NA KRATKO REGRESI Razen kovaške industrije Zreče in še nekaterih drugih manjših delovnih organizacij bodo tudi letos člani de- lovnih kolektivov konjiške občine dobili dodatke za le- tovanja. Prispevek delovne organizacije k stroškom pen- ziona se giblje med tisoč do tisoč dve sto starih dinarjev dnevno. Mnogi člani delovnih kolektivov pa bodo lahko le- tovali tudi v lastnih obmor- skih počitniških domovih. SPET V ROVINJ Občinski sindikalni svet je na svoji zadnji seji odločil, da prispeva 60 tisoč starih dinarjev v sklad za letovanja socialno in zdravstveno ogro- ženih otrok. Tudi letos bo namreč iz konjiške občine le- tovalo precej najmlajših ob- čanov v medobčinski počitni- ški bazi v Rovinju. SLANA NI PRIZANESLA Tudi na območju krajevne skupnosti Tepanje je majska slana uničila precej posev- kov. Komisija, ki si je ogle- dala prizadeta polja, je ugo- tovila, da je poškodovanih kakih 40 odstotkov pšenice in prav toliko koruze. Priporo- čila je pristojnim organom občinske skupščine, da to dejstvo upošteva pri odmeri davkov. TUDI V VITANJU SE BODO KOPALI Podobno kot so v Ločah zajezili Žičnico, bodo to sto- rili v Vitanju s Hočno. Tako se bo v koritu nabralo neko- liko več vode in kopanje v topli zajezeni strugi bo goto- vo prijetno. Kopališče v Vita- nju bo verjetno zgradila mla- dina s prostovoljnim delom. URESNIČENA PRIČAKOVANJA Občani Slovenskih Konjic so gotovo opazili, da je grad- bišče nove osnovne šole v občinskem središču v zadny'h tednih zelo zaživelo. Kaže, da bo do jeseni le usposoblje- nih prvih šestnajst učil- nic, kar je bilo še pred krat- kim zelo nerealno upa- nje. Republiška izobraževal- na skupnost pa je zdaj le odobrila 120 milijonov dinar- jev kredita in dela lahko na- daljujejo s pospešeno nagli- co. Tudi krajevni samopri- spevek je že rodil prve rezul- tate. Dohodek iz te obvezno- sti konjiških občanov bo to- rej že letos pokazal svojo praktično korist. POMANJKLJIVE VOLITVE Med ostalimi nepravilnost- mi, ki so očitne v zreški ko- vaški industriji, se je izkaza- lo, da tudi volilni postopek pri zadnjih volitvah v samo- upravne organe ni bil po- vsem zakonit. Volilna komi- sija pri občinski konfe- renci Socialistične zveze v Slovenskih Konjicah bo zato to domnevo posebej proučila. Čeprav je sleherna ugotovi- tev zdaj že »post festum«, pa je lahko opomin za prihod- njič in vsem drugim. DELO SEKCIJ čeprav se bliža obdobje po- čitnic, je v programih sekcij občinske konference Sociali- stične zveze v Slovenskih Konjicah že nekaj zanimivih načrtov. Tako bo danes tudi razprava o predlogu stališč socialistične republike Slove- nije za izpopolnitev sistema zdravstvenega varstva in za- varovanja prebivalstva, ki ga pripravlja sekcija za uveljav- ljanje samoupravljanja na področju socialnega zavarova- nja in zdravstva pri občinski konferenci Slov. Konjice. Vsak dan drobita Anica in Fanika peščeno pot v šolo v Špitalič. In po njej spet domov, tja v eno od ohra- njenih zgradb ob žičkem samostanu. Med razvalina- mi torej živi mlado življenje, ki mu za zdaj še ni dosti mar za zgodovino in preteklost. Pa tudi pri- hodnost se verjetno ne bo ustavila med starimi zidovi. In naši niladi deklici bosta čez leta vsak dan — kot zdaj — ubirali neko pot, toda skoraj gotovo ne isto. (Foto: I. Burnik) OBČINSKA KOMITEJA ZKS IN ZMS O PROBLEMIH MLADIH Še več skupnega dela Možnosti zaposlitve za okrog 40 mladih pripravnikov Pred dnevi je bila v Slovenskih Konjicah skupna seja občinskega komiteja Zveze komunistov in Zve- ze mladine. Razpravljali so o materialih zadnjega plenuma Centralnega komiteja ZKS, ki govorijo o mladini v samoupravnih odnosih in o nalogah ko- munistov pri tem. V razpravo so vnesli tudi misli o gradivu za bližnji kongres Zveze mladine Slove- nije, ki bo v Velenju. Razprava je