f Lip, ? s* fflre TL norem 13Z4 posamezna Številka sfene 2 Din. L8l0 Lil
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... „ 120
M celo leto .... . 240
ca Inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno » JngoslavlJi . v inozemstvu.
Din 40 . 60
Cene Inseralom?
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2"—, več|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 3 - in 4 —, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSinina plesna v oolovlnL
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllci 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva lelelon 50, upravniitva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.01t, Praga in Dunaj 24.797.
Korupcija v armadi.
Jugoslavija ima primeroma jako močno armado. Za to armado plačuje ljudstvo na leto nad dve milijarde dinarjev. Toliko so bili proračunali gospodje v vojnem ministrstvu, da bo armada leta 1924 potrebovala in toliko jim je bil parlament dovolil. In glej, gospodje v vojnem ministrstvu so ta denar že v prvem polletju do zadnje pare porabili, tako da so hodili odtlej sproti na posodo k finančnemu ministru, da jim pomaga iz najhujše potrebe. Danes pa tudi ta nič nima in PP vlada je zato primorana iskati za armado zopet večjega posojila v inozemstvu. Kajti armada je lačna, bosa in naga ter nima potrebnega orožja. Kam so sle milijarde, ki so ji bile dane na razpolago?
Dejanski državni gospodar pri nas je neka neregistrirana družba špekulantov, kateri načeluje sin Nikole Pašiča. To lepo društvo ima v rokah vse državne liferacije, katerih je največ za armado. Pri teh nabavah, ki gredo vsaka v desetine milijonov, se da veliko zaslužiti bodisi na provizijah bodisi na drug način, tako da je oškodovana država, oziroma armada, tem večji pa je profit špekulantov, ki imajo svoje visoke pokrovitelje in pomagače v krogih PP režima in izvestnega dela generalitete. In tako je od dveh milijard najmanj ena izginila v privatnih žepih, armada pa zdaj ka-ikor beračica išče, kdo bi jo obul, nasitil in oborožil. Končni efekt te čedne afere pa bo ta, da se bodo za armado potrošili namesto dveh milijard najmanj štiri, kar bo seveda doplačalo ljudstvo v obliki povišanih davkov, ki jih imamo z vso gotovostjo pričakovati, ako se PP režim vzdrži.
Zdaj je postalo tudi čisto jasno, zakaj Je vlada g. Davidoviča morala odstopiti. Ta vlada, ki si je postavila za poglavitno nalogo, da izkorenini korupcijo, je posvetila svojo pozornost tudi vojni upravi, kjer so dotlej prijatelji Rade Pašiča gospodarili po mili volji, tako da se je vojni minister Hadžič, ko je nastopil svoje mesto, znašel pred prazno blagajno. Začelo se je izsledovati, kam so milijarde izginile, in so se odkrile naravnost neverjetne stvari. Vlada g. Davidoviča je sklenila, da ves materija! zbere in odgovorne činitelje postavi pod obtožbo. Zdaj pa se ej začela od strani državnih tatov in goljufov znana zakulisna borba proti vladi redu in poštenja, ki jo je vodil Nikola Pašič, da obvaruje svoje sorodnike in prijatelje zaslužene kazni. Njihovi zahtevi je ugodil general -Hadžič, ki je dal prvi povod za strmoglavljenje vlade, katera je predstavljala večino ljudstva in parlamenta. Mož se je pač bal za tiste vojaške kroge, ki so zapleteni v čedne kupčije PP družbe.
Moralna kakovost teh ljudi je najbolj osvetljena po načinu njihove kampanje proti vladi. Vpili so, da vlada narodnega sporazuma ogroža armado, da hoče njeno bojno moč oslabiti, da je v nevarnosti njena bojna pripravljenost in sposobnost za 6lučaj kakšnega zunanjega konflikta itd., z eno besedo, nastopali so proti večini parlamenta in njeni vladi, odevajoč se v plašč najbolj gorečega patriotizma in ljubezni za armado. Dejansko so pa državo in armado ogoljufali za njene potrebščine, zapravljali vsote, namenjene za obrambo države, in špekulirali na račun prehrane in oborožitve vojske v svoj zasebni dobiček. Po teh umazanih intrigah so se zopet dokopali do oblasti, da lahko mirno plenijo naprej državo in armado, ljudstvo pa naj plačuje škodo, ki so jo napravili, z novimi davki in povračevanjem posojil, ki jih bodo zopet najeli in seveda zopet zapravili za — volivni fond PP režima, kojega večji del bo zopet stekel v žepe Pašičevih sorodnikov in prijateljev ter za ustanove samostalnih demokratskih voditeljev in podobnih sumljivih eksistenc v Sloveniji in na Hrvatskem.
^ Ljudstvo pa bo to račune temeljito prekrižalo februarja meseca. Volivna parola bo: ali za tatove in plenilce ljudskega premoženja ali pa za pošteno in čisto upravo.
AMERIKA ZA RAZOROŽITEV^
T-cnden, 21. nov. (Izv.) Vojaški poveljnik v Egiptu, general Lec-Stark, je danes umrl. Položaj v Egiptu jc resen. Angleški ministrski svet se jc danes posvetoval o položaju v Egiptu.
Pogajanja med fašistovsko in Pašičevo vlado.
PODPIRANJE MEDSEBOJNEGA REŽIMA. POPUŠČANJE PRI RAZMEJEVANJU.
Belgrad, 21. nov. (Izv.) Italijanski fašizem v državi sami umira in se zvija v poslednjih krčih, da sramotno zapusti javno življenje in napravi mesto poštenju in zakonitosti. Vse evropske države na oči-viden način bojkotirajo Italijo in Mussoli-nijev nasilen režim, katerega edini uspeh je ta, da je ugled države popolnoma zrušil. V tej osamljenosti se je Mussoliniju posrečilo pridobiti edine prijatelje v današnjem režimu v Jugoslaviji, kjer se sedaj na upravi države nahajajo stari prijatelji Mussolinijevi, ki so mu že nekajkrati pomagali zadostiti nacionalnim šovinističnim zahtevam fašizma.
Vse, karkoli je vlada narodne sramote storila in sklenila z Italijo, je storjeno na škodo Slovencev in Hrvatov. Zato zahtevata Pašič in Pribičevič proti-usluge za slučaj neuspeha pri volitvah. V tem slučaju naj bi jima fašizem pomagal na ta ali oni način, da se obdrži na oblasti za katerokoli ceno. Taka zunanja politika je od strani sedanjega režima razumljiva. Prežeti velikosrbskega hegemo-nizma, so jim pred očmi samo njihovi interesi, ne pa državni, in v zadovoljstvo teh velikosrbskih interesov so pripravljeni žrtvovati še več Hrvatov in Slovencev, kakor dosedaj, nasilju fašizma.
Bodrero, Mussolinijev poslanik v Bel-
gradu, se dnevno shaja s Pašičem, Pribi-čevičem, Markovičem in Žerjavom. Kakor trdijo vladni krogi, se na teh sestankih razpravlja o posebni zvezi med obema državama.
O tem poroča tudi današnja »Pravda«: »V diplomatičnih in političnih krogih se je poslednje dni govorilo o bližnjem potovanju kralja v Rim, da obišče italijanskega kralja. To potovanje je predvideno za prvo polovico januarja. Spremljala ga bosta Pašič in Pribičevič. S tem obiskom se spravlja v istih krogih v zvezo načrt današnje vlade, da z italijansko vlado sklene poseben sporazum o zbližanju in medsebojnem pomaganju in vzdrževanju obstoječih režimov. — V to ne bi verovali, če sc ne bi na čelu te akcije nahajal Pašič, ki ima navado, da v našo notranjo politiko meša tudi tuje države. Brez ozira na to, če bi se tak sporazum mogel ustvariti ali ne, imajo trditve, ki se širijo o tem, namen, da napravijo na volivce pritisk.«
Tajnost, s katero se delajo vse te priprave, popuščanje vlade pri razmejitvi in njena absolutna malomarnost glede zaščite, preganjanja in zatiranja naših bratov v Italiji, nam daje povod, da se nam je bati izdajstva, ki so ga zmožni veliko-srbski hegemonisti in od njih plačani do-bičkarski elementi.
DBi!iiB3E3iBoisEiaQQcas!tasttBtBeis:iBaaiaa
Seja državnega odbora.
P0IZKUŠENA REŽIMOVA MANIPULACIJA PRI ŽREBANJU PREDSEDNIKOV
GLAVNIH VOLIVNIH ODBOROV.
Belgrad, 21. nov. (Izv.) Na današnji seji državnega odbora bi se morali izžrebati predsedniki glavnih volivnih odborov. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, na kak način hoče režim pripravljati volitve. Kakor znano, se namreč ti člani volijo z žrebanjem. V posodi, kjer so bili listki z napisanimi imeni, so bila v začetku samo imena srbskih sodnikov, ki so pristaši sedanjega režima. Še le, ko se je tekom žrebanja to ugotovilo, so člani državnega odbora zahtevali ponovno žfebanje in se je pred njimi ponovno napolnila posoda z imeni v poštev prihajajočih sodnikov in pri ponovnem žrebanju so bili izvoljeni skoro sami pre-čani.
Za mesto Ljubljana je izžreban kot predsednik dr. Vinko Marton, svetnik ban-skega stola v Zagrebu, in za namestnika Božidar Bežek, dvorni svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Za okrožje
Ljubljana—Novo mesto sta izžrebana Dra-gotin Miličevič, član kasacijskega sodišča v Belgradu in dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. Za okrožje Maribor in Celje Henrik Lasič, svetnik stola sedmorico v Zagrebu, in Josip Fon, dvorni svetnik in podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Za okraj Varaždin in Medžimurie Fialka, svetnik višjega sodišča v Sarajevu, in Srečko Troha, svetnik ban-skega stola v Zagrebu. Za okraj Prizren Franc Pernuš, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Za okraj Mostar Ivan Dugan, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Po izžrebanju se je seja končala in prihodnja seja državnega odbora se bo sklicala za 2. december. Do tedaj se mora pripraviti materijal, da more državni odbor določiti posamezna volišča in predsednike.
¥
antanti.
Belgrad, 21. nov. (Izv.) Češkoslovaška vlada je poslala naši in romunski vladi predlog, da se čimprej prizna Rusija, ker se v političnih krogih Češkoslovaške sma-| tra, da se zavlačevanje tega vprašanja nikakor ne sme dovoliti. V zvezi s tem predlogom pa je romunska vlada poslala predlog, da bi se Poljska sprejela v malo an-tanto. Oba predloga sta popolnoma kon-tradiktorna in kažeta na veliko nasprotje, ki obstoja med državami male antante. Češkoslovaška je predlagala, naj se vrši začetkom januarja v Belgradu konferenca male antante.
Aretacija poslanca HS1SS tir. Pernarja.
Zagreb, 21. nov. (Izv.) Ko je daner. ob četrt na eno popoldne šel iz sodišča poslanec HRSS dr. Perner, sta ga čakala dva detektiva, mu pokazala pismen nalog za aretacijo in zahtevala, da jima sledi na policijo. Pred sodnijo so bili pripravljeni še štirje policaji. Dr. Perner je izjavil, da ga ščiti poslanska imuniteta. Po daljšem prerekanju, med katerim se jc zbralo obilo občinstva, jc dr. Perner na nasvet njegovih prijateljev odšel na policijo. Po informacijah vašega dopisnika je bil dr. Perner radi razžaljenja redarstvene straže ob priliki prihoda inž, Košutiča iz Splita v Zagreb dne 17. t. m. obsojen na 14 dni za-
1 pora in radi razžaljenja nekega policijskega uradnika na nadaljnjih 14 dni zapora.
Danes dopoldne se je pred okrajnim sodiščem v Zagrebu vršila obravnava tudi proti dr. Pernerju, ker je razžalil odvetnika dr. Zimmermanna. Dr. Perner je va-i bilo k obravnavi odklonil, češ, da ga ščiti poslanska imuniteta, sodišče je pa kljub . temu izvedlo razpravo in obsodilo dr. Pernerja na 10 dni zapora, ki se da spremeniti v denarno kazen. V razlogih sodba ! naglaša, da je z razpustom narodne skup-! ščine ugasnila poslanska imuniteta.
(talila.
PROTI MUSSOLINIJEVI NOTRANJI POLITIKI.
Rim, 21. nov. (Izv.) Zbornica nadaljuje razpravo o notranji politiki. V včerajšnji seji je ob splošni pozornosti govoril posl. S o 1 c r i v imenu Gioliltijeve skupine. Rekel je, da dežela z budno skrbjo sledi vladni notranji politiki. Ako se upošteva vse, kar sc je zgodilo, od sekvestracije listov do prepovedi shodov, tudi patrio-tičnih, od napadov do aretacij, postane jasno, da vlada kljub hvalevrednim prizadevanjem notranjega ministra ni uspela ustvariti ne na cesti ne v duhovih položaja, ki bi se le malo bližal tistemu, ki ga nujno želi dežela. Če res, da obsega zunanja politika vse bistvene politične probleme kake dežele, je pa tudi res, da jc njena trdnost odvisna od njenega notranjega položaja. Ravno tako sta gospor
proti
kongregacij
bo v nedeljo, 23, novembra ob pol petiH
popoldne v Unionovi dvorarfi. Govoril bo gospod dr, Božidar Vodušek,
Povabljeni ste predvsem starši kongrega-nistov, ki želite, da se Vam sinovi in hčere v kongregacijah versko vzgajajo, dalje vsi člani (nedijaških) kongregacij, pa tudi vsi, ki ste te misli, da si svojih verskih pravic nečemo dati kratitil
HSEEBSBGSaKnB&BHKB&tBBi&aaBftaSSBn
darski in finančni položaj tesno zvezana z notranjim političnim položajem, čegar posledice se občutijo v vrednosti denarja in potemtakem v cenah življenskih potrebščin. Sedanji notranji položaj v Italiji se osredotočuje v fašistovskem problemu, ki potom svojega načelnika, svojih organizacij, svoje oblasti in svojega orožja obvladuje narodno življenje. Filofašisti so vsak dan bolj razočarani, pred njimi vstajajo strahotne neznanke nasprotja med dušo naroda in fašizma. Fašizem je ohranil dozdaj vse svoje orožje, zato je pa izgubil mnogo duš. In zato se odlagajo občinske volitve. Fašistično gibanje in pohod na Rim je bil odpor javne vesti proti subverzivnemu nasilju. Fašizem bi bil moral torej, prišedši na oblast, nasilje ubiti, ne pa ga samo izpremenili; ker tega ni storil, je zgrešil velik del svoje zgodovinske naloge. Fašizem ni uresničil pomir-jenja, po čemer je ljudstvo predvsem hrepenelo. In pomirjenja zato ni bilo mogoče doseči, ker hoče fašizem tudi po pohodu na Rim obdržati svojo strankarsko oboroženo silo. Treba je bilo končnoveljavno deželo zbrati in spraviti v spoštovanju do zakona in domovine. In to bi se bilo dalo doseči, ker so vsi spoznali svoje pogreške in so bili pripravljeni, da se ponižajo pred oltarjem domovine. Treba je bilo Donuditi roko, ne pa naperiti orožja. Ljudstvo se ne pridobiva z oboroženo silo. — Ljudstvo dalje po pravici očita fašizmu, da je premalo storil za izčiščenje svojih vrst, za odstranitev nevrednih in nasilnih elementov. Z nevoljo je ljudstvo gledalo, kako dviga fašizem na visoka mesta osebe, ki nravno tega niso vredne, kako se šopiri korupcija. Sicer pa notranji minister ne more uspešno brzdati nasilnikov, če min. predsednik s svojo besedo vzbuja in razplcmenjuje najhujše politične strasti. Nesoglasja so postajala tem ostrejša, ker je bila odvzeta svoboda, da bi se manifestirala. Tiskovna svoboda se je podredila politični oblasti, svoboda shajanja se je sistematično zatirala ter zabranjale celo patriotične manifestacije; svoboda združevanja, svoboda občinske avtonomije, celo svoboda dela so udušene ali omejene. Strahujc se vest slabotnih, gospodarsko odvisnih ljudi, a pri tem se pozablja, da se pod tako pridobljeno udanosljo skriva mržnja in da traja taka udanost samo tako dolgo, dokler traja strah. — Nameravana preosnova ustave je jasno naperjena proti parlamentarnim manjšinam ter hoče za-graditi pota, po katerih se dosezajo obnove in izpremembe v vladnem položaju, v čemer je bistvo ustave. Italijanski narod se nc da tako lahko pomiriti nad podjar-mljenjcm svoboščin pred oltarjem nekega materialnega prospeha, ki je pa danes že tudi resno ogrožen po draginji in ponovnem padanju valute. Fašizem se sklicuje j na nasilje subverzivnih elementov po voj-i ni, ki ga jc bilo treba zatreti. Toda danes ' subverzivni elementi niso več proti državi, 1 ampak v državi, kar jc mnogo nevarnejše.
— Končno izjavlja govornik, da bo s svo-I jimi tovariši glasoval proti vladi.
Govornika so fašisti mnogokrat prekinjali z opazkami in medklici, kar pa Solcrijcvih izvajanj ni moglo oslabiti. Za njim je govoril fašist De M a r s i c o , ki je branil fašizem, vendar pa priznal, da so se zgodile napake in da bo treba nekaterih izprememb. Končal je z zagotovilom, da bo znal fašizem dovršiti tudi svojo najvišjo nalogo, da razoroži roke in srca vseh Italijanov.
GLASOVANJE V SOBOTO.
Rjn, 21. nov. (Izv.) Včeraj se je večinski parlamentarni odbor z zborničnim predsednikom dogovoril, da mora biti razprava o notranjem proračunu v soboto brezpogojno končana in se ta dan vrši glasovanje. Notranji minister bo govoril danes, Mussolini pa v soboto.
Agenzia Štefani zavrača kot neresnično vest, da se zbornica zatvori že dne 4. decembra. Parlament bo delal, dokler ne izčrpa svojega programa.
ZAKON O IGRALNICAH V ODSEKIH PROPADEL.
Rim, 21. nov. (Izv.) Včeraj so zbornični odseki odklonili zakonski načrt o igralnicah s 5 proti 4 glasovom.
ZIMA IN SNEG V ITALIJI.
Rim, 21. nov. (Izv.) V Ferrari kaže toplomer 3 stopinje pod ničlo, ravno tako v Bresciji. Povsod so veliki snežni zameti.
OBSOJENI FAŠISTI.
Rim, 21. nov, (Izv.) Sodišče v Genovi je obsodilo tri fašiste zaradi javnega nasilja na eno- oziroma na dve- in triletno
ječo. ,
ATENTAT NA GRŠKEGA VOJNEGA ATAŠEJA.
Pariz, 21. nov. (Izv.) Neki Grk je danes z revolverjem streljal na grškega vojnega atašeja in ga ranil. Policija je atentatorja zaprla. Rana atašejeva je smrtnone-varna.
POGODBA MED FRANCIJO IN
MORGANOM.
