PoM.nl im ptačftna v c.oCu? hrt Leto LXVn., št. 130 Ljubljana, ponedeljek 11. junija 1934 Cena Din L- SLOVENSKI tanaja rsaJi dan popoldne, uraemJl nedelje to praanika. — Inoaratl do 30 petit rrat * Din I.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni iavek posebej. — >Slovenski Narode valja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-. sa Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica št. 5 Telefon it. 3122. 3123, 3124. 3125 In 31» Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamajerjeva ulica 1, telefon St. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICK. Ob kolodvora Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.35L ZUNANJI MINISTER JEVTIĆ V PARIZU je prispel v Pariz, da uradno pose ti francosko vlado — Pri tej priliki bo imel važne razgovore s francoskimi državniki Pariz, 11. junija. A A. Ju gos loven -ski zunanji minister g. Bogoljub Jevtić je prispel v Pariz s svojo soprogo snoči ob 22. Ministra Jevtića spremlja šef njegovega kabineta g. Vladislav Marko-vić. Jugoslovenskega zunanjega ministra je na lvonski postaji pozdravil jugoslove ns ki poslanik v Parizu g. dr. Miroslav Spalajković s soprogo. Ga. Spal a^k o viceva je izročila ge. Jevtićevi krasen šop cvetk. V imenu francoske vlade sta ministra Jevtića pozdravila šef protokola g. De Foncquier in šef kabineta g. Bar-thouja g. Rochat. Na postaji je bil tudi francoski poslanik na jugoslovenskem dvoru g. Paul Emile Naggiar. Prisotni so bili, da pozdravijo ministra Jevtića nadalje tudi rumunski poslanik g. Cesia-nu, češkoslovaški poslanik g. dr. Osu-ski. grški poslanik g. Politis, general Henry, bivši poveljnik francoske vojske na vzhodni fronti general Lerroux, ju-goslovenski vojaški odposlanec v Parizu general Marko Mihajlović, svetnika jugoslovenskega poslaništva gg. Lazare vi ć in Djuković, tajniki gg. Marković, Jevremović in Rajković, glavni tajnik Društva prijateljev Jugoslavije g. Tes-sier, ki je zastopal predsednika društva in ministra Louisa Marina, bivši minister g. dr. Lujo Vojnović, šef prosvetnega oddelka g. Arnautović, prof. medicinske fakultete g. Ovray, podpredsednik jugoslovanske kolonije v Parizu g. Jovan ovir., predstavnik trgovske zborni- ce g. Niklić, član francoske akademije Guichin, predstavnik francoske kolonije v Beogradu g. Gassot, odposlanstvo jugoslovenskih dijakov Parizu, delegacija dijakov Male antante v Parizu in člani jugoslovenske kolonije. Listi prioboujejo toplo pisane uvodnike o prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo v zvezi s prihodom in obiskom jugoslov. zunanjega ministra Bogoljuba Jevtića. Vsi naglasa jo, da bodo razgovori, ki jih bo imel pri tej priliki jugo-slovenski zunanji minister z Doumer-gom in Barthoujem, zelo važni. Vršili se bodo v času, ko se pripravlja priznanje Sovjetske Rusije. S tem je začrtana nova smer politike v vzhodni Evropi. Jevtićev obisk, piše današnji »Le Journal«, prihaja v času med ženevskimi razgovori in bližnjim uradnim potovanjem francoskega zunanjega ministra Barthouja na vzhod. Jevtićev obisk naj okrepi bratske stike med Francijo in Jugoslavijo. Intenzivno utripanje mednarodnega življenja daje sedanjemu obisku in razgovorom v Parizu še posebno veljavo. Pogajanja na Orsevskem nabrežju bodo veljala kombinaciji Francije, Male antante in Sovjetske Rusije. Predsednik zunanjega odbora poslanske zbornice Bastid piše v »Petit Parisienu« tole: Sporazum Francije z Jugoslavijo in z državami Male antante sploh se odlikuje s to prednostjo, da ni proti nikomur naperjen. S to pogodbo je zami- šljen načrt važne evropske konstrukcije najširšega okvira. Obžalujemo le, da pripada zaenkrat še bodočnosti. Izkoristimo tesne zveze, ki nas družijo z Jugoslavijo, da lahko ustvarimo splošno pomiritev. Tedniki so objavili tudi slike zunanjega ministra Jevtića in fotografije beograjskega spomenika hvaležnosti Franciji. »Pariš Soir« pa piše danes med drugim: Jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtić, ki je prispel iz Ženeve v Pariz, ta odlični predstavnik velikega zavezniškega in prijateljskega naroda, bo imel tekom svojega uradnega obiska važne razgovore z gg. Le brunom in Doumer-gom in z zunanjim ministrom Barthoujem. Ti razgovori, ki se vrše neposredno po ženevski razpravi in pred pogajanji med glavnimi evropskimi prestolnicami, bodo velike važnosti. Med državniki, ki so poklicani, da igrajo važno vlogo v sedanjem razvoju splošne politike, je treba predvsem imenovati g. Bogoljuba Jevtića zaradi njegove gibkosti in razumevanja za težko vprašanje sodobnosti. List omenja dosedanje mednarodno diplomatsko delo jugoslovenskega zunanjega ministra. Posebej hvali njegovo vztrajnost, njegov realizem in njegovo lojalnost. Z 48. leti ima Jevtić že sijajno in plodovito kariero za seboj. V Parizu bodo zaradi tega jugoslovenskemu zunanjemu ministru izkazali največjo pozornost. Avstrija na poti do državljanske vojne Vlada je ustanovila posebne občinske straže, ki naj z enakimi sredstvi pobijajo hitlerjevce, ne da bi bili za to odgovorni pred zakonom Dunaj. 11, junija, r. Teroristična akcija, ki so jo r-azvili v zadnji dobi avstrijski hitlerjevci, je zavzela od sobote dalje tak razmah, da je v strahu vse prebivalstvo. Oblasti zaman skušajo z najstrožjimi ukrepi zlomiti hitlerjevski odpor, ki nasprotno le še bolj narašča, Značilno pa je zlasti to, da se je pri tem izkazalo, da imajo hitlerjevci ne samo med širokimi sloji pa^ebdvalstva, nego tudi med državnim uradništvom, zlasti pri železnici, ogromno zaslombo. 2e v naprej so poučeni o vseh ukrepih, ki jih namerava izdati vlada in se zato lahko pripravijo. To dokazuje, da imajo svoje zaupnike celo na najvišjih mestih. Vlada je zaradi tega včeraj in danes izvedla nenadne preiskave pri raznih visokih funkcijoaiarjih v vseh večjih mestih. Samo v Gradcu je bil rezultat preiskave takšen, da so na mestu odpustili 68 aktivnih državnih uradnikov, med njimi več višjih uradnikov pri deželni vladi, pri železniški direkciji in v službi policije. Poveljnik varnostnih čet major Baar je danes izjavil novinarjem, da je bil že podpisan odlok o odpustu nadaljnjih 150 uraxinikov, ki so posredno ali neposredno podpirali teroriste, ah pa s pasivnim zadržanjem omogočili atentate. Se bolj značilno je dejstvo, da imajo hitlerjevci tudi v vrstah državnih upokojencev največjo zaslombo. Ugotovljeno je, da so upokojenci vršili skoro vso propagando po mestih iai na deželi. Zato je tudi 200 upokojencem ustavljeno plačevanje pokojnin. Zelo se je razpaslo hitlerjevstvo tudi na srednjih šolah, zlasti na Koroškem in Štajerskem, dočim so hitlerjevci na univerzah najmočnejša skupina, V zadnjih dneh je bilo aretiranih veliko število profesorjev, učiteljev in srednješolcev. Vsi so bili oddani v koncentracijsko taborišče v W6Hersdorfu, ki je tako prenapolnjeno, da bodo morah ustanoviti še nova taborišča. Vse kaže, da hočejo hitlerjevci s temi atentati na železnice m druge prometne ustanove preplašiti tujce, da bi ne posečah Avstrijo. Vlada je baš na razvoj tujskega prometa polagala največjo važnost in je v to svrho žrtvovala težke milijone. Sedaj pa so hitlerjevci vso to akcijo obrezuspeših, ker danes v Avstrijo nihče ne potuje, ako ni naravnost primoran. Tudi domačini ne potujejo z železnico in vlaki, v kolikor sploh še vozijo, so skoro prazni. V tem pogledu je škoda, ki jo je povEročiia teroristična akcija hitlerjevcev, neprecenljiva. Vlada je danes izdala proglas na narod, v katerem ga poziva, naj sodeluje pri obrambi proti tej hitlerjevski akciji V proglasu naglasa, da ima dokaze za to, da se ta akcija vodi po enotnih smernicah iz Nemčije. V svrho zaščite javnega reda in miru je vlada odredila, da se v vseh občinah osnujejo prostovoljne varnostne straže. Naloga teh straž je predvsem, da pazijo na gibanje hitlerjevcev in drugih sumljivih elementov, da preprečujejo atentate, zasledujejo atentatorje in sploh pomagajo pri zatiranju terorizma. Pri tem vlada izrecno naglasa, da članov teh občinskih straž oblasti ne bodo preganjale, tudi ce bi se pri izvrševanju svoje službe pregrešili zoper zakone. S tem hoče tem stražam dati očividno svobodne roke in ustvariti iz njih protiteroristično organizacijo, ki more z enakimi sredstvi nastopati proti nasprotnikom režima. To ustvarja