8. SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS
Ii-Ka PLANINC V ISKRI
Vstopati morate s čim
ŠIRŠIMI AMBICIJAMI
Poročali smo že, da je v torek, 4. oktobra obiskala naši delovni organizaciji Vlikroelektroniko in Center za elektrooptiko predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Po ogledu obeh delovnih organizacij je bil v prostorih CEO daljši razgovor, ki so se ga poleg najodgovornejših predstavnikov Iskre in predsednice ZIS Milke Planinc udeležili še zvezni sekretar za energetiko in industrijo Rade Pavlovič, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko in predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečer.
pomembno delovno in informa- prav tako lahko precej prispevali k povečanju Iskrinega izvoza zlasti na konvertibilna tržišča. Pri tem je Lasič še posebej poudaril, da mora gospodarstvo že zdaj vedeti za pogoje gospodarjenja v prihodnjem letu, da bi se tako lahko uspešno prilagodilo in organiziralo za poslovanje, izvoz in proizvodnjo v letu 1984.
't
t 0 srečanje je začel gostitelj, pred-(j n'k KPO SOZD Iskra Boris Lasič, ).rvisoke goste najprej seznanil z glo-, ^mi podatki o Iskri, to je o njenem I l0vanju, izvozu, številu zaposlenih ^Seveda proizvodnih programih ter ' 0 podal okvirno podobo naše je Lasič govoril o novih
lj 1Zvodnih programih in propulzivno-ji^asti mikroelektronike in računal-
k
),
bef
estov
ovef a P?.1'
nak* ji, 2!' oko)'
u
indij'
irilf
kedi-
iogP'
Tak-iri F3' enik*
ilozj
53'
^sednica ZIS Milka Planinc na razgovorih v SOZD Iskra.
'oi;
kVai je opozoril predvsem na nujen tJ Potrebne opreme za novo proi-I anjo, ki jo ta trenutek zelo ovirajo I koraj onemogočajo administrativni A^Pisi o omejevanju uvoza. t e;P° njegovih besedah, ni do sedaj ezav z uvozom potrebnega repro-jjrer>ala in sestavnih delov, pa je uvoz ,e,tle zelo boleča točka, o kateri naj-Je Priča podatek, da smo letos v Iskri samo za 1.200.000 dolarjev le e,Tie, kar seveda sodi v investicijsko ^'nost. Brez večjega uvoza opreme ni mogoče na eni strani povečati ^Zvodnje, ki bi jo lahko uspešno Z|li, niti uvajati novih izdelkov, ki bi
Boris Lasič jp tudi obširneje spregovoril o tako imenovani devizni participaciji za nakup domačih surovin, zlasti železa in bakra ter pri tem poudaril, da je Iskra z RT kombinatom Bor dosegla pomembno sodelovanje in sporazumevanje na tem področju, zlasti v smislu dohodkovnih odnosov, teže pa gre s tovarno kablov Svetozarevo. kjer še vedno prevladujejo kupoprodajni odnosi. Ob koncu je spregovoril še o Iskrinem sodelovanju z Elektronsko industrijo v Nišu, kjer so široke možnosti za sodelovanje, zlasti na proizvodnih programih in izvozu.
O družbenopolitični aktivnosti, delovanju sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacijah v Iskri je nato
red XII. zunanjetrgovinsko konferenco
Akcijski program za uresničitev letošnjega izvoznega načrta — Izvozni program za prihodnje leto — Povečevanje izvoza, zlasti v dežele v razvoju — Še večji pomen Iskrinim poslovnim enotam v tujini.
>■ ^ ijdneh od 19. do 21. oktobra bo na j, T Pri Kranju tradicionalna, tokrat ‘I- Iskrina konferenca mednarod-|^a trženja. Udeležili se je bodo vodje '^nih poslovnih enot v tujini, direk-J1 'n komercialni direktorji Iskrinih [J0Vnih organizacij ter direktorji tistih i,, Unih organizacij, katerih izvoz 4 milijone dolarjev na leto. ^fganizatorji iz Iskre Commerce so konferenco povabili tudi predstav-;5 vodilnih republiških organov in le69anske Univerze, tega pomembna srečanja pa se bodo udeležili tudi 1 stveni delavci iz zunanje —trgovin-k°Perative Iskre Commerce. .(^°dobno kot vse dosedanje konfe-
bo tudi ta namenjena Iskrini usmeritvi, pri čemer pa bo to-" v ospredju Iskrina prisotnost na tr-• dežel v razvoju. Konferenca bo v ij Vrsti obravnavala akcijski program .^Tsničitev letošnje izvozne naloge program izvoza za prihodnje leto in r na takšnih ravneh, kakršne smo si
'iči
hali
srednjeročnem progr;
amu.
Sot 'l konferenci bo po predvidevanjih h.ekala tudi živahna in konstruktivna
med vodilnimi
, Prava
,	Iskrinih proizvodnih
dstavniki Iskrinih poslovnih enot
predstavniki DO ter
tujini in zunanjetrgovinsko operativo Iskre Commerce.
Nedvomno bo na tem delovnem dogovoru tudi velik poudarek gospodarjenju in vlogi Iskrine zunanjetrgovinske mreže. Ne bo odveč, če ponovimo, da proda Iskra prav s pomočjo svojih poslovnih enot v tujini čez 8()rf od celotnega izvoza.
Udeleženci konference bodo razpravljali tudi o predlogih za odpiranje novih poslovnih enot v tujini, zlasti v deželah v razvoju in pa v najbolj razvitih državah, kjer so viri najsodobnejšega znanja o elektroniki in pa seveda tudi tehnologij za proizvodnjo sodobnih elektronskih sistemov in elementov.
V	okviru konference bo tudi interni sestanek vodij Iskrinih poslovnih enot v tujini. Na njem bodo obravnavali ekonomska, organizacijska in varnostna vprašanja.
V	zvezi z delovnim sporedom XII. konference mednarodnega trženja Iskre, naj opozorimo predvsem na naslednje referate: o akcijskem dogovoru o izvajanju izvozne usmerjenosti Iskre bo prvi dan konference, torej v sredo, 19. oktobra govoril predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lašič. Zadnji dan, torej vpetek,21. oktobra bo Boris Lasič spregovoril o srednjeročni politiki in ciljih mednarodnega trženja Iskre, Janez Vipotnik bo govoril o ukrepih za izvajanje te politike, Peter Cuderman pa bo podal pregled Iskrinega mednarodnega trženja Iskre letos in prihodnje leto.
L. D.
govoril predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern, ki je zlasti poudaril velike napore in tudi uspehe na področju samoupravnega sporazumevanja v okviru naše sestavljene organizacije, pri čemer je zlasti opozoril na sprejetje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in sredstev za OD, torej paketa sporazumov (»Tudi pri vas torej sprejemate pakete«, mu je segla v besedo Milka Planinc), ki bodo zelo pomembno vplivali na nadaljnjo samoupravno organiziranost celotne Iskre.
Za njim je na kratko v imenu slovenske elektroindustrije spregovoril član KPO Gojmir Blenkuš, ki je ponovno poudaril, da zmanjšanje investicijske dejavnosti v tej panogi slovenske industrije že resno ogroža ne samo njen nadaljnji razvoj, temveč celo njeno enostavno reprodukcijsko sposobnost.
»Mogoče sem malce zlobna in izzivalna«, je na začetku svojega izvajanja dejala Milka Planinc, »toda sem k vam sem prišla, da bi spraševala in ne odgovarjala. Osebno mislim, da nas najtežje še čaka in napak bi bilo ustvarjati mnenje, da smo sedanjo krizo delno že premostili. Naš cilj ni izboljšanje sedanjega stanja in vrnitev v stare, dobre čase, temveč se moramo organizirati tako, da bomo celotno družbeno produktivnost dvignili na višjo raven. To pa pomeni celotno prestrukturiranje gospodarstva, pri čemer ne moremo pričakovati uspešnega uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, če bodo na eni strani stali vlada in drugi državni organi, na drugi pa ekonomija oziroma nosilci gospodarskega razvoja.
In tu se zastavlja vprašanje, ali imamo lastno pamet, ali imamo takšne ambicije, ali imamo moči, da to storimo in odgovor je v rokah gospodarstva, kajti komu jutri naložiti naš gospodarski razvoj in razvoj nove tehnologije, če ne gospodarstvu; In če takšnih ambicij v gospodarstvu ni, potem pač moramo ukrepati linearno. In v stanju,v katerem danes smo. moramo vsi iskati poti naprej. Toda kako? V prvi vrsti poskrbeli za stabilizacijske programe, dalje, kakšne rešitve predlaga Iskra za razre-ševanje sedanjih problemov in kaj jo moti v obstoječem? Tu so potem cene, ki so zagotovo eno najzapletenejših vprašanj ekonomske politike.
Kar sem videla pri vas, je zelo dobro. Zares sem dobila pri tem več poguma, ker sem videla, da gredo stvari le naprej. Sicer pa je stabilizacija naša nujnost. Celo ko nas ne bi pestili nikakršni zunanji dolgovi, se ji ne bi mogli izogni-(Nadaljevanje na 2. strani)
DO — AVTOMATIKA
Iskra na sejmu v Plovdivu
Na mednarodnem sejmu v Plovdivu prikazuje Iskra Avtomatika skupaj z bolgarskim institutom ZNIKA svojo mikroračunalniško napravo za daljinski prenos podatkov TI — 30.
Poleg naprav, ki bodo uporabljene na progi Sofija —Plovdiv, razstavljamo še module, ki jih v Tl — 30 specialno uporabljamo za aplikacije v energetiki.
Da bi bolgarske elektrogospodar-stvenike še posebej seznanili z našim programom za energetiko, jih je institut ZNIKA povabil na seminar v okviru sejma. Tako smo 28. septembra letos najprej z diapozitivi prikazali naš celoten program za energetiko začenši s števci, intrumenti in zaščito pa vse do sistemov avtomatizacije elektrarn, računalniških sistemov, vodenja in telekomunikacijskih sistemov. Sledil je še referat mag. Peterlina, v katerem je podrobno razložil operativno in programsko opremo TI — 30 E za energetiko, nato pa še dva referata s področja železnice.
Po seminarju smo imeli še poslovne razgovore s predstavniki belgijskega ministrstva za energetiko in metalurškega kombinata iz Gornje Rakovice. Oboji so se zelo zanimali za naše naprave in vse kaže. da lahko realno pričakujemo razširitev obstoječih poslov še na področje energetike.
Boštjan Škorjak
Stabilizacija terja od vsakega komunista ustvarjalni prispevek
V dneh 7. in 8. oktobra t.l. je bila v Ljubljani dvodnevna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodno besedo je imel predsednik CK ZKS Andrej Marinc. (Iz njegovih izvajanj v nadaljevanju povzemamo najpomembnejše poudarke). Po uvodnem referatu je besedo povzel predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič, ki je zbranim predstavil načrt urresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Sloveniji. Obe poročili sta izzvali bogato in plodno razpravo, katere plod so bili ustrezni sklepi.
Med govorom Andreja Marinca.
Poudarki iz referata Andreja Marinca
0 Naše delo se ni pričelo v juliju 1983, ko smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Frontne šile in ves politični sistem so spodbujali delovne ljudi in občane. Imamo tudi že rezultate, ki ohrabrujejo.
0 Za aktiviranje velikih rezerv, ki jih imamo še na skoraj vseh področjih, ne potrebujemo pomembnejših vlaganj, treba je le odgovorno in prizadeto uporabljati v proizvodnji in šolah pridobljeno znanje.
0 Kdor nima druge možnosti, bo moral sprejeti, vsaj začasno, delo kjerkoli v Sloveniji, in delo, ki je na razpolago, in tudi v praksi dokazati, da je odnos do dela ena od naših temeljnih vrednot, iz katere izvirajo tudi pravice in obveznosti.
0 Vztrajati moramo pri usmeritvi, da samoupravno združevanje dela in sredstev pomeni, kjub zastojem in zapletom, edino možnost za to, da bodo delavci v združe-enm delu lahko prevzeli v roke odločanje o celotni reprodukciji.
0 Pogostno smo dopuščali ohranjanje izkrivljene zavesti in družbene prakse, da socializem zmore vse, da lahko prehitevamo razvoj, da, skratka, lahko živimo nad možnostmi. Podlaga za to sta bila prevelika zadolžitev in inflatorno financiranje. Sedaj prihajajo računi za takšno ravnanje.
0 Odgovornost moramo uveljaviti le konkretno, sicer je to le prazno govorjenje, kjer se kaže na druge —- navadno zunaj tovarniškega, krajevnega, občinskega in republiškega plotu.
0 Ni res, da pri nas nismo uveljavljali odgovornosti in kadrovskih menjav, kot to Želijo nekateri prikazovati javnosti.
0 Ni več mogoče izstavljati računov za neorganski razvoj in za napačne odločitve drugim —bodisi kolektivom bodisi občinam ali republikam in avtonomnima pokrajinama.
0 Komunisti v sindikatih in gospodarski zbornici so dolžni odločno pomagati, kolektivom, da bodo sprejeli takšne sisteme in modele vrednotenja dela in nagrajevanja, ki bodo sprostili ustvarjalno pobudo delavcev in strokovnjakov.
0 Odločno kaže za vrniti pojave in tendence, ki jih je zaznati v nekaterih javnih nastopih in v sredstvih informiranja in ki odkrito zahtevajo spremembe temeljev in ustavne zasnove političnega sistema.
0 Koncept komune pri stabilizacijskih programih podcenjujemo in preveč smo strpni do slabosti in neracionalnosti, ki se dogajajo v nekaterih regijah in občinah.
0 Delavec, ki resnično dela, mora biti zaščiten pred vsakršnimi zlorabami, še posebej, kadar opozarja na slabosti in sam prispeva k učinkovitemu razvoju in upravljanju z družbenimi sredstvi.
0 Bolj se moramo poenotiti pri opredelitvi odgovornosti Z K, za kar je po programu in statutu ZKJ in po ustavi odgovorna zveza komunistov, in kako uspešno delovati.
0 Naša 8. seja je skupna priprava na to, da bomo člani CK ZKS, vsi organi, organizacije in predvsem vsi člani Z K delovali med ljudmi in se skupaj z vsemi, ki jim je pri srcu to, kar smo dosegli do sedaj, in ki so pripravljeni soustvarjati boljše življenje, borili za dosledno in demokratično spoštovanje ter pošteno uresničevanje dogovorjenega-	' ' X
Sodelovanje El Niš in Iskre
Povsem kratka novica, da sta se med sejmom elektronike v Ljubljani sestali delegaciji Iskre in Elektronske industrije iz Niša, je manj poučene presenetila. Oba naša elektronska giganta sta bila v preteklosti bolj znana po tem, da sta si »metala polena pod noge« tako na domačem kot na tujem tržišču. Zato so predstavniki sedme sile pohiteli z vprašanji k predstavnikom ene in druge organizacije združenega dela. Medtem ko je bil Milan Stokič, podpredsednik KPO Ei iz Niša z odgovorom bolj skop, je Boris Lasič, predsednik KPO sozda Iskra radovedne novinarje bolj potolažil.
»Dogovorili smo se, da bomo ustanovili dva skupna organa, ki bosta usklajevala dolgoročni razvoj in trgovsko sodelovanje. Dogovarjamo se tudi, da bi okrepili sodelovanje na področju računalništva, kjer smo doslej bolj slabo sodelovali«, je bil kratek Milan Stokič. K tej, takorekoč »protokolarno« kratki in posplošeni izjavi kaže še dodati, da Iskra sodeluje s približno desetimi odstotki vrednosti naložbe v tovarno TV slikovnih cevi, ki jo je zgradil Ei Niš (še s sovlaganjem RIZ in Zagreba) in ki bo te dni začela s proizvodnjo.
»Skupni sestanki in dogovori niso nič novega,« je dejal Boris Lasič. »Zadnja leta se srečujemo nekajkrat na leto, tri do štirikrat, in se dogovarjamo tako o razvoju kot o delitvi programov in komercialni plati naše dejavnosti. Spoznali smo namreč, da dva tako podobna in velika sistema kot sta Iskra in Ei na jugoslovanskem trgu brez sodelovanja na vseh področjih ne moreta več uspevati. Zato pogovori o tem, kaj bi v bodoče delali eni, kaj drugi, dogovori o sovlaganjih ter o tem, kako in kje prodajati, pospešeno in uspešno tečejo.«
Letos so se v Iskri in EI dogovorili za skupen nastop v Argentini in Turčiji (v okviru posebnega konzorcija) ter na domačih tleh (Jugel). V Argentini gre za postavitev sistema za avtomatizacijo železniškega prometa, kjer bo dobava opreme dosegla skupno vrednost 500 milijonov dolarjev. V Turčiji bo konzorcij opremil železnico s signalnimi napravami. Konzorcij se dogovarja za posle v Iranu, Maleziji in sredozemskih deželah v razvoju. Na področju računalništva se obe delovni organizaciji dogovarjata o izbiri izdelovalcev perifernih enot. Pogoj oziroma želja obeh je, da bi bile uporabne za oba računalniška sistema, ki ju izdelujeta. Od tu naprej bi bil naslednji korak za razvoj večjih kompatibilnih ali skupnih sistemov, ki bi nazadnje prerasli v enoten jugoslovanski računalniški sistem (kar pa je želja ne samo obeh proizvajalcev. ampak tudi zahteva družbe, izrečena že pred nekaj leti).
Dogovarjali so se tudi o obojestranskih sovlaganjih ter o tem, 'da bi Ei v zunanjetrgovinskih poslih uporabljal razvejano in preizkušeno specializirano delovno organizacijo Iskra-commerce.
