DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo {e t Maribora, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. Uprava: Maribor, Rolka cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadražni dom. izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev. 61. Sreda 1. avgusta 1928. Leto III. Vlada dr. A. Korošca. Vladna kriza v Beogradu traja že nad mesec dni. Sestavljali so vlado, se posvetovali in nazadnje je dobil mandat za sestavo vlade notranji minister ravnokar odstopivše vlade, dr. Korošec. Opozicija izjavlja ves čas, da se s člani prejšnje vlade ne »odo pogajali, Pribičevič je dosledno temu stališču tudi odklonil razgovor glede sestave nove vlade na Koroščevo povabilo. Radikali in demokrati večinoma soglašajo (ne vsi) s Koroščevo misijo, ^er smatrajo, da ni potrebno, da bi dosedanja vladna koalicija štirih strank klonila opoziciji. Značilno je pa vendarle, da je Prečan dr, Korošec dobil mandat za sestavo vlade. To opravičuje sum, da je Slovenska ljudska stranka najvne-tejša zagovornica dosedanjega režica ter da so jo poslale večinske stranke, .zlasti radikali in demokrati v ogenj sicer na prvem mestu, da pa v poslovanju režima ne bo izpre-membe, ker bo dr. Korošec samo viden iznak režima, za katerim se bodo s svojim vplivom skrivali radikali in demokrati. Za opozicijo je ta poizkus izzivale™, ker so opozicijonalci zlasti proti ^°tranjemu ministru namerili največ-!'e kalibre sovražnosti. Dr. Korošec J® to navidezno zaupanje režimskih ftrank zaslužil, ker je prav nedavno 'zjavljal, da je opustil svojo prejšnjo grešno taktiko z besedami in dejanji, da je za edinstvenost države, monarhijo, centralizem itd. Ta izjava pomeni nekako prisego drugim re-žimovskim strankam. Opozicija pravzaprav ne ve več, kaj bi napravila. Zahteva po nevtralni vladi je, kakor smo že omenili, težak problem. Generalska, kamarilska vlada strokovnjakov, uradniška vlada, nobena ne more biti nevtralna, ker je za vsako treba pristanka strank. Edino prava more biti parlamentarna vlada. To velja za parlamentarne vlade, mi pa nismo že zdavnaj več parlamentarna država. Beograjska oligarhija »dela politiko«. Tako bi lahko o celi vladni krizi rekli in samo vprašanje je, kdo se prej izneveri svojim tezami, kdo bo prej pustil drugega na cedilu. Zdi se nam, da najprej radikalci klerikalce. To so stranke brez programov in brez ideologije, ki jim gre samo za oblast. Zato imamo take socijalne in politične razmere v državi. Da se je postavilo dr. Korošca na čelu vlade, je samo najsigurnejši dokaz, da bodo sedaj »mračne sile« za njegovim hrbtom izvedle svoje strašne naklepe. Zato jim je potreben Slovenec dr. Korošec, da bodo rekli, saj to ne delamo mi Srbi — na čelu vlade je vendar Slovenec! Slep, kdor tega ne vidi in ne razume. Strašno je to, kar so naredili klerikalci! Kelloggov predlog za protivojni dogovor. Grozote svetovne vojne so vplivale, da so se pričeli pojavljati idealistični predlogi, kako naj se preprečijo v bodoče svetovne vojne ali vojna sploh. Najprej je že med vojno Predsednik Zedinjenih držav postavil štirinajst točk o miru in samoodločbi narodov. Po vojni je pa sprožil tajnik Zedinjenih držav Kellogg novo iniciativo, po kateri naj bi države napravile protivojni dogovor. Štirinajst držav je že izjavilo, da se priključijo takemu dogovoru, to so evropske zmagovalke v svetovni vojni ter Nemčija dn Japonska. Koncem avgusta naj bi države to mirovno pogodbo Podpisale v Parizu, kamor pride tudi Kellogg. Anglija pa stavi glede mirovnega dogovora zahtevo, da podpišejo dogovor samo države, ki so v Zvezi društva narodov, kar se more smatrati kot ost proti sovjetski Rusiji, ki naj *** bi smela sodelovati, oziroma bi bil ^ovi pakt naperjen proti Rusiji. Kelloggov predlog pravi, da franke v imenu svojih narodov iz-tevlljajo, da preklinjajo vojno za razreševanje mednarodnih sporov ter da ne reflektirajo nanjo kot pomoček v nacionalni politiki. Dalje pravi Medlog, da hočejo države vsakršna nasprotja, ki bi med njimi nastala, nerede na njih nrav ali vzrok, poizkusi rešiti mirnim potom, , V tretjem odstavku pa dogovor določa, kako naj države ta dogovor °dobre. Lepe so te besede. Preklinjajp v°ino; države ne reflektirajo več na vpjno in vse spore hočejo rešiti mirnim, potom. Toda, če pregledamo boj ta dogovor, ki se vrši že dolgo le-°< v katerem razne države naglašajo 'oje pridržke in skušajo po ovinkih . razlago tega predloga vendarle *neti svobodo, da svoje interese v svojih lastnih sporih rešujejo, moremo smatrati vse to diplomatiziranje o preprečavanju vojne nevarnosti kot gesto, s katero se hoče utolažiti nejevoljo proti vojni med larodi, volilni manever za predsedbištvo ameriških Zedinjenih držav. -Države tega predloga niso mogle kar odklanjati. Začela se je korespondenca med Parizom, Londonom, Tokiom in Was-hingtonom. Vse države so se pa izgovarjale na pogodbe, na zvezo narodov in povdarjale, da se ob napadih smejo same braniti. Anglija )e rekla, da v vprašanjih, ki se tičejo obstoja Anglije kot svetovne države, ne bo klonila, Zedinjene države si ne bodo dale diktirati, da ne bi Nika-rague terorizirale. K celotnemu predlogu pravijo celo Zedinjene države, da ni v njem ničesar, kar