Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! : Stev. 2 Chicago, 111. 8. januarja 1904. Loto III Slovenska narodna jednota, Čas hiti. Ni več dolgo do časa, ko sc snidemo v Chicagi z raznimi delegati, raznih starih in novih prijavljenih društev, da sc posvetujemo in ukrenemo sikupno v skupni blagor celi jednoti; v korist vsacc-ga posameznika, ki bo združen pod zastavo napredka. Začetek glavnemu zborovanju bo določen v kratkem natančno v "Glas Svobodi"; nič več sc ne bomo tolažili s preložitvijo. Zato jc pa treba, da se pripravljamo z vso požrtvovalnostjo in pridnostjo na ccli črti. Tako menimo je potrebno, da sc stvar o naših načelih in mnenju že danes malo pretresa, da ne bomo padli skupaj čisto neenot-riih misli, kajti stvar bo stala kolo-salncga dela, kateremu ne moremo biti kos brez vsake priprave. Mnogo društev, starih in novih, jc, ki bi naznanila svoj pristop, a ker jim je namen novo ustanovljene jedno-tc neznan, se z dvomljivostjo zatajujejo s pristopom. Da se tem zaprekam, ki so očividno na škodo razvoju naše ideje, odpomore in izogne, hočemo na tem mestu nekoliko o tem spregovoriti. Vsak posameznik, kakor tudi celotna društva so radovedni, kake pravila, oziroma kako stališče bo zavzemala bodoča jednota. Društvo "Slavija" v Chicagi, katero jc pre vzelo vse tozadevno poslovanje in ki je kot temelj bodoči stavbi narodne jednote, ima vso stvar v rokah in urejuje na priprav, do dobe glavnega zborovanja, ko se bo jednota proglasila za uradno poslovanje. Poleg druzih odborov in 11-radnikov, ki so vsi začasni do prvega sestanka vsih delegatov, ima tudi, nalašč za to postavljeni gospodarski odsek, svojo posebno nalogo. Bavi se izključno le s pripravo pra-| vil, katera se bodo predložila došlim !■ delegatom na zborovanje, v pretre- potem odobrile, ali pa zavrgle, z ozirom na število oddanih glasov. Ob enem so naprošeni vsi delegati, ali pooblaščenci prijavljenih društev, da prineso s sabo kake točke, ki bi se dale v pravila kot jednoti v korist. Pri tem se moramo ozirati vsi tudi na duševni razvoj našega, v tem oziru močno zaostalega naroda. Usmrtnina se bo določila na glavnem zborovanju istota-ko bolna podpora po številu članov. Stara društva se sprejemajo v jed-noto, kakor so sestavljena; društva pa, ki sc na novo ustanovljajo, v ta namen, so naprošena, sprejemati v svojo sredo samo ude od 18. do 45. leta. Delujmo skupno vsi v občo in sebi korist. Krepki "Naprej", bodi nam vedno pred očmi! Fr, Petrič, prov. tajnik gospodarskega odseka društva "Slainje". Opom.: Zgornje je bilo pri seji prečitauo in sprejeto. Vsa društva, stara in nova, ki imajo namen prestopili k slov. narodni jednoti, naj blagovole zanesljivo do 1. februarja naznaniti natančno število udov in starost istih, k; Za začasni pripravljavni odbor Tp'slov. narodne jednote": Frank Klobučar, predsednik: Anton Mladič, I. tajnik; Vsa pisma jc adresirati na;. Anton Mladič-a. I. tajnika društva "Slavija", ? 134 W. 19th Str. Chicago, 111. Zopet groza a nesreča na železnici. Kalifornski brzovlak Rock Island železnice zadel je včeraj, vozeč iz Chicage čez Kansas City, blizo Willard-a, Kans., z enim tovornim vlakom skupaj in bil ob ti priliki popolnoma- razdrobljen. 30 oseb je bilo usmrčenih in mnogo druzih ranjenih. Iz Topeke na pomoč odposlani vlak, je prepeljal mrtve in ranjene v Topeko nazaj.