Elektronika resnično spreminjti svet, bi dejal kak zlobnež, saj se spreminjajo celo naše poslovne navade.
TISKOVNA KONFERENCA
VEČ KOT 247 MILIJONOV DOLARJEV IZVOZA
Ob jubilejnem 30. sejmu Elektronika ’83 je Iskra 4. oktobra pripravila tiskovno konferenco, na kateri so novi-
narje, ki so se je udeležili v velikem številu, informirali o doseženih rezultatih SOZD Iskra v prvi polovici letošnje-
r drugi polovici, ki pote-
ga leta in z načrti za poslovanje v drugi polovici, ki poteka v še bolj zaostrenih razmerah. Tiskovno konferenco je vodil predsednik kolegijskega poslovodnega odbora SOZD Iskra Boris Lasič s sodelavci, udeležili so se je tudi glavni in drugi direktorji Iskrinih delovnih organizacij.
»Družba nam je doslej pomagala samo z deklarativnimi izjavami in neuresničenimi sklepi o podpori!« Tako je na novinarski konferenci pribil Boris Lasič, predsednik KPO sozda Iskra. Izjava ne bi bila izzvenela tako dramatično, kakor je, če je ne bi podal predsednik tako velike organizacije združenega dela (Iskra je bila lani po velikosti dvanajsta v Jugoslaviji) in če ne bi šlo za elektronsko industrijo. Le-ta je, kot vemo, nosilec razvoja v vseh razvitih ■ državah in up za hitrejše reševanje težav manj razvitih. Zato smo tudi v vse naše dokumente in resolucije, ki se nanašajo na razvojne poti Jugoslavije, tej . dejavnosti dali pomembno, prednostno vlogo. Zraven naj bi seveda spadala tudi podpora družbe, da bi se elektronska industrija razvijala, kot bi nam bilo najbolj v prid.
Toda, kot trdijo v Iskri; so bili doslej deležni le praznih besed. Kakšno pomoč želi Iskra od družbe?
Predsednik Lasič je govoril o več vidikih pomoči družbe, posrednih in neposrednih: o večji možnosti uporabe deviz, ustvarjanju boljših možnosti za izvoz (kako narediti izvoz bolj mikaven), o družbeni usmeritvi razvoja te dejavnosti (Jugoslavija je menda edina dežela, kjer gradimo elektroniko kot infrastrukturo gospodarstva izključno na podjetniških načelih), o omejevanju možnosti za razvoj. Med drugim je tudi dejal, da pri nas delovne organizacije, ki se spuščajo v velike posle na tujih tržiščih, nimajo za seboj državne podpore, da so prepuščene same sebi in da same nosijo vsakršni riziko nastopanja na tujem trgu. Normalno poslovno tveganje bodo razumljivo nosila podjetja sama. toda včasih pride na tujem trgu do motenj, ki jih povzroči sila, je dejal Lasič, in takrat bi družba svojo »firmo« morala podpreti.
Še posebej pa je Boris Lasič poudaril razvojne težave. Ne le zavrte naložbe za nove proizvodne zmogljivosti, pač pa tudi uvoz opreme za raziskave omejujeta razvojne možnosti elektronske industrije do zaskrbljujočih meja. Razvoj temelji v dobršni (pravzaprav že odločilni) meri na lastnem raziskoval-* nem delu, ki pa zahteva kvalitetno opremo iz uvoza. Doma je namreč nihče ne izdeluje. Odlična oprema laboratorijev in raziskovalnih inštitutov je pogoj za hitre in dobre raziskovalne dosežke. Toda predpisi, ki so omejili uvoz opreme, slabo ločijo nujno potrebno opremo za raziskovalne institucije od tiste, ki jo po nepotrebnem uvažajo mnoge delovne organizacije. Tako je danes laboratorij pri tuji konkurenci po vrednosti opreme približno petkrat bolje opremljen kot Iskrin. Da bi podkrepil svoje trditve, je Boris Lasič malce provokativno natresel še tole primerjavo: Iskra bo letos prispevala okoli desetino vsega slovenskega izvoza in 2 odstotka jugoslovanskega. Uvozila bo za 4 odstotke slovenskega in 1 odstotek jugoslovanskega uvoza. Toda za svoje raziskovalne institucije bo uvozila manj kot dve tisočinki odstotka vsega jugoslovanskega uvoza opreme... Zato seveda ne bo nič čudnega, če kakih 2000 inženirjev, ki se v Iskri ukvarjajo z razvojem (približno toliko jihimajo tudi v Elektronski industriji Niš) in raziskavami, ne bo dalo od sebe vsega, kar bi lahko.
Z rezultati poslovanja ob polletju smo bili v Sozd Iskra zadovoljni tako, da na tej osnovi ocenjujemo tudi rezultate, ki bi jih predvidoma uspeli realizirati do konca leta.
Tako kot trimesečne rezultate lahko namreč tudi polletne še smatramo za ugodne planirane dinamike žek glede na težavne gospod
nančni rezultat je vzpodbuden, saj je kljub naraščanju cen repromateriala in naraščanju dajatev iz dohodka uspelo doseči več kot polovico za letos načrtovane akumulacije. Vendar pa finančne rezultate močno razvrednoti izredno visoka inflacija in kljub sorazmerno ugodnim porastom vedno manj ostaja za naložbe in za zboljšanje strukture poslovnih sredstev s čemer se postopno zmanjšujejo tudi možnosti za kvalitetno gospodarjenje.
Industrijska proizvodnja je Iskri ob polletju narastla upoštevaje metodologijo Zavoda za statistiko za 6,7 % v primerjavi s polletjem 1981 To je nedvomno vzpodbuden rezultat, saj je v
polletjem 1982. To je nedvomno vzpodbuden rezultat, saj je tem času elektroindustrija Slovenije realizirala le 2,8 % porast
oziroma slovenska industrija za 3,5 %.
Proizvodnja, navedena po stalnih cenah iz leta 1980, je ob polletju 1983 znažala 140 mrd din, oz. 20,3 % več kot v enakem obdobju v letu 1982. V obdobju prvih 8 mesecev pa je
Izvoz se je od lanskega polletnega izvoza povečal za 18,1 in je dosegel vrednost 98,2 mio $. Letni plan je bil izpolnjen 39,4 %. tudi v Iskri je bil izvoz za konvertibilno podroi
i za
39^4 %. Tudi v Iskri je bil izvoz za konvertibilno področje ugodnejši, saj je tu porast znašal 35,4 %. Vrednostno je bilo na konvertibilnem področju realizirano 70,2 mio oziroma 71,5 % vse izvozne realizacije. Na klirinško področje je bilo izvoženo
manj kot ob lanskem polletju, čeprav je bil v mesecu juniju ' den izvoz na to področje, predvsem v Sovjetsko
dosežen rekorden zvezo.
Glede možnosti plasmaja Iskrinih izdelkov na tuje trge se niso izboljšale. Pred
razmere mso izboljšale. Predvsem v deželah razvitega zahoda še vedno vlada recesija in so naši izvozni dosežki vedno bolj odvisni od izdelčne in poslovne kakovosti ter hitrega prilaga-zahtevam tržišča. V osmih mesecih je izvoz znašal že
\ 1^,5 mi dolarjev oziroma 85,1 mio dolarjev na konvertibilno področje.
Prodaja je bila močno odvisna predvsem od proizvodnih možnosti. Na domačem trgu bi namreč lahko prodali tudi več,
če bi lahko zagotovili večjo proizvodnjo in ustreznejši asortiment izdelkov.
Na področju domače nabave so se v prvem polletju 1983 nadaljevale težave zaradi visokih cen in neurejene cenovne politike, nerednih dobav s strani domačih dobaviteljev ter pretiranih zahtev po deviznih in dinarskih participacijah. Oskrba je bila tako še slabša kot v prvem kvartalu in to predvsem z izdelki barvne metalurgije in elektromateriala. Uvoženo je bilo za 47,0 mio i repromateriala, od tega za 41,6 mio $ s konvertibilnih tržišč. V celoti je bil uvoz za 11,2 % višji od lanskega polletnega, konvertibilnega pa za 14,2 %, pri čemer je 35 % konvertibilnega uvoza odpadlo na uvoz v okviru koopeacijskih pogodb. Opreme je bilo uvožene le za 1,3 mio $. V prvih 8 mesecih pa je uvoz znašal 62,9 mio dolarjev.
Na ^
vrednost 35,3 mrd din' Ponovno se je pokazalo nesorazmerje med cenami reprodukcijskega materiala in med prodajnimi cenami izdelkov, saj so materialni* stroški porasli bolj in sicer za 51,7 %. Porast dohodka je bil zaradi tega nižji in je znašal 44,7 %, vednostno pa je dohodek dosegel 11,1 mrd din. Za vse obveznosti iz dohodka je bilo porabljeno 4,5 mrd din, oz. 41,0
(Nadaljevanje na 3. strani)
NASTOPATI MORATE S ČIM ŠIRŠIMI
AMBICIJAMI
(Nadaljevanje s 1; strani)
ti. Gre za temeljito notranje prestruk: turiranje družbe, za zasuk h kvaliteti, k večji produktivnosti in k ekonomične-jšemu delu in življenju. Čez noč tega seveda ni mogoče izpeljati in upanje, da so težave že mimo, je utvara;« je zaključila Milka Planinc.
Besedo je ponovno povzel Boris Lasič in dejal, da s sodelavci v skri veliko razmišljajo o teh problemih, rešitve pa predvsem visijo v doslednem spoštovanju ekonomskih zakonitosti, pa naj gre za delitev dohodka ali cenovno politiko, pri čemer reorganizira-nje TOZD, OZD ali programov ne sme biti tabu. Seveda to ne sme iti na račun socialne varnosti delavcev, vendvar pa teh problemov ne gre reševati z lažno solidarnostjo, temveč s pravočasnim prestrukturiranjem gospodarstva in uvajanjem ustreznejših in bolj perspektivnih programov. Prav tako je menil, da bi v Iskri ob znanih pogojih gospodarjenja v daljšem obdobju lahko rešili vrsto sedanjih zapletov, kajti negotovost na tem področju je bolj škodljiva oc( kakršnihkoli črnogledih napovedi.
V razpravo se je nato vključil predsednik slovenskega IS Janez Zemljarič, ki je odločno dejal, da bi bil še čas, da bi se spet kaj slišalo o Iskri kaj več. Ven-
Milka Planinc na ogledu proizvodnje v Mikroelektroniki,
dar ne o Iskrinih notranjih problemih pri dohodkovnih odnosih znotraj SOZD in v reprodukciji, temveč o strateških vprašanjih, ki zadevajo usodo celotne države. Kajti kritike o nejasnosti pogojev gospodarjenja so le deloma upravičene, te pogoje si mora združeno delo v največji meri ustvariti samo, s tehnološkim in dohodkovnim povezovanjem, izvozno usmerjeno proizvodnjo, vzpostavljanjem celovitih reprove-rig itd. Dokler pa tega ni, seveda ob upoštevanju dejstva, da morata biti za
povezovanje vsaj dva partnerja in ne ^ enostranske pobude, bo vmes pose? država.
In ta misel je nekako zaživela tu ^ poslovilnem stavku Milke Planinc- -svojih prizadevanjih morate tudi v 1 ^ nastopati s čim širšimi ambicijami, n v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu. * ' naloga združenega dela, ne admin|S . cije in znanstvenih delavcev zunaj Pr |(] . zvodnje, torej lastnega tehnološke?*1 gospodarskega razvoja.«
V
D
matico, ki so eden od pometnbnej5^ delov sodobnih obdelovalnih stroje'
jih zaenkrat uvažamo izključno z
zaho-
da. Preostali del obojestranske izfU njave pa zajema zamenjavo eroziji strojev in druge obdelovalne str°L merilno opremo ter potrebne dele komponente za dogovorjene izdej _
edvide'
varno obisk kitajskih predstavnih0' naj bi do takrat tudi pripravili druč.
pogodbo o izmenjavi za 1984. le10.
naj bi se po predvidevanjih gibala '
vi'
vsak0
šini c ca. 1,5 miljona dolarjev za •- ,t stran. Po vsej verjetnosti pa bo, &e . na potrebe tako vzhodnega trga, našega ta številka še presežena. u V Avtomatiki tudi pričakujemo, bomo prvo pošiljko iz naslova koope', cijske pogodbe — navojna vretena1 ^ erozijskih strojev z žico prejeli konca letošnjega leta.	$■ -
OB DNEVU INOVATORJEV
Zunanja navojna vretena s kroglično matico.
Kooperacijska pogodba osnova za petletno sodelovanje s Kitajsko
Podelitev priznanj in razstava inovacij
Prvi stiki, ki smo jih v Avtomatiki vzpostavili z LR Kitajsko, oziroma njeno strojegradnjo, segajo v 1981. leto, ko je delegacija jugoslovanske strojegradnje obiskala Kitajsko. Ob priliki vrnitve obiska so si gostje med drugim ogledali tudi Iskro, eno izmed vidnejših proizvajalk elektroo-preme za obdelovalne stroje.
Interes za sodelovanje, Kitajska je priznan proizvajalec orodnih strojev in nekaterih preciznih delov za te stroje z dolgoletno tradicijo, ki se je pokazal v času obiska, je dal še isto leto prve rezultate.
Kitajski strokovnjaki so testirali nove merilnike pozicij NP 37 in numerične pozicionirne naprave LJUMO 40 —50 in bili z rezultati izredno zadovoljni.
V aprilu 1982. leta pa so se naši delavci s člani Ministrstva za strojegradnjo in Instituta za orodne stroje JCSiz Mijuna, ki je zadolžen za del razvoja in testiranje orodnih strojev ter potrebne opreme, že konkretneje dogovoril o možnostih tesnejšega, dolgoročnejšega sodelovanja.
Rezultat dogovorov je bila v mesecu novembru 1982 s strani jugoslovanskih in kitajskih predstavnikov parafirana kooperacijska pogodba o dolgoročnem — 5-letnem sodelovanju. Pogodba zajema in specificira izmenjavo naprav ter drugih materialov in komponent za stroje v vrednosti 21 miljonov dolarjev v obe smeri, oz. za 10,5 miljonov dolarjev v eno smer.
Hkrati je v nje opredeljeno, da se mora za vsako tekoče leto podpisati posebno pogodbo o dostavi opreme partnerju. Tako je bil hkrati s kooperacijsko pogodbo pripravljen prvi del pogodbe za 1983. leto v vrednosti 700.000 dolarjev. Vendar pa se je prav kmalu s strani kitajskega partnerja pokazala potreba po razširitvi obsega proizvodov, namenjenih izmenjavi tako.
da se je v končnem besedilu z dodanim drugim delom, vrednost obsega dvignila za 1 milijon dolarjev v eno smer.
Osnovna operacijska pogodba je bila s kitajske strani podpisana 18. februarja letošnjega leta, z naše pa 12. julija, ko so jo potrdili tudi odgovorni zvezni organi in je tako stopila v veljavo. Ker zajema izmenjava tehnološko-tehnično izredno zahtevne naprave se v obeh primerih prodajalec obvezuje, da bo šolal osebje kupca, ki bi po zaključku šolanja sposobno samostojno uporabljati, vzdrževati in servisirati dobavljeno opremo in podsklope. Za vsakega posameznika bo trajalo šolanje 60 delovnih dni.
Če v grobih obrisih omenimo še predmet izmenjave, bo Iskra dobavljala: merilnik pozicij NP-37, numerične pozicionirne naprave LJUMO PNC 50 in PNC 40 ter elektronsko čitalno glavo za merilne dajalnike, Kitajska pa bo za naše potrebe ponudila sestavne dele za linearne in rotacijske merilne dajalnike, s poudarkom na steklenih merilnih letvah in navojna vretena s kroglično
V počastitev 12. oktobra — inovatorjev je kranjska raziskoval' skupnost 6. oktobra 1983 podelila (L juspešnejšim inovatorjem v obe priznanja Inovator leta. V avli Skupn
čine občine Kranj pa so odprli razsta'0
:________ _• :	_____i   j	i rlfl^
inovacij — dosežkov dobitnikov p1 nanj, med njimi so tudi Janez Rako'e' Marjan Bernard in Slavko Vidic Tovarne števcdv v DO Iskra Kibernc
ka.
Tudi v Iskri Kibernetiki bodo letoS°j dan inovatorjev počastili s srečanje0' na katerem bodo inovatorjem p0° Ijena priznanja.
Inovacijska dejavnost se v kranj5* občini uspešno razvija. Omenjene p0 reditve so poleg izplačanih nagrad na) lepša spodbuda inovatorjem za pdz0 devno delo. Iskanje novih rešitev in5 dobnih domačih dosežkov v združene delu je v današnjem času vse bolj P° membno, uvoz materialov in opreme! zelo okrnjen — izhod se kaže le v p0'6 čani skrbi za nadaljnji razvoj razvoj0 raziskovalne in inovacijske dejavnos ’ kamor sodi tudi množična inovaciji dejavnost.	Alojz B°c
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta deta in naloge v Iskri, tako redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okv^
SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravne^
spo7azuma"o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce,^ ki jjm^v TOZD.
oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, kija telijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vod»" in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potreo«' ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljke.	,	, . lhlie.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubi) na, E-11, telefon 324-061, int. 21-25.