bi iviralo samoobrambo. T'o, kar predlog določa, to razveljavljajo pridržki in komentarji, ki bodo prišli v pogodbo. Glavno pa je, da v dogovoru ni nikjer govora o raz-oroževanju, Mi vidimo nasprotno, da se vse države oborožujejo, grade ladje, aeroplane, delajo strupene pline, sklepajo vojne dogovore in kartele, torej prav tako kakor pred vojno, samo še v večji meri; pripravljajo se naravnost za grozovite vojne. Iz vseh teh dejstev je jasno, da se mirovni dogovor predlaga iz povsem taktičnih razlogov, da se nasuje peska v oči tistim, ki so proti vojni. Protivojni pakt bodo sklenili, toda ta pakt ne bo imel prav nobenega drugega praktičnega pomena, kakor da b« zgodovina pisala o njem in da se bodo narodi, čim zmaga demokracija po vsem kultiviranem svetu, učili iz njega, kako je kapitalizem varal narode in kako 'se mirovni dogovori ne smejo sklepati. Šele z zmago demo- kracije v Društvu narodov, šele z tzmago demokracije po večini dežel bo mogoče govoriti res o dogovoru, ki bi omejil ali pa odpravil voj ie, zla- sti pa surove zverinske vojne, kakršne se pripravljajo kljub demago-štvu o razoroževanju po vsem ka-pitalistično-imperialističnem svetu. Kaj nas uči večna kriza v državi. V tej državi imamo vedno politične, vladne in državne krize. Politika meščanskih strank je podobna čarovniškemu loncu, iz katerega pokuka enkrat vrag, enkrat volk, enkrat osel, enkrat vešča, enkrat smrt, samo kaj pametnega ne. Vsa meščanska politična čarovnija gre za efekti. Čarovniki, ki se menjajo, so v tem poslu dobro izvežbani. Vedo, kako je treba uganjati magijo, da publika ploska, se smeje, se navdušuje in tudi robanti, zlasti pa da s pobožnim čudom veruje v čarovnije. Taka je politika meščanskih strank. Neresna politika brez programa in ideologije je to. Posledice teh komedij so hude in kakor vse kaže, komedij še ne bo konec. In trpi narod, trpi zlasti delavstvo, ki večinoma topo opazuje vse te burke in čaka, čaka kakor človek, ki ga zaliva voda, pa ne stopi na skalo, da bi se rešil. Ali je rešitev iz te krize? Od danes do jutri ni rešitve, toda rešitev je v bodočnosti, v bližnji bodočnosti. Ali naj mirno čakamo na rešitev kakor doslej? Ali naj kričimo in se jezimo nad razmerami? Čakati ne smemo, jeziti se, se tudi ne izplača, ampak delati moramo. Toda kaj? Zastrupljene razmere so prinesle tudi v delavske vrste malodušje. To malodušje moramo odpraviti, in sicer s tem, da širimo socijalistično izobrazbo in da ustanavljamo politične organizacije. Dvigniti moramo v prvi vrsti socialistično izobrazbo med' delavstvom, vzgajati se moramo razredno politično, da bomo znali voditi politične boje. Politične boje pa je mogoče voditi le s političnimi organizacijami in z dobrimi zvestimi zaupniki. V sedanji anarhiji političnih nazorov, ki so jih ustvarili meščanski elementi tudi v delavskih vrstah, ja nujno potrebno, da delavstvo zbira in vzgaja svoje politične sile, ki bodo imele nalogo, da buržuaziji diktirajo spoštovanje demokracije, diktira, da neha z demagogijo voditi ivojo neresno politiko in tira socijalne r izmere do skrajnosti. V vsakem 'craju imejmo politično organizacijo, v vsaki organizaciji politično šolo in razgovore, to je sedaj naša prva naloga. Če izvršimo to nalogo dobro in vzgojimo trdno armado, se bodo jele meščanskim demagogom tresti hlače, naš vpliv bo pa narasel in lahko bomo I veseli tudi političnih uspehov. Rudarska stavka v Ameriki. Brezkončna stavka. Razmere v revirjih, pred katerimi vstajajo lasje na glaivi. V Združenih državah, ki jih radi blagostanja delavstva zavida celi svet, živi že več kakor eno leto nekaj čez 100.000 mož, žen in otrok v neznosni 'bedi. Od teh veliki del životari v napol segnitih barakah ali šotorih, ki dajejo nezadostno varstvo pred mrazom, vetrovi in dežjem. Družine s povprečno tremi do še-šstimi otroci prebivajo v dveh ali treh majhnih prostorih, ki zadostujejo ravno za par postelj. Tu so stisnjeni, kakor sardine v škatlji. Eden do dva in pol dolarja na teden je navadno vse, kar june taka družina izdati za prehrano. In marsikateri teden je še manje ali pa celo nič. Lakota, beda, obup vladajo povsod v teh rudarskih pokrajinah Pensilvanije, Ohija itd. Javnost je bila o teh strašnih okoliščinah le malo zainteresirana. Feudalne nasilne mere mnogih lastnikov premogokopov, grozovitosti policije in javna, pristranost sodišč ni vplivala na meščansko javnost. Zakaj, gre vendar le za stavko, za bedo, ki »so jo zakrivili rudarji sami«, za boj, ki ni nič druzega, nego »boljševiški poskusi« diktirati lastnikom voljo delavstva. Premogovna kriza, ki je privedla; k tej situaciji, ni omejena samo na Zedinjene države. Ker pa je ameriška premogovna industrija zelo decentralizirana in jo kontrolira nekaj čez 6000 neodvisnih podjetnikov, povzroča ta »nesporazum« med možnostjo produkcije in povpraševanjem to, da se obrati ne skrčijo, nego se še razširjajo in se bije brezobzirna in neekonomska, konkurenca. Ta konkurenca je tako močna, da ko so se v raznih državah Amerike odprli novi premogokopi, so pri poljedelski krizi prizadete delavce sprejeli v premo-gokope pod zelo nizkimi plačami in tako pritiskali na druge premogoko-pe, da vsled' možnosti konkurence znižajo