri pevskem zboru ali pa v šotorih; sploh povsod in vselej, kjerkoli in kadarkoli je bilo potrebno. Med bivanjem na meji je še bolj spoznala, kako krvavo je potrebno narodno obrambno delo. Zato se ga ni nikoli izogibala, ampak ga je naravnost iskala, našla in izvrševala z vso vnemo in vztrajnostjo. Pri tem delu ni nikoli poznala malodušja. Cim večja težava in potreba je bila, s tem večjo žilavostjo je šla na delo. Vedela in znala je premagati vse ovire z dobroto in prijaznostjo, če je bilo potrebno, pa tudi z vso odločnostjo in rezkostjo.
Zato je bilo malo slovenskih žen in deklet, ki bi bile občutile naše osvobojenje in ujedinjenje tako globoko in s takim zadoščenjem kakor Marica Ose-
tova. Saj so se ji izpolnile najiskrenejše želje, saj je videla dosežen smoter svojega dela in stremljenja, ki ji je bil najboljši korak za lepšo in srečnejšo bodočnost ljubljenega naroda... —
Marica Osetova se je rodila v narodno že od od nekdaj zavednem Sent Juriju ob Južni železnici dne 27. maja 1896. Že v rani mladosti je izgubila očeta. Zato se je s tem večjo ljubeznijo oklenila matere in svojih štirih bratov. Na njeno vzgojo je poleg domače šole vplival največ njen starejši brat železničar France, ki se je že od nekdaj udeleževal z vso žilavostjo narodno obrambnega dela. Donašal ji je knjig, s katerimi si je izpopolnjevala izobrazbo in se obenem navduševala za svojo domovino in narod. V svetovni vojni je padel njen najstarejši brat Ivan na galiških poljanah. Njegovo izgubo je tem težje prebolela, ker je bil Ivan namenjen prevzeti dom. Zakaj drugi trije bratje so si že ustvarili svoj delokrog drugod. Pred vsem se ji je zaradi bratove smrti smilila mamica, za katero se je bala, da jo bode ta udarec strl popolnoma. Zato se je vrnila že pred koncem vojne na njeno stran v Šent Jurij in ji je pomagala voditi gospodarstvo.
Leta 1921. se je poročila s posestnikom in gostilničarjem Joškom Cajhnom v Teharje, kjer je uživala ob strani ljubljenega in ljubečega moža tiho zakonsko srečo. Žal, da je bila ta sreča tako kratka. Par tednov pred obletnico poroke je povila svojemu možu sinčka, ki je zahteval žrtev njenega življenja. Umrla je namreč dne 19. januarja 1922., ko je mali Božidarček komaj zagledal luč sveta in je mlada mamica jedva občutila vso polno srečo materinstva.
Vest o njeni smrti je pretresla vse, ki so jo poznali. In takih je zelo veliko število. Vsakdo je občutil ne samo izgube, katera je zadela z njeno nenadno smrtjo domače, ampak izgubo, ki je zadela tudi našo domovino. Zakaj, če je bila pokojnica še kot dekle pravi vzor narodno zavednega in delav-
nega dekleta, kakšna bi bila šele kot žena in mati. Kot gostilničarka bi imela najlepšo priliko, da bi bila nadaljevala misijonsko narodno obrambno delo v moralnem in gmotnem oziru. Tako zavedna mati bi gotovo znala vzgojiti tudi svojo deco, da bi bila ponos ne samo svoji okolici, ampak širni domovini naši, kakor je bila ona sama.
Naj bi našla pokojna Marica Oset-Cajhnova mnogo posnemalk med slovenskimi dekleti in ženami in potem nam ne bode težko preboleti vse vojne in povojne rane ter dočakati lepšo bodočnost, katera mora priti tudi našemu narodu!
2.	Ivan Jakše.
Letos je zadel podružnico sv. C. in M. na V r a n-skem težek udarec: izgubila je svojega načelnika Ivana J a k š e t a, ki je bil dvanajst let njen odbornik in izza občnega zbora dne 31. marca 1912 njen predsednik. Zavzel je to odlično mesto za izbornim ustrojiteljem Rudolfom Vrablom (f dne 13. decembra 1911) in popolnoma izvel njegove krasne načrte. Pod vodstvom pok. Ivana Jak-šeta je vrlo uspevala vranska C. M. podružnica. Na dragocenem odru, ki si ga je nabavila, so se prirejale ljudske igre (1. 1913. ponovno »Deseti brat«) in vrstila predavanja (na občnem zboru leta 1914. »O petstoletnici ustoličenja koroških vojvod«). Zanimanje za narodnoobrambno delo je raslo in se zaneslo tudi med šolsko mladino, ki je pridno zbirala za Družbo sv. Cirila in Metoda znamke in drugo.
Ivan Jakše je bil rojen dne 8. decembra 1880. v Kandiji pri Novem mestu: pred 20 leti je prišel na Vransko, kjer je nastopil svoje prvo službeno mesto kot učitelj. Vsa ta leta je imel pred očmi le eno nalogo, le en smoter: vzbuditi in ukrepiti v ljudstvu narodno zavest. Tej nalogi je posvetil ves svoj prosti čas, vse svoje moči in mnogostranske zmož-
5
nosti. Ognjevit govornik, uspešen organizator, dober pevec in pevovodja, izvrsten igralec in režiser je bil duša vsega narodnega življenja v imenovanem
Ivan Jakše.
trgu. Bil je vzgled nesebičnega narodnega delavca. Umrl je v najlepši moški dobi dne 19. januarja 1922. Čast njegovemu spominu!
Spomini na Goriško.
Na praznik Marijinega oznanjenja leta 1909. sem prišel prvič službeno na Goriško. Ljubljano sem zapustil še v snegu, a v solnčnih Brdih so cveteli že mandelji. Kakor v naravi, tako sem našel tudi v prebivalstvu razliko glede na narodno idealnost in bratsko odkritosrčnost. Prejšnjo jesen so obrodila Brda mnogo vina, ki je Bricem glavni vir dohodkov; zato je ljudstvo željno pričakovalo kupcev. Ko sem s potno torbico pod pazduho korakal iz Pevme proti Števerjanu, od tam čez Cerovo, Vipolže, Kozano proti Biljani in Medani, veseleč se nenavadne gorke spomladi in čudeč se prvemu cvetju in prvim metuljem, so me klicali izpred odprtih zidanic na po-skušnje, češ: »Gotovo kupujete vino!« »Kupujem ga, a le na drobno, namreč po četrtinkah!« Dobrodušno so se smejali in me navzlic moji odkritosrčnosti vabili na kozarček. Ti blago, gostoljubno naše ljudstvo, zakaj si zaslužilo toliko preizkušenj? Zakaj si moralo iti v italijanske vice?
V nadaljnih petih letih ni skoraj minil mesec, da bi se ne bil službeno mudil med goriškimi rojaki, ki so se mi nenavadno priljubili. Dobil sem najzvestejše pobratime in sotrudnike za narodno manjšinsko delo med Brici, Vipavci, Kraševci in Gorjanci. Skoraj na vsaki večji naselbini smo se vsaj enkrat sešli bodisi na resnih zborovanjih ali zabavnih sestankih.
Najveličastnejša prireditev je bila vsekakor 2 5 letnica Briške C. M. podružnice v Biljani dne 31. avgusta 1913. Splošno so trdili, da se toliko ljudstva v Brdih še ni zbralo izza tabora
5*
v Medani, a toliko slovenskih zastav pa brezdvomno še nikoli niti poprej niti pozneje ni plapolalo v tej vasi. Nastopilo je pet pevskih društev. Prvi moški zbor je zapel briško budnico:
Ti griči briški in doline, ta fantov broj in cvet deklet so last slovenske domovine.
Za narod svoj, slovenski svet ves briški rod bo vedno vnet.
Poleg te imajo Brici še starejšo budnico, ki jo je zložil Jakoslav povodom ustanovitve društva »Slovenski jez«; glasi se:
Edinost bodi Bricem trdna vez, zato postavljamo »Slovenski jez«.
Sovražna moč ne sme tod čez.
O kruta ironija današnjih dni!
Na slavnost so se pripeljali tudi šolski otroci takratne Ciril Metodove šole v K r m i 11 u z učiteljem Jankom Garbasom, ki ga je vzela vojna. In baš obisk teh otrok je dvignil vsa Brda, ker so dan poprej nabili otroci po Brdih sledeča »vabila teh ubogih«: »Mi otroci slovenske narodne šole iz Krmi-na, ki tudi pridemo na slavnost v Biljano, da pokažemo kaj znamo, mi, ki smo po večini briških staršev, vas prosimo in vabimo: Pridite vsi, podpirajte nas!« *— Tako iskrena prošnja nedolžnih malčkov bi morala ganiti tudi kraški kamen, kam li srca itak mehkočutnih Bricev.
Kako dovzetno in hvaležno je bilo to dobro ljudstvo za vsako narodno bodrilo, o tem so pričala poročila v časopisih. O slavnostnem govoru je pisala »Soča«: »Zdelo se je, da govori apostol svojemu narodu. Večkrat je bil govornik prekinjen z burnim odobravanjem. Govor je napolnil srca vseh navzočih z nepopisnim navdušenjem. Slišal sem že marsikateri govor, a s tako ljubeznijo do svojega naroda
govorjenega še ne. Bil je to pravi apostolski govor narodnega delavca in dal Bog, da bi obrodil stoteren sad!« —
Približno leto pozneje. Bila je zopet sijajna 2 5 1 e t n i c a C. M, podružnice v R i h e m -berku dne 28. junija 1914. Ko se je po izvršitvi resnega dela programa začela mladina pripravljati na ples, sva se z dr. Vlad. O. odpeljala z vlakom v Gorico. Med vožnjo sva občudovala v P r v a č i n i tik kolodvora z lampijoni razsvetljeno plesišče; dva praznika je porabila vesela goriška mladina za rajanje. V G o r i c i me je pričakoval na kolodvoru prijatelj družbeni učitelj Tone Turk. Držal se je resno ter pokazal na črno zastavo na gradu. Mi, ki smo prišli z veselice, seveda nismo slutili tragedije, ki se je istega dne odigrala v Sarajevu. Šli smo k »zlatemu jelenu«, kjer smo dobili na vrtu malo družbo slovenskih častnikov, med njimi takratnega političnega voditelja goriških naprednjakov Andr. G. Na-pram njemu sem izrazil slutnjo, da bo imel sarajevski dogodek za avstrijske Slovane usodne posledice. Mož se je smejal moji bojazni, češ: »Kakšen časnikar in politik pa si, ako misliš, da se mora zaradi dveh oseb bogve kaj izpremeniti?« Prijatelj Turk mi je resno pritrjeval; slutil je najbrže še hujše kakor jaz, posebno, ker je bil rezervni častnik. Njegova bojazen se je žal obistinila — dobro leto pozneje ga je na Doberdobu ubil laški, šrapnel. Pa tudi G. se je pozneje gotovo spomnil mojega prorokovanja, ker že 14 dni na to so ga optimista z drugimi goriškimi rodoljubi vred prignali na ljubljanski Grad. —
Štiri leta pozneje. Morda sem takrat zadnjič korakal po goriških tleh. Žalostna in naporna je bila ta pot, vendar smo v srcih nosili samozavest in velike nade v končno rešitev in osvoboditev. »Kranjske Janeze«, kar nas ni mikala fronta, so poslali poleti 1918 v laški Tolmeč (Tolmezzo) ob Tilmentu, in sicer za kazen, ker smo uprizorili v Judenburgu znano revolucijo. Tam v bližini Rezije in beneške Slovenije
smo pričakovali razpada Avstrije. Ko smo dne 28. vinotoka morali nepričakovano odkorakati proti Pontebi, še nismo zanesljivo vedeli, da -je vojne konec. Povedali so nam le, da pojdemo zopet v zaledje, in sicer v nemškiFeldbach. Ker pa sem potoma zvedel od zavednih Čehov, ki so bežali s topovi s fronte proti Plocknu, da je fronta popolnoma razbita, nam nikakor ni dišalo, da bi še v nemški Štajerski čakali odrešenja, posebno ker nas je le Kaninsko gorovje ločilo od Goriške. Prvo noč smo prenočevali v rezijski »prestolici« R e ž u t i. Zvečer sem zasnoval pri svojem oddelku zaroto. Pozval sem sotrpine, ako hočejo priti naravnost domov, naj se pripravijo, da pred dnevom desertiramo čez gorovje. Prijavilo se jih je okoli 30. Naložili smo nahrbtnike in nekaj živil iz kuhinje — vse drugo smo morali pustiti v Tol-meču — na 4 ročne vozičke, ki jih seveda nismo kupili, ter odrinili ob potoku Reziji. Ekspedicijo sem vodil na podlagi dokaj dobrega vojaškega zemljevida. Za poveljnika smo si izvolili moža »široke vesti«, ki je imel z galiških bojišč prakso za rekvi-riranje.
Do začetka vojne ni imela gorata Rezija vozne ceste, temveč le kozje stezice. Za vojsko pa so napravili Italijani z veliko naglico ozko cesto, ki je bila izpeljana iz dolinice Rezije kakor po strehi naravnost na široko sedlo med pogorjem Mušiča in Kanina, da so tudi te deviške pokrajine okusile dobrote vojne.
Dokler smo se pomikali po dolini do Sv. Jurija (Rezijani pravijo svoji župni cerkvi sveti Šanžorž), je bila naša družba vesela in podjetna; ko pa smo začeli riniti naše obložene vozičke po strmini, katere konca ni bilo mogoče dozreti, se ni nikomur več zljubilo peti, še govoriti ne. Prvi odmor smo napravili v naselbini Osoje (Osseacco), ki je že tako visoko pod Mušičem, da mrličev ne spravljajo več v dolino, temveč jih pokopujejo kar okrog hiš pod sadnim drevjem in da krstijo otroka šele takrat, ko more
iti z materjo peš k župni cerkvi, za kar pa se porabi cel dan. Tako mi je vsaj pripovedovala stara Rezi-janka, ki je zagledavši nas vojake tekla pobirat s hodnika tistih par koruznih storžev, ki so poleg krompirja skoraj edini pridelek za zimo. Ko pa je videla, da so naši fantje mirno polegli po travi ter odvezovali naprtane nahrbtnike, je postala zaupna in zgovorna. Vojska je tem revežem pobrala vse. Nemci so jim poklali zadnje kozice, hraniteljice mladih in starih. Možje, ki so sicer kot krošnjarji, brusači, steklarji in tihotapci vzdrževali rodbine, so bili tudi v vojski, oziroma niso smeli čez mejo.
Šele proti večeru smo prispeli na sedlo K a r-n i c a, kjer je bila na pol porušena cerkev, v bližini pa skupina pastirskih koč, ki jih Rezijani nazivajo »Stauli ta na ta meja« (hlevi tam na meji). Cerkev je rabila italijanski vojski za skladišče streliva, zato so bila tla daleč naokrog posejana z granatami, šrap-neli, patronami in sličnimi vojnimi »bonbončki«. Morali smo torej previdno očistiti travišče, preden smo zakurili ter si skuhali črno kavo. Na dveh vozičkih smo imeli precejšnjo zalogo kave, sladkorja, moke, masti itd., kar smo si bili »izposodili« iz kuhinje našega vojaškega oddelka. Pastirske koče so bile seveda vsa vojna leta prazne, saj ni bilo kaj pasti.