možnost še bolj krvavega razračunavanja in vodi neizbežno v državljansko vojno. Med prebivalstvom zaradi tega poziv vlade ni naletel na posebno odobravanje razen pri klerikalcih, ki odobravajo vse, kar odredi sedanji klerofašistični režim. Zopet novi atentati Dunaj, 11. junija. Kakor uradno poročajo, ve bilo izvrstnih včeraj najmanj 30 atentatov v raznih krajih Avstrije, večii del na v okolici Dunaja in v m«stii samem. Človečkih žr*ev k ereci ni, materijalna škoda pa je ogromna. V židovskem templu v N^udeck-2a«pe so vrsrli skozi okno bombo, ki je napravila veliko škodo. V Floridsdorfu so narodni socialisti dane« prvič pri svojem na-nadu jporabliali jeklene ročn*? granate. — Vreli so jih v telovadnico kršcansko-n^m-škesa telovadnega društva, ki je bila popolnoma demolirana. Na poštnem uradu 111 je bomba napravila precejšnjo škodo. V stadionu v Praterju se je vršilo plavalno tekmovanje židovskega športnega kluba Ha-koah. Narodni socialisti ,ao nalili v bazen petroleja ter okoli bazena natresli žeblja Katastrofalen ciklon v Salvadorju San Salvador, 11. junija, k. V republiki San Salvador je divjal strašen ciklon. Vse brzojavne zveze z inozemstvom so že tri dni prekinjene. Posebno hudo so bile poškodovane železniške proge, ceste, uničena je pa tudi vsa letina, v raznih mestih je bilo porušenih več hiš. Vesti o Človeških žrtvah doslej še ni. Manjkajo tudi podrobnosti o učinku ciklona. Sokolski dnevi v Zagrebu Zagreb, 11. junija. A A. Včeraj so se vršile v okviru jubilejnega «?okolskesa zlela v Zau, kjer je s svojo mladen-,-ško živahnostjo in originalnostjo skrbel za zabavo, čeprav mu je bilo že čez 80 let. Poleg ogromnega sorodstva na j t>gledno>Štih hiš žaluje za predobrim očetom tadi pet sinov: Albert je dvorni svetilk v pokoju,1 Joško višji gozdarski svetnik, Pavle vtsji železniški uradnik, Franc sre-ski načelnik v Ptuj.o, a Karti je oficir vojne mornarice. Trapio pokojnega prepeljejo jutri ob M. iz stanovanja na Napoleonovem trgu št 7 v Železnike nad Skofjo Loko, kjer ga ob 16. pokopijejo na zornem pokopališču. Zaslužnem« možu najčistejšega altruizma časten spomin, njegovemu uglednemu sorodstvo naSe najjskrenejše sožalje! Novi grobovi Ljubljana, ti. junija. Raaen predsednika Alberta L e v i č n 1-ka je vferai V2e£a v Ljubljani onvrt tudi go. Aao Tiča r joto. ki je po dal jftevn boiehanju preminuta v 75. letu baroni i. Pokojna >e bila rz nrene Okomov> hffte na Kokriei pri K ran tu m «yproga posestnika Tičarj« v Lrubljam ter mati tudi £e pokojne ljubljanske trgovke jze- Tiear-AnsterftiČ^ ▼e in jye, Anic\ soproge vrhniSkapa žrpa-na, lekarnarja Hoeevaria, zdramikn dr. Josipu Tičaru je bila pa pokojna sj>ie»r maftr-ha, vendar je bila pa rud i x njim verfno do* bra kakor prava mati. Pogreb bo jutri sb 16.30 rz mrtvažnice sp4o&ne bo)r»io» na pokopališče k Sv Križu. Na Savi pri Litiji j* snoPi nmrla f 69. letu po vsej okolici #-poHto»vana gosti 1-ničarka in pocestnica cra. Elirabeta D r-novžek roj. Prosenc, ki jo pokopfi^jo jutri ob 9.30 na Savn. Pravkar smo pa dobili vest, da js davi umrl, zad1! od kapi, tudi znani tovarnar in laetnik valjčnega mlina na Viri g. Franc, M a j d i i v starosti okroiz 60 let. FV>gr©b bo v sredo ob 10. iz farne rerkve v Kamniku na pokopališče v Žalah. — Pokojnim Časten spomin. Žalujočim družinam pa na V* iskreno sožalje! itajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Smrtne obsodbe v Kijevu Kijev, 11. junija. 6. Vrhovno ukrajinsko sodišče je v procesu proti 29 diretctorlem in nameščencem konzumne zadruge v Kijevu obsodilo zaradi korupcije Sest obtožencev na smrt. Med njimi so tudi nekateri direktorji, ki so bali člani komunistične stranke. Bolgarsko odlikovanje naših inženjerjev Beograd, 11. junija. AA. Bolgarski kralj Boris je odlikoval naslednje jugoslovenske inženjer je: z redom za državljanske zasluge 3. stopnje inž, Franja Horvata in z redom sv. Aleksandra 4. stopnje Dragutina Saja, oba iz Zagreba, z redom sv. Aleksandra 4. stopnje inž. Janka Mačkovtifca. in z redom za državljanske zasluge 4. stopnje rož. Ladislava Bevca, oba iz Ljubi jan©. Turistične olajšave v Grčiji Beograd, 11. junija. AA. Na postaji tujski promet med Jugoslavijo ln Grčijo, je ravnateljstvo grških železnic dovolilo 35-odstotni popust na vseh državnih progah po 10-dnevnem bivanju, 50-odstotni popust pa po 20-dnevnean bivanju v Grčiji. Ta ugodnost velja 6 mesecev po prihodu v Grčijo. Od 16. julija do SO. septembra ima razen tega vsak potnik poseebn popust, 25 odstotkov, na vseh grških progah. Za te olajšave je treba zahtevati od g-rekih konzulatov turistični vizum. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deriae: Amsterdam 2313.74 — 2826.10. Berlin 1314.03 — 1324.83. BrueeJi 796.91 — 800.85, Cnrih 1106.35 — 1113.86, London 171.97 — 173.67 Newyork 3376-33—3424.5©, Pariz 225.27 _ 226.39, Praj?a 141.90—142.76 Trat 294.63 - 297.03 (premija 28.5 odat)! Avstrijski šiling v privatnem klirirvgu 9.25 —9.35. INOZEMSKE BORZ L. Čarih, 11. junija. Pariz 20.326, London 15.55, N©wyork 307.25. Bruselj 71.90, Milan 26.625. Madrid 42.125, Amsterdam 20R.75 Berlin 118.75. Dunaj 57.60. Praga 12.81, Varšava 58,K). Bukarešte 3.06. /SLOVENSKI NARODc, doe 11. Jtenfrja 1934 Proslava 30 letnice jeseniškega Sokola Bakl]ada, slavnostna akademija* nastop savezne tekmovalne vrste in lavna telovadba Jesenice, 10. junija. Sokolsko društvo Jesenice je v soboto in v nedeljo na selo lep način praznovalo SOletnico svojega obstoja. Raz mnogih hiš so visele aastave, po vseh cestah in ulicah je vladalo praznično razpoloženje, povsod je bilo mnogo ljudi, med katerimi so se živo odražali sokolski slavnostni kroji. Zvečer se je vršila po glavnih cestah in ulicah baklada, ki je izvabila iz domov mnogo meščanov. V povorki je svirala sokolska godba, ob njej in za njo so korakale močne čete gasilcev z Jesenic, Hrusice ter gasilci KTD z Jesenic in Javornika. Za gasilci so korakale članice v civilu, člani v krojih ter zopet člani v civilu in moški ter ženski naraščaj. Povsod, kjer se je pomikala povorka, so bile mnoge hise lepo razsvetljene, osobito one na Gosposvetski cesti, Kralja Aleksandra trgu in Prešernovi ulici, ob katerih je tvorilo občinstvo gost špalir. Ob 21. uri se je vršila v Sokolskem domu zelo dobro obiskana slavnostna akademija. Med navzočimi smo opazili sreske-ga načelnika g. Ivana Vrečarja iz Radovljice, predsednika mestne občine jeseniške mr. phr. Jožeta žabkarja z mnogimi občinskimi odborniki, starešino sokolske župe Kranj br. Spicarja, načelnika br. Beznika, tajnika br. Cvara ter zastopnike mnogih nacijonalnih društev in korporacij. Spored akademije je bil zelo pester, skoraj vse točke je naštudiral, izvežbal in vodil načelnik br Tone Buh. Nastopila je ženska deca z loki. morki naraščaj s skupinskimi vajami, žen-ki naraščaj s plesi in skupinskimi vajami, članice so nastopile z vajami v krogu, druga skupina članic s p!e i. člani pa so nastopili z efektno devetko. Izmed vseh točk je bil najlepši in najbolj dovršen nastop desetorice članov s skupinskimi vajami in sedmih članov s krasnimi simboličnimi plesi. Krona sporeda pa je bil nastop savezne tekmovalne vrste, ki se je pripravljala za mednarodne tekme v Budimpešti. Občinstvo je viharno pozdravilo kresne mišiča-ste m'.adeniee, ki so nastopili v krasnih belih telovadnih obleksh. Vrsto so tvorili bratje Gregorka Boris, Zupančič Neli, Fo- tokar ZNIilan. Vadnov Jože in Forte Miroslav iz Ljubljane ter domačin Pristou Janko, vadil pa je stari mednarodni tekmovalec Dergranc Janko iz Ljubljane. Telovadci so z vso dovršenostjo izvajali najtežje vaje na konju na Mr z ročaji in na bradlji, prepletene s krasnimi koleni, obrati, prehodi, držami in vra'olomntmi odskoki, višek izvežbanosti pa so pokazali na drogu, na katerem so izvajali vrhunske vaje z vso lahkoto in eleganco. Ljudem je ob vratolomnih vajah zastajal dih, po dovršenih sestavah pa se zadonele viharne ovacije tekmovalcem. prv»k vseh prvakov, domačin br. Fristou, pa je bil deležen takih ovacij, kot doslej Se nihče v sokolski dvorani. Savezno mednarodno tekmovalno vrsto je iskreno pozdravil društveni starešina br. Obersnel Maks, se zahvalil za pozornost ter bodril vrle borce k še vztrajnejšemu delu za dosego sokolskih idealov. V nedeljo dopoldne so se vršile