plače. Ta konkurenčni boj plačuje torej delavstvo kakor vedno in med tem ko .podjetja, ki so v trustu z drugimi velikimi konsumenti, in ki že imajo dovolj rezerve v premogu, še niso prišla v nobeno stisko, ne trpe prav nič, oziroma že imajo takorekoč prihranek. Vsled tega trpi 600.000 delavcev. Njih situacija je poslabšana še s tem, ker so samo deloma organizirani v strokovnih organizacijah in se jih raditega vedno izigrava ene proti drugim. Novi premogovniki na jugu delajo z neorganiziranimi rudarji, največ z zamorci, ki dobivajo takozvano ».pasjo plačo«. Da se zaščitijo pred 'konkurenco, se je strokovna organizacija v aprilu 1924 pogodila « podjetji svojega okraja, da bodo delali za 7 m pol dolarja dnevno ali 1.08 dolarja za tono. Kmalu na to je bila ta pogodba pod pritiskom velekoncernov, ki ji načeluje Rockefeller, zlomljena. Leta 1925 je sledilo največje premogovno Bodjetje Pittsburška Coel Kompanae. jenih 20.000 rudarjev, ki so jim bile kratkomalo mezde znižane za eno tretjino, je že 2 in pol leta v stavki. Vedno več podjetnikov odpoveduje svoječasno prostovoljno podpisane pogodbe in strokovne organizacije so, vsled premajhne organiziranosti rudarjev, preslabe, kaj narediti. In ko so 1. aprila 1927 vsa podjetja zavrgla svoje pogodbe, je proklamirala »United Mine Workers«, števši nekaj čez polovico članov, stavko, S tem je nastal za lastnike premogokopov trenutek, da pod pretvezo mezdnega 'boja nastopijo proti strokovnim organizacijam in da oropajo delavstvo pravic do organizacij. Bakljada . . . pere sam! Imam «( pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RAD ION in varuje p Nobeno sredstvo ni 'bilo prenizko, bodisi legalno, bodisi ilegalno, da to dosežejo. Nalovili so tisoče in tisoče neorganiziranih delavcev, nešteto takih, ki nikoli niti jam videli niso in jih zaposlili v premogokopih. Povišali so delovni čas od 8 na 10 ur in znižali plače na 4, 3 ali celo na 2 dolarja dnevno. Kmalu je na ta način bilo produciranega dovolj premoga in odpuščalo se je mnoge prave rudarje, med njimi pred vsem stare, utrjene bojevnike. Vkljub takemu postopanju pa je mnogo rudarjev, nekaj nad 150.000, vztrajalo in vztraja v stavki. Ali proti tem se postopa z vso brutalnostjo. Stavkajočim ,se odpoveduje stanovanja —last lastnikov premogo-kopov. Cele vrste teh hiš stoji praznih. Lačne družine rudarjev morajo živeti v šotorih in barakah, ki s 'i si jih postavili,.sami iz materijala, ki jim ga je preskrbela strokovna organizacija. Beda, ki je v teh barakah, je strašna. To vam je bila bakljada! , . . Nekaj podobnega ne doživi človek niti vsakih deset let. Saj je bilo v sprevodu do 90 moških in do 40 žensk In tudi godba je bila, saprakanon! Ta bakljada je potemtakem po vseh pravilih zaslužila »Slovenčev« pridevnikov »veličanstveriosti« ... Še bolj znamenit kot začetek ba-kljade pa je bil njen nepozabni razvoj in konec. Najprej so se tej »veličanstveni« mariborski bakljadi v prvo počast Koroščevi vladi pridružili neki demokrati in »Orjunaši«, ki so vzklikali Pribičeviču in Radiču, in taista poU-tično očividno zelo zrela »masa« ba-kljadašev je odgovarjala na te vzklike s soglasnim »Živijo«, kakor trenutek prej, ko je kričala »Živijo« dr. Korošcu. In se je ta hvalevredna soglasnost ohranila vse do konca, in sicer tudi potem, -ko se je neki naši sodružici zdelo potrebno in umestno, da se je spomnila tudi cirkusa Klud-sky, ki ravnokar gostuje v Mariboru. Pa je zavpila: »živijo cirkus Klud-sky!« In je luštna bakljadaška družba odgovorila na ta vzklik s tako soglasnim gromkim in navdušenim »Živijo!«, da so od veselja pomežikn'ie še zvezde na nebu. Taka je torej bila ta res »veličastna« bakljada, ki se je zaključila v znamenju, cirkusa. Simboličen zaključek! Dnevne novice. Vlada, Beograjska vlada ima svoj načrt. Spravila bi rada pod streho nettunske konvencije, zakon o stabilizacija dinarja in pa državno inozemsko posojilo. Danes v stedo je napovedala prvo sejo narodne skupščine in za isti dan sklicuje Pribičevič opozicijonalne poslance v Zagreb, da bodo , sklepali o nadaljnji taktiki Kmečko-demokratske koalicije. Pribičevič izjavlja, da je opozicija zahtevala nevtralno volilno vlado, ki bi se bila morala sestaviti v soglasju z opozicijo. To seveda ne bi bila več nevtralna vlada, ampak opozicijska, čemur se pač režimske stranke upirajo. Rešitev krize in nastop opoziei-jonalcev v Zagrebu bo vsekakor od-nošaje med režimskimi strankami in opozicijo še poostril, kar bo kljub vsemu odporu končno le prisililo re-žimovce, da poizkusijo svojo srečo z razpisom volitev. Veliko odgovornost nosi režim, ker krizo zaostruje, namesto da bi se vrnil na parlamentarna tla ter upošteval demokracijo. Štefan Radič je te dni zopet obolel. Zdravniki sumijo, da ga muči poleg sladkorne bolezni tudi pljučna afekcija. Nevarnosti pa baje ni za njegovo življenje. Stanovanjska mizerija v Ljubljani. Ljubljanski demokratski list poroča, da je bilo zadnje dni naznanjenih nad sto deložacij v mestu. Tarna potem, kam naj gredo ti ljudje in kako trdp-srčni so zlasti tisti hišni posestniki, ki so med vojno verižili, kupili hiše in zahtevajo sedaj oderuške najemnine, ki jih ne more plačati uradnik in še manj delavec. List