bila dobra pred- vsem zaradi svoje precejšnje konkretnosti, saj so govorili o številnih nerešenih problemih, ki tarejo mlade ljudi konjiške občine. Ko so v razpravi ugotav- ljali, da se vsak dan vozi v šole druge stopnje — v Ce- lje in Maribor — več kot 120 dijakov iz konjiške občine, so ostro obsodili neurejene raz- mere pri povračilu stroškov prevoza, že dalj časa želez- niška podjetja regresirajo prevoze dijakov, pri avtobus- nih podjetjih pa takih prime- rov ni. Občina je lahko zago- tovila za prevoze le minimal- na sredstva, tako da veliko dijakov sploh ni deležno družbene podpore — ne v tej, ne v drugi obliki. Delegati, ki bodo konjiško mladino za- stopali na bližnjem kongre- su Zveze mladine, namerava- jo o teh problemih resno spregovoriti in to tudi zaradi tega, ker republiški predpis določa, da mora ta sredstva zagotoviti republiška izobra- ževalna skupnost. Ustanovitev sklada za šti- pendiranje izredno nadarje- nih otrok v občini so ocenili kot velik korak naprej pri usmerjanju štipendijske poli- tike. Predvsem je pomembno štipendiranje posebej nadar- jenih otrok. Kljub temu, da je pred me- seci začel veljati zakon o ob- veznem sprejemanju priprav- nikov na delo, stvari ne tečejo gladko. V konjiški ob- čini se bo zdaj te akcije lotil mladinski komite skupaj s kadrovsko komisijo pri ob- činskem komiteju Zveze ko- munistov, zastavili pa jo bo- do tako, da bi v občini snr jeli na delo letos kakih v do 40 pripravnikov. Tudi pomlajevanje Zv^ komunistov je ena od nalj ki se je bodo v prihodnji mesecih še bolj organiziraj lotili. V zadnjem času so # cer sprejeli v Zvezo kornu^ stov okrog 20 mladincev vendar s tem še niso za^ voljni. Razprava je tekla ^ di o tem, da je mladina prfr malo revolucionarna ter da določenih primerih kaše pre malo zanimanja; pri uspo! sabljanju pa jim ne pomaga, jo dovolj tudi člani Zveze ko. munistov. To še zlasti velja za osnovni organizaciji v čah in Zrečah. Na seji so sprejeli torej vrsto.zaključkov, ki bodo go. tovo obema organizacijama , pomoč in orientacijo prj reševanju problemov, s katerimi se mladi ljudje ko- njiške občine vsak dan sre. čujejo. P. B. IZVRŠNI ODBOR SZDL O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Podpora javnosti dela Prejšnji teden je bila v Konjicah seja izvršnega od- bora občinske konference So- cialistične zveze, člani odbo- ra so razpravljali o nekaterih aktualnih gospodarskih vpra- šanjih v občini in o tekočih nalogah sekcij pri občinski konferenci Socialistične zve- ze. Med vprašanji, ki so vzbudila največ zanimanja, so bili integracijski nameni nekaterih konjiških delovnih organizacij. Tako se pekarna Rogla dogovarja o integraciji z ljubljanskim podjetjem ži- to, kar je opravičljivo tudi zato, ker bi na ta način omo- gočili obnovitev strojnega parka v pekarni, modernejšo peko in tudi večjo proizvod- njo peciva. Referendum v pe- kami Rogla bo že v kratkem. Pred tedni pa so se o mož- nostih združitve pogovarjali tudi predstavniki kmetijske zadruge, Dravinjskega doma in gostinskega podjetja, šlo je za upoštevanja vreden predlog, ki pa mu seveda manjkajo še vse ekonomske analize, ki morajo biti temelj vsake razprave o integraci- jah. Predsednik občinske konfe- rence tovariš Franjo Maro- šek in tudi nekateri člani iz- vršnega odbora so se zavzeli za nadaljevanje integracij- skih procesov v občini. Ven- dar morajo biti integracije predvsem ekonomsko uteme- ljene, in kadar gre za delov- ne organizacije, ki imajo ši- rok družben pomen, tudi jav- nosti dobro obrazložene. Potem, ko je izvršni odbor politično ocenil vzroke preki- nitve dela v kovaški industri- ji v Zrečah, je razpravljal tu- di o pobudi kmetov-koope- rantov za njih boljše sodelo- vanje s kmetijsko zadrugo. Skupina kmetov, ki se je najprej zglasila pri predsed- niku