Ko smo se v mraku začeli pomikati navzdol proti U či (Učeja), smo se kmalu prepričali, da moj vojaški zemljevid ni bil proračunjen za elementarne nezgode zadnjega leta. Hudourniki so cesto razorali na več metrov globoke globeli, drugod pa je bila cesta zasuta z ogromnimi plastmi skalovja. Zadnje zapreke je najbrž izvršila bežeča italijanska vojska, da ji niso mogli prehitro slediti sovražniki za petami. Nekaj časa smo vozičke razkladali in prenašali prtljago in vozove na hrbtih, končno pa smo se prepričali, da na ta način ne pridemo nikamor. Sredi gozdov smo našli zapuščen senik, napravili smo ogenj ter vso noč prečepeli poleg njega. Zjutraj smo ostavili na mestu natovorjene vozičke, vsak je na-
prtil le svoj nahrbtnik in začeli smo plezati čez prepade in skalovje v negotovost. Popoldne smo prispeli v U č o, nekdaj zadnjo rezijsko naselbino Italije, kjer sta imeli Italija in Avstrija svoji obmejni finančni stražnici. Za par kilogramov sladkorja smo si najeli rezijanskega fantiča, ki nam je kazal pot ter obenem nosil nahrbtnik opešanemu tovarišu. Ko smo prilezli po kozjih stezicah iz dolgočasne učejske grape, se nam je odprl razgled na naš opevani »g o r-s k i r a j«. Pogled je poletel na ponosni trg B o v e c pod Rombonom, toda namestu trga je bilo ogromno groblje.
Dospeli smo v Žago, ki ni dosti trpela. Tu smo šele zvedeli, da je vojne v resnici konec. To se je videlo že na cesti. Nepretrgoma ponoči in podnevi so se valila vsakovrstna vojaška krdela iz Italije proti Trbižu. Pod cesto so ležali prevrnjeni topovi in avtomobili. V gostoljubni hiši smo dobili zavetišče. S čepic smo si potrgali »cesarskega Karla«; namesto teh rozet pa so nam pripela zavedna dekleta slovenske kokarde. Zvečer smo praznovali naše dvojno osvobojenje: iz vojaške in avstrijske tiranije. Prvikrat po tolikih mesecih smo prišli zopet do kožarca vina; ponj smo poslali v sosedno Srpenico. (V Tol-meču in okolici ni bilo ne gostilne ne kavarne.) Vaščani so napolnili hišo ter poslušali naše navdušene govore in narodne popevke.
Zjutraj smo se prepričali, kako srečni smo bili z izvolitvijo svojega poveljnika. Večina tovarišev je bila brez denarja, a tudi zaloge v nahrbtnikih so se skrčile. Najprej si je naš voditelj nekje pri Madjarjih »izposodil« voziček, na katerega smo naložili prtljago. Nekaj časa smo vozili samotež, kar pa se je zdelo poveljniku pod častjo za »jugoslovensko armado«, kakor smo prekrstili naš begunski oddelek. Srečali smo štiri madjarske vojake, ki so peljali s parom konj strojne puške, a za vozom ie bil privezan bosanski konjič, ki so ga Madjarji najbrž potoma ukradli. Brez premisleka je skočil naš načelnik
k vozu ter rešil bosanskega vjetnika madjarske suž-nosti. Madjarji so sicer kričavo protestirali, toda naš poveljnik jim je pokazal puško, ki sicer ni bila nabita, a pomagala je. Konjiča smo pripregli k našemu vozičku. Kmalu nato smo srečali zopet Madjarje, goneče čredo krav. Z veščim pogledom si je izbral naš vodnik najboljšo žival ter jo potegnil za seboj. Na proteste se je odrezal: »Saj ste jo tudi vi ukradli!« V Kobaridu je prodal kravo za 1000 K ter nakupil za vse konzerv, moke in drugih jestvin.
Kobarid je nudil sliko ljudskega preseljevanja. Brez prestanka so se valile vojaške množice iz Italije in se delile proti Bovcu in Tolminu. Naša četica je vzbujala z narodnimi kokardami takoj posebno pozornost med zavednimi tržani. Trške de-vojke so nas obdarile s šopki, rodoljubni nadučitelj B. pa nam je posodil čitalniško trobojnico, ki smo jo pritrdili na naš voz. Hkrati mi je z bojaznijo priznal: »Kdo ve, ako se na koncu teh čet ne pojavijo zopet Italijani?« Potolažil sem ga, da je sedaj Italija vendar naša zaveznica. Kako prav je slutil mož, kako hudo sem se varal jaz! Dež je lil, ko smo prispeli ponoči v skoraj porušeni Tolmin. Vse temno, vse tiho, kakor da je trg izumrl. Edini človek, ki smo ga srečali, je bil neki star gospod, ki je slabo slovensko govoril; vendar pa se je kljub nalivu takoj ponudil, da nas spremi do Narodnega sveta, kjer so nam nakazali prenočišče na senu. Tam sem zvedel, da je bil postrežljivi naš kažipot takratni okrajni glavar, rodom sicer Tirolec, toda izredno pravičen in naklonjen Slovencem. Za življensko družico si je izbral ondotno učiteljico. Dobri mož je že tudi med rajnimi.
Na praznik vseh svetnikov smo prišli na kolodvor pri Sv. Luciji. Naš poveljnik se je poslovil, zajahal je našega skupnega vranca ter krenil ob Idrijci nekam na Notranjsko domov. Ostali smo morali čakati skoraj ves dan, šele zvečer smo zasedli vlak proti Jesenicam. Ni nam bilo dolgočasno, ker
so okoličani prihajali od vseh strani z zastavami in pevskimi zbori na kolodvor proslavljat osvobojenje. Pač niso z menoj vred slutili, da sledi prazniku vseh svetnikov turobni dan — vseh vernih duš. Toda verujmo v vstajenje!
I
Prošnja!
Na naših severnih mejah, zlasti v Prekmurju je veliko
šolarske in učiteljske knjižnice so skoro prazne. K narodni obrambi pripomore, kdor jih daruje Družbi sv. C. in M. Pošiljajo naj se knjige družbeni pisarni.
^ —
Vestnik
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
XXXVII.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXIII.
velika skupščina
v Ljubljani, dne 10. kimavca 1922.
Ob 10. dopoldne se je pričelo v veliki dvorani Narodnega doma redno letno zborovanje, ki je bilo stvarno in za narodno šolstvo ob meji zelo zanimivo. Glavne skupščine so se udeležili številni prijatelji Družbe, zastopniki podružnic, mnogo pokroviteljev, v zelo častnem številu naše narodno ženstvo; med temi priproste narodne žene, ki še vedno srčno ir. požrtvovalno delujejo na narodnoobrambnem polju v korist Družbe. Pred občnim zborom je bilo tajno zborovanje delegatov, ki so razpravljali o ustanovitvi narodnih šol na naših zapadnih in severnih mejah.
Govor prvomestnikov.
Prvomestnik vladni svetnik g. Andrej Senekovič je otvoril 33. veliko skupščino takole:
Velecenjene dame! Častiti gospodje! Površen pogled po dvorani kaže, da se nas je zbralo dokaj večje število, kakor predpisujejo družbena pravila za pravilno zborovanje. Zato otvarjam današnjo veliko skupščino ter Vas kot prijatelje in zveste sotrudnike naše šolske družbe srčno pozdravljam. V posebno čast si štejem, da morem na naši skupščini pozdraviti zastopnike pokrajinske vlade in sicer: podnamestnika g. dr. Vilka Baltiča, načelnika oddelka za prosveto g. dvor. nega svetnika dr. Fr. Skaberneta in načelnika oddelka za socialno politiko g. Adolfa Ribnikarja. Pokrajinska vlada nam je bila doslej vedno naklonjena. Njeni zastopniki naj se blagovolijo prepričati iz današnjih obravnav, da Družba sv. C. in M. še vedno in vedno izvršuje svojo nalogo kot narodno obrambno šolsko društvo in torej zasluži vsestranske simpatije. Prav iskreno pozdravljam ministra n. r. in narodnega poslanca g. dr. Vekoslava Kukovca. Čast imam pozdraviti zastopnika mestne občine ljubljanske, vladnega komisarja, dvornega svet. g. dr. Bogumila Senekoviča. Mestna občina ljubljanska je bila C. M. družbi naklonjena in je Družbo po možnosti tudi gmotno podpirala. Alnogim izmed
r	•
Vas bode še v dobrem spominu časten sprejem, ki ga je C. M. družba bila deležna ob praznovanju svoje petindvajsetletnice. Bivši mestni župan in sedanji pokrajinski namestnik minister g. Ivan Hribar je njen ustanovitelj, njegov naslednik na županskem stolu g. dr. Ivan Tavčar pa je podpredsednik v družbenem odboru. Oba sta zbog svojih zaslug za našo Družbo njena častna člana. Končno še posebej pozdravljam gospo Volavšekovo iz Trbovelj, ki se danes kot vzor narodno navdušene slovenske žene udeležuje tridesete velike skupščine Družbe sv. C. in M. Bog jo živi še mnoga leta! S svojim posetom nas je danes prvikrat počastil zastopnik bratskega naroda češkega, generalni konzul g. dr. O. Bene š. Njemu veljaj posebno srčen pozdrav! Pri češkem narodu smo se Slovenci že marsikaj dobrega naučili in lahko se tudi še v prihodnosti učimo. Vse svoje narodno obrambno delo smo si ustvarili po češkem vzorcu, zlasti Družba sv. C. in M. je osnovana po češki šolski Matici. 2al, Slovenci zbog svoje maloštevilnosti in zato, ker smo manj imoviti, pa v obče tudi manj narodno zavedni, na narodno obrambnem polju nismo dosegli tistih uspehov, kakor bratje Cehi; a vendar smemo biti tudi mi zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi. O. dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Jugoslovenske Matice in Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, je po svojih uradnih poslih iz Ljubljane odsoten, naročil pa mi je ustno, da cenjeni skupščini izročim njegove prijateljske pozdrave.. Te njegove pozdrave si dovoljujem mu vrniti z željo za procvit od njega spretno vojenih korporacij.
Velecenjeni skupščinarji! Današnja velika skupščina je 33. redna, kar se pravi, da je C. M. Družba že precej stara. Pred 15 leti so ji nekateri gospodje prorokovali smrt nagla-šajoč dvom, bode li še kdaj zborovala glavna skupščina. Ta bojazen se je izkazala neutemeljena. Celo vrsto let se je Družba sv. C. in M. od leta do leta bolj razvijala in na šolskem polju dosegala vedno lepše uspehe. Omenjam mimogrede razvoj slovenskega šolstva v Trstu, kjer je Družba do leta 1914. imela deško meščansko, petrazredno deško in osent-razredno dekliško šolo in 8 otroških vrtcev; omenjam dvoraz-redno šolo z otroškim vrtcem v Gorici in Krminu in dvoraz-rednico na Muti. Narodno čuteča srca so z raznimi podporami in izredno velikimi volili omogočila njen razvoj. Tudi za svetovne vojne je Družba vzdrževala vse svoje zavode, dokler je bilo to sploh mogoče, čeravno je morala rabiti že svojo glavnico. Da so za svetovne vojne podružnice ustavile svoje delovanje, je pač umevno. Po preobratu je med občinstvom v obče zavladalo mnenje, da C. M. družbe ni več treba, češ da bode vsak Slovenec imel svojo slovensko šolo. Tu pa se ni vpoštevalo, da je toliko in toliko tisoč zavednih Slovencev ostalo neodrešenih in prišlo pod tuji jarem. Ni se dalje
vpoštevalo, da imamo v naši kraljevini ob meji kraje, kjer preti slovenskemu življu bodisi od Nemcev, Italijanov ali Madjarjev velika nevarnost. Tekom letošnjega leta je družbeno vodstvo dobilo opetovano poročila, kako začenjata s svojim delovanjem ob mejah nemški Schulverein in Siidmarka, ter je bilo naravnost pozvano, da naj začne z intenzivnim proti-delovanjem. Cenjeni skupščinarji! Zadnje čase se je pokazalo, da je C. M. družba v sedanjih časih prav tako potrebna, kakor .je bila potrebna v nekdanji Avstriji. Pokazalo se je tudi, da z istimi dohodki, kakor jih je Družba imela pred vojno, pri današnjih razmerah ne more ničesar uspešnega storiti. Računski zaključek, ki ga imate v rokah, izkazuje, da so leta 1921. stroški za ljudske šole in otroške vrtce znašali 3,164.818 K, dočim so stroški v isti namen leta 1913. znašali le 217.159 K. Ker so dohodki zaostajali za stroški, je družbeno vodstvo bilo, prisiljeno več svojih posestev prodati in izkupilo porabiti v kritje tekočih stroškov. Da bi se speče podružnice vzbudile, druge pa začele bolj živahno delovati, je družbeno vodstvo poslalo letos k podružnicam posebnega odposlanca in propa-gatorja, da bi s predavanji in zasebnimi pogovori vzbujal novo zanimanje za C. M. družbo. Na svojo veliko žalost pa sem prejel poročilo, da so se ponekod pritoževali in se čutili raz-žaliene nad postopanjem tega družbenega odposlanca, češ, da je na nekem kraju zabavljal čez neki stan in ga dolžil, da je Dremalo naroden in premalo požrtvovalen, na drugem kraju na da je po nepotrebnem ostro kritikoval delovanje nekega narodnega društva. Na podlagi lastnega preiskovanja ne mo-rom povedati, so li te pritožbe zares utemeljene ali ne. Častiti skupščinarji! To zagotovilo pa Vam dam s tega mesta, da družbeni odposlanec od vodstva ni imel nobenega navodila, da bi smel koga žaliti in da tudi absolutno ni imel namena s svojimi besedami ali s svojim nastopom ne kako posamezno osebo, tem manj pa cel stan žaliti ali obrekovati. Domnevam, in to potrjuje tudi g. družbeni propagator, da so ga krivo umeli in obžalujem, da se stvar ni takoj na licu mesta obravnavala, če je kdo pri predavanju ali pri zasebnih pogovorih zaslišal kako besedo, ki bi ga utegnila žaliti. Posel agitatorja je vedno težak in skrajno nehvaležen. Več dni, da celo več tednov potovati in dan za dnevom imeti predavanja in zasebne pogovore, mora človeka izmučiti tako, da končno ne more vsake besede položiti na tehtnico, preden jo izusti. Namen, ki ga je imel pred očmi, je bil dober, namreč koristiti naši šolski družbi, ki se nahaja v denarnih stiskah. Upam in prosim, da se ta incident izroči pozabljivosti in da C. M. družba radi tega ne bode trpela škode. Da je C. M. družba vsestranske podpore potrebna in vredna, razvidite iz tajnikovega in blagajnikovega poročila.