ISKRA ZORIN, TOZD STANDARDIZACIJA, TRŽAŠKA 2, Ljubljana
1. Pripravnik — standardizer I. za kovinska gradiva in strojništvo
Pogoji: 1. st. fakultete za strojništvo, pasivno znanje tujega jezika Delo je za nedoločen čas spolnim delovnim časom. Pisne pri jave z dokazili pošljiJ-15 dneh. Rok obvestila je 30 dni po izteku objave na naslov: Iskra ZORIN J OZ Standardizacija. Tržaška 2, Ljubljana
^IROKA POTROŠNJA
kooperacijska proizvodnja srvosistemov
Spoznanje delavcev Tovarne elektromotorjev iz Železnikov, da je treba prihodnost graditi na zahtevnejši proizvodnji, da je treba v proizvodni program vključevati vse več izdelkov, ki zahtevajo veliko (domače) pameti, znanja in malo materiala, je pred dnevi dobilo pomembno potrditev. V zahod-nonemškem mestu Lohr am Main je bila 4. oktobra podpisana pogodba o pričetku kooperacijskega sodelovanja pri proizvodnji servosistemov med Iskro (sodelovali bosta DO Široka potrošnja in DO Avtomatika) in zahod-nonemško firmo INDRAMAT. Gre za pričetek sodelovanja s tujim partnerjem, ki velja za enega od vodilnih evropskih proizvajalcev servosistemov za pogon obdelovalnih strojev.
tega v Železnikih tudi že vajeni — tako so pred leti osvajali, npr. elektromotorje za najzahtevnejši ameriški trg. Uspelo jim je, zato ni bojazni, da jim ne bi tudi tokrat. Tovrstnih proizvajalcev v Jugoslaviji ni, potrebe pa so — in edina rešitev doslej je bil seveda uvoz. De-
I rvtrueivT«111111 3iivjw.
. Železnikih imajo ž velikoserijsko j ^ . ^nj° vseh vrst malih elektro-k^Jev ogromno izkušenj, zato se je |vCltev za osvajanje proizvodnje jk8° zahtevnejših motorjev ponu-[i^ar sama od sebe. Seveda je bilo a ttarsikaj pričeti znova, vendar so
in ne
)sega,li
1 tud v nc:,V.
vlsk*
ii,ne|£
,.Tolc
inistr3'
'K
keg3"1
D-1'
mej3!*1 ) jev1,1
zah0-
zijskf
strojj’
lele
:delkc'
dvide-
nikov'
drug"
eto,kl la v
vi-vsak6 gled£ a, k0'
no.»
apera; ia i" ’ *li d”
š-D;
jneva vala3 la na; ,bčia| kup5' stav0 priz' ovec' jic iz -ne!'"
ošni'
ijen1'
,ode-
njsk'
; pn-inaj' ,riza-nso-.nea1
iPTe
ne)6
mve'
ojn°
lOSti'
ijska
0O6
J
Več KOT 247 MILIJONOV
Dolarjev izvoza
•	(Nadaljevanje z 2. strani)
% dohodka, kar je za j % več kot ob letošnjem kvartalnem obračunu in za 5 % več kot ob lanskem polletju. Za čisti dohodek je tako ostalo 59 % dohodka, oz. 6,6 mrd din. Čisti dohodek se je glede na lansko polletie poveča) za 33,5 %, obveznosti iz dohodka skupno pa za 63,9 %.
Kljub nizkemu porastu čistega dohodka pa je bil dosežen dokaj ugoden porast sredstev za poslovni in rezervni sklad. Poslovni sklad se je od lanskega polletja povečal za 41,4 % in rezervni za 45,0 %. Akumulacija, ki vključuje sredstva poslovnega in rezervnega sklada ter amortizacijo nad predpisano stopnjo, je bila v primerjavi z lanskim polletjem višja za 44,6 % in je dosegla vrednost 1,8 mrd din. S tem je porast akumulacije občutno presegel porast čistega dohodka, dosežen pa je bil predvsem na račun racionalnejše delitve osebnih dohodkov. Smotrna delitev sredstev za osebne dohodke je bistveno prispevala k dokaj ugodnemu finančnemu rezultatu ob polletnem obračunu. Za osebne dohodke je bilo razporejeno 4,3 mrd din čistega dohodka, porast glede na lansko polletje pa je znašal
31,6 %.
Pomembno razliko med lanskim in letošnjim polletnim

trozveze (Antene in navigacije - 14,2 mio din, Usmerjene zveze - 27,3 mio din) in v okviru DO Široka potrošnja (Tovarna gospodinjskih aparatov — 23,2 mio din).
V polletnem razdobju je bilo v SOŽD Iskra poprečno zaposlenih 31.395 delavcev. Število je glede na lansko primerjalno obdobje poraslo za 1,9 %. Produktivnost, merjena s količino Proizvodnje na delavca, je porasla za 18 %, kar je nekoliko manj Kotle znašal porast ob kvartalnem obračunu.
Poslovanje na domačem trgu tudi v drugem polletju postaja čedalje bolj odvisno od izvoznih rezultatov, saj le-ti Krojijo možnost uvoza repromaterialov, ki jih elektronska industrija kakršna je Iskra ne more v zadostni meri pa tudi kvaliteti vselej dobiti na domačem trgu. Zato bo letna vrednost proizvodnje predvidoma znašala 29,5 mrd din ali skoraj 93 % plana za leto 1983.
Po pričakovanjih bi morali izvoz realizirati z več kot 99 % ali nad 247 mio dolarji. Kot najpomembnejši segment izvoza nastopa konvertibilno področje, kamor bi izvozili že za 154 mio dolarjev oziroma skoraj 100 % načrtovane vrednosti. Stalna prizadevanja po substituciji uvoznih surovin omogočajo, da kljub 80 % izpolnitvi uvoznega plana še vedno uspevamo obdržati pozitivno rast proizvodnje. Analiza naše uvozne odvisnosti pa nam daje slutiti, da nadaljnjo znižanje uvoza oz. njegova stagnacija na cca 100 mio dolarjih v bodoče ne bo več možna brez resnih posledic na padcu proizvodnje in s tem vse gospodarske aktivnosti Iskre.
Močna inflacija je prisotna v realizaciji dohodka, tako da bodo praviloma presežene vse postavke iz strukture celotnega prihodka. V letu 1983 bo v SOŽD Iskra celotni prihodek znašal že 77,8 mrd din-oziroma kar 11 % več kot je bilo planirano. Glede na preteklo leto pa bi zabeležili celo 44,6 % porast. Po nekajletnih relativno ugodnih cenovnih gibanjih za Iskro smo v letu 1983 priče ponovnemu poslabšanju, saj rastejo materialni stroški hitreje kot celotni prihodek in to s 45,4 %. Seveda je vsled tega tudi rast dohodka počasnejša in to le 41,8 %, tako aa bo v letu 1983 njegova vrednost znašala 24,6 mrd din. Kljub takim gibanjem pa do realizirani dohodek kar za 14,9 % večji od planiranega in to nedvomno lahko štejemo kot uspeh. V delitvi dohodka pričakujemo v SOZD Iskra gibanja v duhu racionalnega noslovnega obnašanja pa tudi stabifizacijskih priza-
namerijamo 9,3 mrd "din in za akumulacijo 4, din. Pri tem je kot poseben uspeh nedvomno potrebno omeniti akumulacijo, ki bo porastla kar za 64 %. Ker so v letu 1982 osebni dohodki hitreje rastli v zadnji četrtini leta in so^s tem povzročali dvig primerjalne osnove bo ob koncu leta 1983 predvidoma realiziran le 26,6 % dvig bruto osebnih dohodkov, kar pa bo glede na gibanje cen imelo za posledico nadaljnjo padanje realne vrednosti osebnih dohodkov.
Omejevalna politika na področju investiranja se kaže tudi pri realizaciji investicijskih naložb v SOZD Iskra. Predvidoma do realizirano le 45 % planiranih investicij ali le 2,5 mrd din. Porast v primerjavi z letom 1982 skoraj ni omembe vreden saj znaša le 3 %. Počasna rast investicij se tudi v letu 1983 odraža na zmanj-
šanem zaposlovanju, tako da bo predvidoma realizirano tudi na tem področju le za 98 % plana. Povprečno število zaposlenih bi tako po oceni doseglo 31. Z10 delavcev.
V letu 1984 si bo Iskra še nadalje prizadevala ohraniti dina-ptično rast proizvodnje, tako da bi predvidoma skušali realizirati za 290 mio dolarjev izvoza in od tega že 190 mio na konvertibilno področje. S takim izvozom bi si tudi že zagotovili izpolnitev srednjeročnega plana kar bi bil nedvoumno izjemen dosežek saj je postavljen v višini 1,4 mrd dolarjev.
Da bi zagotovili zadostne blagovne fonde bi proizvedli za 35,3 mrd izdelkov ali za 19,5 % več kot v letu 1983.
Ponovno pričakujemo da bodo nekoliko oživele investicije in bi po predvidevanjih v letu 1984 znažale 3,0 mrd din.
Dohodkovni del poslovanja je v pretežni meri odvisen od gibanja cen pa tudi drugih parametrov kot npr. obresti, tečaja dinarja itd. in ga v tem trenutku zaradi pomanjkanja ustreznih analiz na jugoslovanskem nivoju še ni možno dovolj točno napovedati za leto 1984.
Nedvomno pa lahko glede na izkušnje ob zadovoljivi preskrbi z repromateriali pričakujemo enako uspešne rezultate na dohodkovnem področju v primerjavi z letom 1983 tudi v letu
1984,	Alojz Boc
vizni učinek po osvojitvi proizvodnje bo tako kar dvojen — od prihranka pri odpravljenem uvozu in od neposrednega izvoza.
Od osvojenih servomotorjev do servosistemov pa je seveda še precejšnja pot, ki jo bo premostilo prav kooperacijsko sodelovanje na osnovi pred nedavnim podpisane pogodbe s firmo In-dramat. Po sedanjih dogovorih naj bi partnerja (Široka potrošnja, ki se bo s samoupravnim sporazumom z DO Avtomatika dogovorila o delitvi dela in Indramat) skupaj proizvajala servosi-steme za pogon obdelovalnih strojev. Znotaj Iskre pa bo delo razdeljeno tako, da bodo v Železnikih proizvajali sestavne dele za servomotorje, DO Avtomatika pa se bo specializirala za proizvodnjo ustrezne elektronike — sestavnega dela servosistemov. Ko bo sodelovanje steklo, bo Iskra lahko ponudila kompletne servosisteme, torej servomotorje s pripadajočimi krmilnimi in napajalnimi podsestavi.
Ob tem velja zapisati, da za oba Iskrina partnerja tovrstna proizvodnja ne bo novost, saj je nedavni podpis pogodbe s firmo Indramat le eno od zadnjih dejanj v sicer že razvejanem sodelovanje Široke potrošnje in Avtomatike z inozemskimi partnerji, ki na tem področju slovijo kot vodilni.
Za DO Široka potrošnja 4. oktobra podpisana pogodba pomeni, da bo v naslednjih petih letih vrednost menjave (v eno smer) dosegla skupno 24 milijonov nemških mark, pričakovati pa je celo večjo vrednost menjave. Iz Železnikov bodo namreč že v prihodnjem letu poslali prve pošiljke sestavnih delov za servomotorje in se tako aktivno vključili v borbo za osvajanje tujega. pa tudi domačega trga.
DO — AVTOMATIKA
Pridobljen atest za računalniško tehtnico RT-211
V TOZD Razvojni institut delovne organizacije Avtomatika deluje v okviru sektorja avtomatizacija industrije oddelek za industrijsko tehtanje in doziranje. V 15. letih delovanja so se približno do 1976-77. leta ukvarjali predvsem z razvojem posameznih naprav, v kar je bilo vključeno vse od razvojnega dela, proizvodnje oz. bolje rečeno izdelave naprav, ki so bile namenjene posameznim naročnikom, do servisiranja.
Z izdelavo večkomponentne elektronske tehtnice VDT — 21D v 1977. letu, namenjene doziranju raznih sipkih materialov in tekočin pa so se usmerili v povsem razvojno delo, saj je izdelek zaradi širine uporabe in velikega povpraševanja zahteval prenos v redno proizvodnjo.
V začetku 1982. leta so se odločili za razvoj nove tehtalne naprave, ki naj bi izpolnjevala naslednje zahteve:
—	možnost uporabe v javnem prometu in industriji
—	uporabo mikroprocesorja in s tem doseganje višjega tehnološkega nivoja
—	in možnost priključitve na višji nadzorni sistem (računalnik).
Rezultati niso izostali. V enem letu in pol so delavci tega oddelka uspeli prenesti zamisel v končni proizvod — računalniško tehtnico RT — 211. Narejeni so bili trije prototipi in opravljene primerjalne Storme. Eden od njih že deluje v vinski kleti Agrokombinata Krško. S 30. junijem pa so si na Zavodu
DO — AVTOMATIKA
Iskra za energetiko tudi v španščini
Slovenskemu, srbohrvaškemu in angleškemu smo pred kratkim dodali še španski prospekt »Avtomatizacija, daljinsko vodenje in telekomunikacije v energetiki«.
Prospekt pregledno prikazuje Iskrin program za energetiko, pričenši s števci, instrumenti, merilnimi pretvorniki in zaščito pa vse do računalniških sistemov vodenja in sistemov telekomunikacij. Prospekt je že usklajen tudi z Iskra Delto, namenjen pa je predvsem špansko govorečim deželam Latinske Amerike.	Boštjan Škorjak
Prvo posvetovanje planerjev
Pretekli teden je bilo v Škofji Loki dvodnevno posvetovanje planeijev SOZD Iskra, namenjeno vsem, ki se profesionalno ukvarjajo s planiranjem v DO in TOZD Iskra. To posvetovanje naj bi nudilo vpogled v nastajanje planov širših družbenopolitičnih skupnosti. V tem procesu imajo svoje mesto tako SOZD Iskra kot tudi njene DO in TOZD. Proučiti in poiskati bi bilo torej potrebno predvsem medsebojne vplive posameznih planov in iz tega vidika določiti tudi nadaljnje smeri razvoja planiranja v SOZD Iskra.
V	prvi skupini predavanj so udeleženci poslušali Veljka Boleta iz Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani na temo: Model slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
Ža naslednjo temo: Plan republike je uvodno predavanje pripravil direktor Zavoda SRS za planiranje iz Ljubljane Živko Pregelj. Podal je načine in postopke planiranja v republiki in razložil resolucijo za leto 1984 ter poglede na priprave plana do leta 2000.
Drugi del posvetovanja se je nanašal na temo: Informacije o razvoju okolja in možnosti obstoječega informacijskega sistema v SOZD Iskra. Prvi je na to temo spregovoril Dordže Krstič vodja projekta: Zasnove informacijskega sistema SOZD Iskra in vodja delokroga za sistemsko analizo v DO ZORIN, TOZD CAOP, nosilke za izvajanje integracijskih informacij, s predstavitvijo dosedanjega dela na tem področju in nakazal povezave informacijskega sistema za potrebe planiranja.
Boris Slapnik pa je prikazal delo tržnih raziskav, ki ima v Iskri že tradicijo in se izvaja v okviru DO Iskre Commerce, TOZD Marketing — službe za raziskave tržišča. Povedal je svoje izkušnje s tega področja in nakazal, kje lahko plan te izsledke koristi.
V	tretji tematski skupini, ki s-t je nanašala na Planiranje v SOZD Iskra so udeleženci slišali tri referate, ki so pokazali način planiranja na ravni SOZD, DO in TOZD.
O planiranju v SOZD je spregovoril Janko Šavli, samostojni svetovalec Področja za ekonomiko SOZD Iskra, o planih TOZD Majda Drnovšek, vodja plana DO Iskre IEZE, o planu DO pa sta spregovorila Štefan Perčič, vodja računovodstva DO Kibernetike in Božo Lampič, vodja plana DO Kibernetike iz Kranja.
V	okviru tega posvetovanja je bila organizirana še okrogla miza, kjer so ugotovili, da je to, prvo posvetovanje, v
za merjenje in plemenite kovine v Beogradu pridobili tudi atest.
Hkrati so za zadovoljitev kompletne ponudbe razvili oddaljeni kazalnik KV —213 in semafor ES —214 kot dodatno opremo. Trenutno pa pripravljajo za objekt Žitište pri Beogradu tako imenovano silosno tehniko, ki vsebuje računalniško tehtnico RT-211 in potrebno krmilje za vodenje procesa tehtanja na transportnih trakovih.
(Nadaljevanje na 4. strani)
obliki, v kakršni je bilo organizirano, koristno, saj se udeleženci na ta način bolje spoznajo s problematiko na področju plana in postopnega programiranja s področja izobraževanja in izgradnje sistema planiranja.
Nedvomno je za zagotovitev uspešnega razvoja poslovnega sistema Iskre življenjskega pomena tudi planiranje njenega ekonomskega razvoja. Pomembno je namreč, da plani poslovanja ne bodo zgolj zbir podatkov in izračun stopnje rasti, temveč morajo biti konstruktivne podlaga za poslovno politiko in vsakdanji pripomoček za vodenje dolgoročne, srednjeročne in tekoče poslovne politike.
Predstavnik Iskrinega izobraževalnega centra Ronald Malej je poudaril da so potrebne informacije o tem, kaj je na tem področju najbolj potrebno strokovno razvijati. Ta center je uspešno vodil zunanjetrgovinsko šolo in zdaj gre namreč za snovanje podobne šole za novo strokovno področje, kateremu pa je treba najti tudi najustreznejšo obliko izobraževanja, ki bi bila zanimiva za vse Iskrine temeljne organizacije. Pred očmi je treba imeti dejstvo, da se pojavljajo zamisli o šolah tudi še za nekatera druga področja, kot so poleg zunanjetrgovinske in raziskovalno—razvojne šole in zdaj ekonomsko planerske pa tudi za razvoj in informatiko, za vodstveno—vodilne delavce, za področje kakovosti.