ima prav. Toda, kaj je takrat pisal ta list, ko je ljubljanski župan s, dr. Perič hotel, da zida občina stanovanjske hiše; kaj je pisal takrat, ko je komisar pričel akcijo za posojilo za stanovanjsko akcijo? Mi smo takrat rekli, da grozi stanovanjska katastrofa, ta list in tudi drugi so pa norce brili z najemniki. Lovro Klemenčič mrtev. Lovro Klemenčič se je vozil v soboto z motornim kolesom na Gorenjsko in je pri Podbrežju zadel na ovinku v drveč avtombbil. Klemenčič je pri tem smrtno ponesrečil. Lovro Klemenčič je bil svojčas komunistični poslanec. Pozneje so ga izrinili iz komunistične stranke in je hotel osnovati novo stranko. Ker to ni šlo, se je pridružil Bernotu. A tudi tam se ni počutil dobro, ker ni mogel nikdar uveljaviti svojega mnenja. Pokojnik je izdal prvi letak leta 1919 proti takratni socijalno-demokratični stranki, dasi je bil sam človek, ki nam je pripovedoval o novi delavski stranki, v kateri naj bi bile vse slovenske stranke in organizacije razen demokratske, klerikalne, radikalne in samostojne kmetske stranke. S takimi nazori seveda zlasti v zadnjih letih ni mogel prodreti med razredno zavednim marksističnim delavstvom. Pogreb Lovra Klemenčiča, ki se je ponesrečil z motornim kolesom, je bil včeraj ob 4. uri popoldan v Ljubljani iz mrtvašnice k Sv. Križu. Kaj nas uče občinske volitve v Zagorju. Stališče spcijalistič. stranke je, da morejo močno delavsko stranko tvoriti le prepričani in v socijaliz? mu podkovani strankarji, ki so obenem organizatoriČno disciplinirani. Zato je vzgoja v socijalizmu temelj naše stranke. Pri občinskih volitvah v Zagorju so socijaUsti pridobili 25 glasov od' zadnjih volitev, komunisti pa 141 izgubili. Pridobili so pa največ demokrati in nekaj klerikalci. Iz tega sledi, da je dela,vstvo nezadovoljno z medsebojnimi napadi v delavskih vrstah, na drugi strani pa so mnogo delavcev premotile kričeče fraze demokratov in klerikalcev zaradi umora v narodni skupščini in vladne krize. Delavstvo je poslušalo preveč hujskarije med delavskimi vrstami, premalo pa se je bavilo z marksističnim socijalizmom, ni se po- LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 36 O, ko bi ljudje vedeli, koliko takih nesrečnih otrok tava v življenju! Koliko študentovskih življenj izkrvavi v 'borbi s takimi kupčijami! Nihče jih noče uslišati, samo tržijo z njimi, kakor je tržil Judež s Kristovim življenjem. Le ena, velika razlika je še. Judež je prodal Krista, spoznal svoj zločin in se je obesil. Ti pa kupčujejo, živč in vla-, dajo ... in zločini nad mladino so jim največje čednosti. Maksim je začel spoznavati vse to in se je uprl. Kakor slaba jed mu je zaostalo v grlu. Hotel je svobodno zadihati. Dvajseto leto je končal. Velika starost zanj, ki je bil sedmošolec: Pod nosom so mu že poganjali prvi brki. Vsak teden se je moral briti. Preozki so bili plotovi, preozke špranje, kamor so skušali vkleniti njegovo dušo. Toda — kam sedaj? Zato ni vprašal. Zato se ni zmenil, ko je prelomil. Samo ven, ven iz teh okov, ven iz laži in milosti! Niti sedaj ni pomislil, ko je iskal instrukcije in živel v Plinarski ulici pri stari, ščrblavi ženici, ki je bila gluha in starostno skrivnostna, kakor da ji je sto let . . . Trdno voljo je prinesel iz pohorskih gozdov, Iz tistih dolgih, ponosnih in plečastih smrek, ki se mogočno vzpenjajo proti nebu, in kljubujejo vetrovom in sneženim plazovom, je vsesal vseupor vase in z dolgo, veliko in močno pa- stirsko roko se je skušal boriti za pravico svojega življenja, za svobodo svoje duše ... Ni bil sanjač. Zato je nabral gob, zato je šel mirno in brez sentimentalnosti stanovat k starki. Računal je na instrukcije, s katerimi si je hotel pomagati in utrditi svojo borbo. Eno je že imel. Drugo mu je obljubil gospod profesor. Z dvema bi lahko izhajal, skromno životaril. Šest dni obeda v dijaški kuhinji, v nedeljo kaj malega v ceni gostilni, večerjo mu lahko kuha starka za par krajcarjev, zajtrka pa ni treba . . . Tak je bil njegov načrt. Bo že šlo. Saj je vajen. Nikoli, že od zgodnje mladosti sem, se mu ni godilo posebno dobro. Velikokrat so živeli doma ob črnem kruhu in vodeni juhi . . . Samo, da bo duša svobodna, da ne bo milosti in tistih nenaravno dobrodušnih, ostudnih, pogledov trebušnih in rdečeličnih gospodov. In gospod profesor Novak, ki je v šoli idealno predaval o. grških filozofih, privatno pa se bavil tudi s politiko? ... Maksim je čutil, zavedal se je, da se je nekaj zgodilo. Novo spoznanje stopa predenj, nova borba .. . Tako prazne so bile ulice, ko se je vračal od profesorja. V mestu ni bilo veliko prometa. Ob oglu velike ulice je zagledal gručo ljudi. Stopil je bliže. Na tleh je ležal mlad konj, ves krvav, v zadnjih dihih. Široko odprte oči so zevale v radovedno gručo, ki se je zbrala okrog njega, Maksim je vprašal, kaj se je zgodilo. In povedali so mu. Zdivjal je. Ušel je hlapcu, dirjal z vozičkom, polomil branovlek in dirjal, dirjal . . . Kot oslepel od teka se je zaletel v nasproti vozeči fijakerski voz ter se globoko nabodel na oje. Naravnost v prsa, globoko do drobovja. Pa ni obležal takoj. Skočil je nazaj, se oprostil krvavega oja in tekel naprej. S svojo krvjo je močil prašno cesto in zapuščal krvavo