Po zadnji skupščini smo dobili vsled volil naslednje zneske: 1. Volilo Janka Koschirja, posestnika v Kamniku, t 14. IX. 1921., 1000 K; 2. dr. Alojzija Franka, odvetnika in odbornika C. M. družbe, 1000 K; 3. ge. Ane Levičnikove roj. K o š m e r 1 j e v e, t 12. I. 1922., 1000 K; 4. Karola Savnika, lekarnarja v Kranju, 2000 K, t 13. I. 1922.
Drugi dobrotniki in prijatelji C. M. družbe: Ivan Taufer, posestnik v Zagorju, t 14. IX. 1921; Ivanka dr. Žižekova, soproga zdravnika v Ormožu, t 11. X. 1921; Josip Hočevar, viš. nadzornik drž. žel., t 9. XI. 1921; Oskar Szillich, viš. revident j. žel, t 11. XII. 1921; Terezija Hrehoričeva, trgov, soproga v Ljubljani, t 28. XI. 1921; Janko Klobčič, žel. uradnik v Novem mestu, deloval je za C. M. družbo še kot dijak; bil je med onimi, ki so se bojevali za našo svobodo; nakopal si je bolezen in ji podlegel; Marija Preskerjeva, učiteljica v Ormožu, t 4. XII. 1921; Ivan Jakše, učitelj na Vranskem, marljiv predsednik tamošnje naše podružnice, t 19. I. 1922.; F. Ks. Souvan, posestnik v Ljubljani, t 5. II. 1922, ki je vedno podpiral Družbo ter bil tudi njen pokrovitelj; Fran Vodenik, trgovec in župan v Poljčanah, t 26. II. 1922; Anica Majce-nova v St. Janžu, t 26. II. 1922; Anton Berce, župnik v p., bivši pisarniški tajnik C. M. družbe, t 4. II. 1922. v Kranju; Miroslav Malovrh, urednik »Slovenskega Naroda«, t 7. III. 1922; dr. -Josip Červeny, zdravnik v Cerknici, je vedno podpiral družbo, t 15. III. 1922; Marica Osetova Cajhnova iz Št. Jurija ob juž. žel. iz znane narodne rodbine, t 19. I. 1922; Ignacij Gruntar, notar v Ljubljani, t 25. III. 1922; Vitomir Feodor Jelenc, urednik »Jutra«, t	10. IV.	1922;	Ana Kozlevčar,
t 12.	IV. 1922 na Vrhniki; M. J.	Nerat,	šolski	ravnatelj v p.,
t 2. V. 1922 v Mariboru; Josipina Vidmarjeva, trgovka v Ljubljani, velika prijateljica Družbe, t 20. V. 1922; Ivanka Heinriharjeva, t 24. VI. 1922 v Bohinjski Bistrici; Franja Maistrova, t 7. VII. 1922, mati generala Maistra in sestra ge. Šebenikarjeve na Rakeku; dr. Josip Stare, t 21. VII. 1922 v Ljubljani; Ivan Šepic, pos. in župan v Konjicah, t 18. IV. 1922; Anica Demšarjeva, t 21. VIII. 1922; Josip Šinko, velepos in. župan v Središču, t 23. VIII. 1922; Miroslav Ples, pos. in bivši dolgoletni župan v Devinu, t 26. VIII. 1922; Dušan Vilhar, veletržec na Reki, ki je podpiral Družbo z doneski, t 26. VIII. 1922;	polkovnik v pokoju Josip	Milavec in	dr. Fran Zupanc,	dvorni svetnik, oba umrla	5. IX.	1922,	zadnji četrtek
smo ju spremili k večnemu počitku; izmed njiju se je zlasti g. Milavec odlikoval kot neutrudljiv in tiho delujoč sotrudnik C. M. družbe; on je spesnil družbeno geslo: »Mal položi dar — domu na oltar«, katero pozna že malone vsak otrok in ki je na vžigalicah in razglednicah med narodom razširjeno v več milijonih izvodih. Vsem naštetim in tudi drugim tekom
leta umrlim prijateljem in podpornikom C. M. družbe, katerih imena mi niso znana, ohranimo trajen, hvaležen spomin. Vas, častiti skupščinarji, pa vljudno vabim, da v znak sožalja blagovolite vstati s sedežev.
Pozdravi.
Vladni komisar dvorni svetnik g. dr. B o g u m i 1 Senekovič je skupščino pozdravil v imenu mestne občine ljubljanske naglašajoč med drugim veliko požrtvovalnost narodnega ženstva, ki se je v tako velikem in častnem številu udeležilo današnje skupščine, obenem želi Družbi v bodočnosti najboljših uspehov na narodnoobrambnem polju.
Generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. O t o-kar Beneš je skupščino pozdravil v imenu češkoslovaške Matice Školske, rekoč: Dovolite, da Vas najprej kar naj-prisrčneje pozdravim. Z veseljem sem sledil ljubeznivemu povabilu Vašega odbora in prišel k današnji glavni skupščini. Saj se čutim kot Vaš in Vaša Družba sv. C. in M. mi je prav tako pri srcu, kakor Vam. Pred prihodom v Ljubljano sem bil dogoletni član osrednjega odbora UstFedni Matice Školske v Pragi kot blagajnik, pozneje kot tajnik. Kot tak sem spoznal načela in stremljenja Ustredni Matice Školske, ki se popolnoma krijejo z Vašimi cilji. Naloga naših obeh družb je namreč čisto obrambna, obe družbi ne segata v tujo narodno sfero, marveč samo ščitita deco svojih pripadnikov pred potujčevanjem. Tako je pri nas in ravno tako tudi pri Vas. Dosegli smo narodno samostojnost, vendar pa obe družbi nista postali vsled tega odveč. Skrbeti je treba za narodno vzgojo dece. Ni to sovražno delo napram katerikoli državi, je to naš sveti smoter in sveta naša pravica, in od nje izvrševanja nas nikdar nobeden ne odvrne. Je torej delovanje obeh naših družb še vedno in vedno v eminentnem interesu obeh naših držav in narodov. V dosego svojih ciljev pa potrebujeta obe družbi moralno in denarno podporo vse naše javnosti. Zato si dovoljujem obrniti se do vse slovenske javnosti z vdano prošnjo, da naj se ob vsaki priliki spominja visokih ciljev Družbe sv. C. in M. ter prispeva dejansko v blagor in dobro naroda in države. Šele s tem izpolni vsak posameznik svojo dolžnost napram svojemu narodu. Kot član Ustredni Matice Školske v Pragi želim iz vsega srca, da s pomočjo Družbe sv. C. in M. dosežete v kratkem uresničenje vseh svojih sanj in želja in kličem iz odkritega srca: Družba sv. C. in M. vivat, floreat, crescat!
Narodni poslanec minister n. r. g. dr. V. Kukovec je pozdravil skupščino omenjajoč važnost narodno obmejnega družbenega delovanja. Priznal je, da je glavni smoter družbenega delovanja skrb za obmejne narodne šole. Primerjal je
položaj obmejnega šolstva z onim na češkem, kjer so začela nemška bojna društva zopet živahno propagando.
Prvomestnik g. Andrej Senekovič je ob tej priliki omenil in prečital važen dopis s severne meje, ki stvarno opisuje položaj narodnega šolstva na severni meji in v Prekmurju. Nemška bojna društva so v zadnjem času pričela sistematično propagando v severnih obmejnih krajih.
Tajnikovo poročilo.
Potem je poročal družbeni tajnik g. inženjer Janko Mačkovšek nastopno: Slavna skupščina! Ko stopamo pred 33. glavno skupščino naše šolske družbe, nam je prijetna dolžnost ugotoviti, da se je zanimanje za našo narodno obrambo napram lani zopet dvignilo. Obenem pa je treba vendar reči, da še dolgo nismo dospeli do onega sijajnega navdušenja in žrtvovanja, ki je tako značilno za dobo pred 10 leti. Dobro je, da pogledamo resnici v oči, kajti samoprevara bi bila prav pri naši narodni obrambi najmanj na mestu. Delovanje naše šolske družbe mora biti prilagojeno novim razmeram, ki jih je prinesla likvidacija svetovne vojne. Dočim so svoj čas družbeni opravniki lahko v svojih poročilih naštevali najpo-drobnejše podatke o družbenem delovanju, morejo danes le v splošnem podajati svoja poročila. Svoječasna propaganda za družbeno delo, ko se je našim članom in dobrotnikom lahko popolnoma točno očrtal tudi v javnosti namen družbenih zbirk, je morala vzpričo novonastalih razmer skoraj popolnoma prenehati, a žalibog je obenem popustilo v mnogih krajih tudi zanimanje za Družbo. V mnogih krajih se je razširilo celo mnenje, da je Družba svoje delo dovršila in je ni več treba. Ako bi se razširilo to zmotno naziranje, bi bilo lahko usodnega pomena za narodno bodočnost najvažnejših naših pokrajin. Vendar mislim, da se ne motim, če izrazim prepričanje, da se apatija napram družbenemu delovanju umika zopet živahnejšemu gibanju, kar nam pričajo že tudi prispevki naših podružnic. Dočim je leta 1920. delovalo 94 podružnic, se je leta 1921. njih število dvignilo na 101 in dosedanji letošnji pokret nas utrjuje v veri, da bo prihodnje poročilo o delujočih podružnicah še ugodnejše. Dohodki, ki so jih te podružnice poslale glavni Družbi, so se več kot podvojili, saj so se dvignili s K 186.936-54 v 1. 1920. na K 402.907‘93 v letu 1921. Leta 1921. smo imeli že dosti nadvse živahnih podružnic, med katerimi je treba predvsem imenovati ljubljansko šentpetersko, ki je nabrala poleg velikih zneskov za obrambni sklad še K 43-102*25 za družbeno blagajno, nadalje ptujsko žensko (K 23.991), ptujsko moško (K 23.229-60), ljubljansko šentjakobskotrnovsko ž. (K 21.119), mariborsko žensko (K 13.298) in še obilo drugih, ki so z ozirom na svoje manjše okoliše zelo veliko prispevale h kritju družbenih ogromnih
troskov. Naj bi bile vzor onim, ki še niso oživele. Kljub lepim dohodkom, ki so jih prispevale naše podružnice, ne bo mogla Družba v bodoče svojih nalog vršiti niti v tem obsegu, kakor do sedaj, ako ji ne priskočimo na pomoč. Troski so ogromni in naloge nadvse važne. Družbeno vodstvo je storilo vse korake, da svojim dolžnostim zadosti. Družba prodaja svoja posestva, je izčrpala svoje sklade in se nahaja sedaj v jako težkem položaju. Družba se zaveda svojih nalog popolnoma. V vodstvenih sejah se je razpravljalo poleg drugega tudi o podrobnem delu na naši severni meji, in sicer tudi znotraj naših državnih granic. Tudi tukaj je treba, da zastavimo svoje sile in prelomimo s komodnim izgovorom, češ, saj je to stvar države. V tem pogledu moramo cirilmeto-darji svojo dolžnost storiti z zavestjo, da smo vsi dolžni prispevati k moralnemu učvrščenju naših mej. Pomisliti moramo, da so tudi Nemci pričeli zopet delovati s svojim Schulvereinom in Siidmarko celo v naši državi. Končno je tajnik omenjal razmerje C. M. družbe do Jugoslovenske Matice izvajajoč: Izvršujoč sklep lanske glavne skupščine se je družbeno vodstvo obrnilo na Jugoslovensko Matico, da se v javnosti razčisti razmerje med obema narodnoobrambnima inštitucijama. Formulacija je povsem enostavna: Družba sv. C in M. ima delokrog kot svojčas Schulverein, Jugoslovenska Matica pa onega Siidmarke.
Blagajnikovo poročilo.
Notar g. Aleksander Hudovernik je podal naslednje poročilo: Častita skupščina! Bilanca zadnjega leta kaže, da je Družba sv. C. in M. v preteklem letu krepko delovala. Družbeni dohodki so se pomnožili; znašali so 3, 286.482 K proti 855.018 K leta 1920. V še večji meri pa so se pomnožili izdatki, ki znašajo 3,476.476 K in prekašajo torej izdatke za leto 1920. za več nego 2,000.000 K. Samo izdatki za ljudske šole in vrtce so znašali 3,164.818 K. Žalostno dejstvo je, da so bile nekatere podružnice popolnoma krivega mnenja, da Družba ni več potrebna, zato so ustavile svoje delovanje in bile razpuščene. Nekatere podružnice pa so oživele in začele intenzivneje delovati. Tako so prispevale okroglo 402.908 K, dočim so dale leta 1920. le 186.937 K. Napredovala je razprodaja družbenega kolka, razglednic in računskih listkov. Družbeni kolek nam je prinesel 13.455 K, torej približno 10.000 K več nego 1920. leta; za razglednice smo izkupili 5093 K, tedaj dobrih 4800 K več nego leta 1920., prodaja računskih listkov nam je vrgla 9655 K, torej skoro štirikrat več kakor leta 1920. Razprodaja družbenega koledarja je nekoliko nazadovala, dasi bi si ga morala nabaviti vsaka zavedna slovenska hiša. Obrambni sklad se je
nekoliko ojačil; nabralo se je 109.521 K, dočim se je leta 1920. dobilo zanj 17.680 K. Iz bilance posnamete, da so se vse naše denarne zaloge, katere smo leta in leta skrbno varovali, kolikor toliko posušile, kar ni moglo biti drugače, ker nam nalaga pri sedanjih draginjskih razmerah vzdrževanje šol ogromne troške. Ker dohodki za kritje troškov niso zadostovali, je morala družba nekaj svojih posestev prodati; prodala pa je taka, katera nimajo z ozirom na našo sedanjo politično konstelacijo za naše obrambno delo nobenega pomena.