občinske skupščine, se je nato o tem predlogu pogo- varjala tudi s predstavniki kmetijske zadruge. Vzrok za tak predlog kmetijskih pro- izvajalcev je bilo njihovo ne- zadovoljstvo zaradi nizke od- kupne cene živine in visoke prodajne cene mesa. Zahteva kmetov po večjem sodelova- nju pri upravljanju zadruge in delitvi dohodka, ustvarje- nega iz kooperacijske proiz- vodnje, se zdi upravičena. Zato je gotovo na mestu od- ločitev zadruge, da sprejme pobudo svojih kooperantov in ustanovi poseben poslovni odbor, ki bo imel možnost vplivati na gospodarjenje z živino oziroma na razvoj te dejavnosti na območju konji- ške kmetijske zadruge. Tudi izvršni odbor občinske kon- ference Socialistične zveze je dobro ocenil ustanovitev omenjenega odbora pri kme- tijski zadrugi. Izvršni odbor občinske konference Socialistične zve- ze se je odločil razpravljati o gospodarskih vprašanjih, ki smo jih našteli, predvsem zato, ker je o njih javnost premalo obveščena. Javnost dela pa je v našem družbe- nem sistemu zakonito zago- tovljena. I. B. NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI V TEPANJU Podvojeni milijoni Na pragu poletja zamre družbe- no delo v še tako prizadevnih podeželskih krajevnih skupnostih. Začnejo se druga, za življenje go- tovo še pomembnejša opravila. Zato se je v tem obdobju težko pogovarjati o sedanjem delu kra- jevne skupnosti. Marsikje pa ima- jo veliko povedati o minulih me- secih in o načrtih za prihodnjo jesen. V Tepanju imajo dobro organi- zacijo Socialistične zveze, priza- devne prosvetne delavce in zato tudi delavno prosvetno društvo, imajo pa tudi krajevno skupnost in iznajldijivega predsednika Ja- koba Faktorja. Zaradi poletja ga seveda nismo našli v kakšni pisar- ni pri pripravljanju množičnega sestanka, temveč na polju pri okopavanju koruze. Sprva malce v zadregi, nato pa zelo sproščeno sva se pogovarjala. »Verjetno velja tudi za tepanj- sko krajevno skupnost, da ji naj- več preglavic povzročajo ceste. Kako se znajdete z dobrim milijo- nom dotacije ob vseh krajevnih potrebah?« »Če bi morali plačati vse, kar je na naših cestah potrebno ure- diti. si s tem denarjem ne bi mogli kaj dosti pomagati. Tako pa živijo pri nas k sreči pridni ljudje, ki nam z delom in pris- [ pevki omogočijo, da milijon do- tacije kar hitro podvojimo. Po. glejte, v zadnjem obdobju sni« obnovili cesto od Tepanja do Uri od Tepanja v Perovce, kar je ok tem, da je treba vzdrževati vsi ceste na območju šestih vasi, a kar lepo delo. Prepričan pa sem. da bi naredili še več, če se nam dotacija občinske skupščine ne bi iz leto v leto manjšala. Toda saj čldvek "tudi to razume, če ni od kod vzeti, pač ne moreš dati.« »Je poleg cest še kaj, kar I radi uredili?« »Najhuje je z vodo. Ljudje sicer imajo vodnjake, vendar ,je voda zelo slaba. Kadi bi napeljali vo- dovod iz zajetja v Žičah, pa le- tos menda še ne bo mogoče, ško- da, saj bi kmetje gotovo sami zbrali kakih 40 procentov potreb- nega denarja.« »Koga pa bi v Tepanju najbolj pohvalili?« »No, to pa ni lahko reči. h prosvetno društvo že sami veste. Letos so pripravili kar dve i?ri. Imamo pa tudi odlično gasilski društvo, ki nikoli ne stoji ob strani pri krajevnih akcijah.< KOLEKTIV KOVAŠKE INDUSTRIJE V ZREČAH JE ZA PRISILNO UPRAVO Neutemeljen dvom v podatke Majska prekinitev dela v kovaški industriji v Zrečah je dobila svoj epilog v prvih dneh tega meseca. Na sestan- ku članov kolektiva, ki se ga je udeležilo približno 500 de- lavcev, je namreč predsednik komisije, ki jo je na predlog kolektiva kovaške industri- je v Zrečah sestavila občin- ska skupščina Slovenske Ko- njice, tovariš Jakob Zidan- šek, poročal o finančnih in drugih ugotovitvah komisije, člani komisije so na zahtevo delovnega kolektiva preverili podatke o ekonomskem polo- žaju podjetja, kajti