na letnem televadišču skušnje vseh oddelkov za popoldanski nastop. Deputacija članov in članic pa je odšla s sokolsko godbo na Čelu na pokopališče, kjer so se na grobu prvega starešine in soustanovitelja br. Lovra Humra poklonili spominu vseh pokojnih bratov in sester ter položili na nifir gov grob krasen lipov venec z državno tro- bojnico. Godba je zaigrala koral, nakar je deputacija počastila spomin pokojom z dveminutnim molkom. Ob 11. se je vršila po Prešernovi cesti in Trgu kralja Aleksandra tekma vrst v štafetnem teku 4X100 m. Prvo mesto je dosegla četvorica »Bratstva«, TJ. Sokol Koroška Bela-Javornik, TJX mesto Sokol Jesenice I. vrsta, IV. mesto Sokol Jesenice U. vrsta, V. mesto Sokol Jesenice moški naraščaj. Ob 15.30 se je vršila na telovadisču poleg Sokolskega doma javna telovadba, ki jo je posetilo mnogo občinstva z Jesenic in iz drugih krajev Gorenjske. Poleg domačega društva, ki je postavilo močne oddelke članstva, naraščaja in dec, so sodelovala s posameznimi oddelki tudi nekatera bratska društva sokolske župe Kranj. Nastopilo je 60 moškega naraščaja, 240 moške in ženske dece, 40 ženskega naraščaja, 40 članic, 86 članov pri prostih vajah in 5 vrst na orodju. Vse proste vaje so bile lepo izvedene, kritje je bilo dobro, pri telovadbi na orodju pa je bila najboljša vrsta v skoku ob palici in na bradlji ter vrsta moškega naraščaja s preskoki na konju vzdolž in na sir brez ročajev. Na telovadišče so prikorakali vsi oddelki nastopajočega članstva, naraščaja in dece s sokolskimi prapori na čelu, nakar je društveni starešina br. dr. Obersnel v kratkih besedah orisal tri društvene jubileje ter pozdravil zastopnika bana. ban-skega inšpektorja g. dr. Guština. načelnika obmejnega komisarijata g. Ivana Bohinca .predsednika mestne občine g. mr. phr. žabkarja. prvega vaditelja br. Bojana Drenika. prvega praporščaka br. Moreta iz Ljubljane in soustanovitelja br. Artelja Miha z Brega pri Žirovnici. Zastopnik g. bana banski inspektor g. dr. Guštin je sporočil pozdrave g. bana in čestital društvu ob 301etnem jubileju, enako predsednik mestne občine g. žabkar, župni starešina br. špicar pa je sporočil pozdrave in čestitke prvega saveznega podstarešine br. Engelberta Gangla. V temperamentnem govoru je brat špicar opisal zgodovino jeseniškega Sokola vse cd telovadnice v Ferjanovena salonu do zgradbe Sokolskega doma ter od idejne^ ustanovitelja jeseniškega Sokola visoko-šolca Janka Pretnarja pa do državnega prvaka br. Janka Pristova, ki bi lahko častno zastopal domače- društvo, naše sokol-stvo in našo državo na mednarodnih tekmah in olimpijadah. Burno pozdravljen je stopil na oder br. Bojan Drenik kot prvi društveni telovadni učitelj in se spominjal onih lepih dni, ko je hodil na Jesenice poučevat telovadbo. Sestra Ivanka Čopova je v imenu članic privezala na društveni prapor lep trak. telovadke pa so privezale na vse ostale prapore lepe lipove vence. Starešina dr. Obersnel je sporočil pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru. sokolskemu starešini prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu, nakar je godba zaigrala državno himno. Po nastopu ss je vršila na telovadisču in v vseh prostorih Sokolskega doma animirana ljudska veselica. Jeseniški Sokol je na svoje 301etno neumorno delo lahko ponosen, kajti vzgojil je mnogo dobrih Sokolov in državljanov, dobrih javnih in kulturnih delavcev in sijajnih telovadcev, ki so zastopali našo državo s Častnimi uspphi na mednarodnih telovadnih tekmah v inozemstvu. Propaganda za rejo malih živali Zborovanje društva živalca" — Predavanje o selekciji kokoši in o gospodarskem pomenu reje koz Trubadur z ga Vlahovićem in Kunčevc Dva odlična hrvatska umetnika na našem odru Ljubljana. 11. junija. Operno gledal i^-e nabito polno, a navdušena publika je prirejala med dejanji in no v^saki sliki vorav viharne ovacije. Prav ra zaključek letošnje operne sezone nam ie torej uprava priredila zares izredno zanimivo predstavo. Gospod Pavel Marion Vlahović je rodom Zagrebčan, bivši operni dirigent v Novem Sadu, po prevrati pa svetovni tenor, ki ga — kakor snio čitali — :obožuje vsa Evropa in velik del Amerike«. Sodeloval in gostoval je v 3*3 opernh sirom Evrope in Amerike, predvsem v Chicagj. je stalen post milanske opere Scala. gostuje na Dunaju, Berlinu. Londonu in njegovi uspehi so vpra»v senzacionalni. Pariški listi so pisali, da fi Vlabovičeva kreacija. Lohengrina višek, kar more uevariti človek v petju in igri. Po takih vesteh ni rudno, da je tudi v Ljubljani v^ak operni priiateli žHel slišati jugoslovanski tenorski fenomen in so bila naša pričakovanja napeta do skrajnosti. Da, napeta so bila vendar celo preveč, in 7^:0 nam je žal, da ni nastopil g. Vlahović v partiji Loh mgrina. Zakaj v Verdijevem Trubadurju njegov uspeh kot isvetovnega*, >po vsi Evropi in velikem delu Amerike oboževanja tenorista« vendar ni bil zares senzacionalen. Ras pa je, da je g. Vlahović visoko nu-zikaien tenor največji pevske kutture, tenor krasne barve in izredne noblese ter živahen igralec. IzJahka poje, nikoli ne forsira in ne pretirava na škodo glasbene lepote; vsako arije izvaja s premišljena, koncertno z^oa-iene siopnje»valnostjo in izkorišča svoj veliki, topli materijal z največjim okusom. Nič ne hlasta za efekti; dokaj rezerviran do izp remeni be 3. dejanja (na trdnjavi Casteilor) je dosegel z (menda f-mol) arijo pred slavno stre+to na vsi predstavi snoči svoj največji, v istini popolni pevski umetniški uspeh in prav zanjo zares zasluženo viharen in sojjiasen epla«vz. Sloviti in gotovo po repertoarju bogati umetnik bi nas živo zanimal še v kaki drugi partiji; nedvomno bi znova močno pritegnil, in zato ©e nadejamo, da njegovo prvo goetovnnje vendar ni bilo tudi zadnje. Partijo je pel v nemškem prehod 1 .. . Predstava pa je prinesla še drugih senzacij: vsemu na eeJn prekrasno, v vsakem pogledu mojstrsko kreacijo Leonore in imenitno, osnplrrvo lepo rn aeio posrečeno AzuiDeno. Ga. Zinka Kante v& je pred nekaj lr4i z Leonoro začela svojo umetniško karijero v Ljubljeni; neoozabna nam >e in lahko rečemo. 4a asfalt pnvr V%tf v*o«t Me»e- ča. ki je glasovno morda njen višek, zj-nanje in igralski pa taka, kakor si pač predstavljamo >ideak Verdijeve Leonore. Ga. Bemot-Golobova je pevka redke glasovne lepote in pevske omike; z Azuceno se je lotila zelo Ležk? naloge, ki jo je pevski obvladovala vzorno (do trenotne disto-nacije) in igralski zelo ustrežljivo. Dramatski partije še ne izčrpava, a podala ie ž* e svojim prvim nastopom celotno in zaokroženo kreacijo, ki je navduševala in ji prinesla vsesplošno toplo priznanje. Nov je bil tudi grof Luna, ki ga je pel bravurozno, z močnimi glasovnimi sredstvi g. Janko. Arijo v spremembi 2. dej. je odpel posebno učinkovito in globoko prečute-no. Publiko je živo zanimal in žel opetovano burno pohvalo. Nov pa je bil končno tidi Femando, ki gn je g. Marijan Rus takoj v prvi stiki s svojo arijo uveljavil zmagovito in z najlepšim podajanjem. Moral >e> ponovno pred rampo. Nova inscenacija opere je prinesla skoraj same nove. prav lepe in romantično zanimive slike v okusnih dekoracijah ter večinoma novoizrežirano gibanje na odru. Za prenovljeno vprizoritev gre vse priznanje kot reiiseriu g. direktorju Poliču. Dirigent a. dr. D. Švara. ki j»e prvič dirigiral Tnibndurja, je storil vse, kar je mogel 6pričo dejstva, da sta oba zagrebška gosta dospela v Ljubljano šele popoldne tikom a pred predstavo. Tako se je vršila predstava brez vsake izkjsnje z njima z ansamblom na odru. Naš pičli orkester in preutrujeni zbori, vsi potrebni okrepitve in pomlajen ja, so ?aČ edino, kar nam je snoči vzbujalo želje po temeljiti izorernenrbi. V splošnem p« =*mo doživeli zopet predstavo, ki smo jo polno uživali in ki bo gotovo iznova in iznovn polnila naŽ ooerni dom. F*- G. Profesor, ki izjemoma ni bil raztresen. — Kdo je raztresen, ženica? Jaz to pot nisem. V kavarni si pozabila dežnik, ko si odhajala, jaz sem pa mislil na to, pa sem prinesel tvoj m svoj dežnik. — Za božjo voljo, mož, saj dežnikov sploh nisva imela! Vzorna hči — Zdravo, Elza. kam si pa namenjena? — Na izprehod. Naša shržTanja je zbolela in mama mora vse delati sama, jaz pa ne morem gledati, kako se moči. Ljubljana, 11. junija. Naši rejci malih živali, organizirani