sled. V najhujšem teku so začele moči naglo odpovedovati-Spodtaknil se je, vzpel na zadnje noge, padel in obležal. Potegnili so ga s ceste, da bi ne oviral prometa. Sedaj je umiral. Glavo je spokojno položil na prednjo nogo. Tudi iz ust se je cedila kri. Nenadoma se je stresel, da je brizgnila kri na okrog stoječe, nato pa je obležal nepremično, mrtvo. Ničesar živega ni bilo več v njem. Samo visoko odprte oči so vedno še bolestno žrle okrog. Maksim ojmi Hogovori in računi tudi tako Vračunavajo. Velika delavska borba v angleški Jedilniški industriji. Predilniški jvorničarji v Lancaschire hočejo de-‘avstvu podaljšati delovni čas in zni-*ati, mezde. Pogajanja so trajala več ^Secev, a niso uspela. Banke, ki financirajo podjetja, hočejo industrijo ^organizirati in so s tem podjetnike “rale k usodnemu koraku. TvorniČarji s° sklenili v petnajst minut trajajoči j Seji, da dne 11. avgusta zapro predil- ' nice in izpro vse delavce, to je okoli 200.000. Seveda bo to imelo za posledico, da bo delo ustavljeno tudi v tkalnicah, belilnicah in barvalnicah, kjer izgubi delo okoli 300.000 delavcev. Na ta način bo izprtih pol milijona delavcev, kar pomeni silno težko borbo angleškega delavstva. Kitajska in Japonska. Mandžurija '-;e je hotela priključiti ostali Kitajski. To pa Japonski ni všeč, ker bi izgubila vpliv v Mandžuriji, s katero ima posebno pogodbo. Japonska je zagrozila z vojnoj zaraditega je Mandžurija nastopila proti novi Kitajski. Oči-vidno tam še ne bo kmalu miru. Zločin generala Nobila na severnem tečaju? Italijanski general Nobile je poletel z zrakoplovom na severni tečaj. Toda zgodila se je nesreča. Mali čolnič se je ob nesreči odtrgal in obležal na ledu. Zrakoplov pa je odplul in se še danes ne ve, kaj je z njim. Najbrže je zgorel in z njim ostalo moštvo. Del moštva, ki je ostal na ledu z generalom Nobilom, je rešen, Od tega moštva je ukazal Nobile dvema italijanskima častnikoma, s katerima je šel tudi švedski prof. Malm-green, da poiščejo pešpot do morja, kar je pa bilo izključeno. Ruski letalec je rešil tudi oba italijanska častnika, Malmgreena pa nii bilo več, dasi je letalec, ko je prvič opazil te ponesrečence, iz zraka fotografiral grupo, pri kateri so bile tri osebe. Ko so rešili oba častnika, sta se ta dva izgovarjala, da je profesor opešal in sam hotel umreti na mestu, nista pa mogla povedati, kje se je to zgodilo. Italijanska posadka tudi ničesar ne izpove o nezgodi zrakoplova. Iz te neodkritosti in trditve ruskega letalca, da je na ledu videl in fotografiral tri osebe, se sklepa, da sta italijanska častnika profesorja najbrže usmrtila in pojedla. Mogoče je cčlo, da sta dobila tak ukaz, zlasti, ker je profesor poznal vzroke nesreče, da ne bi izdal generala Nobila. Nov atentat na žepe državnih uslužbencev. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister odredil, da ,bi se odtegovalo {državnim nameščencem in delavcem po 10, oziroma po 5 Din skozi 36 mesecev v svrho sanacije saveza nabavljačkih zadrug državnih nameščencev SHS. To bi bilo nekako prisilno posojilo, katerega ne bi uslužbenci najbrž nikoli več videli. Glavna kontrola pa je nastopila proti temu atentatu, ker je protizakonit. Sedaj se še le vidi, kako, so imeli mariborski železničarji prav, ki so dne 13. tm. protestirali proti nasilnemu odtegovanju deležev po 300 Din. Toda gorej omenjeni nameravani odtegljaj ibi bil še posebej. Če se pomisli, da bi člani nabavliačke’ zadruge morali še prevzeti jamstvo, kar bi zapet pomenilo več sto dinarjev, potem bi to šlo v neskončnost. Predsednik nabavljačke zadruge v Šiški je Sicer, povedal, da ima savez 80 milijonov kapitala, toda ta kapital leži v državni blagajni in ga finančni minister ne Ida, zato ;pa bi uslužbenci morali tega nadomestiti z novim prispevkom. Zato se železničarji lepo j zahvalimo za take nabavljalhe zadruge, i Gcfrcj omenjeni nameravani odtegljaji bi | bili podobni nasilnim vojnim posojilom bivše Avstrije, katerih ne bodo posojevalci nikoli več videli. Zato proč s savezi in naj ] j vlada tudi v tem oziru svoboda ter samo- j ■ odločba. Predčasno sklicanje socijalist. strankinega kongresa v Avstriji. Socijalistična stranka v Avstriji ima svoje redne letne strankine kongrese meseca novembra. Letos pa se bo vršil kongres že 14. septembra. To pa z ozirom na to, da se more stranka pravočasno pripraviti za jesenski parlamentarni boj, ki bo neizogiben in hud. Vlada je že sedaj predložila parlamentu dva predloga, ki pa zahtevata en skupen cilj in to je: redukcija zaščite stanovanjskih najemnikov, ob enem pa tudi spremembo zakona o delitvi dohodkov med državo, deželo in občino v korist države. Občinam, od katerih so mnoge danes pod socijalistično upravo, zlasti pa gre za dunajsko, bi se odvzelo čim več sredstev, da ne bi bile v položaju graditi stanovanj. Dunajski občini bi se na ta način odvzelo okroglo 23 milijonov šilingov ali 184 milijonov Din. Boij bo tokrat hud in zna biti odločilen med meščanstvom in proletariatom. Redukcija zaščite stanovanjskih najemnikov — ali križev pot hišnih posestnikov v Avstriji. Tekom treh let je v četrtič predložil dr. Seipel avstrijski narodni skupščini zakonsko novelo o najemninah. Parlament je sicer šel