Na škofjeloškem sestanku so glede teh zamisli menili, da je treba za vsako izmed teh področij pripraviti osrednji program. Ker so področja različna med seboj, bi bilo morda smiselno organizirati tudi krajše, specialne programe, ki bi jih bilo mogoče potem tudi po potrebi poglabljati.
Udeleženci sestanka so menili, da je bilo posvetovanje planerjev dobro zasnovano, razprava o njem pa je poleg drugega nudila tudi možnost za bolj neposredno izmenjavo mnenj in izkušenj. Menili so, naj bi takšna oblika, tako priprav, kot tudi izvajanja izobraževalnih programov postala v Iskri tradicija.
Usklajevanje te vrste bo nedvomno koristilo tudi pri oblikovanju stališč in mnenj za srednjeročni plan. ,
Zoran Polič je ob koncu izrazil zadovoljstvo ob tem, da se je izkazalo, da je izobraževanje na področju planiranja v zvezi s pripravo upravljalnih poslovodnih odločitev v resnici nujno potrebno.
Na sestanku je bilo med drugim poudarjeno posebej tudi to, da bi bilo za področje plana potrebno poenotiti podatke in da bi bil velik korak, ko bi dosegli vsaj to.	mak
5 posvetovanja planerjev.
V IEZE premajhna akumulacija za uresničitev nalog, ki jih terjajo kupci
V 36. št. našega glasila Iskra smo lahko prebrali, uokvirjeno informacijo iz DO ŠIPO, konkretneje iz TOZD Televizijski sprejemniki Pržan, o zahtevi DO IEZE o povišanju cen za svoje izdelke. Zahtevana povišanja so ekstremno visoka od 17% do 35,5% (če k temu dodamo še dvig cen 82/83 pa sploh) ni seveda povsem neupravičena, saj se DO IEZE (oz. navedena TOZD) komaj kobaca v že sedaj strahotni akumulaciji (sklepajoč po navedenih indeksih).
Ni naš namen polemično začeti vsekakor vročo in v tem trenutku izredno aktualno razpravo o upravičenosti, oz. neupravičenosti dvigovanja (zidanja) cen, saj se o tem fenomenu vsak dan pretoči litre črnila in izgovori tisoče besed najbolj poklicanih pa, kot lahko iz vsakodnevne prakse občutimo prav vsi, za sedaj žal brez kakršnega koli uspeha.
Se manj je naš namen opravičevati našo zahtevo po povišanju cen, ne samo za TOZD TV Pržan, marveč vsem našim dolgoletnim velikim kooperantom kot so Gorenje, El Niš itd., kajti takšna odločitev ni zrasla v glavi nekega posameznika, ki bi si na račun TOZD TV Pržan in ostalih kupcev, rad neupravičeno ustvarjal akumulacijo. To je bila poslovna odločitev zakonito izvoljenih struktur v DO, ki s polno odgovornostjo vodijo vse segmente DO in po sprejetih samoupravnih aktih odgovarjajo delavcem DO IEZE za realizacijo skupno dogovorjenih ciljev srednjeročnega in letnih načrtov v vseh fazah poslovnih funkcij.
Naš namen je, da s tem prispevkom osvetlimo tendencioznost in ozkost trditev ter seveda pokažemo kam namenjamo akumulacijo v naši DO.
DO Iskra IEZE je največja proizvajalka elektronskih elementov v Jugoslaviji in s proizvodnjo nekaterih izdelkov sodi celo med največje proizvajalke v Evropi. Zametki DO so nastali' kmalu po osvoboditvi, po zaslugi izrednih jasnovidcev, pionirjev elementar-jev in Iskre, ki so že v letu 1948 videli tisto nujno usmeritev v uspešni elektronski industriji, ki jo nekateri iz drugih sredin (s hudimi posledicami za celotno našo družbo) še mnogo pozneje niso želeli sprejeti. (Mogoče pa so bili ti drugi jasnovidni v tem pogledu, a so videli, da se bo na tem področju dela rezal zelo tanek, črn kos kruha). Cela plejada znanih in anonimnih sodelavcev se je leta, brez delovnega časa,v nikakršnih pogojih trudila in razvijala elemente do ravni, da danes v IEZE s sadovi lastnega znanja proizvajamo elemente, ki jih uspemo plasirati v industrije takšnih tehnoloških velesil, kot so ZDA, zahodna Nemčija, Velika Britanija Francija itd.
V našTSOZD ne najdete elektronske sistemske rešitve brez naših elementov. Pred časom smo lahko prav v našem glasilu Iskra prebrali med drugim tudi izredno zanimivo obvestilo DO Elektrarne hanike (še pred samoupravno reorganizacijo) o substituciji konvertibilnega uvoza z Iskrinimi elektronskimi elementi, ki je šla v milijone dolarjev.
Skratka nam v IEZE se ni treba sramovati svojih dosežkov in prepričani smo, da so na naše dosežke z nami ponosni vsi trezni in ne zaradi določenih težav obremenjeni, ozko obrnjeni vase in svoje probleme, sodelavci Iskre.
Seveda je z rastjo proizvodnje v preteklosti, ki smo jo vedno načrtovali za ekonomske serije, torej v veliki meri zlasti za izvoz (nekaterih elementov kot so upori, potenciometri, diode 1N4000 izvozimo 80% in več celotne proizvodnje) rasla tudi potreba, v skladu s svetovnimi trendi razvoja ter potrebami naših DO, po zanesljivejših in modernejših elementih, vključevati v razvojne in proizvodne programe vedno nove in zahtevnejše tehnologije in postopke.
Ta ciklus se žal ne bo nikoli ustavil in na naše veselje in prepričani smo, da tudi v spodbudo uporabnikom naših elementov, so se s tem dejstvom z veliko zagnanostjo sprijaznili tudi mnogi naši razvijalci, ki mislijo na naš in na vaš jutri.
Vendar za nove dosežke je treba imeti med drugim tudi to preklicano akumulacijo. Zal smo prešli »lepe« čase pionirstva razvoja elementov v fa-rovžih in senikih, ročne posamične proizvodnje in udarniškega dela. Današnja doba zahteva od proizvajalca elektronskih elementov, klimatizirane prostore, avtomatsko vodene procese množinske proizvodnje, izredno zahtevne naprave procesne tehnologije, moderno opremljene razvojne laboratorije, testne centre, visokoproduk-tivne naprave za končne meritve in em-baliranje itd.
Vse našteto in nenašteto je v tehnološko vodilnih državah v 3-5 letih stara šara in jo prodajajo po kilogramski ceni. Iz obiskov svetovnih sejmov, proizvodenj naše konkurence in naših tovarn ste povsem lahko opazili širok prepad med svetom in nami. In veste zakaj? NIMAMO AKUMULACIJE, da bi si lahko privoščili vsaj približno takšno opremo kot jo ima konkurenca.
Pa je nismo pojedli, tiste silne, v okvirčku zaokrožene akumulacije. To, da smo s sodelavci iz DO ŠIPO, na predzadnjih dveh mestih izmed vseh DO Iskre po izplačilu OD ter da so visoko nad nami tudi tisti, ki se napajajo "iz naše akumulacije ne povemo zaradi »kalimerovstva ali nevošljivosti do ostalih, ker nam ne plačujejo še višjih cen, da bi si lahko poleg vložkov v znanje, opremo in zanesljivost naših elementov kaj primaknili še v mošnjiček.
S tem hočemo pokazati kam usmerjamo našo akumulacijo. V naši DO je že zdavnaj odklukano poglavje o tem, da bomo lepšo bodočnost pisali sebi in našim domačim kupcem zgolj z boljšim delom in izvozom. Jasno nam je tudi, da akumulacije ne ustvarjaš samo z zadrževanjem cen dobaviteljev, ki tudi nam (da tudi nam) dvigujejo cene, nekateri celo iz SOZD Iskra, kar za 400% v enem letu!
Vendar ne jokamo in ne obtožujemo.
Z notranjimi ukrepi za dvigovanjem produktivnosti, z združevanjem dragih del po posameznih TOZD na ravni DO (žal še prepočasi) s substitucijo uvoznih materialov, z boljšim planiranjem in naročanjem materiala, z združevanjem likvidnih sredstev itd. pa tudi z dvigovanjem cen, skušamo opraviti dano nam nalogo v Iskri in izven nje.
Krepko se zavedamo, da moramo na naštetih področjih narediti še več in hitreje in naši vsakodnevni napori so usmerjeni prav v to. Z vodenjem takšne politike nam je do sedaj že uspelo vgraditi v naše proizvodne procese nove tehnologije in elemente ter nekoliko modernizirati posamezne proizvodne prostore, vendar to še zdaleč ni tisto, kar naši kupci od nas zahtevajo. Hitreje pa enostavno iz znanih razlogov ne moremo naprej.
Takšna poslovna politika DO je dala rezultate kakršni so. Drugi nas naj ocenijo, ali smo v skupaj načrtovanih prizadevanjih za stabilno, večjo in boljšo Iskro kaj prispevali ali ne. Naša, morda neskromna ocena je, da smo, vsaj drugače nam dosedaj tisti, ki so poklicani ocenjevati naše delo niso povedali. In dokler ne bodo, bomo s takšno politiko brezkompromisno nadaljevali, tudi sodelavcem TOZD TV Pržan, katerih delo in napore v vsakdanjem delu zelo cenimo, v prid. S. K.
Pridobljen atest za računalniško tehtnico RT-211
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nadaljnji razvoj je usmerjen v razvoj krmilja za večkomponentno doziranje, s čimer bi uporabnost tehtnice v industriji še bolj razširili, sedanji proizvodni program, večkomponentne elektronske tehtnice VDT — 21 D pa opustili. Razvojna naloga naj bi bila zaključena predvidoma do konca 85. leta.
Računalniška tehtnica RT 211, ki je namenjena za tehtalne naprave v industriji, kjer se zahteva velika točnost, zanesljivost delovanja, odkrivanje in odpravljanje motilnih vplivov ter hitro prilagajanje posebnim zahtevam uporabnikov, je bila prvič prikazana na spomladanskem velesejmu v Novem Sadu.
Iskra je skupaj z » Vaga« — Beograd • in tehnološkim institutom novosadke univerze razstavila tehtnico, namenjeno za uporabo v klavnični industriji. Za izdelek je prejela zlato medaljo. Kasneje sta bili opravljeni tudi dve demonstraciji uporabnikom v živilski, predelovalni industriji: Carnexu in Čoki.


DuMet Ždczaor
‘»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
Tovariši, mnoge in težke naloge so pred nami. Naša domovina je ranjena. Te rane moramo zaceliti. Ker od nas pričakujejo, da bomo dosledno in brez odlašanja pripravili in zgradili organe naše ljudske oblasti in naše državne zgradbe in skozi te organe opravili
polno mobilizacijo ljudstva in materiala za čimprejšnjo osvoboditev, moramo mobilizirati naše ljudi, da bi čim prej očistili našo domovino fašizma in reakcije, ki se tu in tam skriva in pričakuje nekaj drugega.
Hkrati pa je potrebno, da dosedanje pri-
dobitve narodnoosvobodilnega boja. ki so doživele zasluženo slavo in priznanje tako doma kot v svetu, čim prej presadimo tudi v srca tistih, ki z očmi nočejo videti in z ušesi nočejo slišati, temveč se drže ob strani in čakajo. Mislim na tiste, ki lahko postanejo enakopravni državljani v naši deželi.
Tovariši, na tem mestu predvsem poudarjam pomen sklepa, ki proklamira načelo samoodločbe narodov. V skladu s tem ne bomo zahtevali ničesar, kar ne bi bilo prav in ničesar, kar bi bilo tuje, toda hočemo, da imajo tudi tisti bratje, ki jih danes ni tu na tem zgodovinskem kraju, ki so zunaj meja naše domovine, pravico, da se svobodno odločijo o svoji usodi. S krvjo svojih najboljših sinov so dokazali, da hočejo biti z nami v skupni domovini, demokratični federativni Jugoslaviji.
Tovariši, ob koncu moram ugotoviti še nekaj: na podlagi dejstva, da osvobodilna vojna ni nič drugega kot boj za mir. moram reči, da če se je človeštvo kdaj znašlo na zgodovinski prelomnici, ki mora jasno in odločno ločiti stari svet od novega in svetlobo od teme. tedaj je zagotovo na tej prelomnici danes. Dani so vsi objektivni razlogi, da bo po koncu te vojne zavladal dolgotrajen mir na načelu suverene enakosti vseh narodov, ki mora biti temelj vsake prihodnje medna-
5 predstavitve informacijskega sistema.
DO — AVTOELEKTRIKA
v- . flS?
Predstavitev novega informacijskega sistema
Zadnji petek v septembru je bila v Iskri Avtoelektrika Nova Gorica predstavitev novega, interaktivno podprtega informacijskega sistema.
Zavedajoč se pomembnosti pravočasne in kvalitetne informacije za uspešno poslovanje, posveča delovna organizacija področju informatike že vrsto let posebno pozornost. Vendar predstavlja obstoječa tehnologija zajemanja in obdelave podatkov (kartičen vnos, klasične paketne obdelave, dislociranost računalnika itd.) že nekaj časa zavoro nadaljnjemu razvoju.
V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko številne zunanje in notranje težave povzročajo stalne motnje in spremembe v poslovnem procesu, je pravočasna in realna informacija o posameznih parametrih poslovanja za odločanje še toliko pomembnejša. Zato se
V oktobru in novembru pa jo bodo lahko videli tudi obiskovalci sejma Elektronike v Ljubljani in specializirane mednarodne razstave procesne merilne opreme — Interkama v Diisel-dbrfu.
Z razvojem in proizvodno osvojitvijo, ki te univerzalne tehtalne naprave, ki jo bo predvidoma v prvem četrtletju 1984. leta prevzela TOZD Avtomatika in varilne naprave se Iskra postavlja enakovredno ob bok Libeli in Digi-tronu in si utrjuje mesto, ki ga ima pri osvajanju sodobnega načina tehtanja v telitalno —dozirnih in tehnoloških procesih.	Š.D.
Izboljšal je avtomate
Mirko Košmrlj, mojster v oddelku za zakovanje jeder za električne števce v obdelovalnici Tovarne števcev je uspešno izboljšal avtomate za zakovanje jeder. Te stroje je pred dvema letoma izdelala TOZD Orodjarna in so bili deležni veliko porival, vendar so se pri obratovanju pojavile nekatere napake.
Z dobrim poznavanjem konstrukcije in delovanja omenjenih avtomatov je Mirko Košmrlj uspešno odpravil pomanjkljivosti. S tem je zagotovil zanesljivo delovanje strojev in boljšo kvaliteto jeder. Komisiji za inventivno dejavnost v DO Iskra Kibernetika je v zvezi s tem prijavil šest tehničnih izboljšav, zanje je prejel nagrado 14.040.00 din, ker prihranek ni izračunljiv.
A. Boc
čeli
je delovna organizacija že v za' ra. leta 1982 odločila za nakup lastneg^, čunalniškega sistema Delta 644, Pr ,. sem s ciljem zagotoviti razvojJjva ,j nejšega informacijskega podsistem področje proizvodnje.	.
Ustrezno s podpisom pogo‘iu^. nakupu sistema so se začele tud ... tivnosti za organizacijsko zasnovo
delavo programske opreme

formacijskega sistema. Ker
SOZD v tistem času ni bilo ustre
;Znefs
programskega paketa, se je bilo pjj ^ zvoju potrebno nasloniti predvse ^ (
lastno znanje in izkušnje. Pri vs„en1meii lik jem delu pase je v največji možru^,
upoštevalo koncept enotnega i
cijskega sistema v SOZD Iskra,za

rega si je delovna organizacija ^ prizadevala.	. (,jl /te(
Namen petkove predstavitve 1 , <
■ -jšim0 C|
tako prikazati najodgovornejši'1 <0
lavcem v delovni organizaciji zaS,n
novega informacijskega sistema,4 j. ^ delano programsko opremo, ki ju rLne t
in notri*'; N
tat več kot enoletnega dela in P° v nadaljnje aktivnosti. Bistveni sesta ^ ^ c
novega informacijskega sistema . enovita banka podatkov in interak1 -a L dialog z računalnikom, kar om0”^. trenuten dostop do podatkov o ^ nem procesu in kvalitetnejše pos ^ odločitve.	., n3' h .
Osrednji del predstavitve je b'1^ ^ ^1
tj
s
že if ‘itai
menjen prikazu konkretnega
dela'
terminalu in prikazu rezultatov
zvitih programov za vnos in a:
%
matičnih podatkov, datotek kos0'^^
tehnoloških postopkov in dd0'.^ ^
mest, planiranje proizvodnje, j0V(,
materialnih
potreb in zasedenost^ ^

pacitet. Prikaz je istočasno P°te., ao V dveh sistemih tako, da so prisotni la ^Ji primerjali delo na velikem s'sJ,j 1 a
iDe|,ah
Ml
delovni organizaciji (dobava je P..a|jo ^
Delta 4783 v Mariboru in sistemu o , t ,..	., ......... ,______„ ime11, etn
644 naVozilih. kakršnega bomo im^j. ^
dena za konec leta) in se prepr,c' „8 ^ možnostih terminalske povezave^ večjo oddaljenost, kar je še
pomembno za dislocirane TOZD
n°%
delovni organizaciji izbrali pravo
ljuček predstavitve je pokazal, da s*
Ob upoštevanju dosežene rav''	.
x	1 - i \ xx Tx xl xx I r x x r xx i **>	X I
tomatske obdelave in vseh vključevanju lastnega dela in znanja W
toi-	ic-v; cictpm. W
lastne organiziranosti ter čim U
delati tak informacijski sistem, N ^
lovne organizacije, kar 63 om°^sj 51” njegovo takojšnjo uporabo v PraKl0j- 1 tem pa ob ponujenih novostih in n ,j£ nostih lahko postane učinkovito or v stabilizacijskih prizadevanjih. ^ g ^
rodne organizacije za ohranjanje miru in varnosti v družini narodov.