Kako Družba deluje, Vam je pojasnil naš odposlanec na raznih zaupnih shodih in ste tedaj o družbenem poslovanju točno obveščeni. Motite se, častiti skupščinarji, če mislite, da se Nemci, naši najhujši politični sovragi od nekdaj, ne brigajo več za nas. Tudi zadnja vojna jih ni spametovala in še vedno mislijo na to, kako bi zgradili nemški most čez naše ozemlje do Adrije. Vrgli so se na obmejno delo, škilijo čez naše meje in skušajo v obmejnih krajih nadaljevati svoje germanizatorično delo ter vplivati na vzgojo in mišljenje naših otrok. Strupena naša nasprotnica Siidmarka, katera se je sedaj spojila z zvezo Nemcev na Nižjem Avstrijskem in z društvom za ohranjenje nemštva na Ogrskem, smatra, kakor posnemamo iz poročila o njenem delovanju leta 1921., za svojo glavno nalogo, da izvršuje obrambno delo v slovenskem delu naše države in da skrbi za to, da ne propadejo obmejni Nemci. Zato si je pridobila list »Deutsche Grenzvvacht«, kateri naj služi poglavitno varstvu nemških manjšin v naši državi. Drugo delo v teh obmejnih krajih pa naj opravijo razna nemška telovadna društva, katerim je Siidmarka naklonila velikanske podpore. Tudi je ustanovila poseben zaklad tako-zvani Grenzschatz, s katerim naj pokrije stroške za to delovanje v obmejnih krajih. Torej zopet stara metoda nemškega obrambnega društva, ki hoče v Avstriji započeto germanizo-vanje nadaljevati v naši državi in to v prvi vrsti v obmejnih krajih, kjer prebivalci še niso dovolj narodno probujeni. Stvar naše vlade je, da z bistrim očesom zasleduje to državi nevarno delovanje nemškega društva in da nastavi v obmejnih krajih odločno narodne učitelje, ki naj energično nastopijo proti vsakemu germanizatoričnemu poskusu; stvar naše Družbe pa je, zasledovati to delovanje, ga v kali zadušiti in krepko seči vmes s podporami in drugim narodnim delom. Kakor vidite, bo to delovanje Družbi naložilo nove denarne žrtve, katere bo mogla doprinesti le z vašo pomočjo, kajti podpirati bode morala šole v takih obmejnih krajih, če hoče onemogočiti delovanje Siidmarke zlasti na štajerskoavstrijski meji. Zato apelujem tudi danes kakor vsako leto o tej priliki na Vas s prošnjo, da uvažujete eminentno narodno delovanje naše Družbe in jo krepko podpirate.
Poročilo nadzorništva in volitve.
Nato je v imenu nadzorništva izjavil revizor g. Matko Kante, da so našli nadzorniki knjige in blagajno v najlepšem redu, in predlagal absolutorij s posebno zahvalo glavnemu odboru in blagajniku. (Soglasno sprejeto.)
Nato so se vršile z vzklikom volitve v družbeno vodstvo. Za dobo treh let so bili zopet izvoljeni z vzklikom: gg. dr. Ernest Dereani, Janko Mačkovšek, dr. Fran Vodopivec in dr. Fran Voglar; v nadzorništvo: gg. dr. Janko Kersnik, Matko Kante, Karol Mahkota, dr. Vladimir Ravnihar in Matija Rode; v razsod-ništvo: gg. Matija Marinček, dr. Fran Rosina, Fran Pahernik, dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller.
Pri slučajnostih je predlagal blagajnik g. notar A1 e-ksander Hudovernik, da naj pošlje skupščina iskren pismeni pozdrav družbenemu podpredsedniku dr. Ivanu Tavčarju. Predlog je sprejela skupščina enodušno in z iskrenim odobravanjem.
Prvomestnik g. Andrej Senekovič je nato zaključil glavno skupščino poudarjajoč, da bodi glavni delokrog Družbe preprečiti delovanje tujih elementov na celi črti naše severne meje in drugod.
Darovi o veliki skupščini.
O veliki skupščini so poslale Družbi sv. C. in M. nekatere njene podružnice denarne darove: Podružnica za Savo, Javornik in Koroško Belo 1600 K, ž. podružnica v Črnomlju 914 K, m. podružnica istotam 1200 K, litijska podružnica (pokr. prof. P. Zmitek) 200 K, celjska m. podružnica 4546 K, šentpe-terska m. podružnica v Ljubljani v spomin pok. dr. Fr. Zupancu (3 k.) 600 K, m. in ž. podružnica v Spodnji Šiški sta napravili tudi letos cvetni dan.
Zahvala.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 33. glavna skupščina tako lepo izvršila. Posebno se zahvaljuje zastopnikom pokrajinske vlade in sicer: podnamestniku g. dr. V. B a 11 i č u, načelniku oddelka za prosveto g. dvornemu svetniku dr. Fr. S k a b e r n e t u, načelniku oddelka za socialno skrbstvo g. A. Ribnikarju, vladnemu komisarju mestne občine g. dvornemu svetniku dr. Bogomilu Senekoviču. Posebno iskrena hvala bodi generalnemu konzulu Češkoslovaške republike g. dr. O. B e n e š u za lepe pozdravne in spodbudne besede, kakor tudi ministru
n. r. g. dr. V. Kukovcu za bodrilni govor. Prav posebna zahvala tudi moški in ženski podružnici v Šiški, ki sta priredili o tej priliki cvetni dan Družbi v korist. Iskrena hvala cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Končno se prav toplo zahvaljujemo vsem darovalcem in darovalkam denarnih prispevkov pri veliki skupščini.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
g2^7AVZ^7AV/57AVZ^7AVAX7AX7ZxVZXVzSZAVzWAVAX7Z5\Xgy
¥	s
0	25 letnico	^
g bodo praznovale leta 1923. H
v ,
M tri ženske podružnice, g
s	.	&
W ustanovljene leta 1898. in sicer:	N
D	N
^ p. za Maribor in okolico, K g	S
^	„	„	Ribnico	„	„	|
n n Ruše ,, n	^
S^Z^^Z^Z^^Z^Z^Z^^Z§C^Z^ZS7Z^7ZS7Z^ZS7zE3
Bilanca
Družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani
za leto 1921.
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1920. 1.
126.767 K 74 v
Dohodki leta 1921.
1.	Podružnice		402.907	K 93 v	
2.	Podpore občin, denarnih za-			
	vodov in društev		24.810	0	— ,
3.	Razni darovi		1,220.796	»	66 „
4.	Darovi Amerikancev . . .	7.925	0	— ,
5.	Družbeni nabiralniki . . .	5.648	0	56 ,
6.	Zbirke časnikov		10.189		24 „
7.	Družbene vžigalice ....	32.980	0	_~ 0
8.	Družbena kava, 		2 000	0		 „
9.	Družbeni cilindri za svetilke	500	0	0
10.	Družbeni čaj		1.000		0
11.	Narodni kolek		13.455	0	48 „
12.	Družbene razglednice. . .	5.093	0	12 .
13.	Družbeni rač. listki. . . .	9.655	0	40 .
14.	Družbene knjige		723	■	27 .
15.	Družbeni koledar		35.494	0	0
16.	Obresti od naložen, denarja	27.543	0	65 .
17.	Družbena posestva ....	23.682	0	0
18.	Vrnjeni predujemi ....	190	,	0
19.	Volila		54.004	0	12 ,
20.	Obrambni sklad		109.521	n	34 .
21.	Razni prejemki		1,298 362	0	85 .
	Dohodki znašajo toraj leta 1921 skupaj			. . 3,286.482 . 62
\	87 —	
	Prenos	. . . 3,413.250 K 36 „
Najeto posojilo 			120.000 „ - v
Prodana posestva . . . .		431.933 „ — „
Prehodni prejemki ....		290.878 „ 80 „
Dvigneni zneski i. s.		
a) iz družbene glavnice .	72 004 K	12 v
b) iz pokojninskega sklada	18.060 „	53 „ 90.064 „ 65 „
	Skupaj	. . 4,346.126 K 81 v
Izdatlci.		
1. Za ljudske šole in otroške vrtce .		. . . 3,164.818 K 60 v
2. Družbena posestva . .		16.430 „ 89 „
3. Podpore in posojila . .		10.500 „ — „
4 Povrnjena posojila . . .		134.827 „ 92 „
5. Obresti od posojil . . .		8.036 „ 48 „
6. Družbeni koledar . . .		29.569 „ 50 „
7. Narodni kolek			5.026 „ — „
8. Družbene razglednice		. . . 6 180 „ — „
9. Izplačani predujemi . .		1.000 „ — „
10. Pokojninski sklad		
a) Prispevek Družbe . .	18.144 K 53 v	
b) Izplačana pokojnina in		
prem. reserve . . .	18.060 „	53 „ 36.205 „ 06 „
11. Družbena pisarna.		
a) Plače uradnikom . .	23.450 K	— v
b) Plača slugi, najemnina,		
kurjava, razsvetljava	8.540 „	20 „
c) Tiskovine, poštnina in		
razne pis. potrebšč.	5.918 ,	59 „ 37.908 „ 79 „
12. Razni stroški			. . . 25.972 „ 91 „
Izdatki znašajo torej leta 1921 skupaj . .		3,476 476 K 15 v
Prehodni stroški 			290 878 „ 80 „
Plodonosno naloženi zneski i. s.		
a) na glavnico		72.004 K	12 v
b) na obrambni sklad. .	109.521 „	34 ,,
	Skupaj	. . . 181.525 „ 46 „
Prenos .	.	.	3,948.880	K	41	v
Blagajniški ostanek dne 31.	grudna I. 1921.	.	.	397.246	„	40	,,
Skupaj .	.	.	4,346.126	K	81	v
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna	1920.............................1.................... 118.879	K	32	v
Prirastek leta 1921	......................... 72.004	„	12	„
Skupaj . . ~	190.883	K	44	v
Odpadek leta 1921	......................... 72.015	„	12	„
Stanje dne 31. grudna	1921.............................1.................... 118.868	K	32	v
Račun pokojninskega sklada.
Stanje dne 31. grudna 1920. 1	 132.741	K	96
Prirastek leta 1921	  19.045	„	71
Skupaj . . .	151.787	K	67
Odpadek leta 1921	  18.060	„	53
Stanje dne 31. grudna 1921. 1.............................. 133.727	K	14
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne	31.	grudna	1920..........................1................. 231.273	K	02	v
Prirastek leta	1921.................................................. 130 358	„	81	„
Skupaj . . ~	361.631	K	83	v
Odpadek leta 1922.......................................................... 20 000 „ — „
Stanje dne	31.	grudna	1921..........................1.................. 341.631	K	83	v
Račun družbenih posestev.
Stanje dne 31. grudna 1920.1....................... 829.810	K	—	v
Prodana posestva.................................... 46	000	„	—	„
Stanje dne 31. grudna 1921.1	"	783.810	K	—	v
Družbena imovina
dne 31. grndna 1921. 1.
A.	Aktivna imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo v Trstu		430.000 K — v
b) Posestvo v Velikovcu . . .	100.000 „ — „
c) Posestvo v Velikovcu . . .	20.000 „ — „
č) Posestvo na Savi		24-000 „ — „
d) Posestvo v Studencih . . .	10.800 „ — „
e) Posestvo v Studencih . . .	17.800 „ — „
/) Posestvo v Vodičji vasi . .	2 500 „ — „
g) Posestvo pri Sv. Mariji Magd.	
v Trstu 		21.000 „ — „
h) Posestvo v Škednju, Trst . .	29.000 „ — „
i) Posestvo v Rožnem dolu pri	
Črnomlju		10.000 „ — „
j) Posestvo v Ljubljani....	160 „ - „
k) Posestvo v Ljubljani . . .	73.000 „ — „
1) Posestvo v Ljubljani . . . .	8.800 „ — „
m) Posestvo v Zapužah . . . .	36.750 „ — „
Skupaj	.	.	.	783.810	K	—	v
II. Šolski inventar in učila........ 15.656	„	65	„
III. Inventar družbene pisarne	.	.	.	.	502	„	—	„
IV. Zaloga družbenih knjig.................. 90	„	—	„
V. Terjatve (gotove)................ 45.022	„	76	„
VI. Brezobrestna posojila........... 24.600	„	—	„
VII. Družbena glavnica.
a)	Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru, št. 2386 pr. . . .	200	K	—	„
Odnos . . .	200	K	—	v
Prenos . 200 K
Prenos .
b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr.. . .	100	„	—
c) Vložna knjižica Jadranske banke, podružnica v Ljubljani št. 895 pr	 896	„	32
č) Delnica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, št. 1422 pr.
d) Intab terjatev pri mestni občini ljubljanski.................
e) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski...................
/) 3 kom. ogrskih Josziv-srečk 4694 1486 4222 . . „
“647 lio7 ~2~ a 4 K
g) Zadružna knjižica posojilnice in hraniln. v Trstu št. 6022 pr.
h) Zadružna knjižica posojilnice v Mariboru št. 5631 pr. . .
j) VI — 5'/2% avstr, vojno posojilo pr	 1.000	„	—	„
2 k y')om. 4'/2% zastavnih listin občinske hranilnice v Gradcu dtto 1. 4. 1918.1. serija B št. ■
7432 in 7433 po. 10.000 K .	20.000	„	—	„
s kuponi od 1. 4. 1919 leta
k) 25 kom. 41/2% zadolžnic melioracijskega posojila vojvodine Kranjske dtto 1 11.1911 št. 0024 — 0031, 2389 —
2395, 2401, 2402, 2406 —
2410,2486 — 2488 po 2.000 K	50.000	„	—	„
s kuponi od 1.5. 1922. leta
/) konto korent pri Ljublj. kred. banki f. 459 ......................
400
20.930
25.000
12
60
20
250 „ —
Skupaj
118.868 K 32 v 988.549 K 73 v
	Prenos . . .
Vlil. Pokojninski sklad.	
a) Vink. 4% avstrijska kronska	
renta pr		21.700 K — v
b) Vink. 4 2% avstr, srebrna	
renta pr		45.000 „ - „
c) Vink. 4’2°/o avstr, papirna	
renta pr		8.000 „ - „
č) Vink. III. avstr, vojno poso-	
jilo pr		20.000 „ — „
d) Vink. IV. avstr, vojno poso-	
jilo pr		5.000 „ — „
e) Vink. V. avstr, vojno poso-	
jilo pr		4.000 „ - „
/) Vložna knjižica Kmetske po-	
sojilnice v Ljubljani, štev.	
19.842 pr		30.027 „ 14 „
	Skupaj . . .
X. Ciril-Metodov obrambni sklad.	
a) Vložna knjižica Kmetske	
posojilnice ljublj. okolice v	
Ljubljani št. 120 pr		129.619 K 43 v
b) Vložna knjižica Ljudske poso-	
jilnice v Gorici št. 4105 pr. .	2.000 „ - „
c) Vložna knjižica posojilnice v	
Celju št. 16098 pr		1.400 „ — „
d) Vložna knjižica posojilnice v	
Mariboru št. 10579 pr. . . .	1.000 „ - „
e) Vlož. knjiž. Jadranske banke,	
podruž. v Kranju št. 1710 pr.	600 „ - „
f) 7 °'o drž. invest. posojilo . .	20.000 „ - „
g) Terjatev pri mestni občini
ljubljanski....................... 187	012	„	40	„
Skupaj . . . 341.631 K 83 v Odnos . . . 1,463.908 K 70 v
Prenos . . . 1,463.908 K 70 v
X.	Zapuščinski sklad Viljem Polaka.
a) Vložna knjižica ljub. mestne
hranilnice št. 60.758 pr. . . 106.000 K — v
b) Vložna knjižica posojilnice v
Radovljici, št. 6221 pr. . . .	8.500	„	—	„
c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 9146 pr. 7.479 „ 63 „
£) 15 kom. 4'/2% obveznic bosensko - herceg. železniškega posojila v nom. vrednosti .	20.000	„	—	„
s kuponi od 1. aprila 1. 1919
d) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16
a 200 K..........................
s kuponi od 1. junija 1919 I.
e) 2 zadolžnici posojila za regu-lovanje Tise, serija 851 št. 61 in serija 1624 št. 99 a 200 K s kuponi od 1. aprila 1919 1.