Pariz, 21. nov. (Izv.) Finančni minister Clementel je predi ožil poslanski zbornici in senatu finančno pogodbo z Morganom, nakar se je v obeh zbornicah začela razprava o vladnem predlogu.
SESTANEK DRŽAVNIKOV.
London, 21. nov. (Izv.) Minister Austen Camberlain se bo na potu v Rim k seji Društva narodov sestal v Parizu s Herriotom.
ZA KONZUMENTE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 21. nov. (Izv.) Finančni minister Bred je danes v svojem poročilu napovedal obsežne ukrepe vlade v varstvo konsumentov.
ŠTRAJKI.
Bratislava, 21. nov. (Izv.) V Bratislavi
m v vseh večjih mestih na Slovaškem so stopili tiskarji v štrajk. Slovaški listi ne
izhajajo.
Varšava, 21. nov. (Izv.) Delavci petro-lejske družbe Silva Plana v Boryslavu so stopili v štrajk.
SREČEN POLET.
Medan (Sumatra), 21. nov. (Izv.) Svetovni letalec, Holandec van der Hoop je danes na svojem poletu okoli sveta srečno dospel semkaj in bo po dveh dneh nadaljeval Bvojo pot preko Batavije.
SPOR MED RUDARJI IN DELO-DAJALCI NA ČEŠKEM.
Praga, 21. nov. (Izv.) Zastopniki delodajalcev so se izrekli za nova pogajanja z rudarjL
VDOVA HARPEVG UMRLA.
Newyork. 21. nov. (Izv.) Tukaj je danes umrla vdova po pokojnem predsedniku Hardingu.
SMRT ŽUBNALISTA.
Bndimpešta, 21. nov. (Izv.) Tukaj je danes umrl 74 letni publicist hi urednik »Pester Lloyda« dr. Henrik Schiller.
VELIKA TATVINA V BERLINU.
Berlin, 21. nov. (Izv.) V Berlinu so neznani tatovi ukradli iz državne blagajne vrednotic za pol milijona zlatih mark.
Davidovič obtožuje.
V nedeljo., dne 16. t. m. je imel demokratski vodja Ljuba Davidovič v hotelu «Slavija« v Belgradu svoj drugi govor, o katerem smo objavili že telefonsko poročilo. Radi nekaterih važnih odstavkov objavljamo njegov govor v obširnejšem posnetku. G. Davidovič je izvajal:
« Vračajo se slabi časi naše slabe preteklosti. Zgodovina se ponavlja, toda i s strašno logiko. Če so slični vzroki, bodo slične tudi posledice. Tako nas muči skrb za našo domovino: parlamentarizem se negira, nikdo ne spoštuje ustave, a temeljne pravice vseh svobodnih državljanov se teptajo. Začeli so s preganjanjem ljudi, ki trpe zavoljo svojih demokratičnih načel. Vse to, kar se počenja, je radi tega, da bi mogli tisti, ki so ropali, še nadalje ropati.
Ce je bil opozicijski blok že poprej potreben, potem se je ta potreba sedaj nujno povečala, kajti na vidiku je strahovita reakcija, pred katero bo treba braniti našo domovino. Demokraciji je uspelo razdeliti politične skupine v naši i deželi na dva tabora: na one, ki hočejo ! sporazum in na one, ki ga odklanjajo. Padla je demokratična vlada, toda, gospoda, nikakor ni padla niti ena demokratska ideja. Mi smo uvorjeni, da dobre ideje morajo zmagati; ako ne zmagajo danes, bodo zmagale jutri, pojutrišnjem pa gotovo. Tem idejam se ne mudi. Samo mrtvi naglo jahajo, a g. Pa-šiču se silno mudi.
Na sporazum se gleda z dveh strani, zato mi oprostite surovo besedo: naši nasprotniki lažejo, da so za sporazum. Oni hočejo nekak sporazum, ali po povelju od zgoraj. Naš sporazum naj privre iz narodne duše, zanj je potrebno mnogo časa. mnogo takta, mnogo potrpljenja in dobre volje.
Vi veste, da je v tem trenutku glavna predstaviteljica hrvatskega dela našega naroda HRSS ali Radičeva stranka. Ona je bila, gospoda, na hrvatski strani nositeljica ideje sporazuma. Jaz sem o tom prepričan, a to so je lahko slišalo na njihovih shodih, sestankih itd., da so bili iskreno prožeti z idejo sporazuma. Še nikdar se na Hrvatskem ni klicalo in nazdravljalo Srbom in Srbiji, kakor v teh dnevih. V komunikeju, ki ga je izdala HRSS — v uradno obveznem aktu stranke g. Radiča — in ki je bil podpisan od predsednika in tajnikov, je Radičeva stranka priznala: 1. državno edinstvo, česar poprej ni storila; 2. željo po monarhistični vladavini, ali po angleškem načinu, in 3. priznanje, da smo etničnoennarod. Kadarkoli je
beseda o tem sporazumu, vedno se meri z dvojnim merilom. Kadar se «sporaz-umeva« g. Pa.šič. na neiskren in nelojalen način, potem je to delo velikega državnika, ako se pa mi lotimo tega posla v iskrenem in lojnlnem namenu, a ne brez izgledov na uspeh, potem nas proglašajo kot izdajalce domovine.
Pašič je napravil z Markovim protokolom sporazum, ki je bil proti edin-stvu države. Pogoji radikalov za koncentracijo so bili zapopadeni v preganjanju ene tretjine našega naroda. Po namenih, ki jih imajo še glede drugih strank, je napovedana borba nadpolovič-ni večini naroda.
Nekoliko smešno je, da hoče izvajati to politiko g. Nikola Pašič. Njemu se že tresejo roke in kolena. Starček no more voditi politiko nasilja, ker so bili že bolj zdravi politiki, kakor je Nikola Pašič, večji junaki, in vendar so se morali umakniti pravici ljudstva. Kralj Milan, predstavnik te politike, je umrl kot izgnani kralj v neki hotelski sobi, a Pašič, ki je vedno iskal rešilni čoln, kadar je bilo treba z narodom trpeti, ni imel toliko poguma, da bi to vzdržal.
Naša država, zapomnite si, ni samo slovanska državo, ona je država vseh poštenih ljudi, pa najsi pripadajo katerikoli narodnosti. Demokracija počiva le na ravnopravnosti vseh državljanov. Mi ne gledamo na število, ampak na pravico, ki jo ima vsak posameznik in vsako pleme v celi državi.
V nadaljnih izvajanjih je g. Davidovič obrazložil, da je Nikola Pašic največji nasprotnik državnega edinstva. Nekoč je Pašic rekel Davidoviču: «S silo bomo poskusili državo vladati. Ako ne bo šlo, pa naj gredo.« To pomeni: lahko se razidemo. Toda I. 1920. je pisal takratnemu min. predsedniku Milenku Vesniču glede vprašanja ureditve naše države tudi sledeče: «... ja sam onda izjavio, pa i sada pri tome ostajem: da mogu pri-miti i drugu, federalističku osnovu, da se na plemenskoj osnovi obrazuju srp-ske, hrvatske i slovenačk» grupe, pa te tri grupe da obrazuju federalističku državu.« Tako je govoril in pisal veliki državnik in patrijot, a gorje nam, če bi bili mi tako govorili.
Mi ne dopuščamo hegemonije nobenega plemena, ker hočemo popolno rav-nopravnost, ali najmanj dopuščamo am-
Eutacijo. Tudi pok. Cincar-Markovič je otel uničiti imuniteto poslancev razpu-žčene skupščine, a njegova težka usoda je znana.
Vsak dan se govori in piše o razpustu HRSS. Če so se pregrešili posamezniki, naj stopijo pred sodišče, nikakor pa ne gre obteževati stranko, ki je — z ali brez razloga — predstaviteljica tretjine našega naroda. Razpuščanje strank bi bila težka pravda, a vi veste, da narod še ni izgubil nobene pravde v borbi s svojimi predstavitelji. To pravdo mora ljudstvo dobiti. Opozarjam na to dejstvo in njega odlično važnost. To potrjuje vsaka stran zgodovine vseh narodov. Narod je trajen, a ljudje so za-
Politične vesti.
4- Glas iz preteklosti o srbskem centralizmu. V knjigi »Bolgarija in Srbija«, ki jo je izdala Mohorjeva družba leta 1897, opisuje pisatelj profesor Anton Be-Tienšek kvarni vpliv centralizma za Srbijo na strani 182 sledeče: «Za uredbo države ni bilo v početku (osvoboditve izpod turškega jarma) najti sposobnih moči med domačimi sinovi; morali so jim prihajati na pomoč rodni bratje iz Avstrije in Ogrske. Prišleci pa niso jemali dovolj ozira na to, ali se da vse, kar je v stari državi dobrega, prispodobiti v mladi državi. Pri tem so se dogajali po-greški, kateri se dado težko popraviti. Glavna naDaka je bila, da so izkušali v Srbiji uvesti centralizacijo, kakoršna je bila ali je še pravzaprav v Avstriji, in uradništvo uredili po istem kopitu. Seveda to je bilo duhu srbskega naroda celo proti vno, ker je bil ta navajen na občinsko samoupravo. Novi organizatorji so podsekali zadrugi ali «hišni občini« korenine, selsko občino so tako preobrazili, da jo skoro ni bilo več mogoče spoznati, a «kneževine« so čisto uničili. Na ta način je bil narod razdrobljen in ni mogel dobro napredovati.«
časni.«
Karotajte .SSavsreca4!
Pribifevičev nank. Učiteljski TovariS je znane Pribičeviceve odredbe objavil v sledečem pristno slovenskem slogu: »Na osnovi člena 16. ustave, ki se v 5. odstavku glasi: >Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti« in ker nekateri flčenci zahajajo v te-lovadno-sportska društva in organizacije na separatističnih plemenskih in verskih osno-vih, ki vztrajajo na stališču proti narodnemu in državotvornemu edinstvu, je prosvetni minister pod pretnjo najstrožjega izvajanja disciplinarnih predpisov odredil, da se učenci drž. in priv. šol ne smejo vpisovati ne biti javni člani takih organizacij. — Ker verske Marijine kongregacije stoje izven nadzorstva pristojnih šolskih oblasti in se načelno ne more dopustiti in tudi ni v skladu z gornjim členom ustave, je minister prosvete odredil, da učenci drž. šol v kraljevini ne smejo stopati v Marijanske kongregacije, odnosno morajo iz njih izstopiti-«	r,
Članom UJU v premišljevanje. Če b« državni svet priznal zakonitost zadnjih pre» meščenj in degradacij učiteljstva v Sloveniji — o tem naj ujeujevci premišljajo...
Jelene ne rabi potnih pavšalov, ker mu jih plačuje UJU, rabijo jih pa okr. sol. nadzorniki, ki jih pa ne bodo dobili, ker bodo krediti s protizakonito premestitvijo učiteljstva tako visoko izčrpani, da ne bo do njih budžetnega leta nobenih kreditov na razpolago.
Štab našega liberalnega učiteljstva je pokazal do Slomškove zveze tako sovraštvo, da je zanj žrtvoval celo stalnost vsega učiteljstva.
Žerjavovc žrtve. V včerajšnjem članku pod tem naslovom se je vrinila tiskarska napaka, ki nam daje priliko, da še točneje pojasnimo zakonitost zad-
IBSBBMtg
Dr. Fr. Sušnik:
Luthar,
Nomen est nomen. Pa še glava njegova sliči Luthrovi.
Luther ni rad pridigoval; Luth&r pa je zamaknjen sam v svoje pridige in se težko loči od njih. Beseda mu napolni vsa usta, slovesno jo govori, v nekih molih, ki izbe-gavajo retoriko in ustvarjajo tip protestantskega pridigarja.
Pucinska cerkev je velika in čedna; stara je, pa vsa obnovljena. Nad priprosto oltarno mizo je prižnica, krog in krog ob treh stenah pa se vije širok kor, ki spominja na gledališki balkon.
Poleg cerkve je krasna mala vila, nova, vsa polna cvetja in udobja: to je Lu-tharjevo župnišče; inteligentna žena in troje male dece ga oživlja, da je idealen dom.
Pucinci so prva postaja od Sobote na Hodoš. Nedaleč odtod so Sebeborci, kjer je Luthar doma. Blizu petdeset let je, enajst let že v Pucincih.
V Nemčiji je študiral in je duševni vodja evangeličanov. »Duševni list« izdaja drugo leto kot verski mesečnik, »Evangeličanski kalendari« šteje četrti »tekaj«. Obe publikaciji sta spisani v strogo konservativni prekmurščini brez slovničnih principov in v mažarskem pravopisu.
Kje je medtem žc Klekl, ki šteje dvaj-setdrugi tečaji
Kakor sta Klckl in Basa usmerjala ljudstvo proti Štajerski na jug, tako so bili evangeličani brez pastirja. Polovica pastorjev jc še danes »prišlekov«, onih pravih prišlekov tam nekod iz Mažarske. Ti »o sevc navračali na sever in se orijen-
tirali mažarski. Nasprotno so gojili domači pastorji absolutni avtonomizem »vendslo-venstva« in vzgojili ljudstvo, ki govori slovenski, pa se čuti kot poseben narod vend-slovcnski.
Slika iz šole:
Župančičevo iz »Blatne vasi« čitajo.
»Prišli so trgovci z novci.,,«
Otroci: Ne razumemo.
Učitelj: Kdor razume in zna tudi dobro prekmurski, naj jo prestavi v prek-murščino!
Učenec se javi, prestavlja, prestavlja... vse, kakor v slovenščini, vse dobesedno, le dialektično figurirani vokali in obrazila, le mesto besede »trg« germani-zem »plač«, mesto »brž« germanizem »fri-ško«, mesto »korec« germanizem, mesto »pozobala« prekmurski: »pokljiikala«.
Ah, zdaj razumejo vsi, ker jc -prestavljeno«! ..,
Avtohtonost je to ...
Pri svoji nacionalni ozkosrčnosti in pri vsi bojazni pred »klerikalnimi Slovenci« je evangeličan prožen in nadarjen. Po tri jezike — domačega, nemškega in ma-žarskega — govorijo v boljših vaških družinah. Kot natakarji so znani po Avstriji in Mažarski, ves svet jc njihov tja do South Betlehema. V Ljubljani so jim rojaki trgovci, v ljubljanski bolnici je bil zdravnik iz Luthar je vih Pucincev; v Belgradu se najdejo s policajem iz Kupšinccv; minislra imajo, Novaka Janoša, čigar predniki so živeli v Kuštanovcih; v Budimpešti slovitega filologa Gomboca; matematika Mikola, izdajatelja povojne mažarofilske »Domovine«, eksperta za Prckmurje na mirovni konferenci, "ki je doma iz Petrovcev. Zanimivo je, da je hotela mažarska vlada Prekmurca profesorja Ošlaja, ki jc bil med
vojno šolski nadzornik za okupirano Srbijo, za referenta za katoliški del Prekmur-ja; Ošlaj pa je ponudbo odbil.
Evangeličanskega kulturnega življenja ni, v kolikor ga ni v damskih društvih in v že zastarelem »modernem« liberalizmu. Prekmurski pastorji ne poznajo pietislič-nega in dogmatičnega pokreta med soverniki v Nemčiji. Materializem davi religioznost, ni redek oni kalvinski greh, kot ga Baša diskretno imenuje: strah pred otroki. So vasi, »naprednejše« seveda, kjer loči število otrok evangeličanov od katoliške družine: evangeličan ima le enega otroka, katoličan pa jih ima celo kopo.
Ta modernizem pa, kakor ni izključno omejen le na evangeličane, tako tudi pri njih samih ni splošen. V nižinah živijo one čiste duše, ki ne vejo nič o mažarski pointi evangeličanstva, ki ne čutijo nič verske krize, ki so kristjani in katoličani, in luterani le, ker je bila taka — »regio«. Tam zajde luteran k spovedi; tam se zgodi, kadar blagoslavljata evangeličanski in katoliški duhovnik skupno pokopališče, da si izprosi pastor blagoslovljene vode; se zgodi, da si izprosi v velikem tednu krstno vodo ...
Kjer duhovnik sam v sebi ni rešil vprašanja božje eksistence, tam nc more biti žive vere. Kjer izbira in voli ljudstvo svojega duhovnika, ni tiste neodvisnosti in avtoritete kot pri katoliškem duhovniku. Kakor gospodarji duhovnikov so »inšpektorji«, ki jih voli vsaka verska občina. Za vso prekmursko »šinjorijo« je inšpektor sedaj tovarnar Bcnko v Soboti, za soboško »gm&no« gostilničar Vezir iz Martjancev, za moravsko pa poslanec Šiftar.
Šiftarju je tridesetosem let; tam kjer znani Kuzmič, v Strukovcih je rojen. V
Šopronju je dovršil gimnazijo, v Sobotišču notarski tečaj ter bil notar v Martjancih in Križevcih. V vojni je bil od početka, 1. 1916. je bil ujet na ruski fronti in je v ujetništvu doživel mnogo romantičnih dogodkov.
S ponosom kažejo evangeličani na svoje velike može; z nekim izzivalnim ponosom na one, ki jih šteje ves slovenski narod, kot je to Kuzmič: toda ta del mlade generacije, ki mu je ponos le afront proti slovenstvu, se ne zaveda, da nima več v sebi onega idealizma, one moči in sile in vere in ljubezni, da bi nadaljeval započeto slovensko delo.
Evangeličanom manjka moža, ki bi bi) kakor ognjeni steber, ki zgrinja vase vse in ki jc vzrastel iz prekmurskih tal. Luthar je domačin, je inteligenten; toda on ni znal zbrati krog sebe, ni znal hoditi ravno pot. Luthra nc priznavajo vsi za voditelja, celo duhovni tovariši ga odklanjajo z »Duševnim listom« vred. On sam pa šele išče stezico, da se prebije na realna tla. Kakor v marsikom: tudi v njem je mnogo tragike prehodnih ljudi prehodnih dob.
Naraščaja skoraj ni. Več ko 25 tisoč duš, dve fari sta prazni, več kaplanij nezasedenih, bodonski, moravski, soboški pastorji so stari, pa sta le dva bogoslovca.
Eden je Hari iz Panovcev. Idealist je. Otrok novo dobe, bodoče dobo: otrok ljubezni in mistike in askeze. »Klerikalec« je, Kleklovec; sotrudnik »Novin«. Evangeličani ga na cerkvenih zborovanjih javno napadajo, »Duševni list« ga napada; on trpi, kot trpijo vsi idealisti. Bogve, ali je dovolj močan!
Letos so otvorili dijaški dom; šest gojencev imnjo, ki naj postanejo duhovniki ali učitelji. Učitelji so jim potrebni še bolj.
njih učiteljskih premeščen j: Vladislav Rape je bral dr. St. Rapeta. glavnega tajnika JDS in sin nadzornika Andr. Rapeta. Svoj čas je bil v Moste nastavljen, pretleD je imel zrelosten izpit, kajti napravil ga je šele jeseni 3922, sedaj je nastavljen glasom «Jutrovih« poročil za stalnega učitelja v Mostah, pribijamo, dasi nima niti treh službenih let in niti U8posobljenostnega izpita, kar jo pač bistveni pogoj za stalno namestitev.