Naši narodi so si na tej zgodovinski prelomnici pametno in odločno začrtali pot v prihodnost, na kateri so dali najdragocenejša življenja in si pridobili pravico enakopravnega člana prihodnje organizacije Združenih narodov. S tem dejanjem so danes tudi dokazali, da tako. kakor se znajo danes sami boriti, tako se znajo tudi sami upravljati. (Ploskanje.) Uresničujemo veliko dejanje na načelu bratstva in enotnosti naših narodov. V tem imenu kličem:
Naj živi demokratična federativna Jugoslavija! (Ploskanje.)
Naj živi Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije! (Ploskanje)
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije! (Ploskanje.)
Naj živi vodja in vrhovni komandant naše narodnoosvobodilne vojske, tovariš Tito! (Burno ploskanje.)
Predsedujoči; Za besedo se je prijavil polkovnik tovariš Sule jman Filipovič. (Burno ploskanje).
Sulejman Filipovič (Bosna): Tovariši in tovarišice! Ali je sploh lahko na današn ji dan kdo srečnejši od nas Bosancev, kajti mi so gostitelji domačih zastavonoš in nosilcev svobode, ali je sploh lahko kdo bolj vesel kot jaz. ki sem se osvobodil in prišel v svoj osvo-
bojeni rodni kraj na ta zgodovinski
kjer sprejemamo usodne jklepe. kjer ^ čarno o vprašanjih svobode naših	t»f(
Stoletja je bila naša domovina zasuznj^ ^ stoletja je tujec ropal po njej in umei" (£. vajal naš narod na podlagi verskihr. a|jn8 žimi stare Jugoslavije pa so to nadaljev u svoj način in z raznimi metodami. Nap3 bila. če bi to rekli ali pripisovali ?nl.n0,če „ nalni grupaciji. Prav tako bi bilo naPaC' 0i! ivj bi trdili, da so fašistične tolpe prišle saa^j. (j[| Nemčije ali če bi to pripisovali sa,n0|F,paič kom. ki so zrasli v srbskem ljudstvu ah P bi trdili, da so bili to samo velikosrb' ^ ^ Prav tako bi bilo narobe, če bi trdili- ^ oj izdajalci samo med Hrvati. Nasprotno- ,4
mi Muslimani imamo svoje izdajalce- w
............................ • če nam ^
stavili p|
nihče ne bo bolj srečen kot mi. če na j
dana čast. da jih bomo sami postavi'1 r \ ljudsko sodbo. Velikosrbske fašistične s , 4
katerim so pomagali voditelji jugoslova% muslimanske organizacije in voditelj1 Ajj)
niso nikoli ničesar storili za zbliževanje J1',-.
,vzkllM:
narodov. Delali so prav nasprotno. (■ - - s£ Tako je!) Toda zakaj? Samo zato. da ,
•, hi i"4
laže obdržali na plečih ljudstva in da odirali narode Jugoslavije.
Takšno politiko so narodi Bosne jn Tgj cegovine kakor tudi drugi naši narod) P ‘ jC s krvjo in požigi. Našo čast in sveti")
- AVTOMATIKA
'rvih sto kosov iz redne Proizvodnje
Pred slabimi tremi meseci smo v našem glasilu poročali o osvajanju merilnih odjemnikov, v skupino katerih sodijo: merilne letve, rotacijski dajalnik impulzov, elektronsko kljunasto merilo, elektronski merilnik višine ter najrazličnejši merilni sistemi. Takrat smo tudi zapisali, da poteka spremljanje razvojne naloge sektorji elementi TOZD Razvojni institut in prenos izdelkov v proizvodnjo, v TOZD Sestavni deli, prek posebnega projektnega teama.
> t>anes se lahko pohvalimo z novim lahko v veliki meri pripomogla tudi k Pehom. V mesecu septembru je bilo deviznemu prilivu celotne delovne or-l.^reč narejenih prek 100 kosov me- ganizacije.
|,l'1h letev, s čimer smo zabeležili tudi Izredno kratek rok od izdaje do j.^etek redne proizvodnje. Te, za osvojitve izdelka pa pomeni ponoven t J! °izvodnjo izredno zahtevne naprave, uspeh in s tem rezultat prizadevanj de-P°rabljajo skupaj z elektronskimi me- lavcev TOZD Razvojni institut in
3db\
udi.3.
voli12 /ega1”:
rezntf , prira’
ernsv":
;ni me(l %
iform3'
rasno:
'4im ležavam. ki izhajajo iz pomanj-a. hi. rnerilne onreme za izvaianip mp-
žer3’
iriraU1
lSovn|C'
elov-'
izra1
riil1
,sti ka;
°izvodnja merilnih letev terja veliko natančnost.
'''i instrumenti v pozicionirnih na-
■r” te-ia,, ab’ numeričnih krmiljih in merilnih aak jaPravah. V primerjavi z rotacijskimi 3 i]j niki z zobato letvijo in postopkom, . |,j| r°tacijskimi dajalniki z navojnim )e J j{| enom in matico, ima to prednost, da /e brez obrabe. Zaradi direktnega - jZ. ia.rkevnja dolžin po dosežejo tudi večjo 5' Zlfljl' iinan^nost merjenje (za merjenje dol-
>; ma , aktivj mogo”3 posio1;
□Slo''"3
razločljivostjo do
do 1720 mm z
>)•
k 01 smo že omenili, je proizvodnja ^.naprav izredno zahtevna, saj je jč| P°goj za kvalitetno neoporečni iz-ek čistoča proizvodnih prostorov, a edna natančnost izdelave, od se- ■ delov do končne montaže in

te(rezna kvalifikacija kadra. Kljub za-
jt J“ merilne opreme za izvajanje me-preizkusov, so si v TOZD Se-deli poiskali pomoč v domačem v °jnem sektorju, del meritev pa so ,?v‘li na strojni fakulteti.
kakovosti narejenih izdelkov eka,l1.M> že prodanih. V razvojnem sek-
0r* tudi podatek, da je vseh
.ilah^ju
100
jjstd1"1 ‘tV:
u De!, ?ega dela naprave. Tako da bi predvi-
'»iti? •	, v .	. r .
naia induslrija
i^S- do ko„i, lerošnjig,
Pr.el; o že izdelovali iz materialov, ki ga
|z
>veb^p je možnost uporabe merilnih oSL|i- (ev izredno široka; velike potrebe so ^kazale v strojegradnji, kjer lahko z
op01-Ih
elementi pa je trenutno v teku t^nje elektronskega in mehan-
^estitvjjo naprav na nove, ali že ob-“ j av Ježe obdelovalne stroje skrajšamo vi;,, ^ ‘zdelave za 20%, je interes doma-Ja trga povsem razumljiv. Še toliko ■e> t J ker smo bili do sedaj vezani izk-,ni. (,o jtCn.° na uvoz s konvertibilnega po-Iskra pa ostaja trenutno edini ‘n> Clbvanski proizvajalec. Veliko za-j $ ^pja so pokazali tudi potencialni J. ^ s konvertibilnega in klirinškega t* ji£ šča.
°r0 ^ TOZD Sestavni deli pomeni to I g (.lcetek uvajanja dela nove proizvod-1 z možnostjo razširitve, s katerim bo
TOZD Sestavni deli ter dokaz, kako pomembna je dobra povezava med razvojem in neposredno proizvodnjo.
Š.D.
RAZGOVOR Z BORISOM KRAMERJEM, VODJO KLIMAT-SKO-MEHANSKEGA LABORATORIJA
IKM priznano
preizkuševa-
lisce
Bolj ko se zaostrujejo gospodarske razmere, pomembnejši faktor naše proizvodnje postaja kakovost izdelkov. In da hi se pogovorili prav o tej temi, smo se napotili k vodji laboratorija za preskus na vplive okolja Borisu Kramerju. Rad se je odzval vabilu in že v uvodu povedal:
»Res naši delovni organizaciji IKM zaostrene gospodarske razmere po svoje ustrezajo. Vse več organizacij se namreč odloča za pregled in preskušanje njihovih izdelkov, kar že samo po sebi pomeni, da se nujno dvigajo tudi zahteve po kvalitetnih proizvodnih na tržišču. Kvaliteta res postaja pomemben element povpraševanja. In že na začetku lahko rečem, da nas še posebej veseli, ko lahko rečemo, da Iskrina kvaliteta raste!
Kvaliteta raste v Iskri, pravite. To gotovo trdite na osnovi preskusov Iskrinih proizvodov. Katerih?
Včasih so v naš laboratorij prihajali le tisti proizvajalci, ki so jih skorajda direktno prisilile zahteve v pogodbah. Današnja miselnost na tem področju pa se spreminja. Vse pogosteje se naše delovne in temeljne organizacije odločajo za preskus proizvodov same, saj se zavedajo. da jim kvaliteta omogoča bolj za-
i zb* rodi*
lotUn>lo izdajstvo starih politikov in sra-' jnv. tbif kaP'tulacija nekaterih generalov. To r°£[lJ. i), del davka, ki ga je moral plačati naš
ir iik.re;
vaii;
raka1’1
<
čno,
ant"!3
polf
lipa*
bs
, toda
li Pf :klik£' /ansif
:I§
zklU* a bis£ bila*
>VM Za ureditev Hitlerjeve Evrope. Toda: v/toi malo, Mujo od Doboja. tudi mi ^ konja za dir.!
tob 1 Se zgodilo prvič v naši zgodovini, da je ,^°doljubni duh našega naroda zaplamtel ja1,1 žaru in v ljubezni do svoje domovine iti]iSVo*30de ljudstva. Tudi tokrat se je po-‘‘ majhna, toda hrabra četa z zastavo, na tl/1 Piše: bratstvo, enotnost, svoboda: :v;IJ’ katere pozdrav je:	»Smrt faši-
lav^svobodo narodu!« Ta zastava je za-(u n3rodnoosvobodilnega gibanja, na-i n 0®svobodilne vojske, ki jo vodi najbolj-!tfl?l°°lj pogumen sin naše domovine, le-‘irni junak—tovariš Tito. (Burno plo-v)e-)
^Posebno čast mi je kot človeku in kot Vriy po poklicu, da lahko poudarim, da ^ skupaj z drugimi borci zvesto služil svo-(lu 'JUdstvu in takšnemu ljudskemu vodi-k ’ kakršen je tovariš Tito. (Burno plo-Ll®') Njegove pravilne odločitve in njih ij dno uresničevanje nas opogumlja in k Ua)e moč, da bomo vzdržali v neenakem To^0'' okupatorjem.
L Variš Tito je za naš narod kot zvezda 'nje )e Kav”,'03' ki je vse rodoljube popeljal po Poti. po poti združitve in enakopravno-

sti. po poti. ki pelje k sreči enotne Jugoslavije. (Ploskanje.) Naša Bosna in Hercegovina izražata veliko hvaležnost takšnemu ljudskemu voditelju in pomagali mu bosta z vsemi silami.
Bosna, ki je bila v bivši Jugoslaviji arena verskega in nacionalnega sovraštva, katere ljudstvo je bilo zatirano, kateri so v tej vojni ustaši in četniki prizadejali toliko gorja in sramote, je hitro našla svojo pot skupaj z drugimi narodi Jugoslavije. Hitro so našli svojo pot tudi Muslimani Herceg-Bosne. ki so med svojimi prvimi resolucijami že leta 1941 obsodili zverinstva in zločine nad srbskim ljudstvom. Med prvimi so dali. čeprav maloštevilne, svoje brate med partizane. dali so jih v narodnoosvobodilne vrste.
V prvih dneh se partizani niso počutili nikjer tako varne kot v muslimanskih vaseh . Ljudstvo je čutilo, da je pravica na njegovi strani. (Vzkliki: Tako je!) V drugem letu boja se je začelo množično vstopanje Muslimanov v narodnoosvobodilno vojsko, danes pa so v vrstah partizanov muslimanske brigade. Ena izmed njih je imela srečo, da je izpod okupatorja osvobodila tudi naše industrijsko mesto Varcš. So tudi odredi, ki jih stoodstotno sestavljajo Muslimani. Takšni odredi so okrog Tuzle, kakor tudi tam. kjer so ustaši na najbolj surov in zverinski način skupno pobijali Srbe in Muslimane. Ti
nesljivo tržišče tako doma kot v svetu.«
Ali bi lahko na kratko predstavili vaš oddelek?
Sorodni laboratoriji tvorijo oddelek; mi spadamo v oddelek številka 2, kamor sodijo še trije drugi laboratoriji in sicer: naš klimatsko mehanski laboratorij, ki ga delavci Iskre poznajo kot laboratorij za preskus na vplive okolja, laboratorij za elemente, laboratorij za naprave in laboratorij za zanesljivost.
Oddelek 2 se torej ukvarja z zanesljivostjo elementov in naprav. Delo pa je interdisciplinarne narave in tako za skorajda vsako nalogo sestavimo pravo projektno skupino v malem. Naš laboratorij je pravzaprav povezujočega značaja, saj vsak preskus zahteva preskus vpliva okolja na izdelek.
Prav zaradi take narave nagega dela pa menimo, da nas je premalo, saj v našem laboratoriju delamo le štirje delavci — trije tehniki in inženir.
Predmet vašega dela je torej vpliv okolja na izdelek. Ta vpliv verjetno mislite v najširšem smislu?
• »Seveda. Vpliv okolja, ki obdaja izdelek v različnih fazah njegosega obstoja. To okolje je vse od temperature in vlage, preko zračnega tlaka, onesnažene atmosfere, pa do potresov, in nenazadnje človeka... Izdelek namreč doživlja od izdelave naprej v različnih fazah različne vplive, saj ga skladiščimo, transportiramo, uporabljamo v različnih razmerah,- ki največkrat tudi kvarno vplivajo na izdelek.
Preden izdelek izvozimo mora biti verjetno preizkušen. Ali se tega drže vse naše organizacije?
Noben nepreizkušen izdelek ne bi smel v izvoz. Pa tudi vgraditi ne bi smeli nepreskušenega izdelka, saj bi se morali zavedati, da zaradi vplivov okolja izdelki dožive spremembe. In prav na te vplive bi bilo potrebno vsakega preskusiti. Šele po takem preskusu bi lahko z dokajšnjo verjetnostjo trdili, ali bo v namembni situaciji ustrezal ali ne. Sicer pa je, glede izdelkov, ki gredo v izvoz, pomembnost preskusov porastla, saj vse pogosteje ugotavljamo, da imajo druge devžave še ostrejše zahteve po kakovosti in zanesljivosti, kot je to primer pri nas doma.
ra se nekaj bi morali vedeti, ko izdelke izvažamo. Ti izdelki namreč potujejo v dežele z različnimi klimatskimi razmerami. Že če pogledamo klimatske razmere v Sloveniji ali Jugoslaviji vidimo, da so zelo različne, kaj šele lahko rečemo, ko gre za izvoz naprimer v neuvrščene dežele, ki leže v takih predelih zemljepisne lege, kjer so pogoji okolja izredno zahtevni. Po drugi strani pa je res, da so prav preskusi za te dežele tudi za nas najtežji, saj moramo za vsako deželo posebej preštudirati klimatske pogoje, v katerih se bi naš izdelek nahajal, in kakršne btftudi pri transportu doživljal. To pa nemalokrat zahteva dosti obsežne priprave za preskus.
Delo je torej zahtevno, obsežno. Imate pa le štiri delavce?
Fo je seveda eden izmed naših problemov. Ozko grlo so nemalokrat kadri. Naš institut je bil ob ustanovitvi namreč mišljen le za potrebe hiše, in torej ni postavljen tako, da bi zadostoval za potrebe vse Iskre. Zato nam manjka ljudi, opreme, kapacitet... Le-te so zasedene, saj nekaj delamo tudi za potrebe nekaterih drugih organizacij — npr. IMF, Saturnus, PAPOn druge.
Bolj kot ostalo pa nas teži prostorska stiska, in pomanjkanje opreme. Nadejamo se sicer, da bomo opremo lahko modernizirali s sredstvi iz novega investicijskega kredita, za katerega smo zaprosili. Vsekakor bi bilo to zelo pomembno tako za naš institut, kot za Iskro kot celoto.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Državni odlikovanci, med katerimi pa žal manjka Lucijan Cotič.
DO AVTOELEKTRIKA
Državni odlikovanci
Pred dnevi je bila v novogoriški skupščini občine prisrčna slavnost. Tu so namreč podelili več zasluženim delavcem in občanom odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije po ukazu predsedstva SFRJ. Slavnost je sovpadala v okvir praznovanja občinskega praznika, odlikovanja pa je podelil predsednik novogoriške skupščine Zorko Debenjak.
Med prejemniki je bilo tudi več zaslužnih Iskrašev iz Avtoelektrike. Poglejmo, kdo so prejemniki visokih odlikovanj.
Humbert Slejko, direktor tovarne malih zaganjalnikov je prejel Red zaslug za narod s srebrnim vencem. Humbert Slejko že več kot 20 let prizadevno in uspešno dela v Avtoelektriki, ves čas pa je opravljal pomembne dolžnosti in je tako s svojim strokovnim in družbenopolitičnim delom veliko prispeval k razvoju in napredku te delovne organizacije. Pred leti je prejel Kidričevo nagrado/letos junija pa je opravil magisterij organizacijskih znanosti.