/; Turška srečka št. 385.276 pr.
400 frankov, po kronski prvotni vrednosti....................
g) Vložna knjiž. Kmetske posoj. v Ljubljani, št. 22.236 pr . .
h) >/3 vrednosti od 2 kred. srečk ddj°. Dunaj z dne 31. marca
1.	1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 a 200 K skupaj 400 K družbi odpade
'/3 t. j.........................
i) Int. terjatev pri mestni občini ljubljanski	 29.070	„	—	„
j) Intab. terjatev po I. K. . . .	1.050	„	—	„
400 „ — „ 400 „ — „
382 „ — „ 460 „ 62 „
133 „ 33 „
Prenos . . . 1,637.784 K 28 v
XI.	Zapuščinski sklad Karol Kotnika.
a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166,
3216, 3218, 3287, 3321,
68.889	a 40 K.................. 360	K	—	v
b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija
14.075	št. 7 pr. 100 rubljev,
v prvotni kronski veljavi .	254	„	50	„
Skupaj	.	.	.	614	„	50	„
XII. Blagajniški ostanek dne 31. grudna
1921. 1	  397.246	„	40	„
Skupaj	.	.	.	2,035.645 K 18 v
B.	Pasivna imovlna.
1. Posojila in dolgovi pri	denarnih	zavodih	.	.	350.897	K	68	v
2. Dolgovi pri posestvih........................ 7.037	„	—	„
3. Razni neporavnani računi..................... 57.991	„	40	,»
4. Pokojninski sklad........................... 133.727	„	14	„
Skupaj .	.	.	549.653	K	22	v
C.
Ako od aktivne imovine........................ 2,035.645	K	18	v
odštejemo pasivno imovino................. 549.653	„	22	„
dobimo čisto imovino dne 31.	grudna	1921.	1.	.	1,485.991	K	96	v
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna
1920.......................................1................................ 1,155.003	K	52	v
s čisto imovino z dne 31. grudna	1921.1.	.	.	.	1,485.991	„	96	„
vidimo, da se je čista imovina v letu 1921
pomnožila za.................................. 330.988	K	44	v
Prenos . . . 1,463.908 K 70 v
X.	Zapuščinski sklad Viljem Polaka.
a) Vložna knjižica ljub. mestne	
hranilnice št. 60.758 pr. . .	106.000 K — v
b) Vložna knjižica posojilnice v	
Radovljici, št. 6221 pr. . . .	8.500 „ — „
c) Vložna knjižica Kmetske po-	
sojilnice v Ljubljani št. 9146 pr.	7.479 „ 63 „
č) 15 kom. 4 J/2 °/o obveznic bo-	
sensko - herceg. železniškega	
posojila v nom. vrednosti .	20.000 „ — „
s kuponi od 1. aprila 1. 1919	
d) 2 zadolžnici priv. avstr, za-	
voda za zemljiški kredit	
serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16	
a 200 K 		400 „ - „
s kuponi od 1. junija 1919 1.	
e) 2 zadolžnici posojila za regu-	
lovanje Tise, serija 851 št. 61	
in serija 1624 št. 99 ž 200 K	400 „ - „
s kuponi od 1. aprila 1919 1.	
f) Turška srečka št. 385.276 pr.	
400 frankov, po kronski prvo-	
tni vrednosti		382 „ - „
g) Vložna knjiž. Kmetske posoj.	
v Ljubljani, št. 22.236 pr . .	460 „ 62 „
h) '/3 vrednosti od 2 kred. srečk	
dd*9. Dunaj z dne 31. marca	
1. 1888 serija 2527 št. 43 in	
serija 3273 št. 70 a 200 K	
skupaj 400 K družbi odpade	
'/3 t. j		133 „ 33 „
i) Int. terjatev pri mestni občini	
ljubljanski		29.070 „ - „
j) Intab. terjatev po I. K. . . .	1.050 „ - „
Prenos . . . 1,637.784 K 28 v
XI.	Zapuščinski sklad Karol Kotnika.
a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166,
3216, 3218, 3287, 3321,
68.889	a 40 K ............ 360 K — v
b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija
14.075	št. 7 pr. 100 rubljev,
v prvotni kronski veljavi .	254 „ 50 „
Skupaj . . .	614	„	50	„
XII.	Blagajniški ostanek dne 31.grudna
1921.............1...........'............_.	397.246	„	40	„
Skupaj . . . 2,035.645 K 18 v
B. Pasivna imovina.
1. Posojila in dolgovi pri	denarnih zavodih	.	.	350.897	K	68	v
2. Dolgovi pri posestvih....................... 7.037	„	—	„
3. Razni neporavnani računi.................... 57.991	„	40
4. Pokojninski sklad.......................... 133.727	,,	14	„
Skupaj .	.	.	549.653	K	22	v
C.
Ako od aktivne imovine................... 2,035.645	K	18	v
odštejemo pasivno imovino..................... 549.653	„	22	„
dobimo čisto imovino dne 31.	grudna	1921.	1.	.	1,485.991	K	96	v
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna
1920. 1........................... 1,155.003	K	52	v
s čisto imovino z dne 31. grudna	1921.1.	.	.	.	1,485.991	„	96	„
vidimo, da se je čista imovina v letu 1921
pomnožila za.................................. 330.988	K	44	v
Družba je imela dne 31. grudna 1921.
d)	lastnega premoženja . . 1,485.991 K 96 v
b)	premoženja za pokojninski
sklad	 133.727	„	14	„
Skupaj . , . 1,619.719 K 10 v
Dne 31. grudna 1920.
d)	lastnega premoženja . . 1,155.003 K 52 v
b)	premoženja za pokojninski
sklad	 132.741	„	96	„
Skupaj . . , 1,287.745 „ 48 „
Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je pomnožilo v letu 1921 za. . . .	331.973	K	62	v
V odstvo:
Andrej Senekovič 1. r.,
prvomestnik.
Aleksander Hudovernik 1. r.,
blagajnik.
Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Pogled na družbeno bilanco
nas priganja
k marljivejšemu delovanju
za Družbo sv. C. in M.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A.
ki so izza dne 30. sept. 1921. do 20. dne sept. 1922. po § 4. družb, pravil plačali po 200 kron.
790 Angela Tičakova v Ljubljani; 791.—792. Dr. Milan Vidmar, vseučil. prof. v Ljubljani (1—II); 793. Anton Tonejec, kavarnar v Ljubljani; 794.—798. Podružnica v Dolu pri Hrastniku (I—V); 799. Jernej Radišek v Št. Pavlu pri Preboldu; 800. M. Radišekova v St. Pavlu pri Preboldu; 801. Anton Štrekelj v Ljubljani; 802. Josip Zidar, veletrgovec v Ljubljani; 803. Marija dr. Rekarjeva, od v. sopr. v Ljubljani; 804. Andrej Šarabon, veletrgovec v Ljubljani; 805. Fran Turk, Rio de Janeiro (Brazilija); 806.—807. Drago Gabrijel, nadz. juž. žel. v Borovnici in soproga (I—II); 808. Fran Krapež, kavarnar v Ljubljani; 809. Dr. Ivan Letnar, mag. tajnik v Ljubljani; 810. Ivan Jakopič, knjigovezec v Ljubljani; 811. Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani; 812. Antonija Mrakova, gostiln, in posest, v Ljubljani; 813 Betka Mrakova v Ljubljani; 814. Lojzika Gorjupova v Ljubljani; 815. Dr. I. Ratej v Ljubljani; 816. Emil Malkope v Ljubljani; 817. Moška podružnica v Trbovljah (zbrali vojniki 1. čete 3. bat. 40. pp. v spomin pok. tovariša Stojana Duvnjaka); 818. Lenčika Adamičeva, trg. sopr. v Ljubljani; 819.—820. Viktor Bračič, ravnatelj j. žel. v krap. SHS (I—II); 821. Ana Podkrajšekova v Rogaški Slatini; 822.-823. Podružnica v Murski Soboti (I—II); 824. Ana Letnarjeva, naduč. vdova v Ljubljani; 825 Rodbina dr. Tajnšekova, Št. Pavel pri Preboldu; 826. Gospodinjska šola v Št. Rupertu; 827. Podružnica v Lftiji, pokrovitelj prof. Peter Žmitek; 828. Josip Tomažin, pošt. kontrolor v p. v Ljubljani.
B.
k! so plačali izza dne 1. okt. 1921 do 20. dne sept. 1922 za Ciril Metodov obrambni sklad po 200 K.
1436. Odbornice ž. podružnice v Novem mestu v počaščenje umr-lega sinčka ge. dr. Vasičeve; 1437 Ženska podružnica v Trbovljah v spomin pok. Ane Dimnikove; 1438 K. dekliške šole v Studencih p i Mariboru; 1439,—1441. Slov. sp ošno žensko društvo v Ljubljani v počaščenje 701etnice dr. Iv. Tavčarja (3 k.l; 1442.—1446. Mari-janica Medičeva, tov. soproga v Ljubljani (5 k); 1447. Pavla dr. Omulčeva v Ormožu na mesto cvetja na grob pok. Ivanki dr. Žiže-kovi; 1448. Dr Branko Žižek, zdravnik v Velenju; 1449. Bogdana Prekoršekova v Celju; 1450. Olga Chladekova v Ljubljani; 1451. Dr. Ciril Žižek, Beograd; 1452. Rodbini Jakova in Skalarjeva v Ljubljani v spomin pok. A\g. Zajca; 1453.—1457. Hermina Medičeva v Ljubljani (5 k.); 1458.—1459. Častniški zbor 40 p p. .Triglav" v spomin
15letnict smrti Simona Gregorčiča (2 k.); 1460. Jerica Gnusova, sopr. šol. ravnatelja v Dolu pri Hrastniku; 1461. Julka Čandrova, učiteljica v Dolu pri Hrastniku; 1462—1482. Ženska podružnica v Kranju v spomin 281etnega delovanja predsednice Leopoidine Šavnikove (20 k.); 1483.—1485 Moška šentpeterska podružnica v Ljubljani, nabrano o priliki godovanja g.Ostermana (3 k.); 1486.— 1491. Mara in Ivan Rakovec v Kranju o priliki poroke hčerke Olge (6 k.); 1492. Uslužbenci strojnega oddelka j. žel. v Ljubljani o priliki smrti centr. nadzornika g. Schnellerja; 1493. Uslužbenci strojnega oddelka VI/1 juž. žel. v Ljubljani; 1494. Deteljica v restavraciji Mat. Dolničarja na glavnem kolodvoru v Ljubljani o Miklavževem; 1495. Lojze Bizjak iz Rogatca o fantovščini Lojzeta Bukovca iz Vel. Loke pri Trebnjem; 1496 —1497. Edo Delak iz Osjeka (2 k.); 1498. H. Požun, notar v G .renji Radgoni; 1499. Josip Rudež, graj-ščak na Tolstem vrhu; 1500. Anton Vedlin, ravnatelj mest. hranilnice v Kamniku; 1501—1502. Ženska šentpeterska podružnica v Liubljani o godovanju g. Ostermana (2 k.); 1503. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku, o prvi obletnici materine smrti; 1504. Dr. Radovan Schober, vojaški zdravnik v Ptuju; 1505. Josipina Blumauerjeva v Ljubljani; 1506. Julija Rudeževa na Tolstem vrhu; 1507. Marica Perušekova na Tolstem vrhu; 1508. Podružnica v Laškem; 1509. Andrej Šarabon, veletrgovec v Ljubljani; 1510.—1512. Poštno osobje Ljubljana I (3 k.); 1513. Odbornice splošnega ženskega društva v Ljubljani v spomin 50letnice Maše Gromove. 1513- 1524. Milka Mahorčičeva v Sežani nabrala v spomin 501etnice Maše Gromove (12 k.); 1525. Ante Grom, car. posrednik v Ljubljani o priliki 501etnice svoje soproge; 1526. Tehniški ples 1. 1922; 1527. Dr. Ivan Letnar, mag. tajnik v Ljubljani, v spomin pok. Metke Letnarjeve; 1528—1530. Podružnica v Trebnjem nabrala na svatbi Elice in Gustava Kobe v Trebnjem (3 k.); 1531.—1533. Podružnica v Trebnjem na občnem zboru (3 k.); 1534. IV razred Ij. šole na Prulah v Ljubljani v po-čaščenje Frana Podlimbarskega; 1535. Fran Blaž v Ljubljani; 1536. Fran Bebr, načelnik kurilnice j. ž. v Šiški v spomin na izpit; 1537.—1539. Brzojavno in telefonsko osobje Ljubljana I (3 k.); 1540.—1542. Ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani, zbirka vesele družbe juž. železničarjev v Radovljici o godovanju g. ravnatelja ing. Ign. Šega (3 k.); 1543. in 1544. Ivan Rus, velepos.- in veletrg. v Loškem potoku, o 251etnici pobratimstva z Fr. Škuljem, pis. tajnikom DCM.; 1545.—1547. Šentpeterska m. podružnica v počaščenje spomina f dr. Zupanca (3 k.); 1548. Lizika Žerjalova, urad. sopr. v Ljubljani; 1549. Tonček Žerjal v Ljubljani; 1550. Mimica Žerjalova v Ljubljani.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A. Vodstvo.
po volitvi na XXXIII. veliki skupščini v Ljubljani dne 10. septembra 1922.
1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1921.
2. Fran Črnagoj, nadzornik šolskih vrtov v Ljubljani, 1920.
3. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1922.
4. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, predsednik notarske zbornice, 1920.
5. Avgust Ludvik, postajenačelnik južnega kolodvora v Ljubljani 1921 (za 2 1.)
6. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek, višji stavbni komisar v Ljubljani, 1922.
7. Ana Podkrajšekova, zasebnica v Ljubljani, 1921.
8. Mihaela Šegova, soproga inž. centralnega ravnateljstva južne železnice 1921.
9. Namestni prvomestnik: Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, častni član Družbe sv. C. in M. itd., 1920.
10. Franja dr. Tavčarjeva, odvetnika soproga v Ljubljani, 1921.
11. Dr. Fran Vodopivec, okr. glavar v Ljubljani, 1922.
12. Dr. Fran Voglar, ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru, 1922.
Ožji odbor: Načelnik Senekovič, dr. Tavčar, Hudovernik.
Janko Mačkovšek, Ana Podkrajšekova, Franja dr. Tavčarjeva.
B. Nadzorništvo.
1. Dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani.
2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Ljubljani.
3. Karol Mahkota, tajnik Jugoslovenske Matice.
4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani.
C. Razsodništvo.
1. Mat. Marinček, notar v Šoštanju.
2. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani.
Č. Pisarna.
Ljubljana, Narodni dom:	uradne	ure	ob	delavnikih	od
3.—6. popoldne.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin.
Pisarniški tajnik: Fran Škulj.
Pisarica; Franja Benedikova.
Slovenke! Slovenci!