»Politika« Marijinih kongregacij.
Kulturnobofno razpoloženje sedanjega prosvetnega (?) ministra kaže sledove tako drznega absolutizma, kakršnega še nismo doživeli Saj že ginejo ostanki zadnjih svoboščin kulturne države. Odlok, ki hoče z njim prosvetni minister zatreti Marijine kongregacije med dijaštvom, je sramoten čin, ki bije v obraz vsaki kulturi. Ta najnovejši udarec na pravice staršev, katerim odvzema in odreka Bvobodo, da bi smeli odgojo svojih otrok izpopolnjevati v strogo cerkvenem združevanju ter svojo deco zaščititi pred nevarnimi zablodami sedanje dobe, oteti jo pouličnemu pohujšanju, hkrati pa utrditi v značajnosti: — to kratenje naravne svobode je vnebovpijoča krivica, ki jo mora obsojati tudi vsak svobodo-mislec.
Ako starši nimajo več pravic, da oskrbe svojim lastnim otrokom vzgojo, kakršno spoznajo sedanjim nevarnim časom za najbolj primerno, potem pa res n« vemo, ali veljajo še kake rodbinske pra-. vice; ali veljajo še pravila zdrave pedagogike; ali še obstoje naravne in božje postave.
Pridite pogledat — magari vsi frama-6oni, — in udeležujte se skupnih pobož-nosti in sestankov v Marijinih kongrega-cijah, da se dodobra prepričate, kakšna »politika« se neguje v njih, — potem pa govorite! Ne bo vam škodilo, če se prepričate, da se tu odgaja cvet mladostnih značajev; dika verne, poštene, krepostne, domoljubne in za vzvišene ideale vnete mladine. Kaj če mladini svetna politika? Se starejši so jo siti do grla. Politika dijaške Marijine kongregacije je v tem, da se mladina obvaruje pohujšanja in vsega, kar tira in peha toliko mladih nesrečnežev v zlo in v kloako ne-moralnosti. »Politika« Marijine družbe je v tem, da bi se dijaštvo s čednostnim življenjem pod zaščito nebeške Kraljice ter s pridnostjo v učenju pripravljalo za resne poklice v življenju. »Politika« kongregacije je v tem, da vzgoji med dijaštvom kvas, ki naj bi pre-rodil tudi ostalo, za dobro manj vneto mladino; da vzgoji lepe zglede, ki bi dobro vplivali tudi na take tovariše, katerih življenje je usmerjeno na opolzko stezo. V dosego tega krasnega cilja stavi kongre-gacija svojim članom pred oči najlepši vzor Brezmadežne in drugih mladinskih vzornikov; vabi jih pa osobito tudi k studencu moči in kreposti: k sveti Evharistiji.
To je politika kongregacije! In vse to naj bi bilo po volji enega človeka, ki je danes slučajno pri mizi prosvetnega ministrstva, ki je pa — kakor
se vidi — v stvareh cerkvene in verske prosvete zelo nepoučen, — prepovedano!
Človek mora res premišljevati, kako je možno, da kdo zabrede v taka protislovja: načelnik prosvete, pa ubija to, kar je jedro prave prosvete!
Starši, tudi svobodomisleci — če res ljubite svoje otroke, če Vam je res mar za njih poštenost — dvignite glasove v obrambo svojih pravic in svoboščin!
Kaos v osnovni šoli na Slovenskem.
Prejšnja šolska uprava za Slovenijo je baš uredila osnovno šolstvo v svojem področju tako, da ni bilo več šole brez učne osebe, preskrbljene so bile celo najodda-ljenejše enorazrednice in ekspoziture. Ta ureditev je veljala mnogo truda, kajti po oddaji stalnih mest je bilo naenkrat nad sto učnih oseb na razpoloženju, dalje nekaj učnih oseb s težkimi disciplinarnimi slučaji, ki niso smele radi pohujšanja in
zgledovanja ostati na svojih mestih. Tudi je bilo treba nastaviti okoli 200 abiturijen-tov slovenskih učiteljišč, pri čemer je bilo najtežje vprašanje, kako porazdeliti abitu-rijentke, ki jih je bilo mnogo več, kakor abiturijentov. če zasledujemo posamezna imenovanja bodisi razpoložljivih, bodisi na novo vstopivših učnih oseb, vidimo, da je šolska uprava gledala predvsem na to, da postavi na težja mesta moške učne osebe, ki pnč mnogo lažje krote na hribovskih enorazrednicah otroke v najvišji učno obvezni dobi, kakor pa kaka šibka učiteljica. Ta prestopek je žel priznanje pri vsem dobro mislečem učiteljstvu, samo oficielno glasilo UJU se je nad tem zgražalo. Zdaj, ko se je ureditev osnovne šole posrečila, je začela šolska uprava novo pregrupacijo. Pri tej pregrupaciji seveda ne prihaja v poštev kaos na osnovni šoli, o katerem sta prej toliko vpila »Jutro« in »Učit. Toviriš«, kajti vse, kar se vrši po Jelenčevem ukazu, je red, zakon in pravica. Toda gospod Jelene, tudi to bitko boste s svojim štabom izgubili. Mi ničesar ne pozabimo.
Posor, Slovenci: centralisti vas iščejo!
Dopisi.
Jarše, še enkrat: Varstvo delavcev »Industrija platnenih izdelkov v Jaršah, okraj Kamnik«. Brali smo v »Slovencu« z dne 19. t. m. št. 265: 1. da so delavke delale od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj. K temu pripominjam: a) Kje je § 17 Zakona o zaščiti delavcev, kateri se glasi: »Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci pod 18 leti se ne smejo zaposlovati ponoči v podjetjih, navedenih v § 1. tega zakona, b) Kje je § 6. istega zakona, ki pravi, da delavni čas ne sme trajati več nego 8 ur na dan, da se ta čas sme podaljšati največ za 2 uri, ako to sklenejo štiri petinke delavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem? Da mora delodajalec vročiti pismeni sporazum o tem po občinskem predstojništvu pristojnemu nadzornemu oblastvu najkasneje do tedaj, ko se prične prekočasno delo? c) K jo je § 8., ki pravi, kedaj se sme delavni čas podaljšati samo izjemoma? Brali smo drugič, da so delavke delale v nedeljo zjutraj do 5. ure. Kje je tukaj § 12., ki določa, da bodi ob ne-
'.-"Wiv»nm. .ritmin
Učitelj je kantor in »kaplan«: pesem in korali bo bistveni del protestantske službe božje.
Karkoli danes senior Kovač »z Pi-Jatusom pita: Ka je pravica? Gde je pravica?« — ker nimajo svojih učiteljev, so besede v zrak, dokler kvalificiranih evangeličanskih učiteljev sploh ni. Brez teh je tudi vsaka zahteva za verskimi šolami ne-reelna. Tega se Luthar in Kovač tudi zavedata in kakor so evangeličani prva leta bojkotirali gimnazijo, tako danes z vsemi silami delajo za naraščaj.
Od svojih ameriških rojakov upajo, da jim bodo postavili dijaški dom in pozneje se dekliški zavod. Diakonisam iz Novega Sada ali Novega Vrbasa ga bodo izročili. Nekake redovnice so to, s triletno zaobljubo. Zdaj oskrbujejo dijaški dom penzioni-rani učitelji in brezplačno vršijo prefek-tovsko službo. Koliko katoliških učiteljev bi storilo to za katoliško »Martinišče« ali »Martrniše«, kakor mu pravijo —?
Med temi učitelji je tudi Lutharjev so-urednik in pesnikovec Flisar Janoš.
Gda sem jaz ešče školnik bio, Vu šoli deco ravnao, včio; V- cčrkvi orgolao, popevao, Mrtvece v- ciutor sprevajao.
V- Jezeroosem stotini V- sedemedesčt p6teom leti. Oktobra sedemdvajstoga Me z'bnrda gmana Križevska.
Vu devčtsto edendjstom sem vu penzio postavlen, Vu Soboto sem odišao, Drugo pozv£nye si ziskao,
i
Od moji daleč bodocsi, Novi stan, delo majoči, K- driigim se znova privčiti, Je ne tak lehko činiti.
Ka sem si nigdar ne mislo, Na tisto sem si privolo: Kalandar, novine pišem, Tak liidsiva dobroto iščsm ... —
Kako pestro je to ljudstvo!
_ Tista starka, ki jo mislila, da je evan-geličanka in že obenem tudi katoličanka; ki je žalostno odkimala, da ne zna mažarski in se je le čudila novemu svetu in novemu denarju in novim mejam in no\im »gospodom«, ki razumejo »vendskk in ji ni bilo treba tolmača pri sodišču, in ki je hvalila sodišče, da ima dobro pravico in da včasih ni bilo tako dobre pravice za užit-karje;
tisti naivni idealizem starih učiteljev; tisti vase vgreznjeni Šiftar, bodonski pastor;
oportunizem mlade generacije, ki ji velja prerokovanje: pod Mažari so bili državljani prvega reda in prekmurski katoličani s svojim Kleklom, Bašom in Slepcem vred le državljani drugega; in bodo tudi v Jugoslaviji evangeličani s svojimi simpatijami za nckatoliške Srbe postali državljani prvega reda kljub Kleklu in Bašu; —
in tisti nemirni duhovi kot je Hari in kot je nad vsemi Luthar, ki išče edini, da da tej pestrosti neke forme in neki obraz, ki naj združi preteklost z realnostjo, idealizem in materializem — Luthar, ki ima hotenje, pa sc čas s tako strašno silo vrli, da ga komaj dohaja.
deljah prepovedano vsako delo pomožnemu osobju v vseh podjetjih: izjemo dovoli samo minister za socialno politiko, če to zahtevajo tri četrtine pomožnega osobja v dotičnem podjetju, Mnogo bi še imeli pripomniti k temu, za enkrat opozorimo vodstvo podjetja, da prebere celi snopič V. »Zbirke zakonov« in se po njem ravna. Za nadaljne opomine vodstvu podjetja bomo pa že ob dani priliki poskrbeli. Za enkrat mu pa odločno svetujemo, naj nikar ne ogrozi z odpustom tega ali onega delavca oziroma delavke. Namesto groženj delavstvu naj vodstvo raje poskrbi za zboljšanje plače, o kateri bomo še izpregovorili. — Prijatelj delavstva.
Sv. Gregor. V nedeljo dne 16. novembra je imel naš poslanec g. Škulj svoj prvi volivni shod. Jasno nam je orisal politični položaj v naši državi. Obilo zbrano občinstvo je sledilo govoru z vso pozornostjo in je ob koncu govora s krepkim pritrjevanjem izrazilo ne le neomajnno solidarnost s SLS, ampak tudi obenem vso svojo hvaležnost za uspešno delovanje g. poslanca in Jugoslovanskega kluba. G. poslancu se je pridružil abs. pravnik gosp. Lojze Čampa, ki je v ognjevitem govoru navdušil naše fante, Orle, za vzvišeno narodno izobraževalno delo. Ob sklepu pa je g. župan Iv. Marolt na odprtem odru društvenega doma po globoko zamišljenem govoru izročil g. poslancu umetniško izvršeno diplomo častnega občanstva. Diploma je umetniška zamisel in dovršena izpeljava g. prof. Pungartnika v Kočevju. G. umetnik je označil s podobo pokrajine Sv. Gregorja središče občine, katero polovica pa je v župniji Vel. Lašče in je upodobil obenem tudi zasluge g. poslanca za občino in župnijo Sv. Gregor. Uspeh shoda je: S. februarja se pomerimo s komurkoli 1
Šmartno pri Kranju. V nedeljo dne 23. t. m. proslavi tukajšnja osnovna šola 25 letnico otvoritve sedanjega šolskega poslopja. Popoldne ob 3. uri je šolarska predstava v Stra-žišču. Iz prijaznosti sodeluje orkester »Narodno čitalnice« v Kranju. — Čisti dobiček je namenjen »Jugoslovenski Matici« Ln šolarski knjižnici.
Prosvetna zveza.
Vsem prosvetnim društvom kamniške dc-kr.nijo: Na vernih duš dan sklicani a nesklepčni glavni občni zbor kamniškega prosvetnega okrožja se vrši prihodnji četrtek, 27. nov. ob dveh popoldne v Kamniškem domu. Dnevni red: Poročila okr. odbora, zastopnikov društev, preglednikov; volitev uovega odbora in preglednikov, revizorjev ter razsodišča; slučajnosti. Med odborovimi predlogi jo posebno važen ta, da sc nabavi lasten skioptikon, ker je ravno ugodna prilika. Vsako društvo mora poslati nekaj zastopnikov. Obenem pa je s tem občnim zborom združeno fckioptično predavanje »Zgodovina in kulturni pomen križarskih vojsk«. Dostop in vstop je prost le članom naših društev. Na obilno svidenje!
Popravljajmo volivne imenike!
Še teden dni imamo na razpolago, da oskrbimo pristašem volivno pravico. Na mnoga vprašanja odgovarjamo ponovno. Reklamacijo vloži lahko vsak volivec za vsakogar. Volivni imenik prepiše lahko vsakdo, brez ozira na to, ali je volivec ali ne. Župan nc sme nikomur zabraniti vpogleda v volivni imenik. Če kdo ne more dokazati državljanstva, je dovolj, da dokaže slovansko narodnost. Pazite, da bodo vpisani tudi vsi vojaki, ki se do volitev vrnejo iz aktivne službe. Tudi za te je treba vložiti reklamacijo in jo utemeljevati poleg običajnih potrdil, tudi s potr« dilom županstva, ki izkazuje, kdaj je do-tični odšel k vojakom in na koliko mese-cev aktivne službe je potrjen. Če se gla* som takega potrdila mora vrniti vojak še pred volitvami, bo reklamacija uvaževana.
Župani morajo vse reklamacije predložiti takoj reklamacjiski komisiji, ki sestoji iz župana in dveh odbornikov. Ta komisija sklene, aH ce reklamaciji ugodi ali se jo zavrne. Takoj mora občinski urad o rešitvi obvestiti tistega, ki je reklamacijo vložil in tistega, za kogar jo je vložil. Potem pa pošlje občinski urad reklamacijo z vsemi dokazili in rešenjem občin* ske reklamacijske komisije dež. oziroma okrožnemu sodišču v potrditev. Če so« dišče sklep občinske reklamacijske komisije izpremeni, mora občinski urad tudi to prizadetim strankam takoj naznaniti.
Župani pa ne smejo od dneva razpisa volitev do končanih volitev napraviti v volivnem imeniku nobenega uradnega popravka. Popravki so možni samo na podlagi vloženih reklamacij. Le vrnivše vojake se sme vpisati uradno vsak čas.
Tajništvo SLS.
Delo zaupnikov SLS.-
1.	Vsi krajevni zaupniki naj tajništvu takoj pošljejo ime predstavnika skrinjice in njegovega namestnika. Poslati je treba natančne podatke: Ime in priimek, poklic, vas in hišna številka ter pošta.
2.	Zaupniki naj opozore naše somiš* ljenike, da sedanji krvavi režim išče prilike, kako bi koga spravil v nesrečo. Zato moramo biti pozorni zlasti v govorjenju. Malo govoriti, pametno misliti in veliko delati!
3.	Želje naših volivcev nam sproti sporočajte. Zlasti so nam dobrodošli nasveti glede organizacije volivnih priprav, sestankov, shodov itd..
4.	Izpopolnite krajevne odbore SLS. Pritegnite zlasti mlade volivce, ki so vzrastli v organizaciji. Če se kak odbornik ni izkazal, ali če mu vsled gospodarskih ali družinskih dolžnosti ni mogoče več izvrševati zaupniške naloge, naj brez zamere prepusti mesto drugemu. Zaupnik biti ni le čast, ampak predvsem trda dolžnost.
5.	Okrožnico tajništva rešite skupno in sporazumno v sejah krajevnega odbora, ki se morajo v volivnem času vršiti vsaj enkrat na teden. Če jc vsak odbornik poučen o vseh volivnih pripravah, veliko vestneje izvrši svoje posle, kakor pa, če mu je povedano le to, kar mora on izvršiti.
6.	Stalna, redna in točna poročila so v volivnem boju največje važnosti. Le v poročilih dobi ccntrala točen pregled položaja po celi deželi. Le na podlagi po-
Edina zasluga dr. Žerjava.
Minister Gregor: »Zdaj ti pokažem, Slovenija !<
ročil more dobro voditi agitacijo, obveščati časopisje in govornike. L.c na podlagi točnih poročil vseh teb tednov, bomo mogli presoditi kam bo treba zadnji čas vreči več moči in kie bo šlo brez večjih težav. Zato ne nehamo prositi za redna in točna poročila.
Tajništvo SLS.
za vsakogar neobhodno potreben!
—	Brezplačno zdravljenje v bolnicah za državno uradnik«. Na podlagi odloka ministrstva za narodno zdravje štov -12.693 z dne 5. junija t. 1. imajo vsi uradniki kakor tudi njih družine po čl. 112 uradniškega zakona pravico do brezplačnega zdravljenja po državnih in drugih bolnicah. Zdravijo so v I. razr. uradniki I. ln glavne skupino II. kategorije; v II. razredu uradniki pomožno in pripravljalno skupino I. kategorijo ter uradniki III. kategorije; v III. razredu zvanični-ki in služitolji. — NB. Ta odredba je stopila v veljavo s 1. dnem mescca oktobra 1924. Ako se je kak uradnik zdravil v bolnici pred tem časom in ga jo uprava terjala za plačilo oskrbnih stroškov, naj vloži prošnjo za odpis.
—	Sneg jo pobelil preteklo dni naše poreko velikane: Triglav, Golico, Stol, Be-gunjščico. Piha mrzel sever, temperatura zjutraj 3—8" C pod ničlo. Podnevi zraste, pa no prido niti do ničle. Vode vpadajo; mali potoki šo komaj lezejo dalje. Poljski pridelki so vsi doma, stolja pripravljena; vso jo sedaj v drveli.
—	Železniška tarifska konlcrenea t Ljubljani. Od 21. oktobra do 7. novembra 1924 so se pod predsedstvom načelnika Generalne direkcije g. dr. Markoviča sestali v Ljubljani načelniki in strokovni referenti komercijalne službo državnih železnic v to svrho, da izvršijo novi pravilnik za prevoz potnikov in robo (Betriebsreglement), prilagoden za naš domači promet. Rešili so i druga važna tarif-ska vprašanja v smislu izjednačenja železniških tarif v celi kraljevini. Konferenca si je enoglasno osvojila predložene načrte ter se nada, da si jih prisvoje tudi pristojne oblasti, odnosno ministrstvo za promet. S tem se bomo v železniško prometnem pogledu osvobodili bivšega avstrijsko-madžarskega tarifske-ga režima.