v Ehušrvu rejcev maliii živali »Živalci«, so obhajali včeraj majhen praznik, ki na ima pomen tudi za javnost. Vsem je dobro znana razstava »Živalce« na velesejmu, ki je sicer majhna, vendar je pa dosegla zelo lep uspeh. Prirejena je predvsem za propagando reje malih živali, ki je pri nas še tako potrebna. Toda to ni le propaganda za razstavo, temveč za smotreno rejo, ki ji je treba pripisovati velik gospodarski pomen, zlasti že glede na našega malega človeka. Rejci so se zbrali dopoldne v lepem številu v salonu »Pri šestici«. Na dnevnem redu sta bili dve zelo važni predavanji za rejce m razdelitev nagrad odlikovan;m razstavljalcem malih živali. Rejci torej ne proslavljajo svojih uspehov tako, da bi ne združili prijetnega s koristnim. Že v tem je velik pomen organizacije rejcev, da jim društvo nudi tudi strokovno izobrazbo ter smotreno usmerja rejo. Zborovalce je pozdravil predsednik g. Lap. tudi v imenu župana dr. Dinka Puca, ki je obljubil podporo občine društvu. Malo podporo je društvo že prejelo od občine, posebno pa so reici hvaležni za podporo kmetijskemu oddelku ban. uprave. Društvo hoče povzdigniti rejo malih živali pri nas na dostojno višino in nedvomno bo to doseglo, saj so na delu požrtvovalni in zelo vneti rejci, ki so tudi pravi strokovniaki. 2e to zborovanje samo je pokazalo, da je društvo na pravi poti in da je njegova propiaanda za smotreno rejo malih živali pravilna. Obe predavanji sta v pravem pomenu besede dragoceni za rejce in jih bo najbrž tudi objavilo drvštveno glasilo. 73to omenjamo le zaključke, ki so v gospodarskem pogledu važni za vsakogar, ne le ze rejce. Predavatelja, oba referenta banske uprave, ing. Wenko in ing. Jelačin se odlikujeta po poljudni obdelavi predmeta in s pravim strokovnim znanjem. Ing. \Venko je predaval o smotrenem pertitninarstvu. o selekciji kokoši. Ko je obrazložil navadno odbiro. ki ni v pravem pomenu besede smotrena ter se ne ravna vedno po gospodarskih načelih, je pre^e1 na smotreno vzrejo. Pri vzrej: kokoši za nesnost je važno, da vzrede rejci kokoši. ki bodo nesle jajca kolikor mogoče enotne debe" line. Ne gre za rekorde, da nekoj kokoši nese izredno debeln feJGft. neco, da vzredimo kokoši, ki bodo nesla č:m več in. kot rečeno, približno enako težka jaica: prt nas bi naj znašala teža 55—65 g. Na mednarodnem trgu imajo veljavo jaica iz severnega dela banovine, dočim iz drugih delov države ne dosegajo visoke cene. Izvoz se bo nedvomno dvignil skrbeti pa moramo, da bomo imeli za izvoz primerno blago. Končno je predavatelj opisal podrobno, kako se doseže selekcija, ki se izvede po zahtevi: najprej je treba temeljito pregledati kokoši in odstraniti slabe živali: z vsako plemensko živaljo se mora rejec baviti posebej, zato jo mora označiti s številko; nabaviti si mora izvrstnega pleme- strela zanetila požar Studenice pri Poljeanah, 10. junija. Vas je bila že v trdnem spanju, ko ea ie v petek po vročem dnevu po 22. uri hipoma pojavila nevihta z bliskom, treskom in gromom. Po tretjem, skoro zaporednem blisku i? treščilo, kar je mnoge prebudilo iz spanja. In že je začelo trobiti in biti plat zvona. Poljčanski gasilci so že tudi hiteli proti Stadenicam e svojim avtom in motorko. Po-zneie smo zvedeli, da je udarila strela v znano cerkvico sv. Lucij?, ki stoji na prijaznem gričku nad Studenicami. Strela je užsala zvonik in easilci so imeli precej opravka, preden so ogenj zadušili. Napeljati ie bilo tr*ba cevi v pol kilometra oddaljeno D ravin jo. kar se jim ie kmalu posrečilo in je potem delovala motorka na dve cevi brezhibno. Zvonik, brez strelovoda, j? bil krit s škriljem in je ogorke raznašal veter daleč naokrog. K sreči je ta c-rkvica oddaljena od hi«. Ogrodje, kjer so zvonovi in ura. se je užgalo. a so gasilci nevarnjst da popadajo zvonovi iz zvonika, še pravočasno odstranili. Oerkev je zavarovana za 30.000 Din. Ljubim te! Ljubljana, 11. junija. Sladka beseda je vendar v tem lepem filmu vsaj enkrat izgovorjena na originalen način, saj sta zaljubljenca postavljena v prav posebne razmere, da se smatrata za sestro in brata. Vsa zgodbica se dogaja med samim cvetjem in dišavami nekje v Juzm Franciji v tovarni za parfume in v njem cvetoči okolici. Tovarnar parfumov Berte-rtn se je spri s svojim sinom, da je pobegnil ▼ svet. Vihravi fant se je v Ameriki oženil s plesalko v baru m na naglo umrl, ne da bi oče vedel, kje je in kaj se je zgodilo z njim. Starec hrepeni po svojem izgubljenem sinu fn zanemarja tovarno, da je pred polomom. Policija brez uspeha išče njegovega sina m edino sleparski Jud Mouchin ga Se išče, ker mu je oče obljubil veliko nagrado, če najde mrtvega sina. če pa dobi živega, pa kar 50.000 frankov. Na Mouchinov oglas v listih se mu oglasi sinova vdova in predloži tudi vse dokaze, da je Berterinov sin res mrtev m njen mož. Čeprav je Mouchin gotov nagrade na mrtvega srna, vendaT se hoče njegova žena polakomniti nagrade za živega sina m zato pregovorita brezposelne ga. a inteligentnega m poštenega Marcela/ da igra to vlogo. Stari Bertertn je vos srečen, še bolj pa lepa njegova hčerka, ki jo igre na«d vse simpatična in odlična h^ralka Airnaberia. Tudi Marcelu je dekle v§eč in se zaljubi v njo. ona pa ljubi svojega dozdevnega brata z vsem srcem. Ker je podjetje pred propadom, se hoče dekle žrtvovati m vzeti smešnega, a bo&ttc&i bebca, vendar pa Ma-rcel gospodari tako dobro, da reši podjetje in mu pomaga do novega razcveta. Tedaj pa nastopi tudi vdova pravega srna. a pn tem izda, da Marcel ni pravi stn. ker hoče iz-s&rti čim več ze sebe m rodi za Moocbma. njaka; preskrbeti si mora za klopna gnezda ter voditi rodovnik plemenskih živafiT Predavatelj je pozdravil, da se rejci društva bavi jo v vehiki meri z rejo štajerske kokoši, ki je na deželi najbolj razširjena. Tako bodo lahko posebno koristili smo-treni reji, ker bodo dobavljali plemenske živali kmetom, kar bo nedvomno tudi njim samim v korist Ing. Jelačin je predaval o gospodarskem pomenu reje koz. Koza bi naj postala domača žival našega malega človeka, ki trpi češ če silno pomanjkanje ter strada celo mleka, otroci pa hirajo jetični. Reja koz je posebno priporoči riva. ker je koza zelo skromna žival glede prehrane, da jo lahko vsak redi brez stroškov, dalje je koza, čeprav planinska žival, zelo prilagodljiva ter se povsod kmalu aklimatizira in daje mnogo več mleka po teži v primeri s kravo. Upo-ševati je treba, da je koza zelo odporna proti boleznim, zlasti proti tuberkulozi in da je njeno mleko redilnejše od kravjega in zlasti primemo za otroke. Od snage v hlevu je pa odvisno, da je kozje mleko okusno ter da ne smrdi. Priporočati je predvsem rejo koz v hlevih in ne v čredah, ker črede koz na paši lahko napravijo mnogo škode na pogozdenem terenu. Da je reja ^coz velikega gospodarskega pomena povsod ter da ne rede kos samo v državah, kjer gospodarstvo ni močno razvito, dokazuje že to. da je Nemčija na drugem mestu po številu koz in zelo je razvita kozjereja v Angliji in Ameriki. Pri nas je še potrebna propaganda za kozjerejo. V naš; banovini število koz pada. vendar ne na škodo reje v hribih. »Živalca« ima med drugimi nalogami tudi to lepo nalogo, da pronagira kozjerejo. Predsednik g. Lap je omenil, da bo društvo propagiralo kozjerejo tako, da bo ku~ pilo rejcem plemenske živali pod pogojem, da prve mladiče izroče društvu, ki jih bo razdeljevalo naprej. Jesenska razstava bo namenjena predvsem temu načinu propagande. Predsedniki odsekov so razdelili nagrade. Pri perutnini so bile odlikovane živali kot samnijoni: Ad«mčičeve. mestne vrtnarije in Lapove. razen tega je pa dobilo 14 rejcev prve nagrade. Pri kunčereji je bil prisojen pokal in denarna nagrada Avg Kuharju, drugam rejcem je pa bilo razdeljenih !3 prvih in 0 drugih denarnih nagrad. Med ptičarii in solobarji so bili nagrajeni Fr. Mnhar. J. Devetak in E. Ko-zirjev in podeljene so bile še 4 prve nagrade drugim rejcem Nagrajeni odborniki so poklonili nagrade društvu, kar pač najlepše izpričuje njihov idealizem. Nagrade je prisodila razstavljalcem zelo stroga strokovna komisiia: ker je pa bilo nagrajenih vseeno mnogo rejcev, je dokaz, da so uspehi rejcev res lepi. Zato je trmi ji vo, da je bilo kmalu prodanih mnogo živalic: kupci so bili tudi iz drugih banovin. V soboto je potoval lep kunec celo z letalom na Sušak. Upamo, da bomo tudi nadalje lahko govorili vselej le o uspehih delavnega in potrebnega društva. Ali Marcel je poštenjak in napiše pismo, da ni pravi sin, nato pa pobegne, ne da bi vzel seboj kaj prigospodarjenega denarja. Ko njegova dozdevna sestra spozna resni* co. hiti vsa srečna za njim in ga tudi dohiti, ter se z njim vrne k veselemu očetu. Film je v resnici dober in njegova vsebina je tudi prav napeta, igralci pa tako odlični, da ima film največji uspeh. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 nrl Ponedeljek. 11. junija: Goljemanov. Red B Torek, 12. junija: ob 20. ari Operna produkcija Drž. konservatorija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — V Kranju gostovanje drame: Pravica do greha. Izven. Sreda, 13. junija: Goljemanov. Red Sreda. »Goljemanov«, izvrstna komedija bolgarskega književnika Kostova, katere snov je zajeta iz predvojnega sofijskega političnega življenja in je njen glavni junak narodni poslanec Goljemanov, ki hoče za vsako ceno postati minister, se ponovi drevi ob 20. uri v drami, za red B. Komedijo je prevel g. Rasto Pustošiemsek. Režijo ima prof. Sest, naslovno vlogo kreira g. Cesar. OPERA Začetek oh 2t). url Ponedeljek, 11. junija: zaprto. Torek, 12. junija: zaprto. Sreda, 13. junija: Katja Kabanov«. Red C. Jenačkova opera Katje Kabanova z gospo Zlato Gjimgjenac v naslovni partija, se poje v sredo 13. t. m. Rezijo: Ciril De-bevec Za red C Radio kotiček Pod devizo >Ljubl$ana obišče Maribor« se pripravljata obe največji slovenski mesti na vetek napol oftcrjelm rzlet Ljubljane v Maribor. Namen izleta je predvsem, da obe mesti na veže ta tesnejše medsebojne ktfrrame stike m da se tudi sicer vsestransko zbližata, kadti paradoks je, da smo si še zdaj tako odtujeni, čeprav m med nami niti deželnih mej in ko tvori tesno slovensko ozemlje eno upravno enoto. Lji>b4?ana in Maribor se še ne poznata in kot da se nočeta zbKžati, nismo doslej storili še skoraj irfč konkretnega za tesnejše sožitje, za intenzivnejše gospodarske in duhovne odnose. Izlet Ljubljane v Maribor bo torej predvsem manifestacija za zbližani e treše-ga juga in severa. Ima pa todfi ve lik pomen že zato, ker bodo feletrrikj pohrteV. tudi v lepe Slovenske gorice m aa Pohorje, spoznali bodo prelepo mariborsko zaledje, ki se s svo-pokrajinskimi lepotami kosa z našimi nallepŠBTni poknad^amj in ki ga oolj poznajo trtici kot mi sami ter ga tudii znajo cewti mnogo bcky, seveda v oaio šfcodo Nimamo v rm«! h tujcev kot gostov, namreč tujce, ki sistematično kupuie.o lepa posestva v Slov. goricah. Jutri ob 12.15 priredi Prnštvo prijateljev Sk>v. goric predavanje v radiu pod naslovom >Ljub'jana obišče M,.ribar-, da le posebel opozori na pomemben izlet, ki o nJem govori že vsa Ljub! ana. KOLEDAR Danes; Ponedeljek, 11. junija, katoličani: Barnaba. Hrvoje; pravoslavni: 29. maja. DANAŠNJE PRIKKDITVE Kino Matica; Loiibim Te. Kino Dvor; Bestja. Kino Siska: Tan^o ljubezni. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Ramor, Miklošičeva ce*ta 20; Trjxkoc*y, Mestni trg 4- đxt3€>d ***** Kako je bilo včeraj z romantiko v jtfo-ravča/i, nam ni znano, ker nam ni prišel nihče povedat. Tam je nastopil baje divji lovec, a če je streljal kozle, ne moremo jamčiti. Tudi zastran zaščite Človeških pravic si nismo danes čisto na jasnem. Kdo je poklican, da jih ščiti in kakšna bo ta zaščita, je težko povedati, ker tudi mi nimamo pravega odgovora na vprašanje, kaj so človeške pra\'ice, kdo ima pravico do njih in kdo ne. Pač pa vemo nekaj o starosti meteori-tov. Neka učena glava je namreč izračunala, da so meteor iti stari 3f>(K) milijonov let. Naša skromna glava je pa izračunala, da je približno toliko stara tudi člo\'eška neumnost. Želimo ji še mnogo srečnih let! Vivat! Gasilski praznik v Trebnjem Trebnje, 10. jun i i«. Prijazno Trebnje je vreraj v»e v zastavah in vencih pozdravljnlo množice-, ki «o e»e zgrinjale z ve^h strani Dolenjske, d«a proslave oOletnieo trebanjske nasilske oete. Iz 40 kraje-v eo prišli gaailci čestitat, npra na Čel j pa tudi sem starosta Jutroslovenefc-? easilske zveze 2. Josip Turk iz Ljubljane, ki je bil tudi pokrovitelj jubilejne svečanosti. Slovesnosti so bile združme z zietom novomeške gasilske žape, kier eo vrli dolenjski ecaeilci spet doknzali pripravljenost za v«ako človekoljubno nalogo. Takoj po sprejemu gostov je pri maši za umrle in v vojni padi«* trasilce imel primaren nagovor dekan flf. Ivan Tomaziž. nato ie bilo pa pred novim uradnim j)Of»Iop)ejD slavnostno zborovanj? pod predsedstvom domafe^ra načelnika casiteev e. Josipa Zo-oan-čiea, ki je zborovanje o tvoril s pozdravom odi i en ikom in vsemu občinstvu. Poveljnik Hubert Tomšič je z izbranimi besedami orisal zgodovino drufetva. se spomin jal že umrlih in Ste živečih ustanovnikov, atesti pa očeta dol^njsketra easilstva Itrneca Merharja, za njim je pa 1 možatimi besedami navdušil množice starešina in pokrovi tel i £»• Josip Turk, ki je v im-nu gasiVev naše banovine in vse države če-ti prisrčno čestital za delo v minulih 50 letih. C^hm starešinstva mirenski župan ff. Franjo Bu4c \=n v zanosne m govoru tolmačil reorganizacijo gasilstva, ki si z novhn gasilskim zakonom utira pot v vseh pokrajinah r**$e. -metru 223 bliru Pavlovćičeve čuvajnice in tik za znano gostilno »Pri sedmici« opazil sredi proge nekaj temnega. Stopil je Slrze in presenečen opazil, da leži na progi strahovito razmesarjen mrtvec, ki ga >e l>ko-motrva prerezala na dvoje. Progovni čuvaj je takoj obvestil policijsko stražnico v Mostah, ki je poslala ne progo dva stražnika, obenem pa obvestil« policijsko upravo. Ob štirih zjutraj je pri5ta v Moste policijska komisija, in e imel mršave konje. — Zakaj so pa tvoji konii tako mršavi, da komaj stole na norrah? — gr je voraSal sosed. — Zatr. ker se jaz hranim sam. k" nge pa krmi hlapec. tev 130 »SLOVENSKI NAROD«, doe 11. junija 1934 Stran S. DANES LrJUBliA K OMEDLI A LJUBIM TE a dražestno ANNABELLO ta ALBERTOM PBEJEANOM Veselje, smeh in zabava je vsebina te ljubke komedije. Predatave danes ob4, 7M in 9%. EUTNI KINO MATICA DNEVNE VESTI — Podban dr. Pirkmajer ta teden na bo sprejemal strank, ker bo odsoten. _ Veliko zborovanje obrtnikov. Vča- raj je imela glavna zveza obrtniakib združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu XUL redni kongres, ki mu je prisostvovalo nad 450 delegatov iz vse države. Po uvodnih formalnostih se je pričela živahna diskusija 0 težkem položaju obrtniškega Stanu. Govorniki so posebno ostro nastopali proti Bat'i, ces, da uničuje našo čevljarsko obrt. Obrtniki zahtevajo revizijo delavske socijalne zakonodaje, ki se mora spraviti v sklad z izpremenjenim položajem gospodarstva- S posebno uredbo je treba obnoviti problem zaostalih prispevkov Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev na temelju zakona z dne 12. februarja 1934. ki urejuje vprašanje davčnih zaostankov V posebni resoluciji se zahteva ureditev vprašanja odpiranja prodajaln i c velikih podjetij kakor sta Bafa in Tivar, ki naj bi imela največ 10 prodajalnic in sicer v mestih z nad 50.000 prebivalci.^ — Vezne olajšave »a turiste na grških železnicah. Da bi se turizem med naso dr, žavo in Grčijo čim boli razvil, je dovol la direkcija grških železnic ooodstotni popust na vseh progah v državni eksploataciji vsakemu turistj po lOdnevninm bivanju, 50-odstotni pa po 'iOdn-vnem bivanju v Grčiji. Ta popust velja šest mesecev od prihoda v Grčijo. Poleg tega ima od 15. julija do 30. eeoterobra vsak turist pravico do posebnega popusta 25 odstotkov na vseli progah v Grči u. Za popust je treba impti od, grških konzularnih oblasti turistični vj-zim- _ Seja /veze zdravniških zbornic, včeraj in danes je im^la Zveza zdravniških zbornic v Beogradu sejo. na kateri je razpravljala o zdravniški služhi v privatnih bolniških drustivih. o minimalnih in maksimalnih taksah m zdravniški honorarja, o zavarovanju zdravnikov za pri ni« r bolezni in smrti ter o drugih vprašanjih v zvezi z zdravniško službo. — Na banovinski vinarski in sadjar>ki -nli v 31arihom s? prične novo šol. leto dne 15. septembra, šola je dvoletna ter ima in- rnat za 60 gojencev in 58 ha veliko po---stvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovič-ma osnovna šo- . Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. imajo pri sprejemu vrednost. Sprejme se tudi nekaj eksterni->iov, ki stanuiejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalni na se določi po premoženjskih -azmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 3*;0 Din. — Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) ie poslati ravnateljstvu najkasneje do 2Q, julija t. 1. ter priložiti: krstni list; do-novnico: odpustnico odnosno za-vns vzdrževalnine in želo banovinsko sii-p r.dijo ali stipendijo sreske.ga kmetijskega vihora, morajo priložiti tudi premoženjski i'.kaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja starš« v odnosne var .ih a. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo stipendijo pri svojem sr^sk jrn kmetijskem odboru. — Podrobnejša iKiiasnila daje na željo ravnat^lj-s*vn. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. ^Franz Josefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Maribor bodo obiskali tndi iz drogib krajev 24. t. m., ne le iz Ljubljane. Slovenske gorice imajo mnogo prijateljev tudi na 'orenjskem. v Kranju in na Jesenicah, od-oder je šlo mnogo izletnikov rudi jes*ni v nrlekijo. kastno so pa bili zastopani čudi i 'tijani. ki prav tako zdai ne bodo zamudili '■^pe prilike. Veliko zanimanje vlada za iz-lef tudi m«l fotoamateru, ki bodo lahko r>nšli na svol račun, Če pojdejo na Pohorje ^li kamorkoli v lepo mariborsko okolico. Prireditelji že prodajajo prijavnice v Ti-\irje\i trgovini v Ljubljani v &elenburgovi Ifei, izletniki iz drucrih krajev se pa lahko rrljavijo tudi pismeno. — Novo slovensko društvo v Sarajevu. V Sarajevu živeči Slovenci so ustanovili nadavno slovensko delavsko društvo »Cankar«, ki bo imelo tamburaško in diletant-?ko sekcijo ter pevski zbor. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izprenienljivo. Včeraj je deževala v Mariboru in Zagrebu Najvišja temperatura e znašala v Beogradu 25. v Ljubljani 20, Maribor i 19 2. Iz drugih kraie*v ni poro-:1 o staniu temperature. Davi je kazal ba-~ .meter v Ljubljani 760.1, temperatura 'e ^našala 10. — Po 18 letih se je oglasil iz ujetništva. Iz ruskega ujetništva se je oglasil 571etni Ivan Kovač doma iz Vučje vasi v Prek-murju. zena in sorodniki so mislili, da je ie davno mrtev in tudi sodišče ga je že Proglasilo za mrtvega. ženi je umrl ta čas ie drugi mož. s katerim je imela tri otroke. Zdaj ji pa piše prvi mož. da dela v rudniku blizu Omaka v Sibiriji, kjer je še več naših ujetnikov. Kovač prosi, naj bi mu isposlovali povratek v domovino. — Krvava o«veta varaoega moža. Ivan Osterman iz Ivanjca se je v soboto krvavo osvetil zapeljivcu svoje žene, občinskemu redarju v Marusovcu Tomi Podvojcu. Redar je moral v nočno službo, prej je r>a odšel z Ostermanovo ženo na njen dom. o tem je pa obvestil moža njegov sorodnik. Mož se je hitro vrnil domov, kjer je žena } najprej skrila tfubcka v posteljo, potem je pa mo±u odprla. Mož je legel, kakor da ničesar ne ve, ko je pa žena pozneje odprla okno, da bi lahko ljubcek pobegnil, je mož planil nanj in ga tako obdelal z nožem, da bo najbrž umrl. Mož se je sam prijavil orožnikom. — Tragična smrt mladega športnika, iz Karlovca poročajo o tragični smrti 201et-nega nameščenca športnega kopaJišča Fo-gina. in znanega karlovškega. športnika Dušana Novakoviča, ki se je odpeljal včeraj popoldne z majhnim čolnom po Korani proti slapu, kjer se mu je čoln prevrnil. Kopalci so sicer videli Novakoviča kako se bori z valovi, pa mu niso mogli pomagati. — Samomor zagrebškega koči jaza. Včeraj ponoči se ie zabodel v Zaarebu kočijaž Stjepan Smerlič. ki je živel že štiri Uta v skupnem gospodinjstvu z Ivko Vivant. — Vivantova pripoveduje, da je bil SmerliČ zadnje čase zelo razburjen in da je neprestano govoril, da si bo končal življenje, ker se ga je naveličal. V nedeljo ponoči je prišel piian domov, potegnil ie iz žepa r.ož in se zabodel v srce. da ;e obležal nirtuv. Graiolog KAR MAH V LJUBLJANI Obiske sprejema v hotelu : Soča*. Odgovarja tudi na iošlo korespondenco. 5453 Iz Ljubljane —lj Zasilni jej v Ljubljanici, ki se ;e tako dolgo upiral silnemu pritiskj vode. je precej poškodovan. Voda ga razdira e— dalje bolj in včeraj je že drla skozi dve veliki odprtini. Ko se bo voda odtekla, bodo morali zgornji del j^zu zgraditi zopet znova. Vprašanje je, če bo ostanek jezu še držal, dokler se ne bo odtekla voda. Ljubljanica je upadla pod jezerom od petka za okrog 40 cm. —lj Smokve zore na Sv. Petra nasipu, a ne smete misliti, da je ob Ljubljanici Jako ugodna klima. Znani kavarnar Polajnar je zopet spremenil pusto nabrjžje v lep vrt. Cel gozd zimzelenih rastlin raznih vrst je na vrti in med njimi je tudi smo-kev, ki ima na vršičku dva drobna sadeža. To je vsekakor senzacija za Ljubljano, kjer pač doslej fice niso še zorele na vejah, zlasti pristne ne. —Ij Današnja III. produkcija gojencev šole Glasbene Matice, ki bi se morala vršiti ob 18. uri v Filharmonični dvorani, se bo vršila v petek, dne 15. t. m. ob 18. uri. —lj Društvo »Soča« matica priredi v nedeljo 17. t. m. na senčnatem vrtu Narodnega doma »Narodno predvidovdansko proslavo« s sodelovanjem vseh primorskih društev v Ljubljani ob nastopu narodnih noš iz neodrešene domovine Primorske :n Koroške. Začetek ob 3. uri popoldne. —lj Tatvine. Te dni se je nekdo splazil v sobo gostilničarke Rozine Hrenove v Zgornji Šiški 231 in ji ukradel sedem belih namiznih prtov, četrt litra žganja m n vreme se je moralo ob tej priliki ravnati po nas in ne ni! do njem. Zato se je že dopoldne preusmeril oe»?bni promet ter so vse poti držale na velesejem. Tudi nedeljskega kronista je vleklo tja. V prvi vrsti usota-vlja, da Še ni videl nikdar takšne množice ljudi na vkleše j mu la ne drusfc. kar mu lahko verjamete, čeprav ne more živeti brez pretiravanja. Včeraj so stopili iz rezerve tudi vsi oni, ki so čakali do zadnjeija. da č»i oeledaio vele^ej^m. Ni#K> se hoteli navdjševati, toda pod vplivom mogočne psihoze se niso mojzli več upirali. Ze dopoldne j^. bila sjneča v paviljonih, popoldne pa je bilo tesno hidi ob paviljonih. Vdani v božjo voljo smo oooldne čakali, da začne liti do dnevnem redu. eai menda ni bilo do včeraj dneva brp« d^žja. Grmelo je že, nebo se >e pooblačilo kot se spodobi, toda na vetesejmu Parali in piš ie našlo oreenal oblake. Postalo je mrzlo, da se res ne smemo čuditi damam, ki so se zavijale v kožuhovino kot aredi zime. Na letnem gledališču v Tivoliju jih je zeblo, tem boli smo se pa greli v paviljonih. Tudi včeraj je bilo tako: Ko pridejo ljudje pa veleseimisče, so strašansko resni in se zanimajo za vse e silno vnemo. Večina si h'h naipr?j ocleda kartografsko razstavo. Najbolj jih zanima ulobje, ki je te dni toliko trpel, da je omagal in se ni mogel več vrteti. Vsem noč ni mogoče ustreči, saj so ga sukali na vae strani, zato ni čuda, da se končno ustavil. Globus omenjamo, ker jie btl središče kartografske razstave, ker ie postal popularen. Otroci, ki so prihajali z dežele na velesejem, so ga imenovali balon, Ljubljančani pa »balin kugla«. Čut za umetnost so pokazali obiskovalci nn propagandni razstavi, kjer so glasovali za lepake, namenjene propagandi naših jesenskih prireditev. Kar so izglasovali, niso hotii verjeti niti sami sebi V naslednjem paviljon i so že omahovali, sai je bila v njem takšna smeča. da bi padali v omedlevico, 6e bi se ne krepčali s Doživlja joči m i kapljicami duhovnih očetov, ki tako ginljivo skrbe za telesni blagor ljudi. V tem paviljonu je bilo že včeraj vse na razprodaji in vgj ee je neznansko pocenilo, da ljudje niso imeli niti tako drobnega denarja. V paviljonu G je bilo seveda tudi tesno, vendar se je že poznalo, da ?e blizu veselicni prostor in da v tem pavi 1 ionu ni trapietov. Nekateri se pa niso mogli ločiti od krasnih ure-prog na grški razstavi ter so dolgo čepeli ob njih. — Silen naval je bil tudi v paviljonu F, kjer je razstavno blago najbolj pestro in kjer je že precej pohištva, ki obiskovalce v splošnem najbolj zanima. Zato je bil tem h'jjši naval v paviljonu E, kjer najbrž še ni bilo uik-dar toliko ljudi kot včeraj, niti ne v letih konjunkture. Nekateri eo bili tako navdušeni za nohištvo. da b? ga najraje takoj odnesli. Množica lfndi je pričarala zlasti tu psihozo dobrih čnsov, zato so se ljudje mnoso prej odločili