na počitnice, ampak g. kancler je še v zadnjem trenutku prihitel z novim načrtom, o katerem naj bi se še le v jeseni razpravljalo. Poslanci bi naj imeli priliko istega na počitnicah študirati. V resnici pa je šlo ipri tem g. dr. Seiplu bolj za to, da bodo njegovi prijatelji, krščanski so-cijalci, imeli saj načrt, da ne bodo čisto praznih rok prišli domov med svoje volilce, ki čakajo na zvišanje najemnin bolj težko, kot so čakali stari očaki na mesijo pred peklom. Toda kakor stvari stoje, bodo avstrijski hišni posestniki še dolgo čakali na svojega mesijo v obliki visokih hišnih rent. Sicer je vsaka njihova predlaga bolj skromna. Po prvi, bi bili že sedaj dosegli zlato valuto. Pa niso vsled energičnega odpora socijalistov niti enega groša dosegli. Po sedanjem zakonskem načrtu, ki je dovolj umetno skonstruiran, bi hišni posestniki dosegli zlato ali predvojno najemnino še le leta 1940. Da se nebi najemnikov preveč prestrašilo, se je g. Seipel poslužil vseh umetnoisti in trikov. Najemnina bi bila krajevno različna in sicer tako, da Ibi bila n. pr. na Dunaju, ki je najbolj rdeč, najnižja, v drugih večjih mestih pa nekoliko višja in končno na deželi, kjer so krščanski socijalci številčno najmočnejši, bi ista bila najvišja. Razen tega .bi se najemnina delila na tri dele, da bi tako zgledala manjša: prvič glavna najemnina, ki bi šla v .celoti hišnemu gospodarju v žep, .potem davki in končno prispevek za vzdrževanje poslopij ter upravo. Zvišavanje bi se pričelo in potem nadaljevalo vsakega 1, maja, začenši z 2000-kratno čisto najemnino, ki bi do 1. maja 1940. leta narastla na 6000-kratno predvojno najemnino. Ker pa je ena zlata krona vredna 14.700 papirnatih, zato bi navidezno zgledalo tako, kot da hišni posestniki ,sploh ne reflektirajo na celo zlato najemnino. Ako pa se sešteje vse tri dele nove' najemnine, tedaj pride ista do popolne predvojne vrednosti. Za stanovanje, ki je predvojno stalo 30 kron mesečno, bi se sedaj plačalo 48 Di,n čistega in bi znašala bruto-najemnina okroglo 100 Din. Leita 1940 pa bi ista znašala okroglo 300 Din. Torej toliko kot zahtevajo naši (oboževalci dr. Seipela že danes. Zato pa g. Seipel lahko zavida svojeiga kolego dr. Korošca in njegovo desno roko dr. Gosarja, ki nista niti za en odstotek toliko_ truda imela z odpravo stanovanjske zaščite. Danes se v Avstriji plača za stanovanje, sesto-ječe iz ene sobe ter pritiklinami, 20 do 24 Din na mesec. Toda avstrijski hišni magnate ne bodo prišli na svoj račun, za to jamči 71 soc. poslancev v avstrijskem parlamentu. Prebivalcev ima Rusija po lanskem štetju 145 milijonov. Najvačje mesto je Moskva, ki šteje 2,018.000 prebivalcev, Ljeningrad (prej Petrograd) pa 1,611.000. Naroiniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Velik požar v Carigradu, V soboto ponoči je nastal v Carigradu v starem mestu požar, ki je uničil nad 300 poslopij. Dunajska občina in Rusija. Dunajska občina je v socijalistični u-pravi. Župan je s. Seitz. Ta občina je zgradila nad 30.000 stanovanj, ustanovila vrsto občinskih podjetij in stopila tudi z Rusijo v kupčijske zveze na ta način, da jamči industrijcem, tki prodajajo svoje izdelke v Rusijo, da dobe plačilo od Rusije. Doslej je dunajska občina sklenila z Rusijo za okroglo 125 milijonov dinarjev kupčij in s tem zagotovila delavstvu zaposlitev daleč čez zimo. Rusija potrebuje zlasti poljsko-gospodarske stroje. — Ali smo že slišali, da bi druge občine mislile na tako pomoč ob nezaposlenosti delavstva? 6376 novih strankinih članov je pridobila avstrijska socijalnodemo-kratična stranka ,v okrožju Dunajsko Novo mesto v mesecu maju in juniju. Pristopilo je 3404 članov in 2972 članic. Stari in modri Ben Akiba se je zmotil. Vse je že bilo pod solneern, je dejal stari in modri Ben Akiba. Ampak to je 'bila najbrž zmota, kar dokazuje nagrada, ki jo je uvedla veile-trgovska tvrdka v Chicagu za svoje uslužbence1 za petnajstletno službovanje. Uslužbenec, ki je zvesto služil petdeset let v departmentu veletrgovine te tvrdke, je upravičen do ključa vrat odličnega stranišča, katerega se poslužujejo načelniki departmentov. Velika nagrada, kaj? Naročajte In širite »Delavsko PoUtiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč! Strokovno organizira-^ nemu delavstvu. •Uredništvo »Delavske Politike« in »Enotnosti« naprošamo za objavo spodnjega članka. „ V zadnji »Enotnosti« smo čitali, da uprava »Enotnosti« zbira prostovoljne prispevke za stavkajoče kovinarje v Kamniku. Navaja se, da so ‘delavci pivovarne »Union« zbrali 89 Din. Podpisana Strokovna komisiji 'n tajništvo kovinarjev konštatirata, da nista prejela od »Enotnosti« nikakega denarja za stavkajoče kovinarje v Kamniku. F> E R I IZ S A ZZ B EN Z IT PERI^SAZBENZIT ! PERI~5AZBENZIT Benzit-Nadmilo je najštedljivejše milo, akoravno je nekaj dražje. Pri vporabi Benzit-Nadmila se rabi 30 do 5Ou/0 manj, kakor drugega mila. Benzit-Nadmilo razkroji 5O°/0 več nesnage, kakor vsako drugo milo. Mala razlika v ceni se izravna vsled neznatne porabe in velike učinkovitosti. Vporabljajte za omehČanje vode za pranje vedno TRI in rabili boste polovico Benzit-Nadmila, kakor navadnega drugega mila. Benzit-Nadmilo varuje perilo, ker je nepotrebno