—	Za Strossmayerjcv spomenik v Zagrebu je v zadnjem času došlo približno četrt milijona dinarjev novih prispevkov. Od tega je daroval djakovski škof dr. Akšamovič 100 tisoč dinarjev in zagrebška mestna občina istotako 100 tisoč dinarjev.
—	Aretacija profesorja Slariča v Zagrebu. Minolo soboto so v Zagrebu zaprli izdajatelja >Hrvatske svijestic prof. Frana Slaviča. Proti prof. Slaviču je uvedena preiskava zaradi razžaljenja veličanstva.
—	Nemec o naših krajih. Monakovska «Allgem. Zoitung« objavlja potopisno sestavke dr. Gudenratha iz Jugoslavije. Pisec Boveda gleda na našo kraje skozi nemška očala, o Slovencih sploh nima pojma, a drugače jo njegova sodba zolo prijazna. Talco-io piše o naših krajih in Ljubljani: «Vožnja s turško železnico preko Alp je preludij divje lepote. Tunel skozi Karavanke med Podrožco in Jesenicami, ki jo nekoč vezala avstrijski alpski deželi Koroško in Kranjsko, prodira dane3 mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. «AB!ing« se jo prekrstil (?) v Jesenico in jo mejna postaja države SI1S. Slišati ni več nobeno nemško besede. Prebivalstvo Kranjsko govori hrvatsko (?), jezik Jugoslovanov. — Ljubljana v latinski in cirilski pisavi se blesti na postaji. Ljubljana? Domačo mestece (domačo, kakor moro biti lo kako nemško mesteco). Solnčno — zasanjano. NaliSpano z baročnimi zavojki. V svojem dedovskom dostojanstvu vam prihaja nasproti z avstrijsko ljubkostjo. Ljubljana se ne vjerna s temi visokimi, ošiljenimi hišnimi čeli. Zveni kot psevdonim. (?) Laibach, ni drugače, Laibach so imenuje to staro mesto Kranjske. Tujo j perjo morda boljše kiti, toda to ime njene-mu obrazu vendar edino pristoja.« — O Zagrebu piše dr. Gudonrath med drugim: «Za-greb je še čisto zapadno mesto. Staro hrvatsko mesto z obrazom novopečenega imenit-nika (Emporkornmlings). V temnem kotu nlice, ki vodi pod vratnim svodom, se sveti poljo gorečih sveč, postavljenih broz svečnikov na tlak, ob vznožju Madono v zidni vdolbini. Pred njo ženske na kolenih. Nikoli So nisem videl slike pobožnosti tako ponižne romantike. Nikoli se ml ni zdelo kako mesto bolj katoliško nogo.Zagreb.«
—	Vojak smrtno ponesrečil. V Zagrebu je padel med vožnjo s tovornega avtomobila vojak Tomo Bogdanovič. Prišel je pod kolesa, ki so mu popolnoma strla glavo.
—	Zavarovanje poštnih in brzojavnih uslužbencev. Odkar jo stopil zakon o uradnikih v veljavo, so prenehali vsi prejšnji predpisi in naredbe, ki so v tem oziru veljali za dnevničarje. Ker potemtakem za dnevničarje v poštni in brzojavni službi ne velja 81. 7 zakona o zavarovanju delavcev, eo poštna ravnateljstva dolžna, prijaviti dnov-
i nlčarje v smislu zakona za zavarovanje de-! lav«iv pristojnemu zavarovalnemu uradu, od katerega bodo oni za časa bolezni dobivali hranarlno, ki jo predpisuje ta zakon. TViev-i ničarji, ki ao državni upokojenci, pa opravljajo dnevničarsko službo, se ne zavarujojo. Polovico prispevka za bolniško zavarovanje plača poštna uprava (ravnateljstvo), polovico pa mora plačati uslužbenec sam.
—	Ameriške norice. Pri zadnjih volitvah v državni senat Združenih držav je v Cleve-landu kandidiral na demokratski listi tudi Slovenec Lausche. Dobil je 14.764 glasov, to je največ izmed vseh demokratskih kandidatov. — Zlato poroko sta obhajala v Clevelandu 76 letni Andrej Kraševec in njegova 75 letna žena. Prvi je doma iz Studenca pri Ložu, žena pa iz Grahovega pri Cerknici. Zlatoporočenca vživata mod rojaki splošno spoštovanje. — V San Jose, Cal, je umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev: 85 letni Marko Krakar, doma iz Semiča v Beli krajini. V Ameriko je prišel pred 67 leti, žena mu je umrla pred 4 leti. Zapustil je 9 otrok. — Vlak jo povozil vdovo in mater 5 otrok Katarino Vukšinič v Denverju, Colo. Desno nogo so ji odrezali, a poškodovano ima tudi levo nogo.
—	Z avtom pobegnil. Tvrdka Brača Frank v Zagrebu je i>"-uanila policiji, da jo njen šofer Josip Slanski, rojen 1891,v sredo ob 9. dopoldne pobegnil s Puchovim avtomobilom. Avto ima znak C 1329, prostora za 6 sedežev, je novo lakiran, s platneno streho in ima na Madilcu niklast ženski kip. Šofer ima rjavo usnjato suknjo, govori nemški, češki ter nekoliko hrvatski in je češkoslovaški državljan. Kdor ga je kje opazil, naj sporoči to takoj tvrdki Brača Frank v Zagrebu.
—	Kriza v zagrebški industriji. «Zgbr. Tagblatt« poroča, da je zagrebška papirnica te dni odpovedala dolo ozir. službo vsem 3vojim delavcem in nameščencem ter da hoče svoj obrat popolnoma ustaviti. Ravnateljstvo izjavlja, da ga je do tega koraka prisilil visoki tečaj dinarja in nezadostno varstvo od strani države. — Tudi cementna tovarna v Podsusedu je nameravala svoj obrat popolnoma ustaviti, a na posredovanje delavsko zbornico se jo odločila, da bo nadaljevala z delom v omejenem obsegu, dokler bo trajala zaloga premoga Delalo bo lo nekaj stalnega delavstva in še to le nekaj dni v tednu.
Tatvina v Velenju. Gostilničarju Ivanu Roku v Velenju jo izpred hleva nokdo ukradel dve kompletni konjski opremi. Istega dno nekaj ur pozneje je pa zmanjkala tudi konjska oprema Mariji Škalambe. Vso tri opremo so vTedne 2400 Din. Osumljen jo okrog 50 lot stari moški, ki se je tisto dni klatil okrog Velenja.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-ja5.
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
, in sicer na ime brata Emila Francota. Emil fe j seveda začudeno prejel in gledal doSli račun j za blago, o katerem ni imel ne duha ne sluha, l Se manj pa za naročilo. Razumljivo, da Emil | nenaročenega blaga ni hotel prejeti. Ljubez-| nivi brat France je bil pa končno zaslišan ter i bo dajal odgovor za nedopustno manipulacijo ! pred sodiščem.
lj Krekova mladina v Ljubljani otvo-ri jutri v nedeljo 23. t. m. govorniško Solo, katero vodi dr. Josip Puntar. Opozarjamo člano in sploh vse našo zaupnike, kateri imajo veselje do govorništva. Začetek ob 10. dopoldne.
lj V gosdlni pri >Fajmoširu« se toči iz-borna dolenjska Portugalka.	7322
lj Mladost je norost, ki si pa na račun ravno te morebiti dovoli preveč svobode in ne-brzdanosti. Mladoletni fantič je v izložbeno okno trgovca Ozvalda Dobeja vrgel kamen ter razbil 650 Din vredno sipo. Pomočnik jc sicer fantalina prijel, ga izročil policiji. Toda fante je kljub svoji mladosti izredno prefri-gan. Policiji je navedel napačno ime, češ, da se imenuje Breskvar. Mladenič ne kaže posebne vzgoje in je popolen izrodek današnjih ohlapnih pedagoških metod,
lj Strahovi. Strahov damšnie stoletje ne priznava, čeprav jih je dosti, toda kljub temu so strahovi oplašili F. F. tako daleč, da je klical na pomoč stražnika in ne samo enega, temveč kar dva. Pravil in naznanil je, da nekdo neprestano rogovili v podstrešju in da misli najbrž vlomiti, okrasti njega in sosede. Ko jc prispela straža dveh mož, pregledala podstrešje, ni mogla zaslediti, še manj pa ugrabiti razgrajača, ki se je najbrž rodil v sanjah Feliksa F.
lj Policijska kronika. Od 20__21. novembra r.o bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 3, radi poškodbe tuje lastnine 1, radi ekscesa I, radi suma tatvine 1, radi kaljenja nočnega mini 1, radi prestopka cestno policijskega reda 10, radi prekoračenja policijske tire 4. Aretacije: 2 radi postopanja, 2 radi kaljenja nočnega miru.
z upokojitvijo okrog 50 učiteljev, ki jim prlpa-dajo selitveni stroški na kraj bivaliiča v pokoju. Tudi se bodo s »krajSanjem teh kreditov zahvalili okrajni Sol. nadzorniki, ki bi se jim iz te postavke mogli zviSati nadzorniJki potni pavSali.
Izpred sodišča.
Ljubljani.
Monumentalno filmsko delo v 6 dejanjih.
Ta prekrasni film, katerega vsebina je posneta iz časa 1300 let pred Kristusom, nam lepo prikazuje čudeže Mozesa in trpljenje Judov pod terorjem egipčanskih faraonov.
Posebno lepi so prizori, ko gre narod judovski skozi Rdeče morje ter potop Egipčanov v Rdečem morju, kakor tudi ! mnogi drugi prizori, ki so vzeti točno po Svetem pismu.
Ta velikanska film Vam predvaja samo še danes in jutri
J^- -C
litnl Kino tatica.
novice.
lj Službeni jubilej. 20. t. m. je preteklo 25 lot, odkar jo stopila Jožefa Penca iz Ivut-no vnsi pri Novem mostu kot kuharica v službo rodbine C. J. Hamann. »Pepca«, kakor se zove v rodbini in pri znancih, je v svoji stroki kakor tudi radi svoje pravičnosti, pobožnosti, pridnosti in vestnosti pravi vzor služkinjo in rodbina želi, da ostane Pepca še dolgo pri nji. Jutri, v nedeljo 23. nov. so bo obhajala v rodbini Rlavnost, kjer so ji bodo dali različni spomini na ta slavnostni dan in izrekla zahvala za vsestransko zadovoljivo službovanje.
lj Pobijanje pijančevanja. Ministrstvo za notranje zadeve jo z razpisom z dne 9. oktobra 1924, J. B. br. 11367 opozorilo vro podrejeno oblasti, da je naredba o pobijanju pijančevanja in omojitvi točonja alkoholnih pijač z dno 13. novembra 1919, štov. 7415 objavljena v uradnem listn za Slovenijo dno 3. decombra 1919, štev. 752-170 še v voljavi in da so mora strogo po isti postopati. Po $ 3 to naredbe zapade vsakdo kazni, ki so javno zaloti v pijanem stanju. — Policijski direktor: Dr. G u š t i n.
lj Pri Tiolcu na grička v soboto ln nedeljo domače jotrne in krvave klobase.
lj Na drugo ime naročena moka, Francot Franc je sigurno potreboval denar, pa si je pri žilnem zavodu naročil vrečo bele moke
Volivni imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.-—12. ure dopoldne in od 3.—7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je še mnogo naših somišljenikov izpuščenih iz volivnega imenika, prosimo, naj se vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, Če je vpisan. V tajništvu se dobe vse informacijo gledo vlaganja reklamacij.
Opozarjamo, da bo tajništvo SLS poslovalo tudi jutri v nedeljo od 9.—12. dopoldne in od 3.-7. zvečer, tako da si lahko ogledajo volivne imenike tudi tisti, ki jim je to med tednom nemogoče.
Učiteljski vestnik.
GMOTNA ŠKODA PREMEŠČENIH UČITELJEV PO ZADNJEM PRIBIČEV1ČE-VEM UKAZU.
Pri zadnjih učiteljskih premestitvah ne smemo izgubiti izpred oči, da je velik del zopet na novo premeščenih učiteljev prišel na prejšnja mesta šele pred kratkim po razpisu t. j. na svojo stroške. Mnogo onih, bi s prejšnjega mesta sploh ne bilo prosilo, ako bi ne bilo razpisa, tako pa sc bodo n. pr. Čomigoj, Trampuš, Vodopivec, Rauniher in drugi morali seliti že drugič po dveh mescih. Za vse te so postali selilni stroški na mesto, ki so ga dobili po razpisu proč vržen denar in nimajo od tega ničesar drugega nego pokvarjeno pohištvo, razbito posodo in neprijetnosti selitve. Gmotno bodo vseeno oškodovani tudi, ko jim bo državni svet ugodil pritožbi. Čo se to metodo preseljevanja stalno nameščenega učiteljstva uveljavijo tudi v Sloveniji, potom je mogoče vse slovensko učiteljstvo gmotno tako uničiti, da bo tudi liberalno učiteljstvo še s povzdig-njonimi rokami prosilo tistih časov, ko je bilo sicer slabše plačano, toda stalno.
Tovariši in tovariššco, ki ste bili premeščeni, ozir. degradirani, napravite upravi Slomškove zveze takoj podatke o nastavitvi na staro in na novo mesto, da se vlože tožbe na državni svet za vsak slučaj posebej. Tožba mora biti vložena v roku 30 dni po prejemu dekreta.
Sedanji režim oškodoval državo brez vsr.ke potrebe za stotisočake. Kolikor smo poizvcdeli, bodo vsi premeščeni učitelji vložili tožbe na državni svet. Ker jo gotovo, da bodo vse pritožbe uspele, in bodo prišli učitelji zopet na svoja stara službena mesta nazaj, za čas premestitve pa zahtevali dnevnice, je s temi premestitvami brez potrebe oškodovana država za več stotisoč dinarjev, ki jih bo plačal brez potrebe nas davkoplačevalec. Opozarjamo glavno kontrolo na protizakonito angažiranje teh kreditov ter ji svetujemo, naj si da predložili izjavo pristojnega računovodstva ali ima za vse tc izdatke sploh kredite i na razpolago. Kolikor je nam znano, so bili vsi krediti v Sloveniji za selitev učiteljev žc j ang«Sireni s preselitvijo n?d sto učiteljev, ki ! so bili v zmislu čl. 126 na razpoloženju in pa I
Zaljenjo časti. Dne 27. januarja letos Ja pisal zasebni uradnik g. Avgust Bercieri v Ljubljani, sedaj zasebnik, na nekatere člana nadzorstva > Zadružne zveze< dopis, v katerem je očital g. Ivanu Avseneku v Ljubljani, da se govori najrazličnejše, kako da si je pridobil velike vsote denarja in da se v upravljanju zadružnih podjetij dela politika, ki meri nato, da stopnjema preidejo popolnoma v zasebno last in da je v tej smeri so trn dni k g. Avseneka g. prof. Remec. Radi teh trditev so je moral g. Bercieri zagovarjati pred sodiščem in je bil obsojen radi prestopka žaljenja časti na denarno globo 1000 Din in v povračilo vseh stroškov. Proti tej obsodbi se je g. Bercieri pritožil na deželno sodišče in se je včeraj vršila pri deželnem vzklicnem sodišču vzklicna obravnava. G. Bercieri je poizkušal doprinesti dokaz resnice in je ugotavljal, da ni bila podana za žalitev potrebna javnost Vzklicni senat je njegov vzkllc zavrnil in je potrdil v polnem obsegu sodbo prvega sodišča in sicer iz razlogov, ker pri tej žalitvi ni bila popolnoma izključena javnost in ker to-ženec za svojo trditve ni mogel doprinesti dokaza resnice.
Nemški katoličani in sveto leto. Nemški katoličani so organizirali veliko akcijo za romanje v Rim povodom sv. leta. Že doslej je zagotovljenih 40 romarskih skupin, vsaka po 500 oseb, tako da odide skozi celo leto vsak teden po en posebni romarski vlak v Italijo. Romarji bodo poleg Rima obiskali tudi Assissi in Padovo. Nemški romarski odbor je v Rimu za celo leto najel novo romarsko hišo.
Umetnik Sienki8Wiez,
(Referat prof. J. Kleinerja v korist Sienkie-wiczevega fonda.)
Mnogo se je v zadnjem času govorilo in pisalo o narodnem poslaništvu Sienkiewicza, o njegovi vlogi z ozirom na celokupno poljsko dušo — manj pa o Sienkievviczu artistu. Od te strani gledamo sliko, ki nam jo je podal prof. Kleiner v svojem referatu — sliko slikarja in pesnika, voditelja genijalnih viteških oseb in nedosegljivega artista, nepremagljivega kom-pozitorja dejanja in velikega jezikovnega klasika.
Dvem artistom je pripadlo poslanstvo —< je rekel referent — da upodabljajo in približajo sodobnikom viteške poljske preteklosti: Matejku' in Sienkiewiczuv Značaj njiju ustvarjanja je zelo podoben, četudi mogočo manjka Sienkievviczu te koncentracije na obrazih junakov in bolestne sanjavosti, ki označuje Ma-tejka.
Plastika, slikovitost, dinamika, a obenem ritem in kompozicija, to so glavne lastnosti v delih Sienkiewicza. Pred nami se razprostira prostrana ravan, na kateri se misli na gibanje. Val energije in sile je vodil val njegovega ustvarjanja v času, ko je bila Poljska brez moči.
Znanje komponiranja Sienkiewicza nikoli ne zapušča. Čeravno so njegove povesti pisane v naglici, ne trpi vsled tega nikdar preglednost dela, razmerje podlage do dejanja, ureditev in koncentracija. To zadnjo lastnost je privedel avtor do mojstrstva v »Svetilniku«. Izborno zna Sienkievvicz obvladati maso. V skupnih prizorih, čeravno nagromadi toliko oseb, jih ni nikoli preveč, nikdar ne izgine razlika med posamezniki in množico, ki je vedno imenitno začrtana podlaga za delujoče osebe, kot n. pr. v prizoru, ko Ursus reši Li-gijo, ali pa pojedina pri Radzivilu.
Umetnost Sienkievvicza je umetnost kontrastov, umetnost navadnih, a močnih sredstev. Tako je razumljivo, da je pisatelj, po du-ševnosti aristokrat s klasičnimi tendencami, postal v polnem pomenu besede ljudski pisatelj in dosegel v najvišji stopnji demokratizacijo umetnosti. On zna izslediti snov, ki čita-telja najbolj zanima, ne manjka mu zraven mogočnega patosa živega humorja. Ko čitatelj bere njegove zgodovinske epopeje, se čuti čistejšega, bolj svežega, vdiha neko življenjsko radost, moč, mladost.
Nekako za prototip Sienkiewlcza se lahko smatra Alexander Dumas oče — Sienkievvicz ga pa nadkriljuje. Je kakor on poznavalec efektov, toda ne hiti za njimi, je mojster v konstruiranju dejanja, toda hudodelstvo je zanj samo neobhodnost izpopolnjenja zgodovinske slike, a na prvem mestu ostaja vedno častna koncepcija, zmaguje artist, zatopljen v lepoto bujnega življenja.