Medaljo zaslug za narod je predsednik skupščine podelil dvema Iskrašema.
Drago Lisac, projektant skupine v tovarni delovnih sredstev jo je prejel za delovne dosežke na področju izdelave in konstrukcije delovnih pripomočkov, orodij, strojev, avtomatov in montažnih linij v delovni organizaciji, z vem tem pa je veliko prispeval k poslovni uspešnosti svoje TOZD in delovne organizacije.
Jože Vecchiet vodja splošne delavnice v tovarni delovnih sredstev je prejel medaljo zaslug za narod za marljivost in uspešnost na delovnem mestu, s čimer je veliko prispeval k ustvarjanju homogenosti in dobrih odnosov kolektiva splošne delavnice, kar je pogoj za njen dober poslovni uspeh. Jože je tudi aktiven samoupravljalec in uspešen pri gasilcih in godbenikih.
Medaljo dela je prejelo pet Iskrašev:
Danilo Arčon, vodja linije v tovarni malih zaganjalnikov za 20-letno vestno in požrtvovalno delo, predvsem pa za uspešno vodenje linije glavnega sesta-
va. Danilo je aktiven v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju delovne organizacije in krajevne skupnosti;
Lucijan Cotič, delavec na poliranju orodij v tovarni delovnih sredstev za požrtvovalno, vztrajno in uspešno opravljanje delovnih dolžnosti in za aktivno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje delovne organizacije.
Dušan Dominko, vodja linije v tovarni malih zaganjalnikov za vestno in požrtvovalno opravljanje delovnih dolžnosti in za vključevanje v samoupravne in družbenopolitične aktivnosti delovne organizacije.
Karel Faganel, ključavničar v tovarni delovnih sredstev za 20-letno uspešno delo in za posebno skrb, ki jo še posebej posveča gospodarnemu ravnanju z delovnimi sredstvi in pri uporabi materialov. Aktivno se vključuje v samoupravljanje in družbenopolitično življenje delovne organizacije.
Mojmir Maraž, vodja transporta, za uspehe na delovnem mestu, s čimer je veliko prispeval, da je oddelek notranjega transporta danes prevzel tudi zunanji transport in da ima svojo delavnico za vzdrževanje in popravilo transportnih sredstev. Mojmir je aktiven tudi v samoupravljanju in družbenopo litičnem življenju.
Vsem prejemnikom državnih odlikovanj iskreno čestitamo!
Marko Rakušček
Prejšnji mesec je odšla v zasluženi pokoj dolgoletna delavka novogoriške Iskre A vtoelektrike iz tovarne delovnih sredstev Marija Merljak. V Iskri se je zaposlila 14. julija 1964 in ves čas opravljala delo čistilke. Sodelavke in sodelavci jo bodo močno pogrešali, saj je bila vestna in marljiva, njene delovne vrednote bo težko nadomestiti. Prav zato so ji pripravili prisrčno slovo, ji podarili spominsko darilo in cvetje ter jo povabili ob vsaki ponujeni priložnosti še na obisk.
odredi danes zvesto služi jo ide ji, za katero se bori narodnoosvobodilno gibanje in narodnoosvobodilna vojska. Ostali bodo dosledni, ker se borijo pod zastavo, na kateri piše: Bratstvo, enotnost in svoboda. Zavedajo se. da so lahko enakopravni samo v bralstvu in svobodi. (Ploskanje.)
Muslimani želijo celovito Jugoslavijo. Muslimani Bosne in Hercegovine so znali skozi stoletja povzdigovati svoj glas zoper nasilje in nepravičnost. Njihovi izdajalci, ki-so zapustili ljudstvo v najbolj usodnem času. bodo prvi. katerim bo narod sodil. Muslimani Bosne in Hercegovine so v svojem programu imeli vedno cilj. da zagotovijo sebi enakopravnost z drugimi brati. Danes se to zanesljivo uresničuje. In zato je to najbolj svečan in najbolj vesel dan. ki smo ga mi Bosanci. Srbi. Hrvati in Muslimani s ponosom dočakali v Tomašičevem mestu Jajcu.
V svojem imenu in v imenu nas Bosancev in Hercegovcev—Srbov. Hrvatov in Muslimanov izjavljam, da v celoti sprejemam referat tpvariša Tita in ga pozdravljam:
Živel naš vrhovni komandant tovariš Tito! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
■. Živela svobodna Jugoslavija! (Vzkliki: Živela! Burno ploskanje.) -
Predsedujoči: Tovariši in tovarišice, besedo dajem tovarišu Novaku Mastilovieu.
duhovniku in svetniku iz Hercegovine.
Novak Mastilovič (Hercegovina); Tovariši in tovarišice, po vstaji, predvsem pa v prvih mesecih leta 1942. se je narodnoosvobodilno gibanje v vzhodni Hercegovini tako razvilo, da je bil okupator izgnan in zaprt v mesta, odkoder ni mogel pomoliti niti glave, ker so ga naše sile vse bolj stiskale. Vsa vzhodna Hercegovina, razen najožjih mestnih predelov, je bila v rokah partizanov. Toda. pomladi 1942. leta je okupator, po zaslugi četniškega izdajstva, uspel organizirati (tretjo) sovražno ofenzivo. Pod pritiskom premočnega sovražnika, pod pritiskom združenih okupatorskih četniških in ustaških sil. kakor tudi zaradi lakote in pomanjkanja streliva, so morali naši borci zapustiti Hercegovino.
7. odhodom partizanov so napočili težki dnevi za vse pristaše narodnoosvobodilnega boja v Hercegovini. Četniški oficirji izdajalca Draža Mihailoviča so nad njimi zganjali strašno nasilje. Uboji, ujetništva, pretepanja in interniranje partizanov in njihovih družin so bili vsakdanji pojavi, predvsem v nekaterih okrajih Hercegovine. Izdajalskim četniškim oficirjem ni bilo dovolj, da so počeli krvavo nasilje nad hercegovskimi rodoljubi. Sli so še dlje. Začeli so prisilno mobilizirati in odganjati hercegovske kmete v Liko. Dalmacijo in v okolico Prozora. kjer
so počeli strašno nasilje in pokole nedolžnega prebivalstva.
Toda niti moč okupatorja in ne krvavo nasilje, ki ga je počel skupaj s svojimi hlapci, ustaši in četniki, niso prestrašili ljudstva Hercegovine in ga niso odvrnili od njegovega boja za svobodo... To seje najbolje pokazalo letos, ko so se naše enote znova vrnile v Hercegovino. Kose je letos, po V. sovražni ofenzivi, naša X. hercegovska udarna brigada vrnila v Hercegovino je štela vsesa skupaj okrog 200 sposobnih borcev Danes. Ic nekaj mesecev pozneje, imamo namesto utrujene in zdesetkane X. brigade močno hercegovsko udarno divizijo, ki je postala strah in trepet okupatorja in njegovih hlapcev. Ta hitra rast naših sil prepričljivo govori o tem.Tla ljudstvo Hercegovine vse bolj spoznava, da ni »čakanje«, vse bolj spoznava izdajalsko vlogo Draže Mihailo: vica in njegovega glavnega naredbodajalca. Kralja Petra 11. Ljudstvu postaja vse bolj jasno, kam bi nas pripeljal bratomorni hoj, ki ga hoče okupator tako vztrajno voditi s pomočjo svojih plačancev. Ustašev in četnikov: vse bolj mu je jasno, da je za nas edina rešitev bratstvo in enotnost vseh naših narodov in njihov skupni boj proti sovražnikom. Zato bodo naše sile nenehno še naprej rast-le. ne samo v Hercegovini, temveč po vsej ‘teteli-	(Dalje prihodnjič
. ( S
STRAN 5
TOZD TGA, RETEČE
Znanje in izkušnje s pridom izkoriščajo
Priznanje za uspešno delo
delil1
Pred nedavnim smo poročali o plinskih grelnikih velikih moči za ogrevanje prašičjih farm, xi so jih izdelali v Ti vami gospodinjskih aparatov v Retečah. Izdelki, ki sicer ne sodijo v redni serijski proizvodni program, so bili priložnost, da strokovnjaki iz Reteč s pridom uporabijo znanje in izkušnje, ki so si jih nabrali v letih osvajanja proizvodnje zahtevnih plinskih peči.
Pokazalo se je, da so bili zahtevni nalogi v celoti kos, saj so v preteklih mesecih pridobili precej novih naročil, dosedanji kupci pa s pohvalami ne skopaci-jo. V Retečah so torej dokazali, da so s spretnostjo, znanjem in izkušnjami sposobni iz domačega materiala in iz polizdelkov, ki jih sicer večinoma uporabljajo v serijski proizvodnji, izdelati naprave profesionalnih lastnosti. Takih, skoraj ni potrebno posebej pojasnjevati, na domačem tržišču vse do »prihoda« izdelkov iz Reteč ni bilo, zato je bilo treba za vse tovrstne izdelke odštevati devize.
Uspešno delujoči ogrevalniki za prašičje farme pa so strokovnjake iz Reteč spodbudili, da so sprejeli zahtevno naročilo zagrebškega Zavoda za toplinska merjenja. Izdelali naj bi posebne plinske gorilnike, ki bi jih v tem zavodu uporabljali za testiranje gorljivosti gradbenih materialov. Zahteve so bile velike, saj bi morali izdelati naprave, ki bi bile v skladu z zahtevami standardov, imeti
bi morale veliko moč in biti seveda primerno zanesljivo izdelane.
Zahtevam so bili v Retečah kos, saj so izdelali naprave, ki v celoti ustrezajo
željam zagrebških naročnikov. Vsaka od treh dosedaj izdelanih aparatur »premore« približno'kvadratni meter veliko ogrevalno površino gorilnikov, ki pri izgorevanju butan —propan plina zmorejo upoštevanja vrednih 56 kW moči. V kratkem nameravajo izdelati še sedem enakih naprav za domače naročnike, ki bodo z napravami lahko precej
V začetku oktobra so v idrijski občini ob občinskem prazniku po' priznanja najzaslužnejšim občanom za posebne dosežke na gospodarsK področju in v družbenopolitični dejavnosti. Med nagrajenci je bil tudi dir tor Iskrine temeljne organizacije Tovarna za montažo elektromotor) Spodnja Idrija Edvard Svetlik, ki je prejel nagrado za uspešno delo v g<^P, darstvu. Kot diplomirani ekonomist je svojo poklicno pot začel konec ov i 1 do zdaj pa je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih nalog v gospodars" ' kar dokazuje tudi članstvo v številnih združenjih in v severnoprimorski 8 spodarski zbornici. Tov. Svetlik je v idrijsko Iskro prišel leta 1980, k° prevzel dolžnost direktorja te organizacije.
Priznanje, ki ste ga dobili za delo v gospodarstvu v idrijski občini potrjuje, da ste na pravi pqti. Kaj pa vam osebno pomeni ta nagrada?
To je priznanje za delo in energijo, ki smo ju skupaj s celim kolektivom Iskre Idrija vlagali v razvoj tovarne in za rezultate, ki smo jih s tem dosegli. Naš cilj je bil in je, da idrijska Iskra dejansko postane nosilec razvoja teh krajev. Priznanje je dokaz, da tudi širša družbenopolitična skupnost to ceni.
Ko ste prevzeli mesto direktorja te temeljne organizacije se je kolektiv ubadal z nemajhnimi težavami, ki so danes vsaj po večini že odpravljene. Kako primerjate tiste čase z današnjimi?
Plinski gorilnik moči 56 kW, ki so ga v TOZD TGA v Retečah izdelali za zagrebškega naročnika.
TOVARNA ODLITKOV KOMEN
Gradnja je stekla
»Oddahnili smo se. Končno prihajajo tudi za nas svetlejši dnevi, pričeli smo graditi nove proizvodne prostore, saj v starih res ni bilo in ni več mogoče delati«. Tako so nam povedali v najmanjši temeljni organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike, v tovarni odlitkov Komen, kjer so pred dnevi pričeli z investicijsko naložbo v povečanje in modernizacijo obstoječe proizvodnje tlačnega liva in v sanacijo delovnih pogojev.
Dolgo je trajalo, da so stroji gradbenega podjetja Kraški zidar iz Sežane le zaorali v trd kraški kamen in pričeli z gradbenimi deli. Da je trajalo dolgo smo zapisali zato, ker je bilo pred tem veliko navidez sicer rešenih problemov, v resnici pa ni bilo tako. Razna dovoljenja, bančni krediti, dogovori med obči-.nama, (ta TOZD je v sežanski občini, delovna organizacija pa v novogoriški) in še vrsta drugih posegov je zavirala prepotrebno gradnjo. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo, predvsem direktorja TOZD Staneta Komela ter vodstva delovne organizacije na vse potrebne forume, je le napočil — mirno ga lahko imenujemo — zgodovinski trenutek, da se obrisi novih proizvodnih prostorov danes že poznajo.
To bo lepa, moderna, svetla in zračna to\rarna, končana, če bo šlo vse po načrtih, v šestem mesecu prihodnjega leta. Z njo bodo komenski livarji pričeli pisati novo poglavje zgodovine.
Celotna površina bo zajemala dva tisoč m2, seveda z vsemi pripadajočimi objekti (kotlarna, skladišče, garderoba itd.).
Neuklonljivi Kraševci se nove tovarnice veselijo, kar je seveda tudi razum-
ljivo. Kako tudi ne, saj so doslej delali v zimskem času tudi pri minus 8 stopinjah Celzija pa tja do + 40 v najtoplejših letnih mesecih. Dovolj zgovorni podatki. razlogi in dejstva...
V komenski Iskri, ta temeljna organizacija se je priključila v novogoriško Avtoelektrike leta 1978, je 84 zaposlenih. Njihova proizvodnjg dejavnost so odlitki iz aluminija po dveh tehnoloških postopkih, tlačno in gravitacijsko litje.
Razmerje med tema dvema tehnologijama je 85:15. Pretežno proizvajajo za potrebe drugih TOZD v Avtoelek-triki, nekaj za domači trg, njihove odlitke pa poznajo tudi izven naših meja.
Povprečni osebni dohodki so znašali v letošnjem prvem polletju 16.780 dinarjev. Napni pogled so sicer nekoliko višji kot drugod, če pa se spomnimo na težke pogoje dela, na nočno delo itd., so pa sorazmerno majhni.
Tako. Komenska Iskra se spreminja iz dneva v dan, komenski livarji v njej pa ne. Pač! Spreminja se njihovo mišljenje, njihovo dosedanje nezadovoljstvo se spreminja v zadovoljstvo in pričakovanje dneva nove delovne zmage. Do te pa ni več tako zelo daleč...
Marko Rakušček

Težko delo komenskih livarjev.
Gradnja novih prostorov v Komnu lepo napreduje.
prihranili. Dosedaj je namreč pri preskusih gorljivosti materialov veljalo, da je treba za sleherni poskus izdelati nove grelnike, kar je seveda meritve močno podražilo.
V	Retečah sqna nove izdelke upravičeno ponosni, saj so jih izdelali domala v celoti iz domačega materiala, iz polizdelkov, ki jih večinoma uporabljajo v serijski proizvodnji plinskih peči. predvsem pa jim je za konstruiranje popolnoma zadoščalo lastno znanje. Ob naročilih z domačega trga ni odveč pričakovati tudi možnosti za prodajo na tuje, čeprav bo prve prodajne korake treba še storiti.
V	Retečah pa na dosežkih ne počivajo. Snujejo že nove gorilnike, ki bi jih lahko uporabili za izgorevanje bioplina, pa še vrsto drugih izdelkov, o katerih bomo seveda pravočasno poročali!
S. Fleischman
Ljudje v Iskri so veliko žrtvovali in vlagali precejšnje napore da bi tovarna res nudila pogoje za delo in dohodek. V preteklosti ta prizadevanja niso vselej rodila ustreznih sadov. Danes pa idrijska Iskra pomeni, tako v občini, kot v celotni SOZD Iskra povsem nekaj drugega.
Ob prihodu v Iskro leta 1980 so bili pogoji dela izredno težki. Tovarna je bila še kadrovsko, ekonomsko in tehnološko šibka tako, da je zaostrene razmere gospodarjenja občutila bolj kot-druge močnejše organizacije. Veliko dela, energije pa tudi znanja, sreče in osebnih odrekanj je bilo potrebno, da smo jo postavili takšno kot je danes. Velikokrat smo s sodelavci sedeli pozno v noč in razmišljali, kaj moramo narediti. da bomo razvoj tovarne obrnili v pravo smer.
Danes lahko ugotavljamo, da Iskra v Idriji že pridobiva mesto tako v občini Idrija kot v širšem slovenskem in svetovnem prostoru. Rezultati dela to
Edvard Svetlik.
jasno kažejo. Tako je bil celotni prl*| . dek leta 1979 200 milijonov din, „ pa bo 2 milijardi din. Izvoz je leta l2 znašal 2 milijona dolarjev, letos P bomo izvozili za 9 milijonov dolarleu Število zaposlenih se je od 370 v
700. Nenehno ras1
lic
I;
•h]
1979 povečalo na tudi produktivnost na zaposlenega' Kako naprej? Kakšne so možno5 1 načrti, želje?	.
V prihodnje bo Iskra Idrija še n]0 nejša, saj v letu 1985 načrtujemo D ..Ml koncu tega desetletja pa 20 milij011.), dolarjev izvoza. Število zaposlej1 bomo povečevali na 1100 v letu 19°^ na 1600 do leta 1990. Vse to bornod ^ segli s stalnim vlaganjem v znanje^ kadre. Vsako leto razpišemo več kot novih štipendij in ravno v mladosti K lektiv.a je njegova bodočnost.