V dolgi vrsti raznih slovenskih društev je gotovo izined najvažnejših in najpotrebnejših Družba sv. Cirila in Metoda. Njene važnosti kot našega prvega obrambnega društva ne more nihče zanikati. Četrto desetletje se že bliža koncu, odkar stoji nepremično in neugnano na braniku slovenstva. V tem času je otela na tisoče slovenske dece potujčevanja. Važnost Družbe sv. Cirila in Metoda so spoznali nasprotniki, ker so jo na vse mogoče načine skušali ovirati v njenem delovanju in jo drzno napadali. Vsak njihov naskok na njo nam je dokaz, kako važna je naša Družba in kako potrebna. Ako bi je ne imeli, bi jo morali ustanoviti sedaj po svetovni vojni, ki nam je odtrgala na stotisoče rojakov; a tudi za tiste je Družbi sv. Cirila in Metoda briga, ki živijo ob mejah v Jugoslaviji in so izpostavljeni tujim, prekomejnim laškim, madjarskim in nemškim vplivom; njim in zlasti njihovi deci je treba vcepiti ljubezen do naše države. Obojni prevažni nalogi ne more biti kos, ako Družba nima zadostnih sredstev. Njeni sedanji milijonski izdatki zahtevajo milijonskih dohodkov. Številke, ki jih navaja zadnja bilanca in jih je poudarjal družbeni blagajnik na veliki skupščini, nam tulijo na ušesa:
t
■ . .
Pridite Družbi sv. Cirila in Metoda na pomoč!
Podpirajte jo v njenih naporih! Družbena blagajna je prazna. Da se napolni, obnovite stare vire in odprite nove! Zbirajte darove o veselih in žalih prilikah! Ne pozabite Družbe na svatbah in botrinjah, na izletih in domačih zabavah; z darovi za njo proslavljajte spomin svojih dragih! Njeni nabiralniki, ki naj se zopet prikažejo na dan, Vam kličejo: Mal položi dar domu na oltar! Skromen darček naj žrtvuje ubožec, a večje vsote pričakuje Družba od tistih, ki jim je vsula sreča v naročje milijone. Dična, vrsta družbenih mecenov naj se nadaljuje. Prosimo knjižnih darov, ki naj se pošiljajo naši pisarni. Vsaka knjiga, primerna šolskim knjižnicam, bo dobro došla. Družbena življenska moč je v podružnicah. Vsem prijateljem naše narodne obrambe bodi izrečena prošnja: Vzbudite vse stare podružnice i n o s n u j t e n o v e, kjer jih še ni! Na delo! Ako bodo podružnice vztrajale v mrtvilu, vsahnejo Družbi sv. Cirila in Metoda najizdatnejši viri (članarina, prihodki veselic in cvetnih dni, doneski kolkov, računskih listkov in razglednic). R o-jaki, ne zapustite Družbe sv. Cirila in Metoda!
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 20. kimavca 1922.
s^ts 6mK
Blago,
ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani, imajo v zalogi naslednje tvrdke:
Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani v korist Družbi sv. C. in M.
Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindre za svetilke v korist Družbi sv. C. in M.
Ivan Perdan v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja na debelo v Ljubljani v korist Družbi sv. C. in M. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice Družbe sv. C. in M. z geslom: Mal položi dar domu na oltar. Pravkar našteto blago priporočamo najtopleje vsem, ki jim je mar prospeh Družbe sv. C. in M. Kupujte in priporočajte znancem C. M. vžigalice in drugo družbeno blago!
Na razpolago so: razglednice (po 1 in 2 K), narodni kolki (po 10 v in 1 K), računski listki (po 1 K) in knjiga „Slava Podlimbarskemu!" (Cena 12 K).
Prosimo starih znamk in slov. mladinskih knjig; oboje sprejema družbena pisarna, kjer se dobivajo in naročajo razglednice, kolki in računski listki pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom.
Vodstvo.
VSEBINA.
Rodoslov našega kraljevskega doma.
Kraljevine Jugoslavije barve in grb.
Koledar.
Pristojbine.
Lestvice.
Narodnemu delu.
O kraljevi svatbi (pesem)..........................................31
Vekoslav Legat (s sliko) ..........................................34
Mir božji (pesem)..................................................39
Mi in naši sosedje na severni meji.................................40
Tam na vasi... (pesem).............................................49
Gesli Družbe sv. Cirila in Metoda (s sliko)........................50
Podlimbarskemu (pesem) ............................................54
Kako sem se seznanil s Podlimbarskim?..............................55
Pod tujo peto . :..................................................57
Dva prezgodnja groba:
1. Marica Osetova (s sliko).................................60
2. Ivan Jakše (s sliko).....................................65
Spomini na Goriško.................................................67
Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
I nserati.
NAZNANILA
v ^Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda
naj blagovole cenj. mnogobrojni člani Družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Diužbenem „Koledarju“; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu ===== inseriranja. =====
Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Družbe sv. Cirila in Metoda.
Kdor podpira
Družbo sv. C. in M.,
pomaga našim neodrešenim brato m
TVORNICA GUMIJEVIH IZDELKOV
DRUŽBA Z O.Z.
KRANJ
0
fl
Podpetniki „Eterna“; radirke (v korist Jugosloven. Matice); cevi za irigatorje, piin, vino, vodo, pe-ronosporne brizgalnice itd.; izolacijski trak; vsakovrstne gumijske raztopine; obroči za otroške vo-žičke; plašči in zračnice za kolesa; vsi gumijske izdelki za železnice in drug tehnični mate-rijal. — Po naročilu izdelujemo , tudi druge gumijske izdelke. Oddelek „Vulkanizacija“ popravlja pokvarjene avtomobilne plašče in zračnice ter ima tudi novo.
pnevmatiko na zalogi. Podjetje je popoln, v domačih rokah in edino te vrste v Jugoslaviji.
-IIMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllMMIIIItMIIIIIIIIIMIIIIItM lllll llltll lllll IIIIIIIIM Ulil II llllllllllllllllllllll 111^
oSSE£3		ESES3°!
	Knjigarna	
	L. Schoentner	
	Ljubljana	
	Prešernova ulica 3.	
		
t®' ©' S 1 S | M 1 s	si Sl £ n F	lover oven >pominjajt€ aših brato' ^imorsken Korošker	id ke * se y na n in n!	1 ■ 1 ■	®) 1 ® 1 8 M 1 1 t®1
’®	kS&SASiS		E?1* >S S< >S>		&
GT	^
Trgovina s semeni in deželnimi pridelki '
Sever k Kotnt). Ljubljana
—— VVolfova ulica štev. 12 —......................................................................................
priporoča
vse vrste semena za vrt, polje in travnik.
Illllllllllllllllillllllilllllllilllllillllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll
Kupuje suhe gobe in vse druge deželne pridelke.
lllllllIllIlllllllllllIllllllllllllllllllllllillllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Cenovnik pošljemo na zahtevo.
J,
k
r ^
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužitl veletrgovine
LJUBIJAJTA.
L_______________________________A
Bogato zalogo
ščipalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov itd.
Ceniki brezplačno.	priporoča
FR P. ZAJEC optik In nrar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. —==— Velika zaloga ur, zlatnine In srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. ------------- Postrežba	točna in solidna! -----
Veletrgovina razglednic in
papirja ::
■ ■ ■ ■
na drobno in debelo. Vse po-. trebščine za šolo in urade. Največja izbira finesa galanterijskega blaga, primer nega za god, poročna in druga darila.
M. TIČAR
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 26 Šelenburgova ulica št.1
(podružnica).
NA DEBELO
KOLONIALNA IN ŠPECERIJSKA TRGOVINA
ČERNAK & KO
V LJUBLJANI
SPECIALITETA: ČAJ, KAKAV, ČOKOLADA TER VEDNO SVEŽA ŽGANA KAVA
NA DROBNO
Priporoča se slavne- ^ mu občinstvu
JOSIP JUG
pleskar in ličar za stavbe, pohištva in mostove
LJUBLJANA, RIMSKA C. 16
Izvršba točna - Cene k zmerne * Za vsa A izvršena dela Jamči dve leti
ooooooooooooooooocxx>oooooooooooooooooooc>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
«5
&
§
s*
‘4*
2
V*
&
%
§
•5.
4-
s
a
N
"§
Oo
"a
o
K
p
■3
^3
•Ai
a
§
a?
§p
jp
I
i
*
•I
&
*§■
1 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Mrantlntca je papilarno varna.
OOOOOOOOCK
0<W0<yXyw>«1QOO0OO0O0OQ00000000000000000000C)0000000(
o
FOTOGRAF!
Umetniški zavod
FOTO-ATELJE .HELIOS«
Mčon BEiter
Aleksandrova c. 5
prlporota
plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti
FOTOGRAF!
O	O
Poljedelfke ftroie:
mlatilnice, gepeljne, slamoreznice, čistilnice itd. — Vsa orodja za ključavničarje, kleparje, kovače, mizarje, tesarje, kolarje
ter vse druge železninske potrebščine nudi po najnižjih cenah
Fr. Stupico
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 1.
„ADRIJA“
Drogerija — foiomanufaktura
B. ČVANČARA
w
Selenburgova ul. 5.
Vse
toaletne in fotografske potrebščine.
Kemikalije za obrtnike in kmetovalce.
Kongresni trg 4
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje
Telefon štev. 508.
Kavčuk in kovine
O
0>
KO
^TAMPinp ANT. ČERNETA
LJUBLJANA
V
2
o
3
O
Pečatni znaki
v lastni hiši, v Narodnem domu.
Telef. št. 108.	Žirokonto pri Narodni banki SHS.
Pošt. čekov, urad v Ljubljani rač. št. 10502., v Zagrebu 39087.
Omestnje vloge na knjižice In v tekočem računu no
|l	0
V	M
mm id rano gon Eokomptuje menite in otvarja tekoče ran za m. obrtnike in podjetja.
Stanje hranilnih vlog nad 50,000.000 kron.
Rezervni zaklad = nad milijon kron =
Enainštirideseto upravno leto.
'in je najtiarejil slovenski denarni zavod v
i
M
m
f
Anton Leben, nožar
Stari trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga.
iti
Brusarnica in popravljalnica.
--------- Električni	obrat.	—*-----
III
v
<r*~-
f. p. Vidic S X«
v Ljubljani
Zaloga, peli, Štedilnikov, zidakov, zarezanih straž« nikov zakrlvatev, cevi iz kamenine, plotč za tlak ter vseh stavbnih izdelkov
Z
■V
S3.
E32
S
■v
Josip Klemenčič
Tovarna šamotnlh peči in štedilnikov Novo mesto	Dolenjsko
Zahtevajte cenik!
Restauracija
in kauarna
u Ljubljani
se priporoča usem posetni-kom Ljubljane. — Usak čas gorka in mrzla ječjila ter pe-ciuo. — Uedno sueže piua.
Dobra in narauna uina.
U kauarni usak uečer koncert.
restaurater In hauarnar,
Sprejema uloge na tekoči račun.
f
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
_____________________prej__________________
Kastelic & Žabkar, G. Tbnnies, M. Samassa.
Livarna železa, bakra, medenin, brona, litin itd. Zvonarna.
Vodne turbine »Francis Pelton" (hidravlični regulatorji).
Stroji za obdelovanje lesa.
Špecijalni stroji:
za
izdelovanje lesenih cvekov, izdelovanje klobukov, za tobačno fabrikacijo in za izdelovanje sodavice. — Transmisije in železo-konstrukcijska dela, poljedelski stroji. —
Vodne in parne armature.
Umetniško izdelano Cerkveno orodje. 'Vsi izdelki iz medi, rdeče litine, brona in špecijalnih kovin.
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
DRAGO SGHVVAB
BOGATA ZALOGA VSAKOVRSTNIH O0LEK. RA-GLANOV, POVRŠNIKOV. ZIMNIKOV. DEŽNIH PLAŠČEV ITD. ITD. — SPECIJALNA ZALOGA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA 5UKNA. — USNJENI SUKNJIČI. ŠPORTNE ČEPICE. PERILO I.T. D.
.LJUBLJANA - DVORNI TRG 3
PRVOVRSTNI MODNI SALON ZA GOSPODE
ZALOGA STEKLA
porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10
ta Mili V NI
obrestuje hranilne vloge po 01
4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Hranilnica posoja na zemljišča po 7% na leto in na amortizacijo v 14 'h letih, tako da na pr. dolžnik v teku 14 '/2 leta popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 5 kron 50 vinarjev.
Z dnem 30. junija 1922 je bilo stanje hranilnih vlog nad
34 milijonov kron.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 7.000.000 kron.
Posojilnica
na oslu v pritličju.
Obrestuje hranilne vloge : dnevno
razpoložljive, 4'|2®|o vezane na odpoved 5’|2#|o Denarnim zavodom po dogovoru. Otvarja kredite vseh vrst. Obavlja vse denarne transakcije-
Stanje hranilnih vlos »
■ a aJlCUlJ^ lil CHIIIIIIII *lw3 00
nad 54,000.000 K.
a a
a a
NARODNI DOM
Spalne
in
jedilne :sobe:
kuhinjske oprave, postelje, spodnje in : vrhnje modroce, : umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdesa : in mehkesa lesa :
priporočata
Brata Sever,
zalosa pohištva in tapetniška = delavnica
LJUBLJANA :: (KolizeJ) ::
Vabimo na ogled.
!
^EUSKA TIS*C4^
a v
V OUBL3^X
■ m	■	■
je najmoderneje urejena in Izvršuje vsa tlskarnlška dela od naj-priprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
Lastna tvornlca šolskih zvezkov.
Šolski zvezki’ ža osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Novol	Novol
Zvezki za okroglo pliavo št. 1,2 In 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri.
fc i
—
Največja zaloga
SeitnMigon 3. Ljubljana ieMngon 3.
 k-.-:-- vogal knaflove ulice. —-—
Domača tvrdka. Najnižje cene.
Zaloso Šivalnih strojev
za rodbino in obrt, njih posameznih delov, igel in olja, pri
Jos. Peteline, Ljubljana
[Sv. Petra nasip 7,
blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi.
Večletno jamstvo 1
Naslov za firmo:
Jos. Peteline, Ljubljana.
Istotam se dobijo vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter tudi velika izbira galanterijskega in manufakturnega blaga.
Cene primerne.	Postrežba	točna.