delavci so na zboru, ki so ga imeli na dan prekinitve dela, dvo- mili v resničnost številk, ki jim jih je posredovalo vod- stvo podjetja. Toda tudi ko- misija je ugotovila, da je podjetje prezadolženo in da je poslovanje v prvih štirih mesecih letošnjega leta za- ključilo s 35 milijoni starih dinarjev izgube. Predsednik komisije je med drugim poudaril, da tež- ke ekonomske situacije v podjetju gotovo ni kriv samo kolektiv, temveč da je na to dejstvo prav odločilno vpliva- la tudi znatno večja obreme- nitev do družbene skupnosti, Sar pa je značilno za vse na- še gospodarstvo. Prav tako je komisija ugotovila, da je pomanjkanje naročil, ki je bilo za proizvodnjo v kova- ški industriji v Zrečah zelo usodno, minilo in da bi v pri- meru realizacije proizvodne- ga programa podjetje lahko prebrodilo sedanje ekonom- ske težave. To pa seveda ne pomeni, da bi bilo s tem re- šeno tudi vse drugo, kar j« v kovaški industriji narob« ali slabo. To zlasti velja » delovne odnose, katerih iz' boljšanje je prav tako temelj' ni pogoj za večjo ekonom- sko stabilnost in delovno sto- rilnost. Delovni kolektiv je na se- stanku razpravljal tudi « svoji nadaljnji usodi. obeh možnosti — ali posku- šajo urediti svoje zadeve s»- mi, ali pa dobijo prisil"0 upravo — so izbrali posl^' nje. O tem bo seveda do- končno odločila občinsk3 skupščina, ki pa bo gotovj* upoštevala odločitev koleK,:" va, ki si s tem verjetno izbral najlažje poti. NEPRIJETNO, TODA... Deljena mnenja o prestavitvi ceste skozi Konjice Čeprav so n »pravičenosti pre- stavitve ceste prvega reda. ki se zdaj vije skozi Slovenske Konjice, razpravljali že na zborih volivcev in marsikje drugje, se sveta za gospodarstvo in družbeni plan ter svet za komunalne zadeve ob- činske skupščine tudi na zadnji seji nista mogla dokončno odlo- čiti. Nova cesta naj bi tekla po Novi ulici, mimo kmetijske zadruge čez Dravinjo in bi se priključka se- danji cesti v bližini lesnega obra- ta. čeprav je bilo doslej že veliko takih, ki so takšno rešitev ozkega prometnega grla v Slovenskih Ko- njicah zelo zagovarjali, pa je bilo prav toliko zagovornikov sedanje- ga ovinka. Ovinek sredi mesta bi po njihovem zagotavljanju lahko kmalu postal iclo zanimiv, saj mu zaradi ravnih cest v bodočno- sti kmalu ne bo enakega. Toda bistvo problema je ven- darle — denar. Računajo, da bi obvoznica veljala več kot 140 mi- lijonov starih dinarjev, od katerih bi polovico prispeval republiški cestni sklad, ostalo pa konjiška občinska skupščina. Ker bi za svoj delež morala najeti posojilo, bi si svoje že zdaj- visoke letne anuitete povečala še za dobrih 1" milijonov starih dinarjev. Za njen proračun je to velik znesek, na kakšno večjo pomoč gospodar- stva pa je težko računati. Upošte- vaje dejstvo, da bo v prihodnjih letih iz republiškega cestnega skla- da verjetno mnogo težje dobiti posojilo kot letos, sta se sveta dogovorila za ponovni sestanek s predstavniki večjih delovnih orga- nizacij, na katerem naj bi ugoto- vili realne možnosti za odplačilo anuitet. Ta razgovor bo verjetno dal tudi dokončen odgovor na vprašanje, ali se bomo v prihod- nje še vozili mimo Slovenskih Ko- njic. kadar bomo hiteli v Ljublja- no ali v Maribor. V. L. NOVO SPECIALIZIRANO SKLADIŠČE AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV NA LAVI! Trgovsko podjetje CELEIA COMMERCE Celje, Gledališka ul. 2; obvešča potrošnike, delavnice in podjetja, da je v prostorih bivse vrtnarije na Lavi v Celju, odprlo novo specializirano grosistieno i'1 detajlistično skladišče za vse vrste rezervnih delov, gum in opreme za avtomobile FIAT, FAP in TAM. Izkoristite ugodno možnost za nakup uvoženih rezervnih delov, gu*11 in druge ov^eme za dinarje. Se priporoča CELEIA COMMERCE Cel j- *** "tednih sla£<>nslu> konjjivv 13. JUNIJA lf6S