močno drgnjenje. Benzit-Nadmilo razkroji vsako nesnago kemičnim potom. enziT1 Radmilo TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR PERIZSAZBENZIT ! P E R I Z SAZ BEN Z IT ! PE RIZZSAZZ BENZIT !; Obenem pa naglašamo, da sta prevzela vodstvo stavke v Kamniku Strokovna komisija in Savez kovinarjev ter s tem tudi vso materijalno in moralno odgovornost. Stavkajoči kovinarji so moralno obvezani sprejemati le podpore gori omenjenih dveh forumov. Politične stranke, ki bi hotele mizerni položaj kamniških kovinarjev izrabljati ter poedincem delati kake ekstra podpore, bomo smatrali njihovo delo za kupovanje dni. Kamniški kovinarji *o stopili v stavko z geslom; Vsi za enega, eden za vse! Tega gesla se bomo tudi držali do konca. Za: Strokovno komisijo za Slovenijo, kot obl. odbor ZDSZJ v Ljubljani Stanko. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, Oblastno tajništvo za Slovenijo v Ljubljani Vinko Vrankar. Vestnik „Svobode“. Sprechchor — dramatorski zbor. Na veliki jesenski Ikulturmi akademiji »Svobode« povodom proslave njene 10-let-nice bo nastopila ljubljanska »Svoboda« z novo, doslej pri nas nepoznano stvarjo. To stvar imenujejo Nemci Sprechchor, Rusi »teaterčteca« (teater recitatorjev). Mi dajmo temu ime deklamatoreki zbor. Kaj je to? 1. »Sprechchor« je kolektivna deklamacija, ki jo je najprej uvedel v Rusiji veliki igralec Serjožnikov, tki je leta 1915 opustil igralsko karijero in ustanovil »prvi moskovski inštitut dikcije in deklamacije«, ki se je po vojni prekrstil v »teater-čteca« s tem-le progra-mo m: 1. Stremi po tonalnem glasovnem oživljen ju najboljših del pesnikov in po povzdi-gi ikulture umetniške žive besede — tega najmočnejšega sredstva umetniškega izražanja in najdragocenejše človeške vrednote. 2. V tem smislu tonalno reproducira (glasovno predvaja) lirske, epske in deloma tudi dramatične 'poezije. Še bolj bodo vsakemu pojasnila pomen deklamatorskega zbora sledeča S c r j o ž n i -kovova izvajanja: »Jaz se predvsem čudim, da se je deklamacijo izkoriščalo samo po solistih, do-čim je pri godbi, baletu in vokalni umetnosti uloga množice na najčastnejšem mestu. Podobno kot imamo v muziki dela, ki jih predvajajo solisti ali orkester, jih imamo tudi v poeziji; ena zahteva je individualnega izraza (izraza poedincev), druga kolektivnega (v zboru).« 2. Glavni elementi kolektivne deklamacije so: kolektiv {zbor), temprizacija in dirigent. Zbor mora deklamirati, govoriti tako, da izrazi vso vsebino predvajanega dela. Zato treba glasovne inštrumentacije. Dirigent ima vse režirati in paziti na točen izraz vseh muzikalnih elementov, melodije, harmonije in ritma. Pri zboru je treba najti predvsem osnoven ton, ki odgovarja dotični pesmi, dalje mora imeti gotov takt. Kar se tiče glasovne inštrumeatacije, sestoji popolen de-klamatorski zbor iz altov, medzo-sopranov, baritonov, sopranov in tenorjev — in to seveda govorečih, ne pevajočih glasov. Pri moškem zboru seveda nekaj glasov odpade. 3. Pomožna sredstva deklamatorskega zbora so enoten kostim, kombinacija s pevskim »borom, s klavirjem ali s simfoničnim orkestrom, polmrak itd. Odlični hrvatski pisatelj s. Cesarec n. pr. piše o svojem utisu, ko je v Moskvi poslušal kostimiran Serjožnikovov zbor, sledeče: »Okrog 30 artistov, moški in ženske, vsi oblečeni v črno; že samo ta obtičen utis je globok, tragičen . . . Kakor da ta ves črni zbor kot čarovnik ekstatično zaklinja, kliče in zmaguje z življenjem nad smrtjo. Zbor stoji kot izklesan. Razen dirigentove roke, ki daje takt, so premični samo obrazi. Ti obrazi, to so ognjeni viri, ki se širijo in ožijo, vsrkavajo in mečejo iskre j vsaka beseda, vsak ton se odraža v njihovem živčevju in mišičevju. Ekstaza (zamaknjenost) je v njih. In oni govore, mrmrajo, plačejo, kličejo . . . In z največjo osamelostjo v duši ne moreš sam v sebi ostati brez odjeka na to klicanje, zaklinjanje, radost in obup.« Isti pisatelj pripoveduje o svojih utisih, ko je poslušal isti zbor, kombiniran s pevskim zborom, klavirjem in orkestrom. Zbor je deklamiral »Upor« od slavnega pesnika Ve-rhaerena: »Vzdrhteli ritem množice v gibanju, udar zvona na upor, požar, ki mesto v noči in nebo bliskovito spaja v ognjevito stihijo prebujenega hrepenenja po zasanjani pravici, je tu siknil iz duše zbora . . . Samo deklamacijo solistov in vsega zbora je Serjež-nikov združil s pesmijo: dočim en alt in za njim bariton recitira v solu, ga zbori in klavir spremlja z mogočnim petjem »Marse-ljeze« in na kraju »Internacionale«. HALA NAZHANILA. iCreppe de Chine In foular avli« od 38 Din naprej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnišjih cenah pri j. Trpina, Mi. H tu 17. UnklrolehnlCna delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg il. 3. » Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Sirite ml list! SLUŽBO DOBI: praktlkantlnja za pisarniška dela z znanjem slovenskega in nemškega Jezika, kakor tudi strojepisja. Pismene ponudbe je nasloviti na upravo lista pod .Marljivost*. JOSIP MLINARIČ priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin. Maribor, Glavni trg St. 17. Obiskujte čitalnico Delavske zbornice v palači Pokojninskega zavoda. Odprta je dnevno od 16. (4.) ure do 21. (9.) or*. Vhod od zadnje strani palače. — Pristopajte kol člani h knjižnici Prosvetnega odseka Delavske zbornice. Celotna članarina znala Din 2.