1 g iti rrnmni m mumininn im
n
I
m
M
m
OJ
e
O)
IM
S
(D
S
M/l
F '
•* * rt «
« g
c *©
s -S c s
3 O*
>v *- <u 2 rt -ti
» E 5 w g «
XJ QJ
© *£*
.3 =
o>
<M Cv
rt a C ^
« 3
bo
o k >¥
U o bo a
£ O)
<U N «5 T"
> >*
<U
0» 'O
s O
0>
« 82
s c — a>
0» E
3 <U I ■3 ’=» I
3
S f
tu c
Oa qj
0Q o O >N
« 3
> >o
*S
>! ai C
•a —
•2» 3
rt 5
I Z
S
e 5
tu
tu , —>
3. 1 a. *3 3 2 * >
rt e > ^
< *
S S tu 2 o
«* a. o* on m
V)
E
o>
N O C
rt
C
rt
i£
V)
E 01
N M © 33 C >u ~ O u
e n — e
A n 3 B
e
rt o e x>
C M Wl
-S S o
CO >cfl
I F^nUir SL MFHFN
TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO
UUBUANA-JURCluEV TRG 1
M. ROSNER & COMP. 1
I NASLED. VIKTOR MEDEN |
PRODA3A PINO PRISTNO BLAGO LASTNEGA IZDELKA: SLIVOVICO,
SAD3EVEC, DRINOVEC, KON3AK,
VINO VERMUT, PO UGODNIH CENAH. — KUPU3E: 5RIN3E, TROPINE, DROŽI IN DRUGE SUROVINE
*
VELEŽGAN3ARNA L3UBL3ANA
TRGOVSKA BANKAo. B
X
W)
B
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
j Kapital K 60,000.000 |	| Rezerve okrog K 10.OOP.OOQ |
Podružnice:
Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
Ekspoziture:
Konjice, Slovenska Bistrica. Menjalnica: Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Sprejema denarne vloge Daje gre
na hranilne knjižice in na vrednostne papirje tekoči račun in Jih ob-	in	blago,
restuje najugodneje.
Kupuje in prodaja	pri borznih naročilih
vrednostne papirje, va- vestn0 in ku,anlno-lute, devize, čeke itd.	Izdaja
EsKontira in vnovtuje	izplačila na vsa tu In
menice, devize, kupone. Inozemska tržUča.
Financira
industrijalna, trgovska in obrtna podjetja.
Telefoni: Ravnateljstvo 146. Devizni odd. 458, Knjigovodstvo 139.
M
M
M
M
H
K
ni
n
*l
n
n
n
n
K
Brzojavi: Trgovška.	K
B
ra
01
££ ** S1
Cin JS U bN
Ol
» S c 01 M s S ^
s?aw
g&"
pi B
a
ro
ro
a
u
IM
a
n 9
yi
S - !» J
eIe
s
i .!
t53
01 H o h
.a5|* ■g go*
£ s*
je
1
1
a.SL a ra 'jr q
SOI u
' 5
01
s
E
Jfi
Ul
B
B
JX
t*
E
m
d
x
M
O
D
a
N
I
I
a
M
M
k
ra
Tl
n
N
c
01
i
ra*
1
o
tf
B H
5 •• S *
S B
IM ge
B S
B
5
N
n
w
01
i:
M
n
€
o
u .
j a S u B M
B g B o
M a
£ oi H B B
B
U
B
a
B
B
£
i
o
B
01 D k-
= 5
E
ra _
tl
a ra
IS
“s « £ M
5»
B £ O B B B
8 S
31
S
do&aoifetji
V. Idilah Sc drug
llllll!lllllllll!lllilllllllllffll!illlllllllllllllilllilllllllllllllltlllllllillllll!ill[1l!llllllllill!ll!lll!llllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllll!llilllillllllllli!lllllllllllllin
žRogaška SEafina
'Kebi
Prepečenci
“Dafefjni
06fafi
'©islttrifi
=
:
TISKOVNA ZADRUGA
LJUBLJANA
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte
priporoča svoje publikacije:
LJUBLJANSKI ZVON, mesečnik za leposlovje. 41. letnik. Celoletna naročnina 180 K. Zbirko SLOVENSKI PISATELJI (Jurčič, Jenko, Tavčar), svojo PREVODNO KNJIŽNICO, SHAKESPEARJEVO KNJIŽNICO, MLADINSKO KNJIŽNICO, poljudno znanstveno knjižnico „POTA IN CILJI", ZBIRKO POLITIČNIH, GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH SPISOV. — Zbirka raznih zakonov in naredb. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejema naročila na vse zbirke ali posamezne knjige in dovoljuje tudi plačevanje v obrokih, če se naroči več knjig skupaj.
lini	iH
Češka industrijalna in gospodarska banka
—. ■■■■■■—	PODRUŽNICA V LJUBLJANI	■■
CENTRALA V PRAGI
(preje Češka Industrijalna banka v Pragi, fuzionlrana z Gospodarsko kreditno banko za Češko v Pragi) Vplačana delniška glavnica Kč 200,000.000*—
Rezerve okrog Kč 75,000.000'—
Podruinlce v Čehoslovaški:
BeneSov, Beroun, Bohumfn (Oderberg), Bratislava (Pressburg), Brno, BruntAl (Freudenthal), Bfeclava (Lundenburg), ČAslav, ČeskčBudčjovice, Česky Krumlov (Krumau), Česk^ Tčšin (BOhm. Teschen), Cmunt (Gmiliid), Domažliče, Frydland (Friedland), Hodonin (Gdding), Horni Dvofištč (Ober-Haid), Hradec KrA-lovA (KOniggrAtz), Chomutov (Komotau), Jablonec N/N (Ga-blonz a./N.), Jlhlava (Iglau), Jindfichuv Hradec (Neuhaus), Kladno, Klatovy, Košiče, KutnA Hora, Louny, Mistek, Mlada Boleslav, MoravskA Ostrava, MoravskA TfebovA, NAchod, Olomouc, Opava (Troppau), Pardubice, Plzen, Podmokly (Bodenbach), Pferov, Pfibram, Rakovnik, Roudnice, Smržovka (Morchen-stern), Sternberk, TAbor, Tfebofl (Wittingau), Uherske Hra-dištč (Ung. Hradisch), Usti n^L. (Aussig a./E.), Usti n./O. (Wil-denschwert), Vitko vice (Witkowitz), Vodftany, Vyprly (Weipert), Vijškov, VysokA M^to (Hohenmauth).
Ekspoziture v Pragi:
Praga II., VII. in VIII. — Kralj. Vinohrady. — Žižkov. Podružnica u inostranstvu: Ljubljana.
Afllljlrane banke: Prva hrvatska obrtna banka d. d. Zagreb, Ogrsko-češka industrijalna banka d. d. Budapest, Splošna industrijalna banka d. d., Dunaj.
Telefon inter. Ljubljana 104. Brzojavi: Indusbanka, Ljubljana. Sprejema vloge na te vložne knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Tovarna zamaškov
Najso-lidnejša in najcenejša postrežba! Električni obrat. Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte vzorce!
Jelačin & Ko. - Ljubljana
Velika zaloga storjeue obleke za gospode in dečke
ljubuana Mar. tik m\. I Polath **9
priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke’ od 2 let naprej.
Najstarej&a domača tvrdka. | Najnižje cenel
E
V Ljubljani, Dunajska testa Itev. 20, nasproti kavama „Evrope"
priporoča svojo naj več j o In povsem higijonitno mejno brivnico. Za dobro In točno postrežbo je vsestransko skrbljeno.
Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vjd (Tempel, Styria, Donati).
TEMPEL-VRELEC.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi k slini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
STYRIA-VRELEC
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, . na,boljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
DONATI-VRELEC.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčr.enm kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemoroidom, putiki i. t. d.
Rnnailia thtina je n ibu,j priljubljena in se v obče največ llUy(lana aldllitd zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-snliničnih rudninskokislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživija:oča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim sc obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
Rnnrfl/9 Malina ie najmodernejše in naj večje zdravilišče v HUydMd uldllllu celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektrotera-pija in inhalatorij. gimnastika za zdiavljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, splnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni in brzojavni urad. Veljka kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne terase, sprehajališča, vojaška godba — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole, lzposojevalna knjižnica, lepi parki i. t. d. Živahen poštni in vozni promet. Automoblli in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezi|a od 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo dri. zdravilišča Rogaška Slatina.
ANTON BAJEC
TRGOVINA S CVETLICAMI, ŠOPKI, VENCI IN TRAKOVI Z NAPISI.
LJUBLJANA
POD TRANČO.
lil(iEI:!l™;li!lil:lliia!l!lfta5lllll!BESW!H;
^iEfEEEHIIIIIillllllllllIIHIE|E|llliiitililli!llltlI!)IIHIIilli;i,;1,;:llll]i[ll||IHI)Iil||!lil!iiillli|lllj|l|||||||H||l|l|i||[|lt!!|||||||i|||j|||||!K||j)mi|iii IlIlEliiEElilEEllllljlliilljJllilillllllElEllllllllllEllIHliS
Streho z jamstvom
iz azbestnocementnesa škrilja
dobavlja
Kamenit tovarna
v Laškem.
Nailažfa In najboljša streha1 brez popravila.
^SXSSXXSSXSSXXSXTSXrsXXS33SXXX
^jCXXXXXXXXXXXXXXXXXI
cd
•	v—1
•	1—<
o
cd
Ih
>
cd
4-»
(/3
(L)
Ih
c
• iH
Cd
C
Ih
Ctf
>
cd
M
v» v«	O o Z	:ijo ob- se imi
<	1 ».g	ca gg k G G .rt ^ <D ca - Jh to "m 73 «
Q	Iz	g ■§ a s s S B rt £ a « •S a © >
N	i s	0	g .«1 1	2 S t
W	Ig	>lll j§ o. o ® s. ac
>3		LJj “ S o'g N OJ -rt, w .rt w -* u « r? ^
„z Preje „KASINO“		Prevzel „Zvezdo novil te lahko ir
SHmnimimmi
isszsxszs3:zxxxo3:zz^
o o g a
rt< to {2 G
O °
>	rt 10
r' Ca
* N U
Vh
a
$i § £> *-• d o
» rt
<L) *G m
M O .rt CO
•S > .9
ti — °
*SI
A OJ Ih
™ Wj bA
• ^ 'C I ° a
rt	-
a N T3
Vh - <U CD O > > d ca J* M
•> | • .Si, O 53 :? u to
52-
u £: 2
C >e«
- .S E » - 2 ■s. g 2 ® J -5
rt c« *s
>u g.f
•»h a> 5
.2 "lil
Z *S rt >u >H •-
«
>to
‘a?
c
>u
o
-rt
'rt*
C
C
- -s
Cd A3
>c/3
cd **	*	ir
s s -s *S S
o 2 « •a °* o
.rt - w
g 53* §
> <W U O > -
o g 3
JP- I
0-g >
D. rt O
rt u *
1- O ... M -2 c
» A A
52	^
3
o
O
JD
'ca
c
5 ga
rt '
>N J=i fl> -
-fc ra
«o ■s:
£ E
k
a* ■» *; NA g
® %
a 3
Ul
ra « v. w
e s
o IB B
£- I* v-•C “ «
a Ib >
— %
GJ
C/i
w
JSt
o
c
a>
.O
O
§?
B
E
NJ
IJMmSSXI2I2SSIXI^f
Tg^nrH	ifiririirjrirw w "Ter vyy y^h’ ¥V¥ ?yyy
JOSIP OLUP
Gostilna „PodTrančo“	Priporoča trgovino z
Točijo se pristna do-	manufakturnim bla-
lenjska in štajerska	gom ter obleko do-
vina.	mačega	izdelka.
Ljubljana, Stari trg št. 1 in 2.
MIZARSKA TVORNICA
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MATIJA PERKO
tllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJ
LJUBLJANA, ZOOR. ŠIŠKA
CELOVŠKA CESTA 121 — TELEFON 372
PODPISANA MIZARSKA TVORNICA NAZNANJA, DA IZVRŠUJE VSA POHIŠTVA ZA STANOVANJA IN PISARNE IN IMA TUDI POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE STAVBNEGA DELA
BRZOJAVI: PERKO LJUBLJANA 7
w
M
m
M
m
w
w
M
H
M
M
H
M
IM
M
M
M
M
Ml
tt
U
M
M
M
M
tt
M
Jadranska
i
(Riunione Adriatica di Sicurtž v Trstu)
Ravnateljstvo v Zagrebu. Generalni zastop za Slovenijo
v Ljubljani, pod Trančo 2
===== sklepa:	■	■■
1.	Polarna zavarovanja.	S.	transportna	zavarovanja.
2.	2ivljenska zavarovanja.	6.	zavar. proti	Škodam vsled
3. ttezgodna in jamstvena zav.	razbitja stekla.
4.	Zavar. proti Škodam vslod	7.	zavarovanja	proti Škodam
tatinskega vloma.	po loti.
Najnižji tarifi.
Takojšnje izplačilo škod.
Zastopstvo v vseh krajih Slovenije.
IJ J X ff ^ ^	aL	XT J Jt	JL
JLfi
Zaloga stekla, porcelana in —  svetiljk
Fran Koli«
Ljubljana, Mestni trg
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za sveti I j k e
v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
Cenovnikl na razpolago.
'e'	'©V©'	:©j	f©'	'e'			feTe'		v0/	&	c©:	:©		:©	
n & i i H	Zbirališče rodoljubov! Peter Stepič restavracija in veletrgovina z vinom Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubovi														1 H i s a
ti		:©:	'e'	'e'	rcS				:©:		'0'		:©:[©:	Kr? a	:©!
r	\
Dobro blago po znano znižanih cenah dobite v modni trgovini
PETET* ŠTERK
Ljubljana
Stari trg 18
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otrgško perilo.
Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, nogavic, rokavic itd.
V	J
r
,EIvIN‘
Ha za električno industrijo v Mariboru 1 z o. z.
Pisarne:
Vetrinjska ul. 11.
Skladišče:
Jurčičeva ul. 8.
Brzojavil Elin, Maribor. — Telefon Internr.: št. 239.
Ekspozitura Ljubljana: palača »Ljubljanske kreditne banke"
Se priporoča za: izdelovanje elektromotorjev in generatorjev za vsakovrstni tok in velikost, transformatorje in aparate za visoko napetost.
Izdelovanje za posebne svrhe posebno za ladje, rudokope in premogovnike, kakor tudi elčktro kemijo, izdelovanje vseh idočih tip na veliko.
Zgradbe elektrarn za javne in industrijske svrhe, naprave za luč in moč za velika industrijska podjetja ter zgradbe velikih omrežij za visoko napetost.
Elektiitni materija! za Harije ptedpls. kakovosti.
Katalogi in skladiščni, listi na razpolago.
P!
Rosaiko slotlna
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislni. Pospešuje prebavljanje , in presnavljanje. , . f ,
Styrio vrelec:
Zdravilna voda preti kroničnemu katarju želodca in črevcs, najboljši pripomoček proti -labemu prebavljanju in teku. Proti bo.eznim jeter in ledvic, sJadkotna bolezen.
Donatl vrelec:
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
RosošHn slatino
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh aikal čno-sal ničnih rudninsko-klslih slatn najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše -redstvo s kateiim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice
soaažbo slatino
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar alabegu okusa ali duha.
-......—................    i     i.11
,- K „ n	i	;	-
Zvezna
tiskarna
knjigarna
LJUBLJANI
Wolfoua ulica 1
je moderna urejeno ter : IzorSuje HCno In ceno :
tiskauine osek ursi
kakor: Easoplsc, knjige, brolure, cenike, lepake, letake, odlila, sporede, tabele, raCune, kuuerte In pisemski papir s Krmo, vizitke, naslovnice 1.1. d.