— Varstvene priprave v Ameriki so pač še pod ničlo, da bi zamogle za-branjevati take in enake nesreče. Premolar j i spoznavajo krvoločnost magnatov. Premogovni baroni stresajo svojo jezo nad premogarji v Coloradi • in silijo spati iste na golih tleli ob slabi hrani. Sto štirideset mož, kateri so pred tremi tedni zapustili Chicago in sc napotili v Telluridc, Colo., v pre-mogokope, so kapitalisti v pravem pomenu besede ujeli v svoje zanjke in prisili jih delati zanje ob nabitih puškah. Dolgo časa m bilo nc duha ne sluha o teh nesrečnih delavcev, še le po preteku zgorej omenjenega časa je prišlo prvo izročilo o njih in še tedaj nekako tihotapskim jKitom. Vsa pisma, katera so hoteli delavci, odposlati svojcem v Chicago, so bila od kapitalističnih ovaduških uslužbencev zaplenjena in zmetana v — koš. Tako se delali, da bi ne prišla kričeča krivica, ki se godi še danes dotičnim nesrečnim delavcem, navdati. Le po nak-ljučbi sc jc utihotapilo eno pismo, naslovljeno na prijatelja onih ne-srečnežev iz taborja in to je, kakor rečeno, prvo poročilo, ki je dospelo v Chicago. To pismo pove jasno, da iim jc vsaka svoboda popolnoma odvzeta. Niti govoriti ne smejo z drugimi ljudmi in celo meti sabo le malo. Prosto gibanjo jim je isto-tako zabranjeno, ker niti svojega ležišča si nc morejo popolnoma o-gledati, kaj še le se izven istega pokazati. "Za boga, pomagajte arami ta kraj je slabši kot Sibirija I" tako piše CIarcnce Moore. Samo polovico izmed nas ima stanovanje v hiši. Štirideset nas spi v: eni sobi iui golili tleh, brez kake odeje. Ležimo vse vprek, ker ilnr .jr majhni t še manj pa stopiti čez določeno me-, jo. To je danes tista proslavljena 1 ameriška svoboda. j "Tudi mi, ki smo na štrajku, mo- j rama,spati na goli zemlji, ali pa na tleh v nabito polnih hišah. Mrazu j sino vsi, oni, ki delajo in ne delajo, vsestransko izpostavljeni. Strašno trpljenje in beda povsod. Sc enkrat, storite potrebne korake, (Ja pride ta zadeva med svet;' da ljudstvo izve, kaj ima pričakovati od splošne kapitalistične nadvlade. IV. Mc. Mister, predsednik lokalne unije 1769, United Mine Workers of America. Ena rfflajglavnejših nalog mora biti slehernega delavca, da se poduči korenito o pomenu sedanje borbe med delavstvom in delodajalci, kapitalisti in zasledovalci zemeljskega bogastva. . Zgornja liovica je le njli odlomek grozne nadvlade posameznih kapitalističnih lopovov. Dan za dnevom jc revno ljudstvo izpostavljeno večjemu pomanjkanju; borba za življenje je dosegla že skrajne meje, in ne več dolgo in izbruhniti mora strašen odpor. Le malo je txxlakov, ki bi mirno gladu umirali rekši: "Bom pa na onem svetu bolje živel." Na tem svetu je življenje in tukaj se ga moramo navžiti, z isto pravico, kakor vsak kapitalist, far ali nju zaveznik. Niti trenutek ne smemo dvomiti Razgled po svetu. Papež osorno odslovil špansko vlad*. Kakor smo že zadnjič poročali, so španski časopisi ostro napadli vlado, naj zahteva od vatikanske gospode svoto, katera jc izpogojena iiitfd Vatikanom in Zdr. drž. za velikanska zemljišča na Filipinah. Španska vlada se jc slednjič vendarle udala in zahtevala dotično svoto, čas, da .jc bilo posestvo last države, ne pa črnih kutarjev. Ti so imeli ^posestvo le v najemu. Papež j Pij X. je. bil silno razžaljen, da le prišla šoanska vlada s to zahtevo pa dan in je po kardinalu Del Val-u odgovoril, da so bila vsa posestva) popolna last različnih cerkvenih redov, ter da nima do njih nihče dmg pravice, kakor edino cerkev. Zaman vsako upanje, da bi dali cerkveni krogi ono nazaj, kar so enkrat pograbili. Neumnega imaj* za svetnika. V-vasi Alagir, blizo Vladikauka-za ?e*je nekemu domačinu zmešalo. Njegovi stariši so mislili, da je sin zagovorjen. Poklicali so torej čarovnika, kakoršn^ga se dobi skoraj v vsaki ruski vasi, da bi jim ozdravil sina.' Č_rovnik jc naročil sta-rišem, naj umi jejo fanta z blagoslovljeno votlo (škoda, da niso imeli pri rokah lurške vode, ta bi go- nad tem, da sc |ias tlači k tlom z t0Vl> pomagala I) dvakrat ua dan, vso zlobnostjo iz verskega stališča, T soboto popoldne In nedeljo •e priredi domača veselica? gostilni John Krajačlč'a, 70 Fisk nI ice. Dobra in točna postrežba, Vljudno vabim vse Slovane na mnogobrojni obisk JOHN KBAJACIČ, lastnik. Drugi spijo na goli zemlji. "Vsi drugi živijo v malih šotorih in spijo na goli zemlji. Razven listja in tukaj trave, katero med potjo naberemo, ko nas vojaki v jamo in iz jame gonijo, nimamo ničesar pod salio. Zjutraj ko vstanemo, smo tako grozno zmrznjeni, da še orodja ne moremo držati v r<*kah, dokler se nam zopet nekoliko kri ne ogreje. "Veliko nas je bolnih, a zdravnika ni tu nobenega. Arthur White je včeraj umrl; tudi Tom Harding ne bo več dolgu med živimi, vidno ]>ojema. Sporočite to njunima dru-žinoma. "Nesite to pismo vsak dan na 100 Eist V-n Buren Street in pokažite ga tam javno, da zabranite tako drugim v ta nesrečni kraj. Ljudje gladu umirajo in še to malo hrane, kar je dobimo, bi je niti psi ne povohali. "Nam mora biti na vsak, način pomagano, bodisi že tako ali tako, sicer ne vemo, kaj se zna še vse zgoditi. Denarja nimamo in ako vprašamo naše trinoge, kedaj dobimo plačo za naše krvavo delo, se nam osorno odgovori, da moramo prvo odslužiti, kar je družba za nas na vožnji potrošila, vzlic temu, da se nam je obljubila ta brez vsakih stroškov. Očividno smo torej mi osleparjeni, grešili smo pač, ko smo verovali kapitalističnim lopovom na njih obljube." Prošnja za pomoč. Z gorenjem pismom je došlo še eno drugo, naslovljenb na prijatelja kmalu r^tem umrlega Moore. V tem pismu piše predsednik lokalne unije "United Mine Workers of Telluride": "Mr. Lee Sloan! — Tujec ste mi, ali če ste linijski mož, bodete gotovo pomagali revežem. Prosim, vzemite to pismo, nesite ga v Chicago Examiner in dajte ga v tisk. "Tukaj je velik štrajk premogar-jev, a naši kapitalistični podjetniki sc obračajo navadno tje, na središče Amerike, da pridobe tam zase ljudi z vsakojakimi lažmi. Kadar pa imajo tu dovolj delavcev, tedaj jih zapro in čuvajo njih vsako stopinjo. Vta namen imajo uslužbe-no vojaštvo t nabitimi puškami. Na kako prostost ne sme nihče misliti da se nas preustroji tako v ponižne sužnje kapitalistom« ki nas obdela-vajo jjotem ti i>o svoje — z bičem iti z gladom. Ko bi nas ne pasili s takimi nauki, ki velevajo: izkazovanje ponižnosti in udanosti delodajalcem — enako nam vstvarje-nem človeškim bitjem — za košček kruha na dan, bi gotovo nc bil mogoč tak "švindcl" širom Amerike. Vsak dan