In za konec še tole: kako kot g°sP„,
k,
darstvenik ocenjujete sedanje razo
IKM priznano preizkuševališče
osebni, družbeni ali uvozni.
le
»t;
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pomembno je tudi, da je vsa oprema verificirana. Če nam namreč nek merilnik kaže vrednosti, ki niso resnične, je vse naše delo zastonj. V zadnjem času smo močno okrepili metrološki laboratorij, ki skrbi, da je naša oprema nenehno pregledana in sposobna za delo, kar je spričo pomanjkanja opreme še kako pomembno. Še bolj pa je to pomembno zato, ker riaše delo postaja vse bolj zahtevno in zahteva vse več novih pristopov in novih znanj.
Postajate torej pomembno preskuše-vališče? Po katerih standardih se pretežno ravnate?
Preskuse opravljamo tako po JUS standardih kot po IEC, DIN, MIL in še nekaterih drugih, podrobnih standardih, ki opredeljujejo podrobne zahteve, oz. sposobnosti določenega izdelka. Sami tudi sodelujemo pri nastajanju novih standardov s tega področja. Tako sodelujemo v tehničnem odboru 50 JEK, kise ukvarja z vplivi okolja, ipd. Seveda pa si pri vsakem preskusu prizadevamo zagotoviti ponovljivost preskusov.
Kot vidite je naše delo zelo raznoliko, saj prav množica različnih izdelkov zahteva ustrezen pristop k preskušanju, preskusne pripomočke, itd.
In kako se prilagajate nosim zahtevam?
Nekaj nove opreme smo z razumevanjem kolektiva naše mlade DO le nabavili. Tako imamo dve klimatizirani sobi za preskuse — v eni je temperatura stalno povišana in ima stalno povišano
relativno vlago (meri 12 m3), druga pa služi za preskuse na suhi temperaturi (od - 10 do + 55 °. To je vsekakor uspeh še posebej, če povem, da smo ju izdelali z lastnimi sredstvi. Poleg tega smo nabavili tudi nov stroj za izvajanje potresov. To je vsekakor za tako majhen kolektiv, kot smo mi, velik zalogaj, vendar se dobro počutimo, saj vemo, da smo s tem ustregli potrebam Iskre, oz. našim naročnikom«
Katere izdelke največkrat preskušate?
Nekoč smo dobivali na preskušanje elemente, danes pa težišče dela prehaja na naprave in sisteme. Za preskušanje le-teh pa so seveda potrebne preskusne naprave večjih kapacitet in zmogljivosti in v to smer tudi naravnan načrt opremljanja v bodoče.
tem, da premalo ustvarimo. Preni-
bi morali s sprejemanjem omejit^ . i • t • .1 •	• •. •   : q jjhOV1
v jugoslovanskem gospodarstvu in vidite največ možnosti za izhod iz k11. % oz. kaj bi morali storiti, da bi nakop čene težave čimprej odpravili? ..
V družbi bi morali dejansko stiin11,1 jg, rati delo in več dela. Problem j družbe ni v preveliki porabi, t>0„„
temveč
eh3!1-
omejit^6
ukrepov, ki ljudi omejujejo pri njih ustvarjalnosti, temveč jih stimulira11^ spodbujati za doseganje boljših rez ^ tatov. Uspeh naše tovarne je ravn.0za tem, da smo ljudem dali možnosti ustvarjalnost, za večje in boljše rezul ^
llllilllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllfl
Hkrati pa moram povedati, da pn pomočkov, ki jih uporabljamo pri Pre skuševanju, največkrat na domače
trgu ni, zato smo jih prenekaterikr naredili kar sami doma. Seveda nam vzame dodatni čas in sredstva. Toh ’ ker so taki pripomočki pač potrebni,5 > brez njih ne moremo izvršiti nobenC-preskusa, jih pač izdelamo. In pn te
smo-kar uspešni!«	Mara Ovse"'11
I

ZAHVALI
A
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD Števci — trak, za prekrasna darila, ki mi bodo drag spomin.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče
Marija Marn.
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz državne kontrole in pakirnice v TOZD Števci za darilo. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Marija Brenkus.
^ Preizkušnje telefonskih aparatov
DO KONDENZATORJI — SEMIČ
Novi štipendisti sodelavci
bodoči
15 n
k
)85i”
iod°'
$5!
;ti kf'
posnetek ob računalniškem sistemu Partner.
*kra Delta — odslej skupno l^di s Črno goro
Osvajanje novih aplikadj za Iskrine računalnike in pozneje celo delen prenos proizvodnje materialne in zlasti programske opreme v Črno Goro je bil osnovni namen poslovnih dogovorov med predstavniki DO ISKRA DELTA na eni strani ter Zavodom za razvoj in unapredenje poslovanja Titograd in Računskim centrom Titograd. 1 Samoupravni sporazum o sodelovanju pri razvoju programske opreme in o uvajanju računalniških sistemov Partner so podpisali predstavniki Iskra Delte in Računskega centra Titograd ter Zavoda za razvoj in unapredenje Titograd. Prisostvovali so: iz Zavoda za razvoj in unapredenje Titograd direktor Aleksa Ščepanovič in Momčilo Tadič ter predstavniki RC Titograd Mihonja Raškovič in Branko Jankovič, z Iskrine strani pa direktor DO ISKRA DELTA Janez Škrubej s sodelavci.
tak dogovor pomeni si lahko t. Predstavljamo, če vemo, da so . ac*je, ki jih ob prodaji računskega aa lahko proizvajalec nudi, za katerega kupca, pomembnejše od
tme'c
inkic
krite
muli"
naše
,odi9
večv
leha11-
venik
jhovi
ati i"1 ■ezul' /nov sti z*
£ulta' D- B'
illllllH111
1 pri' pre-ačeif ikrat im10 ■oda, ii, saJ :nega
i tem ,-senik
-
Zmogljivosti računalnika, saj ima
navadno točno opredeljene za-' j. vrsto dela za svoj računalnik
H ostale zmogljivosti računalnika Sekundarnega pomena. Seveda.pa 0|iko bolj
■j -v, uuij pomembno zanesljivo oSpfl' j Ijanje tistih nalog zaradi katerih odločil za nakup računalnika. °bro usposobljen kader, ki lahko i-: rabniku ob vsaki priliki priskoči na kopi' .oč je ob tem zelo zaželen. To tudi 1 ko majhna zah jeva,če imamo v mi-Obvladovanje različnih aplikacij, . ni*h in bodočih, iz računalniškega lrama ISKRA Delta. V tem smislu Titograd in Zavod za razvoj in .Predenje poslovanja Titograd, vse-t.?r organizaciji z dovolj velikim 'Ovnim potencialom oz. zaledjem.
^opoldu lleniču slovo
m
^8
1 Komaj si dojel resnico, da si v "lu postal invalidski upokoje-že smo prejeli vest o tvoji ne-
’nen,°’ ie bt/o v tvojih Jetih življenja malo svetlih tre-J*ov- M ti prizanesla vojna 'nra> ki ti je vzela starše in si se s°ml kot vojna sirota prebijati ~ djenje. Končal si po-Ccn0 šolo in se zaposlil v Iskri, jSi ostal polnih 29 let. Aktivno ^deloval v družbenopolitičnih ionizacijah in samoupravnih
0rtonih.
^!eike življenjske razmere v ; adosti in nenavadna smrt tvo-
le§a
najmlajšega sina, so vplivale
o ^oje zdravje. Čeprav smo slu-, > da si zelo bolan, nismo priča-'>valit da b0 smr[ prišla tako 'Sodaj.
tvoji upokojitvi smo ti želeli
-0,,o mero zdravja, sedaj pa ti o želimo te, naj ti bo lahka ženska zemlja:
^hranili te bomo v spominu . 'dobrega tovariša in sodelav-
Janez Škrubej in Aleksa Ščepanovič.
da v najkrajšem času razvijejo programsko opremo za določena področja.
In ne samo to, v Delti računajo, da bodo njihovi novi partnerji kmalu dovolj usposobljeni za skupen razvoj novih aplikacij ter doprinesli k ponudbi Deltinih računalniških proizvodov na nova področja, pozneje pa bi uporabile sodelovanje lahko prenesli še na skupno proizvodnjo materialne opreme.
Po vzdušju, prisotnem na tem poslovnem srečanju in izjavah predstavnikov iz Črne gore je soditi, da v RC Ti-
V naši DO Kondenzatorji v Semiču so letos razpisali skupno 42 štipendij. To je v primerjavi z lanskim letom precej več, saj je bilo v šolskem letu 1982/83 prostih le 29 štipendij.
Komisija za delovna razmerja v delovni organizaciji je imela tudi to pot precej težavno nalogo, ker se vsako leto sooča z istimi problemi, ko se večina kandidatov za štipendije prijavlja na razpis za šolanje v SR programu V. stopnje zahtevnosti elektrotehniške usmeritve, smer elektrotehnik —elektronik in premalo za smer elektrotehnik—energetik in IV. stopnjo zahtevnosti kovinske usmeritve.
Vsega skupaj se je prijavilo 21 kandidatov, ki bi se želeli šolati za smer elektrotehnik-elektronik, za to smer pa je bilo razpisanih samo pet prostih štipendij. Vsako leto so v delovni organizaciji poskušali s preusmeritvami, pri čemer pa niso dosegli večjega uspeha. Le sem ter tja se je našel kak posameznik, ki je bil pripravljen spremeniti smer svojega šolanja.
Za štipendije semiške delovne organizacije Kondenzatorji se je prijavilo 77 kandidatov, od katerih je bilo samo 31 vlog kandidatov pozitivno rešenih, medtem ko so 46 kandidatov zavrnili. Vendar pa se lahko vsi zavrnjeni kandidati preusmerijo v smeri, za katere so še . proste štipendije.
Tako sta dobila štipendijo orodjarja dva kandidata, strojnega ključavničarja en kandidat, strugarja dva, rezkalca trije, RTV mehanik dva in elektrome--hanika eden. Za SR program V. stopnje zahtevnosti pa so izmed 21 prosilcev izbrali pet za elektrotehnika — elektronika, tri kandidate za elektrotehnika — energetika, enega za strojnega tehnika in enega za kemijskega tehnika. Za inženirja strojništva je izmed petih kandidatov prejel štipendijo eden, medtem ko so podelili tri štipendije trem štipendistom za študij diplomiranega inženirja elektrotehnike in eno štipendijo za diplomiranega ekonomista. Izmed prostih štipendijskih mest pa so ostala nezasedena: štiri mesta za brusilce, eno za strojnega ključavničarja, dve za strugarja, eno za rezkalca, eno za •RTV tehnika, eno mesto za inženirja elektrotehnike, eno za komercialista,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiii
tograd in v Zavodu za razvoj in unapredenje poslovanja Titograd ne nameravajo izgubljati časa in zato lahko z gotovostjo računamo, da bodo naši novi sodelavci kmalu sposobni zagotoviti vso strokovno podporo tudi ostalim kupcem na tem področju.	g £
TRADICIONALNO SREČANJE MLADIH IC
Pičla udeležba na jubilejnem srečanju mladih Iskre Commerce
Poreškega tradicionalnega in tokrat že jubilejnega, 10. srečanja mladih Iskre Commerce se je udeležilo le kakšnih 50 najbolj aktivnih mladink in mladincev. Kje so vzroki? Prvi je gotovo v nedelavnosti njihove mladinske organizacije.
Sodelavci iz Merilnih naprav Iskre Kibernetike
Prvič, pred desetimi leti, v zgodovinskem bosanskem mestecu Jajce, nato pa devetkrat v Poreču, točneje v hotelu Delfin. To je kratka »zgodovina« delavnih srečanj mladih iz Iskre Commerce, nekakšnega vrha njihove vsakoletne dejavnosti. Na njem podrobno pregledajo svoje delo v minulem obdobju, torej po zadnjem srečanju, in si tudi že začrtajo naloge do naslednjega SMIC.
Seveda pa srečanja niso namenjena zgolj delu njihove organizacije, saj so mlade vedno obiskali tudi njihovi vodilni delavci in tudi predstavniki DS SS SOZD Iskra. Prav na teh srečanjih z vodilnimi, so mladi zvedeli z?, marsikatero podrobnost iz dela Iskre, pa tudi iz širše slovenske in jugoslovanske skupnosti. Pogosto je beseda nanesla tudi »čez mejp« na različna aktualna svetovna vprašanja. Popoldnevi so bili namenjeni. za športne, večeri pa za družabne aktivnosti.
In takšen program je bil pripravljen tudi za letošnje, jubilejno srečanje, ki je bilo v dneh od 29. septembra popoldne do nedelje, 2. oktobra, kje drugje, kot v Poreču.
V minulih letih se je srečanja udeleževalo tudi prek 100 mladih iz Iskre Commerce iz vse Jugoslavije, letos pa je bila ta številka prepolovljena. Na srečanje je prišlo le 50 najbolj aktivnih.
čeprav so vsi pričakovali ob jubileju rekordno udeležbo: kdo si le ne bi želel ponovnega srečanja s svojimi sovrstniki.
Ne bi se globlje spuščali v vzroke tako majhnega zanimanja mladih — to naj razčistijo sami. V Poreču so sami poudarjali, da je delo njihove mladinske organizacije opešalo, nekako na drugo mesto so postavili previsoko lastno denarno udeležbo na srečanju, na tretje časovno neusklajenost srečanja z različnimi sindikalnimi izleti v Iskri Commerce in še in še so iskali vzroke. Mar pa ni čudno to, da se tokratnega srečanja nista udeležila niti predsednika mladinskih organizacij iz temeljnih organizacij Prodaja in Servis.
Ali pa je morda vzrok v tem, da je prejšnji, zdaj že preko 27 let stari »generaciji« to srečanje pomenilo mnogo več. Morda: v Poreču smo jih tokrat opazili skoraj 20. Prišli so docela na lastne stroške, kot rekreativci, spet pa smo pri aktivnosti: bili so le od tam, kjer si znajo kaj organizirati — iz zunanjetrgovinske temeljne organizacije in iz Iskrinega zagrebškega servisa.
Kljub nekoliko skromnejši udeležbi pa je tudi letošnji SMIC izredno dobro uspel, o čemer pa bomo podrobneje poročali prihodnjič, ko bodo mladi že pripravili sklepe srečan ja.
LD
eno za diplomiranega inženirja elektrotehnike in kar dve prosti mesti diplomiranega inženirja strojništva.
Pri vsem tem je treba še pripomniti, da je bilo nekaj vlog za štipendije nepopolnih, kljub pismenemu opozorilu, da morajo kandidati dostaviti manjkajoče dokumente. Zato takih prošenj komisija za delovna razmerja DO ni obravnavala, oziroma jih je negativno rešila.
Pri izbiri kandidatov je komisija upoštevala predvsem učni uspeh, socialni položaj, nagnjenost in sposobnost ter letnik šolanja. V okviru zgornjih meril so imeli prednost kandidati z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa so imeli prednost tudi kandidati, katerih starši so zaposleni v semiški delovni organizaciji Iskre.
Vsi štipendisti prejemajbštipendije v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju.	^ ^
Zaključek zadnjega zasedanja delavskega sveta DO Iskra Avtoelektrika Nova Gorica je bil neobičajen. Na njem je bila namreč prisotna tudi sekretarka medobčinskega društva slušno prizadetih Nova Gorica. To društvo praznuje prav letos 30-letnico delovanja, k njegovi uspešnosti pa je v dobršni meri pripomogla tudi Iskra Avtoelektrika. Sekretarka društva je zato v zahvalo za uspešno sodelovanje in pomoč pri urejanju društvenih prostorov podelila kolektivu posebno priznanje.
Vsakoletnega srečanja predstavnikov Jskre in urednikov ter novinarjev RTV Ljubljana na gospodarskem razstavišču v času mednarodne razstave »Sodobna elektronika«, sta se obe srani udeležile polnoštevilno. Ob tej priložnosti so predstavniki Iskre. seznali svoje sogovornike z Iskrino problematiko in to vse od uresničevanja zastavljenih planov do načrtov za naslednja leta. Nadalje je stekel pogovor o vlogi Iskre v naši družbi, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji ter kaj bi širša družba morala Iskri nudili, da bi le-ta lahko doprinesla čim več k stabilizaciji gospodarstva. Tu so Iskraši opozorili na skrajno hiter razvoj elektronike v Svetu ter tudi na to, kar je zelo žalostno, da dobivajo največje svetovne firme izredno velika nepovratna sredstva za razvoj temeljnih panog v elektroniki, medtem ko se mora Iskra prebijati na teh področjih samo z lastnimi sredstvi. Za primerjavo so omenili, da daje Japonska za razvoj mikroelektronike letno 1 milijardo dolarjev nepovratnih sredstev svojim proizvajalcem in to sigurno samo zato, ker so dojeli, kako ključno stopnja razvoja na tem področju pogojuje razvoj ostale elektronske industrije in s tem tudi vsega gospodarstva.
Pred dnevi so sodelavke in sodelavci pripravili ob odhodu v pokoj prisrčno slovo Antonu Koklja, dolgoletnemu delavcu novogoriške Iskre Avtoelektrike iz TOZD, tovarne delovnih sredstev. Tovariš Kokelj se je zaposlil v Avtoelektriki med prvimi, 14. decembra 1959. Najprej je bil električar, nato vodja skupine elektrodelavnice, nazadnje pa električar skupine. V slovo so mu sodelavci podarili spominsko darilo, mu zaželeli še veliko lepih dni ter ga še povabili na obisk.