Dumas je bil prvi ljudski pisatelj v velikem obsegu, toda niti sanjalo se mu ni o narodni vlogi avtorja ^Trilogije«, ki je dvignil beietristiko do višine narodnega eposa.
• Matejko Je bil najslavnejši poljski slikar de-velnatstega stoletja.
SleDklewiczeve kreacijo bo prerasli« samega avtorja. Ime Sienkievricz ne postane morda nikdar simbol, toda Kmicic, Wotody-jewski, Petronij, Skavinski bodo vedno sinonimi lastnosti, v katere jih je oblekel pisatelj. Ko so se ti ljudje pojavili v njegovi domišljiji, so začeli živeti lastno življenje, sprejeli Individualen značaj, mislili z lastno logiko. Zdi se, da so res živeli. Čitatelj ne vidi samo njih oseb, ampak sliši tudi njih glasove.
V razvijanju dejanja nam kaže Sienkie-wicz bajni izmišlek. tok dejanja pograbi junake in čitatelje.
Z »Ognjem in mečem< nam je dal avtor nekaj več, kot zgodovinsko povest — označil je razdaljo med velikostjo zgodovine in bližino romana. Najpopularnejše delo, ki ga je poljski pisatelj dal svetu, >Quo vadiš«, pa je doseglo obenem najvišji triumf poljskega jezika, postalo je ldasičen vzor poljske proze. V delih, za katere je črpal avtor snov iz poljske zgodovine, se je lahko opiral na davne vire poljščine. Pri rimski zgodovini mu je teh virov zmanjkalo. Uporabil je torej Sienkievricz vso pestrost jezika, dosegel je mojstrstvo v prozi ,kakor Mickiev/icz v poeziji.
pr Jugoslovanska priloga Figarojn. Veliki pariški katoliški dnevnik Figaro je priobčil v eni svojih zadnjih številk prilogo o naši državi z zelo zanimivimi in poučnimi članki in slikanih Med drugim prinaša prost prevod Vodnikove »Ilirijo oživljene« s kratkim životopisom našega presnika. Slovstvu je tu posvečen članek o Branislavu Nušiču, s pisateljevo sliko. Drugi članki obravnavajo našo agrarno industrijo, lesno industrijo v Bosni in Hercegovini, usnjeno industrijo in našo trgovsko mornarico. Poučen je članek o mona-stiru sv. Nauma, ki razklada, da nam je ve-leposlaniška konferenca decembra 1922. storila veliko krivico, ko jb prisodila ta samostan Albaniji, kajti že L 1913. je poslaniška konferenca v Londonu, katere nalog je bil, določiti meje nove kraljevine Albanije, izrecno izjavila, da ostane ozemlje sv. Nauma izven Albanije, torej v Srbiji. Drugi članki se bavijo z ustoličenjem srbskega patriarha v Peči, s proslavo etnografa Jovana Cvijiča in s potovanjem Alzačanov po naši kraljevini. Francoska pesnica Andčr de Bussiere je objavila v tej številki sonet »Jugoslavija«, ki
ga je spesnila začetkom 1. 1919. o priliki ustanovitve združene kraljevine SHS.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red B.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer. Sobota, 22. nov.: Rusalka. Red E. Pondeljek, 24. nov.: Zaprto. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv.
Sprememba dramskega repertoarja. Ker
se je ga Šestova prehladila, se igra drevi ljubezenska zgodba »Zora, dan, noče za red C mesto preje javljene komedije »Šestero oseb išče avtorja«.
Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo popoldne točno ob 3. uri se poje v operi »Prodana nevesta« z gostom tenoristom Jan Mestekom iz Plzna v vlogi Janka. Ta predstava se vrši kot ljudska predstava pri znižanih cenah. — Zvečer ob 8. uri pa je v drami velezabavna Nušičeva komedija: »Sumljiva oseba«, ki je izzvala pri premijeri cele salve smeha. Obe predstavi sta izven. V pondeljek je pa v drami »Paglavka« za red B.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 22. nov.: »Lfliom«. Ab. B.
»Liiiom«. V soboto dne 22. nov. ob 19^2 so vprizori Molnarjeva legenda v sedmih slikah »Liiiom«. Pri tej predstavi bo nastopila po daljši težki bolezni spet ga. Bukšekova. Igrala bo vlogo »Muškatke«, v kateri jo do sedaj gostovala ga Juvanova, članica ljubljanske drame.
Nedelja, dne 23. nov. ob pol 4. tiri pop. Noviteta »Križarska vojna«, veseloigra v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom I. nadstr.). Pri predstavi bo dvorana toplo zakurjena.
Ameriška disciplina.
Ameriška demokracija je izborno disciplinirat^. če pride kako povelje z višjega mesta, se ipiu ves narod prostovoljno ukloni. Kar se je v tem oziru zgodilo med vojno, nima para ia vredno jc, to povedati celemu svetu.
Nekega lepega dne meseca oktobra 1917 je Mr. Hover, ki je bil takrat »administrator za živila«, po naše bi rekli minister za prehrano, izdal sledeči odlok:
Od 1. novembra naprej naj bo po vsej Ameriki torek brezmesni dan (meatless day), sreda dan kruha brez pšenične moke (wheat-les day) in sobota dan brez prešičjega mesa (porkless day).
In cela Amerika, od Atlantika do Pacifika, od severnih jezer do teraških prerij, je sledila želji Mr. Hooverja... Nek francoski časnikar se jc nahajal na prvi mcattles day v novembru v Pittsburgu, velikem industrijskem središču Middlewesta, ki ima Iritisoč gostiln in kavarn. Naslednji dan je šel k županu in ga vprašal, kakšen je bil uspeh vladne želje. Mesto odgovora mu jc ta pokazal poročilo svojih policijskih inšpektorjev: Od 3000 so samo štiri gostilne servirale svojim gostom meso in še te so obljubile, da ne bodo tega več storile.
Po mojem mneju, tako je nadalje dal razglasiti Mr. Hoover, naj bi vsaj nekaj nedelj prenehali izleti z avtomobiH. S tem bi si prihranili ogromno množino bcncina, ki ga nujno rabimo za vojno ...
Hujšega udarca nc bi bil mogel zadati ameriškemu ljudstvu. V Zedinjenih državah namreč avtomobil ni luksus, temveč vsakdo ima svojo »karo« in vsakdo dela z njo v nedeljo velike izlete ... In vendar se prvo nedeljo po razglasu Mistcrja Hooverja ni pokazal niti en avto na nobeni cesti širom vse velike države. Navadno so našteli 50.000 voz na veliki cesti, ki veže No\vyork in Long-Bcach, elegantno kopališče, oni dan pa so tam vozili samo trije: i:n avto gasilcev in trije zdravniški avtomobili.
Šc bolj izreden jc dogodek, ki se je zgodil » Ameriki za časa silno ostre zime 1. 1918. Velikanski val mraza je udaril na Združene države in reke okoli Newyorka so začele lamrzavati. Vlak za vlakom je moral ustaviti svojo pot. Po celih pokrajinah, predvsem t velikih mestih, je naenkrat začelo primanjkovati premoga.
To pot pa ni nastopil »administrator prehrane« Mr. Hoover, temveč »administrator premoga« Mr. Garfield. Izdal je sledeči odlok:
Ker ni premoga, bomo zaenkrat za pet dni zaporedoma in pozneje cn dan na teden, »stavili vse industrije, ki uporabljajo premog.
Ustavit industrije, ki uporabljajo premog, ie pa pomenilo ustaviti vse, kar rabi gorivo in toploto, to sc pravi življenje. In za čas pet
dni je g. administrator kar meni nič, tebi nič ustavil življenje velikega ameriškega naroda.
V	petek 18. januarja 1918 je 3000 tovarn v Newyorku, ki so zaposlevale 600.000 delavcev, zaprlo svoja vrata. In zaprle so jih, nc da bi prej obvestile svoje osobje, ki se je zjutraj pri zaprtem vhodu ustavilo pred sledečim napisom: Zaprto vsled ukaza narodnih oblasti. In 600.000 delavcev se je vrnilo domov, ne da bi kričali, ne da bi protestirali ali razgrajali, čeprav so izgubili več milijonov dolarjev na zaslužku.
Edino gledališča so protestirala. To je že naraven zakon: gledališča vedno protestirajo. Odposlanstvo ravnateljev, igralcev in mana-geriev je šlo do predsednika WiIsona v Belo hišo. Avdijcnca je trajala osem minut: odposlanstvo je govorilo sedem minut in pol, predsednik pa trideset sekund. Dejal je čisto enostavno:
Vi nočete Imeti gledišč zaprtih v pondeljek... Torej naj bol... Zapirali jih boste v torek I
ln odposlanstvo jc odrinilo.
Francoski novinar, ki se je o teh tn enakih slučajih pogovarjal z Misterjcm Hoover-jem, mu jc dejal:
VI	Američani ste najbolj discipliniran narod na svetu ...
Ne recitc tega, mu je odgovoril Mr. Hoover, toda pokoravati sc znamo.
Znati sc pokoravali v pravem trenutku, to jc pa višek vsega.
sv Ogrski primas Czornoch o svojem slovaškem pokolenju. Dne 18. t. m. je praznoval ogrski primas Ivan Czernoch svoj 50 lelni mašniški jubilej. Ob tej priliki so se vršile velike slovesnosti, katerih so se udeležili zastopniki oblasti, državni upravitelj Horthy, na Ogrskem živeči nadvojvode in plemstvo. V papeževem imenu jo čestital slavljencu pape-ški nuncij v Budimpešti. Primas Czernoch jo v svojem zahvalnem govoru naglasil, da mu preizkušanj in preganjani madžarski narod ni dal nikdar čutiti, da je slovaškega pokolenji. Dejstvo, da jo mogel kot Slovak postati najvišji cerkveni dostojanstvenik na Ogrskem, kaže, da se na Ogrskem nikdar ni delala razlika med državljani različnih narodnosti.
sv Sicnkievlčev muzej v Varšavi. Prof E. Jankovskl nasvetuje v »Kurjeru Warszav-skem«, da bi se ustanovil v Varšavi pri Narodnem muzeju H. Sienkieviča muzej, kamor naj bi prišli vsi spomini na njegov prevoz v domovino, rokopisi njegovih del, njegova obsežna korespondenca, viri k njegovim spisom, vsi prevodi v tuje jezike, vsi članki ln referati, ki so bili kjerkoli o njem natisnjeni.
sv Uspehi znanstvene ckspedieije na Novi zemlji. V Petrograd so se vrnili udoleženci severno hidrografske ekspediclje, ki so poročali javnosti, da Jo ekspedicija znanstveno pre-
iskala prislop k Matočhinovim zajedim od vzhodno in zapadne 3trani. S hidroplanom so napravili 10 dolgih izletov, pri katerih so preiskali stanje ledu v ondotnih vodah. Na hidro-planu je redno poletel i kinooperater, ki je napravil celo vrsto uspelih posnetkov. Z eks-pedirijo se je vrnil tudi botanik Tomašev, ki so je mudil na Novi zemlji poldrugo loto ter je natančno preiskal tamkajšnjo Jloro in fauno. Ekspedicija je pripeljala s seboj veliko zbirko rastlin (približno 200 pudov, pud je 16 kg). Med njimi je cela vrsta doslej nezuanih rastlin in živali.
sv. Šolske razmere v Podkarpatski Rusiji. Šolske iu splošne kulturne razmere v Podkarpatski Rusiji nikakor niso tako ugodne kakor v zgodovinskih češkoslovaških deželah. Temu se ni čuditi, ker je prejšnji madžarski režim te kraje namenoma strašno zanemarjal in mora sedaj Češkoslovaška orati večinoma še ledino. Razmere so tam težavnejše, ker je pokrajina narodno in versko mešana. Šo danes je v Podkarpatski Rusiji 45 občin brez učiteljev. Vsega je sedaj v pokrajini 1026 ljudsko-šolskih učnih dvoran; od tega je ena tretjina nameščena v državnih poslopjih, ostali dve tretjini pa v poslopjih lconfesionelnih šol. število šoloobveznih otrok znaša ta^as 48 610, za vsakdanjo ponavljalno šolo je 39.282 otrok. Meščanskih šol je 16 s 3903 učenci v 93 razredih (58 rusinskih, 2f5 madžarskih in 9 češkoslovaških) s 116 učitelji. Kakor običajno v narodno in versko mešanih krajih, kjer je za šolstvo slabo preskrbljeno, so tudi v Podkar-
patski Rusiji zelo priljubljeni otroški vrtd, ki štejejo po 90—100 otrok. Dtdje je v Podkarp. Rusiji 30 večjih in 80 manjših šolskih gledališč. Čitalnic je doslej 211; z novim letom se otvorijo nove okrajne knjižnice v Uzhorodu, Mukačevu in Sevljušu.
sv Vojska za vodo ▼ Los Angele«. Los Angcles je veliko ameriško filmsko petrolej-« sko mesto ob Velikem oceanu in je »Slove^ nec« priobčil o njem tudi že članek kot o mei stu reklame. Dvajset let traja med mestom in okoliškimi kmeti boj za vodo. Pred dvajsetimi leti je mesto z ozirom na hitro rastoče število prebivalstva napeljalo vodo naravnost iz go« rovja, tako da je reka Ovven, tekoča tam mi« mo, zgubila skoraj vso vodo. Ta reka je za kmečko prebivalstvo vir življenja. V preteklem maju sc je izvršil na vodovod dinamični napad, par mcscccv pozneje so grozili mestnemu zagovorniku s smrtjo, čc gre spet na svojo službo nazaj. Nato so sklicali konlercnco, da ce doseže med mestom in deželo spo^ razum. Ker je pa konferenca prepočasi delala, je sedaj okoli sto oboroženih kmetov napadlo rezervoar, nahajajoč se okoli 300 kilometrov od mesta, in so naravnali vso vodo v reko Ovven. Mestni magistrat v Los Angeles je zahteval vojaško pomoč, da ukroti uporne kmete, guverner je pa ni hotel dati, češ, saj se boste v par dneh itak pobotali. Sicer ima pa mesto še druge vodne vire, tako da brez onega vodovoda lahko izhaja tri mesece. Vsekakor je nastop kmetov zelo zanimiv način samopomoči.
Zanimivosti.
ČREDE BIZONOV V KANADI.
Velikanske črede bizonov, ki so prvotno živele v severnoameriških prerijah in štele milijone in milijone glav, so se skrčile do leta 18S9. na vsega skupaj 835 glav. Vzrok je bilo brezmiselno pobijanje in kupčijski lovi. Takrat sc je pa započelo gibanje za varstvo preostalih živali, ki je rodilo 1905. društvo za varstvo bizonov »American Bison Society« in tozadevne varnostne odredbe vlade Združenih držav. Uspeh je bil ta, da se je že po nekaj letih pomnožilo število bizonov v Sev. Ameriki na 2000 glav.
Kanadska vlada je vzela 1902. takozvane gozdne bizone v Atabasci pod svoje varstvo in kupila leta 1907 veliko privatno čredo v Zedinjenih državah ter jo prepeljala deloma v Elk Island Park, deloma v Buffalo Park pri Waimorigtu v provinciji Alberta. Čreda v Bulfalo Parku je tako narasla, da je štela jeseni leta 1923. že 8300 glav in bila tako največja nc svetu.
Kljub velikosti parka, ki meri 42.000 ha, so sc bizoni tako razširili, da je obstojala nevarnost križanja z manjvrednimi živalmi. Zato je dala uprava postreliti okoli 2000 glav. Izkupiček za kože, meso in montirane glave so porabili za kritje upravnih stroškov. Pred kratkim je pa združila kanadska vlada vse uizone v drugem velikem parku pri velikem jezeru v Alberti.
V	ccli Severni Ameriki živi danes najmanj 15.0C0 bizonov, ki vsi dobro uspevajo.
MED KANIBALL
V	severni Avstraliji je dežela Arnhem. Prebivalci so menda vso posadko trgovske ladje »Daniel Davvson« pobili in požrli. Angleži so mislili, da so kanibalstvo popolnoma zatrli, a ta slučaj nam pove, da ga niso. Pred letom je izginila ladja brez sledu in niso slišali ničesar o nji. Sedaj so pa nabiravc! biserov našli na nekem plavu v zalivu Carpen-taria ženo kapitana Spearea. Pravila je, da jc ladjo uničil vihar, da sc je pa posadka rešila
I aa suho. Tu so jih napadli domačini, več sto po številu, in so jih ujeli. Ženo kapitanovo so privezali na kol, meške so pa vse vlekli proč. Ni videla več ne moža in tudi nobenega drugega moškega. Prepričana je, da so jih domačini vse pojedli. To prepričanje ji je utrdil poznejši dogodek; čez dva dni so ji vzeli namreč njeno majhno hčerko, so jo umorili pred njenimi očmi in so jo snekli na vročih kamnih. Kaj se je pozneje godilo, se nc ve dobro spominjati, grozni dogodki so jo tako potrli, da ! je skoraj zblaznela. Ko je divjake napadel j drug rod, je porabila priliko in jc ušla na plav. Križarila je na njem po zalivu okoli in je čakala rešitve.
MOREMO LI PODALJŠATI ŽIVLJENJE.
Journ. Amcric. med. Assoc. 1924 trdi, da jc mogoče po napredku medicine in higijene. Moderna higijena je reakcija na staro fatali-stično mnenje, da so smrtni slučaji podvrženi nespremenljivim zakonom. Statistika kaže, da je znašala srednja življenjska doba za Indijo pred 15 leti manj kot 25 let; na Švedskem preko 50; v Massachussctsu 45 let. Kjerkoli se je higijena praktično izvrševala, jc povprečna življenjska doba tekom časa narasla. V Evropi se jc v 3 in pol stoletjih podvojila. Tekom 17. In 18. stoletja je znašal narastek približno 4 leta na stoletje; v prvi polovici 19. stoletja približno 9 let, v drugi polovici 17 let, v Nemčiji pa cclo 27 let. Toraj vsekako zelo zadovoljivi Izgledi
INDIJSKE ŽELEZNICE, so začele uporabljati železniško pragove Iz betona. Pragovi sestoje iz dveh betonskih kosov, ki sta zvezana z železnim drogom. Trač-
nice pritrdijo na ta način, da jih privijefls z vijaki v lesene količke, ki tiče v pragovih. Da pa pri veliki suši in vročini, ko sc les skrči, ne padejo količki iz betona, jih tako dobro posuše, da se tudi v najbolj vročih pustinjah in puščavah ne bi posušili. Tako pripravljen les sc pri normalni zračni vlagi raztegne in tvori v betonu izvrstno oporo vi-* jakom. Vsak betonski kos tehta 165 funtov,; cel prag pa 350. Ta velika teža in široka ploskev betonskih kosov povzroča, da leže pragovi zelo trdno na svojem mestu. Kakor po-i ročajo potniki, se čuti neprijetni ropot vozečega vlaka po betonskih pragovih veliko manj kot pa po navadnih lesenih.
ZLOBNO.