za kupčijo kot bi se sicer. Tudi v vseh drugih paviljonih je bil naval, kakršnega še ne pomnilo. Optimizem se je razmahnil nenadno po vsem velese}-mišču. ki je seveda našel mogočen odmev na veseličnem prostora. In optknđaj^m je dandanes tako redka rožica, da ji je treba i>osebno skrbno prilivati ter moramo biti res veseli, da ljudje to tako dobro razumejo. Če je bila gneča v paviljonih, }e samo i H) sebi umevno, da j© bik> veselo na veseličnem prostoru. K temu pa ni več ničesar pripominjati. Skoda le, da je takšna zadnja zadnja velesejmska nedelja samo ena. Uspehi letošnjega velesejma XIV. ljubljanski mednarodni vzorčni vel esejem se je vršil pod pokroviteljstvom N;j. Vel. kralja Aleksandra L in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino m industrijo g. Juraja Demetroviča. LX>cela zaseden >e bil po domačih in tujih razstav-Ijalcih, kot vsekj doslej, tutli letos razstavni prostor j vsej svoji površini 40.000 m*. Od 625 razstavi jalcev smo našteli 411 domaČih ter 214 inozemskih in to: Amerika 3, Anglija L Avstrija 51, CSR 6, Danska 1, Finska 1, Francija 2, Grčija °1, Italija 1, Madžarska 4, Nemčija 49, Španija 1. Švedska 1, Švica 2. Velesejem, ki je prav posebno letos prikazal krepak razvoj domače industrije in obrti, je podčrtal svoj mednarodni značaj z odličnim številom inozemskih razstavljal" cev s produkti, ki jih doma ali ne izdera-jemo. ali pa je njihova proizvodnja kvantitativno nezadostna. Velesejem je štel letos 100.000 pnsetni-kov ne samo iz vseh delov države, obiskali so ga v večjem številu tudi Avstrijci, Bolgari, Francozi m Nemci. Poseben napredek m zanimanje beležijo naslednje panoge: lesna z odlično razvitim pohištvom in pletarstvom; usnjarska z vsemi vrst«Trti usnja in okusno usnjarsko konfekcijo; papirna z lastno produkcijo papirja vseh vrst, novo razvita avtomobilska industrija m ona pneumatike, lepo procvitajoča tekstilna, kemična, živilska, strojna in kovinska industrija, poljedelski stroji m orodje; vse je bilo dostojno zastopano. Posebno omembo zaslužijo po svoji smo treni organizacija letošnje poučne specijalne razstave: kartografska, razstava jugoslovanskih plakatov, poučna izložba o reklami in propagandi, gospodinjska »Žena v poklicu«, razstava ruske emigracije in razstava malih živali. Včeji za kl i u C k i m prodaja se beleži v pohištvu, preprou Pri javni list< za sprejem v zavod za slepe otroke, ki ga izpolni pristojni Šolski, sres-ki ali banovinski zdravnik. (Prijavni list je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani); morebitno šolsko spričevalo. Če je že obiskoval kako šok>; potrdilo o cepljenih kozah; ubožno spričevalo, ako so siarsi ubndfc-nd; potrdi k) pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo, in družinski izkaz, izdan po topnem uradu. Prošnja je po čl. 44 zakona o zaščiti dece in mladine kolka prosta, ako je uboŽ-nost dokazana z ubožuim spričevalom. — Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izdati vbq potrebo** priloge brezplačno in kolka prosto. Igralec ki kneginja. Nee nanj in začutil, kako prodira v izbo svež zrak. Stopil je bliže in se prepričal, da vodi z desko pn-rita odprtina bnš od zima* v kot. Kamor je segal od strehe žleb. Simon je prislonil desko nazaj, vzel svečo in odšel iz izbe. Zgoraj je zopet pritisnil na gumb in tajna odprtina se je zaprla. Ko je bilo zopet vse na svojem mestu, je jel razmišljati: — Jasno je, da prejšnji lastniki te hiše niso imeli niti pojma o skrivališču, ki sem ga slučajno odkril. Jasno je pa tudi, da je služilo to skrivališče prej svojemu namenu. Sem sicer poštenjak, toda človek, ki vodi gostilniško obrt. nikoli ne ve, kdaj ga bo kaj kompromitiralo. Lahko se tudi zgodi, da se bom moral skriti ali pa, da bom moral skriti koga drugega. Nikomur torej ne smem povedati, kaj sem odkril. In res je Simon celih šest let molčal o tem. Niti njegova žena, niti sin in hči, niso vedeli za tajno izbico. Žena mu je umrla, sin je odšel k vojakom, hči se je pa omožila. Tako je ostal Simon v svoji krčmi sam s služinčadjo. Nekega večera je pa prišla k njemu mlada žena. Bila je lepa Židovka Sara, nevesta grofa Filipa de Blossac. Bežala je pred gnevom markize de Beausejour, ki jo je hotela izgnati nazaj v Nemčijo. Saro je spremljal njen stric V krčmi sta se prvotno ustavila samo na kratek počitek, drugi dan sta pa hotela nadaljevati pot. Očka Simon je pa opazil Samuelovo zamišljenost in videl je, kako dekle plače. Samuel mu je potožil svoje gorje, Sara je pa pripomnila, da bi nikamor ne odšla, če bi bil njen ženin grorf Filip de Blossac ta čas v Bordeauxu. Simon se je takrat prvič prepričal, kako prav lahko pride skrivališče v krčmi. Sara je ostafa v njem osem dni, njen stric se je pa vrnil nazaj v Bor-deaux. Potem se je sestaja s Filipom v Poitiersu. Zdaj, po treh letih, je Sara zopet prišla prosit Simona, nai jo sprejme pod svojo streho in sicer z vsem nje nim spremstvom. Ko je Simon zaklenil za se bod vrata, se je obrnil k svojim gostom, rekoč: — Samo tiho, gospoda! — Saj ste nam povedali, da razen nekega Baska tu ni nikogar. — Da, razen Baska, ki spi spanje pravičnega zgoraj, — je odgovoril Simon, — toda obe moji dekli spita zelo rahlo. Jaz pa nočem, da bi slutili, da je v hiši skrivališče. — Prav pravite, — je pritrdil Ga-laor. Simon je odpri ta čas v kuhinji omaro z jestvinami in vzel iz nje vse, kar je rabil, da bi postregel gostom. Potem je prinesel tudi vina. — Pozabiti ne smete, da bom lahko prišel k vam v skrivališče šele jutri ponoči, — je dejal — Zato morate vzeti nekaj jedače in pijače s seboj. — To so zlate besede, — se je oglasil Galaor. Vzel je krčmarju iz rok pietenko, Raoul je vzel kračo, Agenanec velik hleb kruha, Simon je pa nesel druga živila. Odšel je napred, pritisnil na gumb in vhod v skrivališče se je odpri pred njim. Po vrsti so begunci vstopili v skrivališče. — Tu bomo kakor doma, samo vprašanje je, od kod bomo dobivali svež zrak, — je menil Raoul. Simon ie dvignil desko. — Oho, torej tudi to je v redu! — je vzkliknil Raoul. — Od zgoraj bo prihajala tudi svetloba. Francoski general o rdeči armadi V primero vojne M bila ruska armada zelo močan in Politično zbližanje Rusije s Francijo je privedlo tudi do vojaškega znižanja, ki je že pokazalo svoje sadove ziasta na potou tennike. Sovjetski vojaški strokovnjaki že študirajo na francoskih vojaških šolah, a v kratkem odpotuje več francoskih generalov v Rusijo, kjer bodo organizirali rdečo armado po sistemu organizacije francoske armade. Francoska armada je zlasti glede tehnike najboljša v Evropi Kako je pa z rusko armado? V°ro«lov Francoski general Baratier, ki je rdečo armado temeljito proučil, priob-čuie o nji celo vrsto člankov, zanimivih zlasti zdaj, ko se tako hitro ruši kitajski zid okrog Rusije. General Ba-ratier govori najprej o položaju Rusije po revoluciji. Takrat so imeli Rusi dvojno izbiro, bodisi ustanoviti stalno armado aii pa odločiti se za sistem mrhce. Storili pa niso ne enega, ne drugega koraka, temveč so se odločali za novo formacijo armade. Ustanovili so stalno vojsko z razmeroma dolgo službeno dobo, poleg tega pa teritorijalno milico in še posebne polke, ki skrbe za notranjo varnost države. Rusija ima vsako leto 1,200.000 nabornikov, od katerih jih pa vpokliče samo 800.000. K vojakom pridejo samo najsposobnejši, najbolj zdravi m najkrep-kejši mladeniči, drugi morajo pa plačevati vojaški davek. Ti ostanejo v rezervi za primer vojne. V redni vojski shižvjo vojaki pet let, ki se pa v praksi oraeje na dve leti nepretrgane skižbe. V naslednjih treh letih vpokličejo vojake vsako leto na dva meseca. Od 25. do 40. teta ima rezerva tri vojaške vaje po en mesec Z* teritorij amo milico določeno mo- štvo se izvežba v vojašnicah ah posebnih taboriščih. V prvem letu trajajo vežbe tri mesece, v drugem dva, v naslednjih treh letih pa po en mesec S 25. letom se privede moštvo s teritorijalne milice v rezervo, kjer ima iste vojaške vaje, kakor rezerva redne vojske. Tretja skupina, okrog 340.000 mož, služi v prvem letu dva meseca v posebnih taboriščih, naslednja štiri leta pa po en mesec Od petega leta službe spada tudi ta skupina v rezervo. Redna armada šteje 562.000 mož, od teh 40.000 častnikov. V nji je 25 pehotnih divizij, 10 konjeniških. 