V mesecu avgusta je po 23 letih dela odšla v zasluženi pokoj naša sodelavka Angelca Mravlje iz GPP tovarne števcev. Svoje delo je opravljala vestno in z občutkom odgovornosti, zato jo bomo še bolj pogrešali. V zahvalo za dolgoletno delo smo se je sodelavci spomnili s praktičnim darilom in ji hkrati zaželeli še mnogo zdravih in srečnih let v pokoju.
15 oktober 1983
i-i ti*, c . .
STJiAN ? _
DO ŠIROKA POTROŠNJA
V Alžiru so še neizkoriščene možnosti
Široka potrošnja se svojimi izdelki iz leta v leto bolj uveljavlja na alžirskem trgu. Razumljivo je, da bi svojo prisotnost rada še okrepila, vendar pa bo za uspešnejši nastop potrebno razen okrepljenih prizadevanj na Iskrini strani potrebno tudi tesnejše sodelovanje na ravni ministrstev. Prav v teh dneh bo ustanovljen na zvezni ravni (pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo) podkomite za sodelovanje z Alžirom, od katerega jugoslovanski izvozniki in sveveda Iskra, precej pričakujejo.
Prek omenjenega podkomiteja naj bi se v bodoče urejala vprašanja, ki jih posamezni jugoslovanski gospodarstveniki niso uspeli reševati posamezno. Bodisi, ko bo šlo za vprašanja zagotavljanja plačil, za krepitev bilateralnosti sodelovanja, za posredovanje ustreznih poslovnotehničnih informacij, za pomoč pri odpiranju predstavništev, pa tudi za koordinacijo med jugoslovanskimi OZD, ki nastopajo na alžirskem tržišču. Ustanovitev podkomiteja je v tem trenutku že nujnost, kajti dosedanje in predvsem perspektivno nastopanje jugoslovanskega združenega dela na tem trgu dobiva vse širši obseg. Svoje mesto (dokajuspešno) išče tudi Iskra, kako se je v tej severnoafriški državi uveljavljala doslej?
Iskra je v Alžiru poiskala partnerje, ki jim je posredovala tehnologijo, komponente in ostalo blago. Iz Široke potrošnje je v Alžir »odpotovala« proi-zvodno-montažna tehnologija za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, kavnih mlinčkov, sušilnikov las, sesalnikov za prah, likalnikov. Sodelovanje
je potekalo z industrijskim kompleksom SONELEC, (ki se je po reorganizaciji preimenovalo v ENTEM TIZI OUZOU) že tretje leto, letna vrednost posla pa je 3 milijone dolarjev.
Iskra zaenkrat posle dobiva prek mednarodnih tenderjev, vendar bo v bodočnosti — ko bo obojestranskost sodelovanja bolj dorečena kot sedaj na meddržavni ravni — možno pridobivati tudi direktna naročila. Iskra je na zahtevo te firme izdelala tudi predprojekt z vsemi elementi ponudbe za izgradnjo tovarne za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov (transfer tehnologije, dobava standardne in specialne opreme, inštruktaža kadrov).
Na osnovi te dokumentacije bo razpisan mednarodni tender, vendar ima po sedanjih izgledih Iskra precejšnje možnosti, da uspe. Tu bo ime! precejšnjo vlogo vsekakor novoustanovljeni podkomite.
V lanskem in letošnjem letu je Široka potrošnja dobavila alžirskemu podjetju Sonacat Alžir 30.000 prenosnih črno belih TV sprejemnikov, hkrati pa so
Prezgodaj si nas zapustil, Franci...
T/,
Komaj dobro leto si bil med nami, Franci, pa le ne bo nikoli več na delo. Nasmejan in poln načrtov za prihodnost si moral od nas, tragična usoda ti je za vedno zaprla vrata nazaj, v življenje.
Pri sedemnajstih si moral končati listo, kar tvoji vrstniki, prebujajoči se v cvetu mladosti, komaj začenjajo. Samostojnosti, o kateri si razmišljal in koval načrte, ti ni bilo usojeno dočakati.
Spominjamo se te, Franci Miklavčič, tvoji prijatelji iz OO ZSMS, tvoji sodelavci, vsi ki smo te vzeli medse v delovno okolje. Se vedno si med nami, saj je bil tvoj odhod prenagel, da bi ga takoj doumeli.
Sodelavci iz TOZD TV Prian
Vse Iskraše obveščamo, da DO ERO zopet prodaja omarice in mize KL1P KL AP z naslednimi ugodnostmi:
—	41% nižje cene
—	možnost plačila v šestih obrokih
—	brez pologa
—	organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov
S primerjavo običajne in znižane cene lahko izračunate, koliko boste prihranili, če boste kupili:
Nova	Znižana	Višina
Izdelek	cena	cena	obroka
1.	Omarica KLIPKLAP 9.433.60 din 5.572,60 din 950,00 din
2.	Omarica KLIPKLAP-i
stojalo za omarico	11.610,50din 6.858.55 din 1.143.00 din
3.	Miza KUP KLAP +
omarica KLIP KLAP	16.599,55 din 9.805,65 din	1.635,00 din
4.	Miza KLIP KLAP +
omarica in stojalo 18.776,45 din 11.091.60 din	1.849,OOdin
•	Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno jamstvo.
•	Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši. garaži, kleti in podobnem uredite delavnico.
•	Z nakupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno.
•	Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na posebno stojalo.
•	Na mizi klip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upenjali ohde-lovance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga dela.
•	Mizo klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip klap.
Velikost omarice OM 210: 1252 x 620 x 23(1 mm Velikost mize DM 201:
delovna ploskev 1100 x 600 x 25 mm višina 775 mm
Vse informacije dobite v Kranju. DO ERO. pri tovarišici Betka BOLKA (tel. 22-221. int.) ter v Ljubljani, pri Dranici BRZIN. Prodaja ERO. Trg revolucije 3 (tel. 213-213, int. 15-30).
Če niste iz Kranja ali Ljubljane vam priporočamo, da vaš sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave.
Ponuja se vam priložnost,ki je ne kaže zamuditi!
tudi prenesli tehnologijo za montažo teh aparatov inizšolali ustrezne kadre za tovarno v Blidi. Po reorganizaciji alžirske industrije naj bi preuredili tudi to tovarno in sicer za kapaciteto 300.()()() televizorjev letno.
Tudi tu ima Iskra še veliko možnosti za osvojitev posla, saj ima alžirski partner EME SIDI BEL ABBES (Industrijski kompleks za elektroniko) -z Iskro dobre izkušnje. To brez dvoma dokazuje tudi septembra podpisana pogodba o novih dobavah televizorjev. Obeta pa se tudi sodelovanje na področju proizvodnje barvnih TV sprejemnikov.
Široka potrošnja pripravlja tudi ponudbo za dobavljanje naprav za ozvočenje konferenčnih dvoran in kompletnega inženiringa.
Za leto 1985 predvideva Široka potrošnja možnost prenosa proizvodno-montažne tehnologije za proizvodnjo barvnih telvizorjev in prodajo sodobnega koncepta mono šasije teh sprejemnikov. Iskra pa naj bi se v Alžiru pojavila tudi V okviru poslovno tehničnega sodelovanja, prenosa tehnologije, organizacije proizvodnje in morebitnega skupnega razvoja pasivnih elektronskih elementov in komponent. Odpira se tudi možnost poslovnotehnič-nega sodelovanja pri proizvodnji televizije zaprtega kroga, požarnih, signalnih alarmnih naprav in ustreznega inženiringa.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimnimiH":!iiiiiiiiiiiiimiiiiimiimi
Teniskra ‘83
Letos smo v Kranju že petič zapored organizirali vsakoletno prvenstvo Iskrašev v tenisu. Prvenstvo je bilo v septembru. Nastopilo je 54 moških in 3 ženske. Priča smo bili zelo zanimivim dvobojem. Večina udeležencev je prikazala solidno teniško znanje. Da je tekmovanje potekalo nemoteno v v sesplošno zadovoljstvo nastopajočih, imajo največ zaslug Iskraši Žnidar, Bedenk in Ferenčak. ki so obenem člani I K Triglav , ki je prevzel tehnično izvedbo tekmovanja. Rezultati:
Moški do 35 let: polfinale: Podlogar: Kavčič (V3. (VI: Žigon:Nadišar (VI). 6/1: finale: ŽigomPodlogar 6/0. (vtl hh.
Moški nad 35 let: polfinale: Polajnar: Kert (V0. (V3: Bedenk:Žganec 6/4, 4/6- -/3: finale: Polajnar: Bedenk 6/2. (VI).
Ženske: Skubic: Udovč (Vi. 64; Sku-bic:Kodek (Vi. (V3: Kodek:Udovč (VI. (v'3.
Zmagovalci so prejeli za osvojena prva mesta lične pokale. Vsi udeleženci' pa so si bili ob zaključku enotni, da se drugo leto •-pet srečajo na TENTSKR X ',S4.
Rajko Kožar
Maraton Treh src v Bovcu
Po letnih dopustih je tekaška sekcija DO Iskra — Avtomatika znova oživela. Člani smo se udeležili vseh pomembnejših množičnih tekov. Prvi krog tekaške sezone je bil v nedeljo, 24. t.m. v Bovcu na Maratonu treh src.
Prireditve se je udeležilo osem članov sekcije, ki smo združili bencinske bone in organizirali prevoz v Bovec s kombijem. Tam se nam je pridružila neutrudna Breda Jančar, ki je prišla na tek s planin. Večina nas je tekla na 21 km dolgi progi. Najboljši je bil Franc Henigman iz prodajnega področja avtomatizacije v energetiki, ki je v teku na 10 km osvojil 4. mesto. Če bi progo poznal, mu medalja ne bi ušla. saj je imel na cilju še dovolj moči.
V prelepem vremenu, pod vznožjem Alp smo bili zmagovalci vsi. ker smo premagali progo in sebe. To misel smo potrdili, ko smo v veselem vzdušju zaključili izlet v prijazni gostilni Modri val v Kobaridu.
Ta prispevek naj velja kot vabilo vsem. ki še oklevajo, da se nam pridružijo.	Janez šrše
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Kazimir Mohar (Te-lematika),Marko Rakušček (Avto-elektrlka) — Izhaja tedensko— Rokopisov ne vračamo.
- Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
To pa še ni vse. saj so stekli tudi že prvi pogovori (z industrijskim kompleksom ENTEM TIZI OUZOU) o osvajanjuproizvodnje kompresorjev za hladilnike. Po začetnih pogovorih sodeč, naj bi Iskra dobavljala motorje, drugi jugoslovanski proizvajalci pa ostale pripadajoče dele. Sodelovanje naj bi predvidoma steklo leta 1985. Iskra bi z dobavo komponent sodelovala tudi pri prenosu tehnologije in kasnejši proizvodnji pralnih strojev.
V Alžiru pa so še neizkoriščene možnosti tudi za plasma ostalih Iskrinih ši-rokopotrošnih izdelkov. Tako se alžirski partnerji že, zanimajo za prenos montažne tehnologije in organizacije proizvodnje za male elektromotorje za gospodinjske aparate in profesionalno
uporabo, za proizvodnjo, oz.. P' proizvodnje • plinskih infra peči-
.reo|,
Iskra bi na alžirskem trgu (stekli s
prvi razgovori) lahko nabavljala ^ kreno lakirano žico za proizvod , .L^tnrieVF1
elektromotorjev intransformatotje še vrsto drugih surovin. Po izjavi al^ skega Ministrstva za indutrijo je
mreč njihova država potem, ko za volji lastne potrebe, pripravljena P nuditi vse proizvode njene industOL Prav zaradi predvidenega razrne(. sodelovanja Iskre in alžirskih Partn.av jev bo Iskra v sredini prihodnjega le Alžiru odprla predstavništvo. Vse ka da uspehi bodo, saj to obeta tudi f \
n ja, za Jugoslavijo ugodna po1 klima v Alžiriji.
Udeleženci Teniskre '83.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
naslednje programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja po področjih:
Raziskave in razvoj
2. R AZISKOVALNO RAZVOJN A ŠOL A V ISKRI od 7. 11, — 25. 11. 1983 in od 5. 11. —9. 12. 1983
ki je namenjena vodjem raziskovalno-razvojnih enot v Iskri in delavcem, ki jih iskra namenja za vodenje projektnih skupin.
Kakovost:
LASTNOSTI IN N AČIN PREV ERJ ANJ A M ATERI ALOV od 17. 10. — 21. 10. 1983
ki je namenjen delavcem. ki se ukvarjajo s problematiko kvalitete in ki v svojem del morajo poznati lastnosti in kakovosti različnih materialov.
Mednarodno sodelovanje
5. ZUN ANJETRGOVINSK A ŠOL A V ISKRI od 1. 2. — 26. 4. 1984
kije namenjena delavcem, kijih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na p0-dročju mednarodnega poslovanja Iskre.
Organizacija in informatika SISTEMSKA ANALIZA od 17. 10. — 21. 10. 1983
ki je namenjena sistemskim analitikom in uporabnikom uslug.
STRUKTURNO PROGR AMIRANJE od 24. 10. - 27. 10. 1983
ki je namenjen vsem programerjem in projektantom, ki že obvladajo vsaj enega od) zikov COBOL. PASCAL FORTRAN.
BAZE POD ATKOV od 7. 11. — 11. 11. 1983
ki je namenjen programerjem in projektantom, ki še ne obvladajo tehnologije bazp0^ datkov. oziroma tistim, ki hi si radi izpopolnili znanje s konkretnimi izkušnjaini upravljalnim sistemom baze podatkov TOTAL na računalnikih Iskra DELT. (PDP-11. VAX-11) ter na sistemu CDC-Cvber 72.	-n7D
Podrobne informacije in prijavnice lahko dobite v Izobraževalnem centru SOZ Iskra, v Ljubljani. Trg revolucije 3. tel. št.: 061 222-212.
Navedeni programi so bili razpisani v predhodnih številkah Glasila Iskra.
Časopisne novice
Spodnjeidrijska Iskra je plačala letos samo za uvoz dinamo pločevine kar 7 milij0^ nov nemških mark. Da bi se izognila nenehni odvisnosti od uvoza, se je odločila z, novo investicijo. Kupila je žarilno peč za elektromagnetno obdelavo pločevine o
i .-»	Mč-virvv-i lvl-r/x \	i n vdetim ia nnlHrno miliurn nemških md
;mg,eireXwame NVelma^Islm'bo ^^ i^^a"^ldrug milijon nemških mark-Investicija je nujna zaradi stalnega pomanjkanja te vrste reprodukcijskega matcria ^ Sam proces žal jenja je precej zahteven, zato bo nujno tudi lastno znanje. Zmogljiv0^ peči bo od polovico do ene tone pločevine na uro. s polno izkoriščenostjo pa bo t°' varna pokrila vse lastne potrebe glede dinamo pločevine.	•ca
Nasledn je ozko grlo v proizvodnem procesu predstavlja tudi izsek lamel, ki so g doslej opravljali v Iskri v Železnikih, v endar tudi oni ne morejo narediti vsega. Žara tega v spodnjeidrijski Iskri razmišljajo, da bi tudi ta del proizvodnega procesa opraV Ijali sami. Na tuje bi tako lahko prodali še več malih elektromotorjev. Za zdaj najoo i motijo razni omejitveni administrativni ukrepi glede investicij in pa dejstvo, da spreJ sanacijski načrt te organizacije še ni v celoti zaključen —Primorske novice.
Podatek, ki najbolj skrbi Iskrine strokovnjake, se nanaša na uvoz opreme. V deve mesecih so jo v tujini kupiti za 1.7 milijona dolarjev, kar je tričetrt manj kot v enake lanskem obdobju ali le osmina tistega, kar so v Iskri načrtovali letos. Medtem ko mia) Iskrine delovne organizacije že zdaj po vrednosti petkrat manj opreme na delavca k v razvitem svetu, se ho z nadaljnjim omejevanjem uvoza ta razkorak še povečal, r sledice tega bodo opazne šele čez leta ali desetletja, ko bo Iskra plačevala ceno sedanjih gospodarskih ukrepov in v se težje držala korak s proizvodnimi tekmeci na s' tovnem tržišču. Podobne učinke bo imelo tudi administrativno omejevanje priinveS a ranju. kjer ho Iskra uspela uresničiti le slabo polovico letošnjega naložbenega nacr - Glas. Kranj.
Iskra v Retečah je že lani in tudi letošnje polletje zaključila z rdečimi štcvilkaD^ Vhodni materiali so se namreč podražili v povprečju približno za 7()<T, medtem ko s bile cene njihovih izdelkov zamrznjene do srede julija, ko je Iskra pravzaprav izsi JlKž podražitev svojih izdelkov .	,
Iskra -Reteče je nadpovprečna izvoznica, tako v okviru Iskre kot v občini, oziro panogi. Njeni prihodki so letos zelo slabi in tudi eden od vzrokov za izgubo. neurejenih plačilnih razmer med državama, jim Alžiri ja dolguje za približno 400 nt jonov dinarjev, kar sev eda pomeni v elik izpad dohodka, ki ga niso mogli nadontes ^ Hkrati se nižajo tudi izvozne premije, oziroma država zamuja pri izplačilu. Tako s izpad dohodka pri izvozu in visoke cene surovin poglavitna vzroka za izgubo. .
Zbral in uredil Marjan kr‘
s.
kn
?ri;
atk
k, Ž: m g
<
k
k
tva
k,
•bdi
k
jčoi
k
k
ki
k,
k.
ks
tier
Me
k
V
lati
k
kr
k
k
ki
k
k,
'a
s|ab
k
%
'Pr
Ičtti
s:
k
Ni
k
k
134
(lav
121)
N,
»bi,
»tii
k