so razni ameriški dnevnici prenapolnjeni s podatki o štraj- uh » ttfrimftflhi pipeto rfflft, mogo in rudokopih, tovarnah itd. vse to pa z namenom, da se nekako l)ojkotira delavce, to'je, da se jih prisili delati za manjšo plačo. To nam kaže dovolj jasno, kam nas 1 »opcije naša nezavednost v boju za lasten obstanek. Naše stremljenje mora biti mino in vselej osredotočeno v boju za popolno osvoboditev človeka napram drugemu, njemu enakemu bitju. Sužnji človeku naj IkxIo razni stroji za proizvajanje potrebnih pridelfcov, a nikdar nc človek. Pač res, boj za osvoboditev nesrečnega delavskega stanu se bije na vsi črti proti hujšim nasprotnikom. Omagati ne smemo v tem svetem boju, pač pa zastaviti vse svoje moči v to, da prebudimo iz dolgoletnega spanja tudi one duševne mračnjake, ki iščejo tolažbe le še v rimskih naukih. Čim več nas je tim hitreje raztrgamo verige, ki nas vlečejo, ali v Rim, ali pa kapitalu v roke. Sploh naj si pa delavstvo enkrat za vselej zapomni, da tiči le v njem ona silna moč, ki si lahko ves svet osvoji. Delavci po-množujejo kapital v rokah posameznih lopovov; delavci znašajo milijone v Rim, odkjer se jim v zalivalo tega trga iz srca svobodni duh, ki vodi v — življenje; delavci zopet nosijo nabite puške v varstvo svojih tiranov proti svojim sobra-tom. Tako je danes, ali združijo naj se ti vsi in zipaga je — naša, vsega človeštva. Da se enkrat delavci prehude in zavejo svojega položaja in politične moči ter podajo svojim sotrpinom zgodovinske podatke o delavstvu, kako je že ono v malem številu trgalo te suženjske verige, bodo kmalu stali rama ob rami za enakopravnost. Brez prelivanja krvi dosežemo lahko zmago in to je danes delo in misijon socialne stranke. Vsi delavci širom sveta se moramo združiti v tem boju, brez razločka vere, stanu, ali narodnosti. Delavci, učite se socializma, ker le ta vas zamore oprostiti vaših suženjskih vezi. , Svet je nas, kdo smo mi? Kaj je razlika, jaz in ti? Mi smo delavci, ali ne vidiš ti ? Mi delamo, da te naredimo free 1 zjutraj in zvečer in ozdravel bo. No, pomagala mu ni blagoslovljena voda prav nič, pač pa mnogo škodovala — postal je versko blazen. Kmalu notem si je odrezal desno uho, jezik, tri prste na levi roki in tri prste na desni nogi. Ko je policija to zadev j preiskovala, zapisali B edim vladarice amCri-ji je nesr enez na kosčok papirja,I.' ^.j da so odstranjeni udi pri telesu ;h ^ . yi H ccsar Korcjei pojiolnom.. nepotrebni " skem prevladuje mnenje, da je vojska neizogibna. Japonska zahteva, da sc jo upošteva pri rešitvi mindžtjrijskega vprašanja, tega ji seveda Rusija ne dovoljuje in ji najbrže tudi ne bo. Ultimatum Japonske bo skoraj gotovo, katerega bo podkrepila z vojaško silo, kajti vsi japonski voji so vsak čas pripravljeni, da zgrabijo sovražnika. > Kitajske križarke se zalagajo z živežem in streljivom in čakajo na daljša povelja. V ruskih krogih in tudi drugod sc ugiblje, kako stališče bodo zavzele Zjed. drž. v slučaju vojske na vzhodu. Baje izbruhne vojska med Rusijo in Japonsko že tekom desetih dni. Miroljubni car Nikolaj ima pač smolo s svojo mirovno politiko. Car Nikolaj odstopi? Iz Petrograda se poroča, da se car baje odpove svojemu vladar-stvit, v slučaju, da se mu nc rodi sin do junija tekočega leta. Potem bi prevzel