20 polkov težkega topništva, 3 polki tankov, 3 tehnični polki, zeio močan letalski polk in tem polkom odgovarjajoči dopolnilni poBki. Teritorijalna milica obsega 41 pehotnih divizij, 3 konjeniške divizije in odgovarjajoče število tehničnih čet. Tretja skupina izvežbane rezerve v mirnem času nima posebnih formacij, temveč služi v prvi vrsti za okrepitev redne vojske in milice. Aktivne divizije in divizije milice so združene po evropskem vzorcu v 21 ar-madnih zborov po dve odnosno štiri divizije in en polk težkega topništva. Ti armadni zbori so pri mobilizaciji podlaga vse vojske. Konjeniške divizije so združene v štiri konjeniške zbore, ki jim je dodeljena topni Carska konjenica. Strokovni polka so večinoma sestavljeni iz dobrovoijcev, ki se re-krutirajo iz stalne armade in so v prvi vrsti na razpolago vladi. Ti polki vzdržujejo red in mir v državi. General Baratier govori tudi o strogi disciplini v rdeči vojski. Ker je vojska v Rusiji opora vlade, ne sprejmejo nobenega častniškega kandidata iz meščanskih krogov. Častniki lahko postanejo v rdeči armadi samo komunistično orijentirani mladeniči, ki so z uspehom dovršiH vojaško Šok>. Politične in vojašlco-tehnične vaje trajajo tri leta. Da bi knela Rusija tudi na visokih mestih zanesljive ljudi, je bila znižana meja starosti in sicer na 40 let za subalterne častnike, na 45 za štabne in na 50 let za generale. Tako je nastal mlad častniški zbor, udan z dušo in telesom vladi, pripravljen vsak hip stopiti na branik države in režima. Sovjetska vlada si mnogo prizadeva da bi zgradila lastno industrijo orožja in streliva. Ti načrti so večinoma v zvezi s petletko. General Baratier pravi, da je ruska vojska že zdaj zelo dobro oborožena. Ima že mnogo avtomatičnega orožja, ki se lahko meri z orožjem najboljše oborožene armade. Razmeroma slabe ceste ovira- jo splošno motorizacijo in mehanizacijo vojske. Pač se pa močno razvija v Rusiji vojaško in civilno letalstvo. Vojaško in civimo letalstvo je v polnem razmahu in rusko zračno brodovje spada med največja in najmodernejša. Rdeča armada ima že zdaj dobro izšolan zbor pilotov in mehanikov. V letalstvu služijo vojaki tri leta. General Baratier prihaja do zaključka, da je rdeča armada ne samo številčno zelo močna, temveč da služijo v nji mladeniči in možje, izborno izvežbani in zelo dobro oboroženi. V primeru vojne bi bila ruska armada zelo močan in nevaren nasprotnik. Sovjetska vlada pa naglasa povsod in vedno samo obramben značaj vojske. Tako bo vedno nastopala tudi proti Japonski. Znani konstrukter letal Fokker opisuje v nekem holandskem listu svoje vtise s študijskega potovanja po Sovjetski Rusiji. Fokker pravi, da je to, kar je dosegla Rusija v letalstvu, naravnost presenetljivo. Ob prihodu v Moskvo sem videl revijo 300 do 500 letal. Ni še odločeno vprašanje, ali bo v bodoči letalski vojni odločalo število ali jakost leta.1. Rusija ima povsem osredotočeno in sijajno delujočo letalsko industrijo, ki izdeluje zlasti dobra prometna in bojna letala za bombardiranje. Mnogo dobro-voljcev se priglaša, ki hočejo postati vojaški piloti. 10% pilotov odpade na ženske. Na enem letališču sem videl v eni vrsti 50 šolskih letal. Tako temeljito urejene letalske šole, kakor jo ima Rusija, nisem videl v zapadni Evropi. Tudi postno letalstvo je podrejeno vojaškemu. S hormoni nad ljubosumnost Pariški zdravnik dr. Paul Farez je začel ločiti ljubosumnost. Mož pa takoj pove, da razločujemo dvojno ljujbosum-nost, in sicer normalno in bolestno. Pravico do norma me ljubosumnosti imajo vse zakonske žene, čijih možje radi skačejo čez zakonski plot. Bolestna ljubosumnost je pa prav za prav bolezen živcev, ki se razvije v slabokrvnost, združeno z odiporom do vsake jedi in s huj-šanjem. To je posebno nevarno pri mladih materah, ki morajo paziti, da jim organizem ne oslabi. V takih primerih priporoča dr. Farez lečenje s pomočjo hormonov. V dveh mesecih je po tej metodi ljubosumna žena izlečena m možu se ni treba več bati za njeno zdravje, niti za svoje, da bi mu žena z loncem razbila glavo. Dr. Farez pravi dalje, da deluje ljubosumnost na ščitno žlezo in na ledvice, a posledica je nepravilna funkcija žolča. Zato pravijo pariški možje ženam, kadar jim kaj očitajo, naj pazijo na ščitno žlezo, da se jkm ne razlije žolč. In kadar si skočijo doma v lase, piže takoj sosed dr. Farezu. naj podije možu prospekt s priporočilom lečenja ženine ljubosumnosti s hormoni. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cem prežalostno vest. da nas je zapustila za vedno naša iskreno ljubljena žena. mati. stara mati, sestra, teta. tašča in svakinja, gospa ELIZABETA DRNOVŠEK, roj. PROSENC POSESTNICA IN GOSTILNICARKA dne K), t. m. ob Vi na 9. zvečer po dolgi mučni bolezni v starosti 69 let, previđena s Svetotajstvi. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 12. t. m. ob K10. uri dopoldne na farno pokopališče na Savi. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v farm cerkvn na Savi. Pokoinico priporočamo v molitev in blag spomin. Sava pri Litfn\ Brno ČSR, LJubljana Mojstrana, 11. junija 1934. 2a4ujoče rodbine: I>RNOVŠEK, PROSENC, RABIČ, GREGORC, FEŠTAJN, JAMA, OD-LASEK, USTAR, ZAJC in ostalo sorodstva Potrti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil (ine 10. l hl v 89. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš nadvse IjubJjetti oče, stari oče, brat, stric, svak tu tast sasnod Albert pl. Levičnik predsednik deželnega sodišča v pokoju, mešČaa ni občan logaški in železniški, bivši gen reda Belega oria V. in st. Save Tudi Vaia obleka bo kakor •co Jo pustite kemično ćiatiu ls barvati w tovarni jas. REICH UliBLJAJVA, Poljanski nasip atev. 4-e Pralnica — svetJoIikainiea DVE RABLJENI GUMI za avtomobil kupi Cer ar, Radeče, Zidani most. ZELO POCENI •e oMeOete pri PRESKEJRJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/1 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v centru mesta išče solidna, ves dan odsotna gospodična. Vselitev dne 1. julija. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Stroga čistost*. ZELJO POCENI PRODAM 12 km gozdne proge, od 9 kg po metru z drobnim materijalom. — Informacije: M. Cero-vina, Zagreb, poštni pret. 278. POZOR! Prodam lepo posest z dobrimi dohodki, dalje lepo vilo v velikim vrtom, kletmi in poleg še več stavbnih parcel. - Vzamem hralnilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice v Ljubljani. Natančna pojasnila: Franjo Pristave, Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 4 a, 1. nadstr. 2034 MALINOVEC pristen, naraven, a čistim slad korjem vkuban - se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c h TRGOVSKO HIftO enonadstropno, novozidano, s trgovskim inventarjem, na naj-prometnejši cesti periferije Ptuja prodam proti hranilnim knjižicam boljših ptujskih denarnih zavodov. V hiši se nahaja dobro vpeljana trgovina mešanega blaga, električna napeljava, ročni vodovod, parketira-na tla vse podkleteno, obsežen in krasen vrt. Oetanem v hiši tudi kot najemnik. — Pojasnila daje Alojzij Brenčič, trgovec v Ptuju. 2044 OCVRTEGA PI6ĆANCA najokusneje prirejenega celega za Din 18.- nudi gostilna Tomšič, Ljubljana, Hrenova ulica. Ml CELEGA OCVRTEGA PIŠČANCA ZA DIN 1«.— dobiš samo v gostilni Mevželj, preje Plankar, Dolenjska cesta. Lep izprehod, krasen senčnat vrt. Izborna vina. 2048 OGLAŠUJTE V malin oglasih v >SlovensKem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din l.- Mali »glasi se plačujejo takoj: po >ošti lahko v zna m K ah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko Truplo bragopokojrrlka se bo blagoslov*) dne 12. junija 1934 ob 2. uri popoldne v hiši žalosti, Napoleonov trg št 7, odkoder se prepelje v Železnike nad Šfcofro Loko, kjer se vrst pogreb istega dne ob 4. uri popoldne na tamošnje farno pokopalšce. Prosimo tihega sožaija. V Ljubljani, 10. junija 1»4. FRANC MAJDIČ mL naznanjam v svojem imenu in v imenu vsega ostalega sorodstva prežalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes preminul njegov dobri stric, gospod Franc Maidič valjčnega mlina in tovarnar na Vira Pogreb se vi* v sredo dne 13. junija 1934 ob 10. uri dopoldne te farne cerkve v Kamniku na tamošnje mestno pokopališče. Na Viru, dne 11. junija 1934. Fran Jezersek. — Za opravo ta oel Usta: Oton Chrtsto*. — Vsi v Ljubljani.