Sloviti T ... je bil prav tako znan po svoji rnali postavi kakor tudi po diplomatski ge-nijalnosti. Večkrat so je norčeval iz velikih ljudi. »Veliki ljudje,« je navadno dejal, »so šesteronadstropne hiše, katerih najvišje nad-strop je je najslabše meblovano.«
BISTROUMNI FANTEK.
Neki fantek je hotel vedeti, odkod priha> jajo mali otroci in zakaj ne morejo takoj govoriti. In ko ga odgovori, ki jih je na to vprašanje dobil, niso zadovoljili, se je odrezal: »Mislim, da zato ne morejo takoj govorili, da bi ne mogli povedati, odkod pridejo.«
CEZANNE-JEVA SKROMNOST.
Cezanne je dejal nekoč: »Dvoje vrst slikarstva je; torej najprej močno, ustvarjajoče slikarstvo — skratka, moje.
In potem je še slikarstvo drugih.
PRIKAZEN.
Mož, ki je imel zlobno in klepetavo ženo, je nekoč trdno zaspal. V spanju se pred njegovo posteljo pojavi prikazen, katere se je silno prestrašil, toda brž se je opomogel in rekel: »Kdo si? Če si angel, mi ne smeš kaj zalega storiti, če si hudič, pa ludi ne, ker sem po ženi tvoj sorodnik.«	'
LESSING 0 KLOPSTOCKU.
Lessing je pisal Gleimu: »Kakšno mnenja imate vi o Klopstockovih duhovnih odah in pesmih. Če se ne izrazite o njih pohvalno, vas bom imel za slabega kristjana, če jih pohvalite, pa se bom čudil vašemu okusu.«
ŽENA O 2ENL
Ko jo gospa Talmont videla, da so Richolieu zanjo nič ne zmeni in dvori le gospo Brionne, ki jo bila sicer zelo lepa, a ne posebno duhovita, mu jo rekla: «Gospod maršal, vi sicer ulsto slepi, mislim pa, da nekoliko gluhi.«
PETER ALTENBERG.
Peter Altenberg se je čutil izredno slabega in je šel k zdravniku. »Pijete?« je vprašal zdravnik. — »Da.« — »Koliko?« — Steklenico portugalke na dan.« — »Kadite?« — »Da.« — »Nehajte piti in kaditi!« — Altenberg je vzel svoj zeleni klobuček in ncopa-ženo izginil. Kar priteče za njim zdravnik, ves začuden: »Slišite, jaz dobim pet goldinarjev za nasvet.« — »Saj so ne bom po njetn ravnal,« jo dejal Altenberg in odšel po stopnicah.
Dr. OETKGR-jev
pecilni praseb
Dobi s« povsod ali pa v tovarni
(Svetin glnvft.i
Jos. Relch, Maribor
Gospodarstvo.
Ravnatelj Andrej Zmavc, Maribor:
Vprežno orodje za vinske gorice
Vprežno orodje se v našem vinarstvu le tn pa tam uporablja, dasi povsod primanjkuje kvalificiranih pridnih vinogradskih delavcev in se zato mnoga dela v vinogradih površno in slabo opravljajo, zanemarjajo ali celo opuščajo (zatiranje plevela z večkratno kopjo i. dr.). V Franciji in Nemčiji je to važno vprašanje večinoma povoljno rešeno. Zainteresirala se je zanjo že davno industrija, ki preskrbuje danes vinarje s prvovrstnim vprežnim orodjem za vsako zemljo in vsako lego. Blizu francoskega mesta Montpellier sem si ogledal leta 1905. večji vinograd (sicer v ravnini), kjer obdelujejo zemljo (tudi trsje škropijo) samo z živino; edino v ta namen so redili nad 80 krasnih mul. Iz lastnega izkustva vem, da stvar tudi v Nemčiji dobro napreduje.
Na vinarski, sadjarski in kmetijski šoli v Kreuznachu ob N. imajo posebno organizacijo (»Oddelek za orodjet znane Nemške kmetijske družbe v Berlinu) za preizkušanje in oceno vinarskega orodja. Tako organizacijo želimo ustanoviti tudi v Mariboru, toda brez potrebnih sredstev ne bo šlo. Moj znanec višji vinarski nadzornik W i 11 i g v Kreuznachu, ki ga cenijo kot najboljšega vinarskega tehnika v Rheinhessenu Ln ki je pred leti prepotoval tudi naše gorice, vodi strokovno komisijo za preizkušanje in ocenjevanje vinarskega orodja; iz njegovega pisma od 25. febr. 1924 navajam: »Izredno me veseli, da se slej ko prej tako živo zanimate za tehnične napredke v vinarstvu in posebej še za vinarska orodja. Drago mi je, da nameravate ustanoviti preizku-ševališče za vinarsko orodje v Mariboru. Z vsemi potrebnimi pojasnili Vam rad ustrežem. Pri nas vinarska tehnika vzlic težkim razmeram vobče dobro napreduje. Orjemo tudi v najbolj strmih vinogradih s 60 % padca.«
Vseh vinogradov v Jugoslaviji pač ne bomo mogli nikoli obdelovati z vprežnim orodjem, velik, če ne pretežni del naših goric pa takoj z največjim pridom, a v še večjem obsegu tedaj, ko si vinograde obnovimo in jih primerno uredimo.
Za uspešno uporabo vprežnega orodja je potrebno: primerno oralo (plug in okopalnik) z izurjenim oračem in dobra (pohlevna) vprež-na živina (konj, mula, tudi vol ali krava z nagobčnikom), ki jo vodi kak deček; redi trsja naj niso prekratke, da ni treba prečesto obračali, in seve ne pregoste (razdalja 1.20 m v splošnem zadostuje). Do 1 m širok pas ob koncu zadostuje celo na škarpah popolnoma, ker tu izprežena žival radi lažjega obračanja krene lahko tudi v tretje ali četrto medredje in pridejo izpuščena medredja pozneje na vrsto; kratko in lahko oralo orač enostavno porine v novo medredje. živinče se spet vpre-že, konci medredij se pa obdelajo naknadno z ročnim orodjem.
Večina naših vinorodnih pobočij jo torej orna; v najhujšem slučaju se orje s primernim voznim oraiom (oralo na vozno kolo) samo v eni smeri (navzdol). V redi sami ostane pri nekaterih oralih ozek pas neobdelan in se ga mora obdelati z roko; ta nedostatek so pa tudi vglavnem že davno odpravili z okopalni-ki, ki obdelajo tudi prostor med trsi v redi, no da bi trte poškodovali, ker radi svoje posebne konstrukcijo gladko zdrknejo mimo njih. Najlaže orjemo kajpal: po ravnem in v špalir-jih (brajdah). Dobivajo se okopalniki za težko, kamenito in lahko zemljo.
Delo s prvovrstnim (izboljšanim) vprežnim orodjem je naglo, lično in stane samo dobro tretjino, največ polovico tega, kar plačamo za ročno delo. Moderni plug z okopalnikom za gorice se izplača že v enem letu. Uporabljamo ga tudi za druge kulture v redeh (n. pr. za okopavine).
Domačih specialnih tvornic za taka orodja žal še nimamo. Za naše razmere so nemški fabrikati v spošnem boljši nego francoski. Strokovnjak Willig priporoča vprav za slovenske viuograde osobito naslednje 4 tvrdke v Nemčiji: 1. Kari Bohrr.er, Alzey (Rheinhes-sen); 2. Emil Weintz, Undenheim (Rheinhes-sen); 3. Ventzki, Eislingen ob Fils (Wurttem-berg); 4. F. Zimmer, Bingen ob Renu (Rliein-hessen).
Nemška kmetijbka družba v Berlinu (Deutsche Landwirtschafts-Gesellschaft, Berlin SW. 11, Dcssauerstrasse 14) je izdala leta 1922. posebno knjigo, v kateri so vsa ta orodja točno opisana in strokovno ocenjena (Heft 320 >Maschinenpriifungen XXI«),
Tovornika na avstrijskih železnicah.
Od 1. januarja 1925 se bo računala tovor-nlna med avstrijskimi zveznimi železnicami in avstrijsko Južno železnico na podlagi skupne daljave in ne kot dosedaj na podlagi daljave na državnih železnicah posebej in na Južni železnici posebej, s čim bo tovornina za ca 25 odstot. znižala.
Dosedaj se je n. pr. računalo za pošiljko poljedelskih strojev 10.000 kg na progi Spiel-fetd Strass—Bcrnhardtstal — Breclava: Spiel-feld Strass—VVien Stid 299 km 34400, Wien Siid—Wieu Nord 9 km 2400, Wien Nord—Bern-hardtstal—Breclava 79 km 11000, skupaj 47.800
aK za 100 kg. — Od 1. januarja dalje pa se bo na podlagi skupne daljave 387 km računalo samo 41100 aK za 100 kg. Na ta način bi izpadlo za železnice dohodkov do sto milijard, kar pa bi se krilo s dohodki povečanega prometa. Skupni kilometri se računajo z malimi izjemami (nekaj ozkotirnih železnic) tudi v prometu z lokalnimi železnicami.
Radi tega izide tudi 1. januarja 1925 nova izdaja avstrijskih blagovnih tarifov in prav posebno še kilomemetrskega kazala, ki bo vsebovalo mrežo zveznih železnic, bivše Južne železnice in lokalnih železnic s skupnimi kilometri.
Dalj časa nameravano zvišanje osebnih tarifov, ki stoje danes pod predvojno pariteto, se bo izvršilo 1. jan. 1925 in sicer bo znašalo povišanje približno 30 odstotkov.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 21. nov. 1924.
Les. Kljub raznim težkočam in oviram, ki se stavljajo dan za dnem našim izvoznikom, lahko rečemo, da je izvoz zadnje čase, posebno v Italijo, dosti zadovoljiv. Povprašuje se še vedno mnogo po stavbenem lesu III. vrste, katera vrsta se je tekom letošnjega leta v Italiji nekako vdomačila tako, da je konzum I., II. le malenkosten in imajo večje uvozne tvrdke velike zaloge te vrste, katero le težko vnovčijo.
V zadnjem času italijanski kupci tudi precej povprašujeo po madrijerih italijanskih dimenzij kakor 95x195, 75X195, 75x155 mm dolžine 5, 5.50 in 6 m. Ta vrsta blaga se trži tudi pod imenom »mezzjolec.
Precej se izvaža tudi tesanega lesa dimenzij od 11-11 do 16-19.
Zanimanje za bukov rezan les, posebno za testone je sedaj še malenkostno, več se povprašuje po parjenih bukovih plohih, od katerih ima pa Slovenija le malenkostne zaloge. — Veliko je pa zanimanja za hrastove frize, katerih bi se prodalo lahko vsaka poljubna količina. — Ker je Avstrija porabila priliko dviga našega dinarja v to svrho, da je napravila s francoskimi in italijanskimi uvozniki velike zaključke in odprodala posebno velike količine merkantilnega mehkega rezanega lesa, vlada mnenje, da cene gotovo še porastejo, ker ima Avstrija le male zaloge in ker je produkcija vedno manjša z ozirom na to, da se industrija ni mogla zadostno preskrbeti z okroglim lesom.
Vsled valutarnih oscilacij, visokih železniških prevoznin, visokih cen okroglemu lesu, se je tudi naša lesna industrija zelo nezadostno preskrbela z okroglovino in je padanje produkcije neizogibno.
Če bo povpraševanje po stavbenem lesu vseh vrst vsaj v tej meri kakor dosedaj napredovalo in se produkcija znatno ne bo dvignila, je gotovo- da morajo cene še nadalje porasti. — V naslednjem navajamo cene, ki so se dale doseči tekom zadnjega časa in sicer za 1 kub. meter franko vagon Postojna ali Podbrdo:
Jelove deske 12 mm I. II. III. Din 680 do 720, iste I. II. Din 720—760, iste III. 640 do 660; jelove deske 18—60 mm I. II. III. 620 do 650, iste I. II. 680—700, iste III. 540—570; morali monte 640—660, tesani les monte 385 do 405, tesani les sortiran 410—425; bukova drva-cepanice z 10 odstot. okroglic za 100 kg 30—32; bukovo oglje vilano za 100 kg 108 do 114 Din.
Žito. Položaj na žitnem trgu se je v zadnjem tednu nekoliko učvrstil, posebno kar se tiče pšenice. Ponudba tega blaga je malenkostna, ker producenti pričakujejo višjih cen. Po moki je nastalo posebno v zadnjem času večje povpraševanje, čemur je tudi pripomoglo to dejstvo, da so domači mlini vsled pomanjkanja vode morali skoro popolnoma ustaviti mletev. Koruza je zelo dobro obrodila, radi česar se ista ponuja po izredno nizkih cenah Tako se more dobiti naravno sušeno koruzo po 170 do 180 Din fco sremske postaje.
Sladkor. Po tem blagu še vedno ni nika-kega povpraševanja. Vzrok je iskati v tem, da je konzum nasičen že od blaga po prejšnjih nizkih ceDali, drugič pa se to blago sedaj kupuje od dneva do dneva, ker se vedno razširjajo vesti o padcu cene. Sladkorni kartel rotira danes za sladkor kristal Din 13.85 ter Din 15.85 za kockasti sladkor fco prejemna postaja pri odjemu celega vagona.
Ostali kolonijalni predmeti kot kava in riž imajo zelo visoke ceno ter je n. pr. kava v zadnjih mesecih poskočila za več kot 30 odstot Cene v nakupovalnih trgih so še vedno mnogo višje, kakor jih noti rajo trgovci, ki imajo blago iz druge roke. Rio kava notira danes ca Lit 11, Minas Lit 11.50 fco postaja
Trst. Riž je poskočil t Italiji v teku 1 meseca od Lit 220 na Lit 250. Kakovost tega blaga pa vsled velikega deževja ne odgovarja zelo lepim vrstam preteklega leta.
Umetna gnojila notirajo: Tomaževa žlindra Din 140, kalijeva sol Din 160, kostna moka razklejena Din 210, rudninski superfosfat 120 dinarjev.
Tržne eene v Mariboru dne 15. novembra 1924. 1 kg govejega mesa I. vrste 25—27 Din, II. vrste 23—24, III. vrsto 21.50, jezik sveži 25, kg vampov 10, kg pljuč 8—10, kg ledvic 25—26, kg gobca 10, kg možgan 27, kg parkljev 4—5, kg vimena 12.50, kg loja 15—21. — Tele t i n a : kg teletine I. vrste 27.50—30, IL vrste 24—25, kg jetr 25, kg pljuč 20—25. — Svinjina: kg prašičjega mesa 25—40, sala 30—39, črevne masti 25—30, pljuč 10, jetr 15—18, ledvic 25—28, glave 23—25, nog 8—12, slanine 30—40, papricirane 40—41, prekajene 40—42, masti 38—39, prekajenega mesa 37 do 55, prekajenih nog 10—14, prekajenega jezika 40—45, prekajene glave 18.25—30. — Drobnica: kg koštrunovega mesa 20. — Klobase: kg krakovskih klobas 50, debre-cinskih 32.50—42, brunšviških 27—30, pariških 33—35, posebnih 33—35, safalad 30, hrenovk 38, kranjskih 45—50, komad prekajenih 6—9, kg mesenega sira 33—35, kg pritisnjene klobase 30—35. — Konjsko meso: kg konjskega mesa I. vrste 12—15, II. vrste 8 do 10. — K o ž e : komad konjske kožo 175—200, kg goveje kože 15—17.50, telečje kože 25 do 27.50, svinjske kože 7—10, gornjega usnja 100 do 150, podplatov 80—120. — Perutnina : piščanec majhen 15—17.50, večji 37.50—50, kokoš 45—85, raca 32.50—45, gos 25—100, puran 75—125, zajec domač, majhen 9—15, večji 30—40. — Divjačina: zajec 60—75. -Ribe: kg belic 20, ščuk 20—30. — Mleko, maslo, sir, jajca: liter mleka 3.50—4, smetane 14—16, kg surovega masla 38—44, masla kuhanega 54, ementalskega sira 125, polomentalskega 80, trapistnega 30 do 30, grojskega 40, tilsitskega 40, parmezana 125, kos sirčeka 5—10, jajce 2—2.50. — Pijač a : liter vina, novega 13—15, starega 15 do 20, liter plve 6.50, steklenica pive 4, liter žganja 30—40. — Kruh: kg belega kruha 6.50, črnega 5 50, komad žemlje 4—4in pol dkg
0.50.	— Sadje: kg jabolk I. vrste 6, II. vrste 4, III. vrste 2.50. kg posušenih 8—12, liter kostanja surovega 2—250, pečenega 6, limona 1—1.50, kg rožičev 8—14, fig 10—16, dateljnov
30—80,	mandeljev 60, orehov 7—10, luščenih 40—50. — Špecerijsko blago: kg kave I. vrste 70—80, II. vrste 45—60, pražene
1.	vrste 80—100, II. vrste 55—70, soli 3.50 do 4, po,pra celega 35—45, mletega 40—50, paprike 75—120, testenin 11—20, sladkorja v prahu 18—19, v kristalu 16, v kockah 18, kvasa
31—35,	škroba pšeničnega 14—25, riževega 25 do 30, riža 7—14, liter kisa, navadnega 1.50 do 3, vinskega 4, olja namiznega 28—32, bučnega 30—32, špirita denat. 14, komad mila 17 do 19. — Z i t o : kg pšenice 3.50—4, rži 4, ječmena 4, ovsa 3.70—4, koruze 3.70—4, prosa 4.50—5, ajde 4, fižola 5—6, graha 12, leče 10-20. — Mlevski izdelki: kg pše-nične moke Št. 0 6.75—7, št. 2 6.25 -6 50, št, 5 kaše 6.50—7, ješprenja 6.50—13, otrobov 2.50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 450—6, 5.75—6, št. 6 5-5.50, št. 7 4-4.50, prosene kg pšeničnega zdroba 7.50—8, ajdove moke št. % 7—8, št. 2 6—7, kaše 7—8, ržene kavo 9—15, cikorije 25. — Krme: kvintal sladkega sena 70—75, otave 75, ovsene slame 45 do 50. — K u r i v o : m3 trdih drv ^75—200, mehkih 150—175, kvintal premoga trboveljskega 42—50, velenjskega 27—30, kg oglja 1.50—2, koksa 1—2, liter petroleja 7, bencina 18, kg karbida 6.50, sveč 2. — Zelenjave: kg solate glavnate 0.25—1, endivije 1—1.75, kg zelja poznega 0.75—3, komad karfijole 5.50 do 30, kupček špinače 1, kg paradižnikov 2 do 3, buč jedilnih kom. 1—3, šopek peteršilja 0.25, šopek zelenje 0.25, kg čebule 1.75—2, česna 15, kom. pora 0.25—0.50, kom. korenja vrtnega 1, šopek zelenjave za kuho 0.25, kom. pese rdeče 0.25, repe 0.25, kg poznega krompirja 1.50—2, kg hrena 5, zelja kislega 4, repe kisle 2.