Automatično strojno = numerlranje. ===== Lastne knjigoveznice.
Priporočamo domačo tvrdko
Naj večja zaloga moških in deških oblek, površnih su* ' kenj, modnih in športnih hlač m
Strogo reelna postrežba!
10* .
* '
(preje Vidic - Knez)
_
nudijo v poljubni množini takoj dobavno
streinik • zakrivat
(dvottrukl utornl crep)
s priveznim nastavkom, tedaj streha popolnoma varna pred nevihto. Najboljši preizkušeni model 1 — Najcenejše strešno kritje 1 — Dalje
zidno opeko.
— — Na željo se pošlje takoj popis In ponudba. r-
% t
Šil
mmm
N
«31
JV
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Generalni zastop
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko
v Ljubljani.
Kako potrebno in koristno, posebno v sedanjih časih, je življensko zavarovanie, nas uči neštevllo primerov ko k bridki smrti marsikaterega svojca ravno vsled zavarovanja ni pristopila še gmotna beda. Eden najmogočnejših zavodov v našem kraljestvu je slovanska zavarovalnica banka
„SLAVIJA“
ki slavnemu občinstvu nudi najugodnejše kombinacije življenskega zavarovanja po najnižjih tarifih, in ki izplačuje Še članom dividende iz Čistih dobičkov. Banka .Slavija*, ki zavaruje tudi proti ognju in vlomu, ima garancijskih fondov nad 133 milijonov, zavarovalnih vrednosti nad pet milijard, letne zavarovalnine nad 55 milijonov in je izplačala zavarovalnin nad 161 milijonov. Z vsemi potrebnimi pojasnili je drage volje > :	;	na razpolago.
Genaralni zastop vzajemno zavarov. banka „siavije“ v Ljubljani
v Gosposki ulici štev. 12 (v lastni hiši).
/Uradne ure: ob delavnikih	od	8. do 2.
Ob nedeljah in praznikih se	ne	uraduje.	>
Brzojavke: Banka .SLAVIJA*, Ljubljana.
aBrrmrnE
3EV
L. MIKUS
fzdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga
' sprehajalnih palic.	)
“T.5,s LJUBLJANA MVt'"!5trs
Na drobno! Na debelol Popravila točno in solidno Zmerne cene.
				
				
		fran Škafar Stavbeno in pohištveno mizarstvo s parno silo ZALOGA POHIŠTVA LJUBLJANA Rimska cesta štev. 16		
	Hill	HIIHHIMIIIItlllHIItlllliItHIHMIMIHlUIHlIMHIliliHIIHHHIIItMIHHIIIItl	MIH	
lesna trgouska in inču-strijalna čružba z o. z
U UUBL1RHI
Čekovni račun pri poštni hranilnici SHS Ljubljana Št. 10.614 t ! • t > !
Telefon 303 interurban
Brzojavni naslou SRUR Ljubljana
SLOVENIJA
Reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pletarna v StrnISču (Slovenija, Izdeluje v svoji tvornld vsakovrstne pletenine, In sicer coup# in potne keSare, stojala za cvetlice, torbice, kot posebno specialiteto pa moderno pleteno pohištvo. Poseben oddelek otroi-klh vozičkov, bltevnlke In pohištvo vseh vrst. Zahtevajte ponudbe ali pa obisk naiega potnika 1 Trgovci dobe posebne cene.
Prepričajte se o kakovosti blaga s naročilom I
Pletarna u StrnISCu (Slovenija) Izradjuje u svojoj tvornld svakovrsne ple-tarlne, I to coupi-1 putne koSare, stalke za cvIJeCe, torbice, kao osobltl specialitet : moderno pleteno pokuitvp. Poscban odlo za dJeCJa kollca, bICala I pokuCtvo svlh vrsti.
Trallte ponude III poset naSeg putnlkal Trgovci dobe posebne dJene.
O kakvoCI robe uverite se s narudSblnoipl
Zastopstva v Beogradu In Skoplju, Ercegnovem In Viikovaru
—.................  Iimm	■.....
Zastupstva u Beogradu I Skoplju, Ercognovom l Vukovaru
nracr
amnm—mnrtp-
Modna in športna trgovina
P. MdGDIČ
Wf::XV LJUBLJANI fef
NASPROTI GLAVNE POŠTE.
Priporoča za gospode:
: ^''v' ii/J ■	1	ff&.‘ ■' « ; ; i‘ xl P>
KLOBUKE,
PERILO,
■./■0$ kravate, yw
TELOVNIKE, DEŽNIKE, ’ ■TURISTOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE.
Priporoča za dame:
ŠPORTNE KLOBUKE, PLAŠČE, KOSTIME, VRHNJA KRILA, SPODNJA KRILA, PERILO, MODERCE, ROKAVICE^ ČEPICE, HIŠNE HALJE, BLUZE, SVILO MODERNE NAKITNE PREDMETE.
NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, ::	ZNAKE	I.	T.	D.	::
ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH 1 ZNAKOV, BROŠK, IOEL,
lito
Ji
KS
Industrija perila
Povh & Medic
Novomesto - Slovenila
Cenjenim 33- trgovcem se priporoča prvo dolenjsko podjetje
Cene konkurenčne
Zahtevajte cenik franko
OOOOOQOOOOOOOPOOOOQOOQOOOOOQPOOCOOOOOOQOOQOOQOOOOOCOCOOOQOQPPQQO
Alojzij Reitz
Ustanovljeno leta 1889
urar. optik, Juvelir In	NOVOMESTO
zapriscienl sodni cenilec (Slavni trg itev. 85
Zalog;« vsakovrstnih zlatih In srebrnih žepnih ur, verižic, stenskih ur In hudllnlc, zlatih prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic 1.1. d. VELIKA ZALOOA In IZBIRA RAZNIH OPTIČNIH PREDMETOV. Vsa v to stroko spadajoia popravila Iz-gotavlja toino In solidno po nizkih cenah KUPUJE STARO ZLATO IN SREBRO PO NAJVIŠJIH CENAH
^So5SooooouoooooaSooodSooooooooou^Soo7oooooooo>
:xx:
Nogavice, pletenine, perilo In drugo različno v to stroko spadajoče blago
kupite najceneje v špecijalnl trgovini
A. E. Skaberne,Liubliana-
XX”
j BSSBiaCBlffiagnBiHaBSffigg
Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del.
hlini plstnice u slovenske knjigi vrtno i ulogi. Tiskanje »rakov In dre-itviflih znakov i kritnimi modirnimi Irkami. — Postrežba lotu, dili solidno.	<\
JOSIP ROJ1NA j
MODNI SALON ZA OOSPODE IN DAME
LJUB L J A N A
ALEKSANDROVA CESTA 3
VSAKOVRSTNE ŠPORTNE, LOVSKE, PROMENADNE IN SALONSKE OBLEKE IZOOTAV- t LJA PO NAJNOVEJŠEM KROJU TOČNO IN SOLIDNO
\	mm
VEDNO V ZALOGI PRISTNO
ANGLEŠKO BLAGO
-J:	.,A;
 ..............
.BALKAN"
d. d. za mednarodne transporte. Brzojavni naslov: „SPEDBALKANtt.
Centrala:
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
Podružnice:
BEOGRAD z ekspozituro CARIBROD. — MARIBOR. - ZAGREB. - RAKEK. - JESENICE.
:r.
Afillirana podjetja:
„Balkan“ G. in. b. H., WIEN II!, Strohgasse 24. »Balkan* S. A., TRIESTE, Riva Grumula No. 14.
				
Zastopstva
z interesno skupnostjo v Nemčiji, Švici, Angleški, Italiji, Franciji, Romuniji, na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Severni Ameriki.
Lastno carisko posredništvo. — Tarifni oddelek. Zbirni promet, -r- Mednarodne selitve pohištva. !	Javna	in	carinska skladišča.
’’^	^«*V-:’ f	‘	*
^TiirniitnaBairT»inggri.a^^
L,j
!
OE
np
3P
I-
L!
Tvrdka
v Ljubljani
vže nad dvajset let največja dobaviteljica vžigalic se priporoča in zagotavlja, da bode kakor do sedaj tudi v bodoče postregla po možnosti svoje cenjene odjemalce z vžigalicami.
V zalogi vednos
fini rum, domača slivovka, najfinejie namizno in jedilno olje kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah
liSrBSaBBBIU
EE3ES
iil
|
sa
mm
:
K'A
5
H.? i&ii efj ^
■ rs_r tttaSfcd
NARODNA TISKARNA
IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA.
KOT KUPČIJSKE TISKOVINE,
ČASOPISE. KNJIGE, TISKOVINE ZA URADE, HRANILNICE IN POSOJILNICE, VIZITNICE,
KUVERTE ITD.
LJUBLJANA - KNAFLJEVA UL. 5
Narodna knjigarna
In trgovina s papirjem
priporoča lolska In vse druge knjige, vsakovrstne lolske, pisernllke In rasne druge potrebščina - Sprejema naročila na vse Časopisje In revije — Vsakovrstne razglednice — Trgovske knjige vedno v salogl
1
Ljubljana - Prešernova ulica 7
MIHAEL VINTAR
PROTOKOLIRANA FIRMA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
VEDNO SVEŽA ŽGANA KAVA, VELIKA ZALOGA NAJFINEJŠEGA RUMA. ČAJA. ČAJNEGA PECIVA, KONJAKA STAROZNANEGA CAMIS & STOCK COGNAG DOBI SE TUDI PRISTNI BRINJEVEC. SLIVOVKA / IN TROPINOVEC
NOVOMESTO • DOLENJSKO LJUBLJANSKA CESTA 37
RUDOLF IEFERGAL-MARIBOR
Manufaktur-na trgovina
Zmerne cenil Solidne postretbel
Koroška casta št 1 Sukno te molke In (inske, berhinti, odeje, pleten, perilo, nogevlce domete in homlike, nerojene obleki In hlece te molke, platno ja prte In rjuhe Itd.— Slivne telege breielkoholnlh plja{ Pedrevske Industrije sadnih Itdelkov, Solnice ob Orevl s malinovec, borovnIZar, rlbet, bezgovec, grotdnl sok Itd. Itd.
mmmmmiimiiimm
Franc Horn & Ko.
Ljubljana
Poljanski nasip 34 - Rožna ul. 27
iMimtiiiiMMiiiiiaiiiiHHiaiitjr
j Postavitelj j [ peči in j Štedilnikov |
uiiiiiiiniiiiiiiadfiiiiiiiiiiiiit
3
j
S
ERJAVEC & TURK
PRI ,.ZLATI LOPATI"
TRGOVINA Z ŽELEZNINO, KARBIDOM IN li DALMATINSKIM — CEMENTOM ='
LJUBLJANA, VALVAZORJEV TRO ŠT. 7
PREJE HAMMERSCHM1DT (mUHLEISEN) :: NASPROTI KRIŽANSKE CERKVE
lil.  	  .muh
KLJUČAVNIČARSTVO
AVGUST MARTINČIČ
LJUBLJANA - RIMSKA CESTA ŠTEV. 14
SE PRIPOROČA ZA VSA V TOV STROKO SPADAJOČA
DELA, POSEBNO VSEH VRST ŠTEDILNIKE, KOVANE OGRAJE ETC. DALJE ZA IZDELAVO JEKLENIH VALJČNIH ZASTOROV . ‘ (ROLETE), - PREVZEMA TUDI — VSA POPRAVILA. —
TELEPON STEV. 553.
ČEK. RAČUN 10.841
'm
'M
v1'-- -j 'A v
'rfii j®
cManufakturno blago
utiiiiiimiimiiiimmmHnntmmiiiiiiuiiiiimimHiimmmuiiiniuuuimiiiuiuutMmummiiimimiimiiitiitiiiiimuiiiiii
.* vseh kakovosti se dobi vedno v trgovini :
Jiarl Jančič
Maribor	c/tleksandrova	oesla	11.
špecerijsko blago in drugo v trgovini :
Jiati Dobljekar
Maribor
cJVajcenejše kupite
Jatenbachova ulica 3.
V Sflariboru kupujte
m miutiiiiMtniiiMt
.* galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, le prt :
!Drago Jiosina
Maribor	Vetrinjska	ulica	26.
'Zaloga manufakture
:	sokolskih	potrebščin	in piratskih preprog :
cFranjo <Majer
Maribor	stavni	trg	g.
..........................................
ff\
| samo prvovrstne znamke
j Razmnoževalni aparati vseh vrst ter potrebščine zanje v najnovejii izbiri pri tvrdki
; FRANC BAR
LJUBLJANA
I Mapo nabrežje 5.
e/
VELIKA ZALOGA
A
- barvnih trakov, ogljenega, In-I dlgo, voščenega In strojepisnega papirja ter vseh pisarniških potrebščin. Moderna urejena mehanična delavnica za pisalne, računske in pisarniške stroje
1 . ;
7*
1111111
TEXTILIA
trgovska in industrijska d. d.
LJUBLJANA
Krekov trg it. 10
Najveija zaloga ieSke in angleSke manufakture.
I
I
I
I
I
l!l
i
I
I
I
m
m
I
I
■
I
i
I Delniški kapital
K 12,000.000 S
Brzojavke i Teztilia S Telefon it. 177 S
Na dobalo g
■H
■
I
I
■
I
■
I
I
Josip Ravnikar
LJUBLJANA Dunajska cesta St. 31
imtminiiiiiuinmiiitiHiiiniuifluiuiifiiiiiimiiiiiimnDuiiiiiiiuiiuuiitHmiuiinuiuiiiiiiuimiiiiiimiiiiuiiiiimnitniiuiumminuiuuuuiiuiniu
Manufaktura na debelo!
Grafitni zavod
it vsa « tiskarsko stroko spadajoča dola
Crtalni stroj
za Izdelovanje trgovskih knjig
. Telefon it. 132 — Brzojavi:
\ Deltlsk - Poit. ček. / W zavod it. 11.630 A
DELNIŠKA TISKARNA
D. D.
LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 16
(Dal položi dar domu na aitarl
——— Tak napis nosijo ...........
vžigalice
Družbe su. Cirila in fDetoča
Kdor jih kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga Izvr&uje
že 36 let
Družba su. Cirila in fTletoča
Pripomnimo, da Ima Družba su. Cirila in (Ttetoda samo od teh urst užigalic  ...-      dohodke I-----------------
FRAN PUST
tesarski mojster v Ljubljani
se priporoča za izvršitev vseh tesarskih del ter za napravo načrtov vil, mostov, paviljonov, jezov ter vsa arhitektonična lesna dela.
alfe
-'-v	.
m u
Wm&*
fV-iV • -,
1 • 1 i
v>n \	^	fr .^^•.v.-]
fr?- ffr-fr;-'"*: :,frS;<WfrV|fri,»fr‘ fr ‘fr.
. t-vj «•:	' ■ ‘ ..fr' 'fr	r	' -
y A ‘	T~	t	»	A
3&I	'C
■ '■ ' ;
i"
? -S
;
' * * . , .-
;v fr
Bif
k" '
■fef.
fjjj*