—; posojnina knjig večinoma Din 1.—. I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TBlAiKA CESTA JTEV. 33—38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ullct štev. 2 tn na Glavnemu trgu štev. 18 Me4«rae la nrafana pekama.—Priporočamo vsem organiziranim delav- cem In delavkam naše okusno pecivo v polni težL Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva a* *a»aro»alao znamke D. P. 4. Dela — primerna za deklamatorske zbore. Vsakdo bo sedaj razumel, da moramo to kolektivno umetnost gojiti predvsem mi »Svobodaši«, ki z duhovno revolucijo množic prerajamo svet. V Rusiji in Nemčiji je že cela izbira literature za deklamatorske zbore. Imamo jo tudi pri nas, imamo tudi mi Slovenci pesmi, ki ne izražajo samo kopr-nenja poedincev, temveč demonsko valovanje in silo množic. Tudi prevajali bomo. Centrala »Svobode« zbira to literaturo. Zato se obračajte na centralo z vsemi vprašanji! Snujmo deklamatorske zbore! Gojimo kolektivno umetnost — umetnost množic! C. Š. P. S. 0 tehniki zbora itd. bomo še pisali. Vsega se v enem članku ne da povedati. Ptn]. 17. julija se je vršila redna občinska seja, kjer se je vse točke hitro sprejelo. Ko so prišli do oddaje zemljišča za zgradbo stanovanjskih hišic, se je oglasil s. Mar, ki je povdarjal, da ni vse tako lepo in točno, kot pravi g, referent. Stranke za zidavo hiš se bodo še premislile, preden začno zidati pod takimi pogoji. Glede poprave obrežja sta ss. Šegula in Gabriel .pojasnila, da imajo mestni občinski delavci tam nasajeno koruzo in krompir, da bi se naj par mesecev počakalo, da pridelki dozorijo, ali se jim pa mora plačati odškodnino. Nato je g. župan Brenčič pojasnil, da jim bodo na drugem mestu toliko dali, kolikor tam izgubijo; tudi je rekel, da se ima mestno delavstvo itak dobro, da so jim dali prostovoljno v kratkem nekoliko koruzne moke. Tega pa g. župan ni povedal, da so si omenjeni delavci to koruzno moko zaslužili v svojem prostem času, ker so 1 vagon koruze zložili in to ne pri mestni občini Tako lepo zna klerikalni g. župan pred obč, svetom pojasnevati. Tudi je obljubil, da se prizadetim delavcem povrne škoda, Iki nastane pri zidanju hiš. Po izjavi obč. delavcev pa to ni mogoče, ker oibčina nima krompirja nasajenega, koruza pa je tako slaba, da niti od daleč ne odgovarja tisti, ki je tam na stavbišču, tako da so zopet delavci oškodovani. Pri slučajnostih je s. Gabriel stavil predlog, da se delavcem plača Petrov dan, t. j. 29. VI, za nadomestilo državnega praznika, t. j. Vidovega dneva, ker imajo delavci po pogodbi plačane državne praznike. Alko so nujna dela, dobivajo 50-odstot. povišek na plači« Za njim je s. Šegula podprl predlog s. Gabriela m povdarjal, da je dolžnost sedanjega obč. sveta in uprave, da izpolnjujeta sklepe prejšnjih obč, svetov tako dolgo, dokler so v veljavi. G. župan je zopet na prav zvit način odgodil vso reč v odsek, tako da ni prišlo do sklepa. — Tako, sodrugi-delavci! Sedaj lahko vidite, kako in koliko je g, župan z ostalo meščansko fronto za delavstvo. Še to noče upoštevati, kar je že ibilo sklenjeno in vedno stoji na straži, kako bi že itak majhne plače še zmanjšal. Prizadeti sodrug.-delavci vkup, v organizacijo, da se postavimo proti gospodom in da vidijo, da si ne pustimo kratiti naših iborih 'pravic. Zatorej sodrugi, ne omahujte in ne nasedajte gospodom, ki vasi le ob volitvah poznajo, sedaj pa, ko je treba obljubo izpolniti, vas pa ne poznajo. Dobro, da so pokazali svojo barvo. Zato jih bomo po delu sodili. — Na žalost moramo še pribiti, da gre uprava občine preko odsekovih sklepov. V stanovanjskem odseku je bilo nakazano stranki stanovanje; uprava pa je samolastno oddala stanovanje drugi stranki. Ta sklep je bil tudi odobren že na plenarni seji. Torej uprava sama krši sklepe obč. sveta, Lalteriperk. V nedeljo, dne 22. julija smo imeli v našem okraju shod organizacije »Viničarjev in kočarjev«. Obnesel se je prav lepo in obisk je bil zelo dober. Navdušenje za našo mlado organizacijo se širi vedno bolj. Povsod se opaža, s kakšno resnostjo presoja viničarski stan organizacijo viničarjev, kako globoko je njih prepričanje, da le organizacija vseh poštenih viničarjev more prinesti bolje čase; zatorej skupnosti je treba, organizirajte se, ne bojte se vaših šefovi Gospodje klerikalci so začeli z veliko akcijo, gledajo nas od vseh strani in tudi napadajo nas že in celo g. pater Pavel; pa naši pametni viničarji ne poslušajo takšnih fraz. Klerikalne postojanke se povsod opasno majejo in zaman begajo njih vohuni naše viničarje, kateri so zadovoljni, da so se jih iznebili, ker njih obljube so prazne* Zatorej zedinimo se v delavsko stranko — socijalistično! Baletna m&i JuMf Hanior se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta 1928, v »Lovskem domu« pri Treh ribnikih. Začetek ob 3. uri popoldne. Bogat spored. Sodelujejo vse sekcije. Ali ste ie krili T svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po nafniSfih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd• Lludska tiskarna d. d- Maribor, Sodna ulica it. 20 Ti,l