Dunajski svinjski trg. 18. t. m. je bilo na Dunaju 10111 kom. prašičev. Madžarska 372, Poljska 7524, Romunija 1448, Jugoslavija 656, Avstrija 111. Cene Ia debele svinje ak 26 do 28.000, srednje debele 25.500—27.000, stare debele 21-28.000, težke svinje 25-27.000, lahke svinje 24—26.000, angleške mesnate 17—26.000. Potek trga je bil sreden. Cene so padle do 3 Din pri kg živo teže. — živinski trg: 17. L m. jo bilo na Dunaju 2582 kom. goveje živine. Iz Ogrske 1314 kom., iz Avstrije 611, iz Jugoslavijo 244, iz Romunije 166, Čehoslovaške 144, Nemčijo 103. Cene: voli Ia ak 19—24.500, voli Ila 15-17.500, voli lila 13-15.000, bu-šaki 12-15.000, biki 15-20.000, krave 12 do 16.000, salamarice 8500—13.500. Potek sejma je bil srednji. Cene so ostale od prejšnjega
tedna skoro neizpremenjene in se v prihod-
njosti računi z večjo pocenitvijo.
• • «
g Dohodki neposrednih davkov. Državni dohodki od neposrednih davkov in pribitkov so znašali v mesecu septembru L L 67.393.855 dinarjev, medtem ko je proračun določal 55 milijonov 696.013 dinarjev. Slovenija je plačala 8453833 mesto 6166.667 dinarjev določenih v proračunu. V prvih 9 mesecih t. L sc znašali državni dohodki iz te postavke 490 mil 836.954 dinarjev mesto s proračunom določenih 802.997.578 dinarjev. Slovenija je v teh 9 mesecih plačala 68.551.744 dinarjev medteni ko je proračun določal 49.200.687 dinarjev, Izrednega pribitka je bilo vplačanega v celi državi v 9 mes. t. 1. 234.017.346 dinarjev, od tega v Sloveniji 28.532.400 dinarjev.
g Donos davka na poslovni promet V septembru t. 1. je bilo vplačanega davka na po-slovni promet 8853.348 dinarjev (proračun je določal 16.666.667 dinarjev), od 1. januarja t. 1. pa do 30. septembra 1924. so znašali dohodki davka na poslovni promet 122.423.487 dinarjev, medtem ko je proračun določal 150 milijonov dinarjev.
gDobrovoljačka banka t Zagrebu in praška Legiobanka. Iz časopisnih vesti posnemamo, da je po zaključenih pogajanjih prevzela praška Legiobanka 52 odstot. vseh delnic Do-brovoljačke banke v Zagrebu, ki ima podružnico tudi v Ljubljani.
g Izprememba deviznih predpisov. Ministrski svet je sklenil izpremembo čl. 28. deviz-nih predpisov. Od 1. decembra t. 1. bo znašalo vplačilo v kontroni fond 1 odstot. vplačanega kapitala bank, največ pa 50.000 Din. Nove banke bodo morale kakor doslej vplačati 2 in pol odstot., vendar ne več kakor 100.000 Din. Ta zadnji predpis velja samo za 1 leto.
g Narodni gospodar. Izšla je 11. številka Narodnega gospodarja, glasila Zadružne Zveze v Ljubljani s sledečo vsebino: Dr. Basaj, Važne naloge hranilnic in posojilnic; Kaj je s 40 odstot. prevoznim popustom; I. B., Začnimo s premovanjem; Vprašanja in odgovori; Zadružništvo; Gospodarstvo.
g Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 14. nov. 1924 se je pripeljalo: 313 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedno stari komad Din 75—125, 7-9 150-212.50, 3 do 4 mesece 300-400, 5-7 500—700, 8-10 750-950, 1 leto 1250 do 1625, 1 kg žive teže 16—17.50, 1 kg mrtve 21.25 do 25, koze komad 150 Din.
g Promet v tržaškem pristanišču. V prvi polovici meseca novembra t 1. je znašal promet v tržaškem pristanišču 221 ladij s skupno tonažo 251.758 ton napram 290 ladjam s 271 tisoč 646 tonami v drugi polovici oktobra t. d V tržaško pristanišče je v prvi polovici novembra t. 1. priplulo 16 jugoslovanskih ladij, od-plulo pa 14; jugoslovanska zastava pride takoj za italijansko, ki je seveda na prvem mestu. Potniški promet v pni polovici novembra je dosegel 15.600 oseb napram 11.626 v drugi polovici oktobra L 1.
g Taksa za carinska plačila v Italiji znaša od 17—23. L m. Lit 447 (Lit 100 osnovno carine in 347 pribitek izmenjave).
g Izvoz ur iz Švice. V prvih dveh mesecih t. L je Švica izvozila za 184 milijonov frankov ur. Ure so najvažnejši izvozni predmet Švica g Vloge pri češkoslovaških bankah. Vloge na hranilne knjižice pri češkoslovaških bankah so znašale v avgustu t. 1. 6742 milijonov Kč, vloge na tekoči račun pa 8596 milijonov. Napram prejšnjemu mesecu so se hranilne vloge na knjižice povišale za 23 milijonov Kč, vloge na tekoči račun pa zmanjšale za 94 milijonov Kč.
g Nova cenitev produkcije sladkorja t Češkoslovaški. Prva cenitev sladkorne produkcije v Češkoslovaški meseca oktobra L 1. sc je glasila na 12.3 milijone met. stotov, nova cenitev pa se glasi na ,13.6 milijonov met. stotov.
g Stabilizacija dansko krone. Danska Narodna banka je posodila danski vladi 40 milijonov kron, kar se bo uporabilo za stabilizacijo danske krone. Tečaj dolarja bo določen polletno. Da bo vlada mogla to vsoto vrniti, namerava vpeljati izreden davek na kapital kakor tudi na dohodke.
g Grško posojilo v Londonu. Kakor poročajo iz Londona, bo dobila Grčija v Angliji večje posojilo. Grška prevzame 2 in pol milijona, neka londonska senzalska tvrdka 4 mi-iljone funtov šterlingov; ostale pride na raziie londonske banke.
g Newyorška borza. V zadnjih desetih mesecih je znašal promet na newyorški borzi 18.700.000 kosov delnic. To pomeni rekord, ki ga ne beležijo že 27 let sem. Kurzna vrednost efektov se je v tem času povečala za 8 milijarde dolarjev. Hausse traja na VVallstreelu naprej. Največji dobiček pri teh transakcijah je imel bankir William C. Durant, ki je v par dneh zaslužil 12 milijonov dolarjev. Kot vzrok zato navajajo zmago republikancev v severnoameriških Združenih državah.
Borze.
21. novembra 1924 DENAR.
Zagreb, Italija 298—301 (298.28—301.25), London 317.90—320.90 (319.75 322.75), Ncw-york 68.375—69.375 (68.50-69.50), Pariz 363.50 —36S.n0 (365—367), Praga 20550-208.50 (205.50, —208.50). Dunaj 0.0966—0.0986 (0.0966-0.09S6).
Cnrih 13.37—13.47 (13,32fc-13,125), ef. dolarji 67.50—6S.50 (67.C:>—67.S5); tendenca zelo rezervirana; promet zelo majhen; blaga je dovolj na razjHjlag-o.
Curih. Belgrad 7.50 (7.50). Pešta 0.0069 (0.00695), Berlin 1.2350 (1.235), Italija 22.52 (22.15), London 24.01 (2-1.01), Newyork 518.50 (518.70), Pariz 27.42 (27.22), Praga 15.50 (15.50), Dunaj 0.0073 (0.0073), BuknreSt 2.70 (2.75), Sofija 8.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Bolgrad 1028, Kodanj 12480, London 828800, Milan 3074, Nowyork 70935, Pariz 3761, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70460, angleški funt 327000, francoski frank 3720, lira 8040, dinar 1023, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: liro 1471/«, Zagreb 49.15, London 157.30, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJL
LJnbljana. 7% investicijsko posojilo la ietal921, 65.50 (blago), VA% državna renta za vojno škodo 112—114 (zaklj. 114), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—220, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—230, Merkan-tllna banka, Kočevje 125—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 (denar), Strojne tovarne ln livarne, Ljubljana 130 (denar), Združene papirnice, Vevče 120 (blasro), «SpliU, anon. družba za cement Portland, Split 1410—1440, »Nihag«, d. d. za ind. 1 trg. drvom, Zagreb 62.50 (blago), 4M% zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), \y>% kom. zadolžuice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagrob 108, Jugoslavenska banka, Zagreb 105, Ljubljanska Kreditna banka, tu 217.50— 223, Slavenska banka, Zagreb 92, Srpska banka, Zagreb 136—137, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 82.50, Hrv. slav. d. d. za Ind. šečera, Osijek 825—835, Narodna Sumska Industrija, Zagreb 35—37.50, Gutt-man 750—757, Slavonija 71—72, Trboveljska prernogokopna družba, tu 470—480, 7% drž. Inv. posojilo 65, Vojna odškodnina 115.
Dunaj. Zivnostenska banka 816000, Alpl-W 400000, Grelnitz 139000, Kranjska industrijska družba 848000, Trboveljska družba 480000, Hrvatska eskomptna banka 109000, Leykatn 225000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 58.500, Avstrijske tvornice za dušik 196000, Gutmann 435000, Mundus 995.000, Slave«. 205.000, Slavonija 75.500.
BLAGO.
LJubljana. Les: hrastovi plohi I. in IL vrsta, 3.95 m, 4 m in 5.25 m dolžine, 100-75 mm, ffjo meja 1450; deske, 18 mm, III. vrsta, fco Ljubljana 500; hrastovi _pxagoyL. L80.jn dolžin«, 24-14, foo meja, za komad 36.50; ore-
Jutranja zvezda.
Napisal TJ. Rider Haggard. Is angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje)	23
Tua je pregovorila faraona, da bo zrak ob reki ugoden njegovemu zdravju, da se je nastanil tamkaj s svojim dvorom* in da jo razpostavil med zunanjim stebrovjem in v vrtovih svojo stražo pod poveljstvom prijatelja Mermesa.
Ko so kraljico opozorili, da je le malo stanovanj v poslopju in da ni nobene sobe, ki bi bila zanjo primerna, je odgovorila, da to nič ne de, ker sta v starem ogelnem stolpu dve sobici, vzidani globoko v obzidje, ki ji zelo ugajata zaradi razgleda na Nil in na širno planjavo ter daljne piramide, ki jih je lepo videti z visoke strehe in z oken. Tako so ti dve sobi, v katerih že že mnogo rodov ni nihče bival, naglo oče-dili in opremili in Tua in Asta, njena red-nica, sta se tamkaj nastanili.
VIII. poglavje.
Čarovna podoba.
Ta večer sta faraon in Tua ostala sapia s svojimi dvorjaniki, ki sta jih bila pripeljala, toda naslednje jutro se je začela vrsta slavnosti, kakršnih ni bilo mnogo v zgodovini Egipta. Resnično, slavnost, s katero se jo spored začel, je bila bolj sijajna, nego katerakoli, kar jih je Tua kdaj videla v Thcbah, cclo bolj sijajna, nego dnevi njeneg' kronanja ali oni krvavi in usodni dan, ko jo parlnl Amnthei r svojo nubljsko stražo iii ko sla si z Ramesom izpovedala ljubezen. Pri tej slavnosti sta faraon in mlada kraljica sedela na zlatih stolih, princ Abi pa je sedel ob njeni desnici in no ob
hovi bonls Ia, fco meja 1900—2000; bukova drva, 1 m dolžine, napolsuba, fco nakladalna postaja 20 vag. 25—26, zaklj. 25: oglje Ia, vllano, fco meja 119. — 2ito in poljski pridelki: pšenica domača, foo Ljubljana 400; pšenica bačka, par. L.inbljana 440; koruza nova, fco slavonska post gar. 175; koruza umetno sušena, fco Postojna trans. 275; oves bačkl, par. Ljubljana, na potu 840; laneno seme, fco Ljubljana 680—735; otrobi, srednje debeli, foo Ljubljana 285; ajda domača, črna, fco Ljubljana 270; ajda domuča, siva, fco Ljubljana 250. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig, fco Ljubljana 440; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna traus. 535; fižol prepeličar, orig, fco Ljubljana 490; fižol mandolon, orig, fco Ljubljana 390; fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 1 vag. 490—500, zaklj. 500; fižol rjavi, orig, fco Ljubljana 410.
Naznanila.
Tridesetletnica Krekove prosvete. Nedeljo, 23. novembra bo obhajala Krekova pro-sveta svojo tridesetletnico. V ta namen bo v stolnici ob pol štirih primerna pridiga (g. ur-Sulinski špiritual Janko Cegnar), potem pa pete litanije. Ob 5. bo prireditev v Rokodelskem domu, kjer bodo društvenice pele tri pesmi, svirale tri komade na tamburici, govorile o potrebi, o zgodovini, o namenu in o uspehu društva. Nato bosta sledili dve igri. Veseloigra: Demantno srce in šaloigra: Tri nečakinje. Začetek točno ob 5.
Elizabeta« konferenca Moste vabi vse prijatelje, da sc udeleže praznika svete Elizabete v nedeljo, dne 23. novembra 1.1. Spored: Ob 8 zjutraj sv. maša t govorom v kapeli ss. Kanneličank na Selu. Ob pol 4 popoldne govor in pete litanije z blagoslovom. Shod zaeno s salezijanskim sotrudništvom. Nato v Ljudskem domu v Mostah zabavni in čajni večer s petjem, kupleti, igro, tekmo s cvetlicami, Šaljivo pošto itd. Za vsakovrstna pokrepčila poskrbljeno. — Sodeluje salezijanska godba. — Vstopnina 3 Din. — K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Seja šentpeterskega prosvetn. društva se vrši drevi ob 8. v prosveti. Radi važnosti seje so vsi odborniki vabljenL — Tajnik.
Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsrkomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Na 1 oge d ržave v zgodovinlin sedanjosti. Predava g. Franjo Člbej.
Družabni klnb sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši v soboto 22. t. m. v Akademskem domu ob 8. »večer z naslednjim dnev-
faraonu, kakor bi moral kot hišni gospodar in podložnik.
■»-Preveč me častiš,< je rekla Tua in ga je pogledala po strani. »Zakaj ne sediš ob faraonu, stric?«
»Kdo sem jaz, da bi si izbiral častne sedeže, kadar prihajata moja vladarja na obisk?« je vprašal Abi in je sklonil svojo veliko glavo. »Tisti sedež prepuščam velikemu duhovniku Osirisovemu, duhovniku tistega božanstva, ki ga mi po Plahu med vsemi bogovi najbolj častimo, ker je obdan z veličastvom božanstva smrti.«
»Smrti?« je rekla Tua. »Ali si ga zato posadil k mojemu očetu?«
»Nikakor ne,« je odgovoril Abi in razširil roke, »dasi moram priznati: če bi moral izbirati, mi je vendar ljubše, da sedi ob človeku, ki jo star in ki ga bodo kmalu imenovali,večnega', nego ob najljubezni-vejši kraljici, kar jih je Egipt kdaj imel, ob kraljici, o kateri pravijo, da ji je Amen sam prisegel dolgo življenje,« je rekel in se zopet priklonil.
»Hočeš torej reči, da bo faraon kmalu umrl. No, nikar ne taji, princ Abi, jaz znam brati tvoje misli in te so zle,« je odgovorila Tua ostro, so obrnila proč in si začela ogledovati navzočo.
Kmalu je opazila, da stoji za Abijem med drugimi njegovimi dvorjani visok, siv človek, opravljen v obleko in s plaščem zvezdoslovca, ki si je očividno vse natančno ogledoval, zlasti pa faraona in njo samo; kadarkoli so jo ozrla, je opaziia, da počivajo njegove nemirne črno oči na njej.
»Kdo je ta mož?« je zašepetala Asti, ki ji je stregla.
-Slavni zvezdoznanee Kaku, kraljica. Videla sem ga nekoč, ko je 9 princem obiskal Thebe, preden si se li rodila. Pripovedovala ti bom o njem pozneje. Dobro si ga oglej.«
nim redom: Likvidacija družabnega kluba, — Odbor.
Siškarjil Za novo cerkev sv. Frančiška se priredi v samostanski dvorani igra »Princ Goncaški« v nedeljo, dne 23. t. m. zvečer ob pol 8. Vljudno se vabite.
šišensko prosvetno društvo ima svoje sedmo predavanje v pondeljek 24. t. m. ob pol 8. zvečer. Predaval bo g. Fran Terscglav o šolstvu. Takoj po predavanju se vrši ustanovni občni zbor društva krščanske šole. —
Pevci ln pevke (Ljubljanskega Zvona«, ki so znani po svojem idealnem navdušenju v prospeh naše vokalne glasbe, stavili so se na razpolago aranžerju mladinskih predavanj konservatorijskemu profesorju Knrlu Je raju ter sodelujejo v nedeljo, dne 23. t. m. oh 11. uri dop. na III. letošnjem predavanju. Spored obsega celo vrsto mešanih in ženskih zborov ter našo mladino prav posebno opozarjamo na krasne Adamičeve tn Lajovičove otroške pesmi, kakor tudi na Premrlove, Lajovlčeve ln Adamičeve zbore. SporH stane 2.50 Din ln so dobiva v Matični knjigarni.
Jezica pri Ljubljani. Pevski odsek K ID priredi v nedeljo, 23. t. m. točno ob 8. popoldne svojo pevsko prireditev. Spored obsega več pevskih točk moškega, ženskega in mešanega zbora. Nadalje še komično spevoigro »Kov "ev študente. Kdor ljubi petje in se rad pošteno nasmeje, naj pride v nedeljo v naš Društveni dom. Vsi prijazno vabljeni I
Turisflka in šport.
NOVI AVTOMOBILI IZ STARIH.
Dosedaj so metali v Ameriki vse staro avtomobile proč, popravljanje so ni splačalo. Kamor si se pripeljal, povsod si lahko dobil vsa nadomestila. Če je pa avto postal čisto neraben, si ga vrgel proč in si kupil novega; saj ne stane več kakor 300 dolarjev. Vsaj Fordov ne. Da pa niso ležali en avto tukaj, drugi tam, so imeli za to posebno zinetišče, »avtomobilska pokopališča« imenovana. Sedaj pa poroča Ust »American Machinist« o mehaniku Twymanu v mestu Indianopolis, ki stare avtomobile zopet uporablja. Seveda le avtomobile boljših tvrdk, ne navadnih Fordovih. Vozove mark Buick in Nash vzame do zadnjega telesca narazen, dele osnaži in preišče ter iz še rabljivih sestavi nove vozove. Ta način sta uporabljala že med vojsko polkovnik Furlow ln Randles pri rabljenih vojnih avtomobilih tvrdk White in Dodge. Bistvena novost Twy-manovega načina sestavljanja jo ta, da sloni na trgovskih načelih in rešimo materil, ki bi ga sicer morali vreči med staro šaro. Od sestavnih delov starih voz jih je za sestavo no-
Tua ga je torej opazovala in je marsikaj odkrila. Med drugim, da je Kaku pazil na vse, kar sta faraon ali ona storila, kaj sta jedla, s kom sta govorila in na vse besede, ki sta jih izrekla, tako na primer, kaj je govorila o bogu Osirisu. Vse to si je zdaj pa zdaj zapisoval na voščene tablice, gotovo zato, da kasneje porabi pri razlagi znamenj bodočnosti.
Med dvornimi gospemi, ki so pahljale faraona in mu stregle, je bila tudi tista Abijeva plesavka, ki ga je bila pred mnogimi leti izdala v Thebah, Meritra, kraljevska strežnica, ženska sedaj že srednjih let, toda še vedno lepa, ki jo je faraon ljubil, ker je bila prebrisana in duhovita ter ga je zabavala, čeprav je Tua ni marala. Zato jo je kljub njeni preteklosti odlikoval z bogastvom in častjo in jo imel pri sebi kot to-varišic^ svojih veselih ur. Obnašanje te ženske je nekako budilo Tuino pozornost, zakaj neprestano je pogledovala k zvezdo-znancu Kakdju, ki se jo ves razživel v njeni navzočnosti in se ji smehljal, kakor da je spoznal v njej staro prijateljico. Ko je prišla druga dvorjanka na vrsto, da streže faraonu, sc je Meritra umaknila h Kakuju in mu jo za zaslonom svoje široke pahljače naglo nekaj povedala, kakor da se dogovarja ž njim; on ji je prikimal, da se strinja, nato pa sta se zopet ločila.
Slavnost je trudno potekala. Slednjič so se odprla vrata in pojavili so se sužnji z mumijo mrliča, ki so ga postavili na noge v pročelju dvorane, na kar je stolorav-natclj zaklical:
»Pijte in bodite srečni, \'si vi mogoč-njaki zemlje, ki nc veste, kako kmalu boste temu-le enaki!«
To prinašanje mumije te bil zelo star običaj, toda tak, da so ga bili splošno zavrgli, tako da je Tua, ki ga ni bila videla -
vih uporabljivih najmanj 70 odstotkov. Ravne pri že porabljenemu vozu vidimo čudni slučaj, da so sestavni deli, ki imajo kot stara Sara najmanjšo vrednost, prvotno najdražji in da so obenem še najmanj obrabljeni. Skoda bi bilo, da bi se ravno ti najboljši deli prodajali kot nerabno železo. Vodilo na primer nima kot slaro železo prav nobeno vrednosti, se pa lahko uporablja še več let. Torej so tudi stari avtomobili še nekaj vredni, in zasluga Twy-manova je, da je na to vrednost opozoril in pokazal pot uporabnosti. A, kakor rečeno, ve^ lja vse to lo za avtomobile boljših vrst. Nekateremu so bodo prej imenovana avto-poko-pališča čudna zdela; a poglejmo le v ljubljansko okolico, posejano z vojnim materijalom,-pa razumemo.
Darovi.
Mesto Tenca na krsto pokojnemu g. An« tonu Luckmannu je daroval g. Fran Derenda, tovarnar 250 Din za reveže trnovskega okra-i ja; g. Josip Mayr, cm. lekarnar in posestnik pa je daroval 200 Din za mestne reveže. — V isti namen je poklonil trgovec g. Julij F.lbert v Ljubljani znesek 500 Din, ki smo ga izročili mestnemu magistratu.
Poizvedovanja.
Pozabljeno je bilo v torek v drami kukalo v parterju pri garderoberki na levo. Osebo, ki ga je vzola, je bila opazovana ter se poziva, da ga vrue v garderobi, kjer je bilo vzeto.
Izgubila se je v četrtek v Wolfovi ulici ročna torbica s tremi ključi. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno v upravi »Slovenca«.
Izgubil se je mednljonček na kratki verižici, v njem majhen rožnivenec. Ker jo spominske vrednosti, prosi se najditolj, da ga proti nagradi odda pri upravništvu »Slovenca«.
Mefieorologično poročilo*
latatoltana 3QG m b. m. rta. Normalna barometerska višina 736 mm.
u*. OpOAO- van ft	tifcro* UQ«t«l ▼ mm	letino-motor » C	1'.li. run dilaranoti » O	^•1)0, * i-trofi	fau*rta« ? mm
20./11. 21 h	7409	— 1-0	0-5	jas. !) 1	
21./11. 7 h	743-5	- 5-3	06	obl. j	0-0
1 ./11. 14 b	741-6	1-2	0-5	obL |	
doslej, gledala radovedno, a malce zlo-voljno.
»Zakaj vlačiš mrtvega kralja iz groba v svet življenja, stric?« je vprašala in pokazala na kraljevska znamenja, s katerimi je bil mrlič opremljen.
»To ni kralj, veličanstvo,« je odgovoril Abi, »marveč samo kodi kake nizke osebe, morda celo samo kose lesa, ki nosi urej in žezlo v čast faraonu, našemu prve mu gostu.«
Tui se je nagubalo čelo, faraon pa, ki je bil preslišal ta razgovor, se je žalostno nasmehnil in je rekel:
»Bridko veselje, brat moj, človeku, ki je star in bolan in ni več daleč od večnega bivališča, kakor jaz. Pa kaj bi godrnjal —< ni me treba spominjati, kaj čaka mene int vse nas!« Naslonil se je v svoj stol in vzdihnil. Tua pa ga je plašno pogledala.
Tedaj je Abi ukazal, naj mumijo odnesejo; dolgo se je opravičeval in izjavljal, da so jo prinesli samo zato, ker je to davna navada v MemfiJi, ki ne menjava svojih običajev kakor Thebe. Pristavil je, da jo to truplo ali podoba — sam ni vedel, kaj je, ker ni hotel raziskovati — gledalo vsaj na trideset faraonov, ki so danes vsi prav take mumije; rabili so jo žc zdavnaj pri kraljevskih slavnostih, preden so vlado prenesli v Thebe.
»Če je tako,« ga je prekinila Tua, ki je bila Jezna, »je čas, da jo pokopljete, če je meso in kost, ali sežgete, če je les. Toda faraon je truden. Ali dovoliš, da odidemo, stric moj?«
Abi ni odgovoril, marveč jc vstal in Tua jc mislila, da hoče razpustiti družbo. Pa ni bilo tako, marveč je dvignil veliko zlato kupo vina in jc rekel:
I PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik Novomesto, Ptuj Rakek, Konjice Sloven|grndec Slovenska Bistrica
Dunaf§ka cesta <4 - iy tastaf ste^isf)
KAPITAL IK MEZERW DIN Izvršuje vse bančne posle ng&ltočneje in najkulanfnefe. Bsrssojaivl: Trgrovslca	Telefoni: 139, 146« 45S
EKSPOZITURE
□
Logatec Prevalje
OB 25 - LETNICI I I Dne 30. novembra 1934 ob '12. uri opoldne se vril na
»PRI SOLNCU« Jeh?Tcn obč- Mcdvodc-
ca vodo — K- Widmayer
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Božič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, mariuiakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemu prim. popust
NAZNANILO.
Najceneje prodaja v Kranja TRGOVINA
P VIII 268—21.
7315
Oklic.
prostovoljna javna DRAŽBA
večje množine kostanjevega, smrekovega in bukovega lesa na rastočem in 50 m" smrekovih hlodov. Več sc izve pri sodišču, soba št. 37.
Okr. sodišče v Ljubljani,
odd. VIII, 19. nov. 1924.
NA »BEKSELNU«.
Pri odjemu cele vreče: Ba-naška moka štev. 0 21.60, št. 1 23.—, št. 3 19.50. Koruza 10.80, otrobi, debeli 10.70, drobni šp. 8.80, moka za krmo 11.—, sol drobna 12.50, petrolej liter 23.—, franck pol kg 45.—, sladkor kocke 68.—, 6ipa 58.— kron ter vse cenejše pri meni. — Se priporočam za obilen obisk. S spoštovanjem
ADOLF KERN.
13-letnega dečka na stanovanje in hrano? Ponudbe na upravo pod »Deček« 7333.
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379
VAJENEC
se sprejme v TRGOVINO
mešanega blaga. Biti mora zdrav, krepak deček s primerno šolsko izobrazbo. — Prednost iz Štajer. ali Dolenjske. Ponudbe na upravo pod št. 7240. Poslati je dopisnico za odgovor. 7240
BGflaaaaiiMgiBaBaasaBREiesEBBanoBBKanaBBff
Natečaj«
.»DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU«
razpisuje v dosego črtežev (skic) za nameravano novo župnijsko cerkev SPLOŠEN NATEČAJ, katerega se morejo udeležiti osebno oni inženjerji in arhitekti, kateri stalno prebivajo v kraljevini SHS.
Določene so sledeče nagrade: I. nagrada 15.000 Din, IL nagrada 10.000 Din, III. nagrada 7500 Din. Razpiso-valec si pridržuje pravico do nakupa nenagrajenih projektov po 5COO Din za vsakega.
Presoievalno razsodišče obstoji iz gospodov: inženjer Jaroslav Foerster, univerzitetni prolesor v Ljubljani, načelnik; inženjer Adolf Baumel, gradb. nadsvetnik mestnega magistrata v Mariboru, namestnik načelnika; inženjer Anton Dolenc, šef okrožne gradb. sekcije v Mariboru; inženjer Miroslav Ilengerer, ravnatelj jugoslov. inženjerskega podjetja v Mariboru; kaplan Pavel Holc-man, Sv. Magdalena v Mariboru; dr. Franc Kovečič, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru; dekan in župnik Anton Slergar, Sv. Magdalena v Mariboru.
Natečajne izdelke je poslati na »Društvo za zidan|e nove župnijske cerkve Sv. Magdalene ▼ Mariboru« do dne 23. iebruarja 1925 ob 12. uri.
Za zasnovo potrebne določbe in načrte dobe kon-kurentje pri zgoraj navedenem društvu proti plačilu zneska 30 Din.
DRUŠTVO ZA ZIDANJE NOVE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. MAGDALENE V MARIBORU,
dne 30. oktobra 1924. Pavel Holcman,	Anton Stergar,
tajnik.	načelnik.
neaa«aaaaaBaaas<a!9S9BB!SBBBBBBBBBBBBflBSB)
AA AA A A A • A * A AA 4A4AAAAAAAAAAAAA1
ffffTffffWWWWWWWWW
Najboljše manufakturno blago
se dobi pri tvrdki
k ffi jsf» *£ © Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Telefon St. 222. Trgovina z modnim. manufaHurnim, suknenlm in platnenim blagom, perilom, konfekcijo ln pleteninami.
debe*o m drobno.
gE
S peci ali *t t Diesel-motorflh ="
NADSTR0JNIK
vešč ▼ elektr. stroki z vis. in nizko napet, z akumulatorji, hladiln. napravami in vsemi parnimi stroji, IŠČE SLUŽBE. Izučcn stroj, ključavničar in železostrugar in izdeluje sam vsa popravila. Naslov v upravi pod 7318.
20 vagonov popolnoma in 80 vagonov malo suhih
BUKOVIH DRV
ter 100 m* lepih, Javorjevih HLODOV prodam. Cenjene ponudbe pod »100 vagonov« štev. 7326 na upravništvo.
Sprejmem
pekovskega VAJENCA
od 15—16 let starega. Hrana in stanovanje v hiši. — Prednost imajo dečki revnih staršev. — IV. KOPRIVEC, pek. mojster, VEL. LAŠČE.
P. n.
CM
MLADENIČ
s štiriletno trg. prakso želi v svrho izpopolnitve službe v mešani trgovini. Na željo položi 20.000 Din kavcije ali pristopi kot tihi družabnik. Cenj. ponudbe pod »1. JANUAR« 7307 na upravništvo
DRUŽABNIK
s 75.000 Din SE IŠČE za brezkonkurenčno, zelo do-bičkano«no podjetje. Varnost zajamčena. Velik dobiček zagotovlj. Ponudbe pod »Velepodjetje« na upravo »Slovenca«, MARIBOR.
LOKAL
srctH mesta MARIBOR se s
celokupnim lepim inventarjem takoj proda za 16.000 Din. Ponudbe pod »Lep lokal« na upravo »Slovenca«, MARIBOR.	7312
opozarjamo, da so zopet do* speli najboljši šivalni stroji in kolesa
„GRITZ$ER"
v VSEa OPREMAH za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst I čevljarski stroji ..AdlCr" j kakor: cibnder, levoročni : in kr i jaški.	i
Pouk v vezenin ter;
hrponlu perila m \ \ nogavic lštofan;»!) brez- t j plačno edino le pri: i
j Jos. Peteline, Uubljana j
* bliau Prešernovega »pomeni- s : ka ob vodi. Popravila sprejimamo. : 2	5
i"niiinmftini>M"ii'iiH»iiiniiiiimiinniii
ČSEVA
vseh vrst, kakor vsiko leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam «e kupuje
surovi in stopljeni lei
in se plača po najvišji dnevni ceni. Jos.Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta št 85.
25. leto obstoja tvrdke!
HALO! PlaCam po najboljših cenah stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. • Dopisnica zadostuje, pridem na dom.
A. JUREČIČ,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31,	7248
PRIDEN in VESTEN
mizar, pomočnik
star 18 let, zavoljo smrti dosedanjega gospodarja želi nove službe. Cenj. sporočila prosim na naslov: A, KAš-MAN, trgovec, Školja Loka.
To^e Malssj
pleskar In ntar, sobo In trkotllkar. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
Službe išče
pridna in poštena PRODAJALKA mešane stroke. Gre tudi na deželo. Poizve se ▼ trgovini A. ŽIBERT, LJubljana, Prešernova ulica.
NAPRODAJ
amerikanska PISALNA miza in OMARA in nekaj popolnoma novih, svetlih svi-lenih TOALET po ca. 500 Din. — Naslov pri upravi pod številko 7262,
HIŠ\ NAPRODAJ
v sredini meta Ljub'iane. Naslov pri upravi pod 7245
ODDA SE
SKLADIŠČE
primer, za delavnico, v bivšem Perutninskem zavodu v Spodnji Šiški. — Pojasnila daje lastnica »KMETSKA POSOJILNICA«, Ljubljana.
Registrirna
BLAGAJNA
s 4 predali, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev.
7324.
IOS.PODKBflISEK
LJUBLJANA JURČIČEV TRG
priporoča 6vojo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin, modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto
V damski česalni salon
Mici Skrabl
Maribor, Gosposka nI. 11 je došla prvovrst. frizerka
Priporoča se p. n. damam za negovanje las, Iriziranje, on-duliranje, pranje glave, barvanje las a »heno« in posebnimi francoskimi barvami. — Manikura itd. • Sprejemajo se tudi vsa v stroko spadajoča LASNA dela. 7170
DELAVNICO
za KLOBUKE — zgrajeno v centru, ODDAM. Bodočnost zasigurana. Lastnik S. M. LAZAREVIČ — Beograd, Kralja Milana 120. 7273
SPREJME se za delo v ŠT. JAN2U do
50 delavcev
Hrana in stanovanje preskrbljeno; zglasiti se je v pisarni Krekov trg 10, prvo nadstropje, pri gradbenem podjetju »PROBUDA«.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo pre žalostno vest, da se je dne 20. novembra naša predobra sestra in zgledna krščanska mati - vdova, gospa
Marjeta česnik roj. Fatur
po dolgem, potrpežljivem trpljenju, večkrat previdena s sv, zakramenti, preselila k Bogu, kateremu je v življenju zvesto služila.
Preblago rajnko priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Zagorje na Krasu • Radovljica, dne 21. novembra 1924.
KAROLINA, IVAN, JOŽEF, MARIJA, ANTONIJA, otroci. -JAKOB, MATIJA, JOŽEF, IVAN, bratje.

V VSEH ŠPECERIJSKIH PRODA-.TALNAH SE DOBJ
NAJBOLJŠI PRIDATEK K HRANI
DIJAKINJO nižjih razredov sprejmem na stanovanje (na željo tudi hrano). Naslov pri upravi pod štev. 7328.
KrojaSkega vajenca
sprejmem. Naslov pri opravi »Slovenca« pod štev. 7286.
čevljar, vajenca
sprejmem. - IVAN JAMAR, BLED L	7316
15 letna DEKLICA
ki je dovršila II. mešč. razred, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. - Naslov ▼ upravi lista pod »Pošteno in zdrava« štev. 7145.
SUKNJA
za dečka 9—13 let, ceno naprodaj. Zelena jama št. 150.
OTROŠKE SANKE**
dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »Sani« 7310.
Odda w arednjeveUk
TRGOVSKI LOKAL.
Naslov pri upravi pod 7263,
»Singer« šivalni stroj, dobro ohranjen, moli, naprodaj. Naslov v upravL 7325
TAJNIKA
sprejme z novim letom okr, zastop Gor. Radgona. Na-slov: J. Žemljic, okr. gerent. Slatina, Radinci.	7272
Rabim 2 VAJENCA
za mehanična dela in livar, no ob svojem. — ZGORNJA ŠIŠKA št 96.	7298
VAJENEC
ki ima veselje do trgovine, išče mesta v trgov, z mešanim blagom. Je pošten in krepab. Ponudbe na upravo i lista pod šifro »Vajenec«.
1 ali 2 konja
vzamem čez zimo na delo proti prav dobri oskrbi. — Dopisi na upravo pod šiiro »KONJA« št. 7331.
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obrolcei
Bosendorler, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj. sposob. tvrdka Jugoslavije.
gBBBBBBBBBBBB
i mm
S olje
i
BBBBBBBHBBBBBBBBBBBOaa
mediclnsho norvešho, sveže na zalogi
Drogcriia Anton Kane sinovo.
Zldovsho uilco 1.
SflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBffij
Pozor! POhiiilU Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: modeme spaldce, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGAR> strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
ifO seitimoloiiči
najboljši fabrikat s 40% popusta I — Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami
ElektrocommUnliijono
St. Petra cesta 25.
lunuuumii
»t
LIPA

št Vid n. Ljubljano
PRIPROROčA SVOJO BOGATO
- - zalogo pohištva. - -
Cene konkurenčne.	7048	Cene konkurenčne.
Royal Ha IS Une
Kr. angleška
poltno-parobrodna linija.
Gincral zastopstvo za kraljevina SKS;
Trg I. 17.
Redni potniški pronjnt
Hamburg—Cherbourg—Southampton v, Novi Jork in Kanado
Cherbourg— Liverpool—Southampton t! Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Monlevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odpravo potnikov (, Z S. razreda, — Kabine 3. raz. t S la t po.l.lj.m Udobnoit — Sijurooat — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Btčkeiek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za v«a gornja podzaitopsiva „ROYMAILPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka t Sarajevu ln Gružu. Dopisovanje v vseh iezikih.
Natlov za brzojavke; Prometa* banka.

adružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači ris A vis hotela „Unlon").	Telefon St. 67 in 470.
HaCun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu Stev. 3P.080.
Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIS0R, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
KapiSal in rezerve skupno nad Din 15,000.000«—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambo za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne iu borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.