vladarstvo njegov brat. Koliko je rcsnicc na tem, se še nc ve zanesljivo, a vsaj to je gotovo, da se jc car Nikolaj docela utrudil v vladarskem poslu. Kralj Alfonz «1 hoče sam zbrati žen*. Iz Madrida se poroča, da se je zaroka mladega španskega kralja z mnogo mlajšo princezinjo Marijo del Pilar, hčerko princa L. Ferdinanda iz Batavije, razdrla po pritisku kraljice Marije Kristine; posebno pa zaradi tega, ker si hoče njen sin, kralj, zbrati nevesto po svojem okusu. Da bi le pravo zadel ! Amerlkanka— vladarica. Uradno sc je potrdila smrt Emi- tclesu Ljudstvo! ki je o tom dogodku zvedelo, se je v hipu spremenilo. Imelo je norca za pravrtou.»:«tmka. Jz vseh krajev so zau?,: dušni reveži roniauk hiši, kjer imajo "svetnika", po raz-i.e ..etc. "Svetnik" napiše vsakomur odgovor na košček papirja. Obsojeni poslanec. Leonhard Seyboth, nemški državni t/oslanec iz Bavarske in tovarnar je bil radi goljufije obsojen v 15-mesečno ječo in v izgubo 5-letnc civilne časti. Boje se, da Je 4000 umorjenih. "Berlii .r National Zeitung" poroča, da se jc pričela zonet revolucija proti turškemu nasilstvu v Arabiji v nrovinciji Jjmen. Štiri tisoč vojakov se pogrjša. boje se, da so padli sovražniku v roke. * Za "Njegovo" razžaljenje tri mesece zapora. Urednik socialnega lista v Bero-1'nu, H. Zietsch, je bil 5. jan. obsojen v trimesečno ječo, ker jc pisal, da dobi cesar Viljem vsakokrat, kadar podpiše kako novo postavo, za to $roo,ooo. Čudno razžaljenje to! Vznemirjajoče veiti iz vzhodne Azije. Nevarna napetost med Ko je Yi Hong, cesar zadnje leto v prosincu obhajal šti-ridesetlcti.ico svojega vladanja, je imenoval Emilijo Brown, ameriško krasoticor Učenko nekega misijonarja, za carico Koreje. Pred tem je bila njegova najboljša ljubljenka. Tudi ameriški narod se ne; brani kraljevskih in cesarskih časti; mogoče bi sc tudi naš Teodorček ne branil sesti na cesarski prestol Zveznih držav. Carnegie prijazen Inženirjem. AmeriškMnženirji so sklenili postaviti si lastno velikansko poslopje, -v katerem bi se shajali v nekak klub. V ta namen jim je obljubil Carnegie en milijon dolarjev in te dni zopet potrdil svojo obljubo, ker sc jc izrekla neko dvomljivost tega glede. — Na eni strani odvzamejo ti kapitalistični lopovi zadnji cent revnemu delavcu, znižajo mu že itak skromno plačo po 10, 20 in še več odstotkov, na drugi strani pa mečejo milijone ven v jx)tratnc namene. In od takih židovskih krvosesov ljudstva, jemljejo tudi rim1 sko-katoliški farji tisočake — baje za zidanje cerkva — da se posvetijo toliko bolj poneumnjevanju delavskih slojev. Vse to v "večjo življenje MESTO CHICAGO. Menda ga ni bralca "Gl. Sv.", ki bi ne čul o grozni nesreči, ki se je pripetila zadnji teden v Chicagi. Gledišče Iroquois je začelo goreti med predstavo,kateri jc prisostvovalo nekaj nad dva tisoč ljudi, veči- • noma ženskih. Nastala jc strašna panika. Ljudstvo je drlo k izhodom, a vrata so bila zaprta. Po dolgih mučnih trenotkili prihitele so na lice mesta požarne hrambe in pričelo se je z rešitvijo, Lir sc je sploh dalo še rešiti. Grozna žalost jc zavlada v vseh krogih, ko se je naznanilo število poškodovanih m mrtvih .skupno čez tisoč oseb; število zadnjih presega doslej že 700, nekaj nesrečnih žrtev je še nein-dentificiranih. Med mrtvimi je tudi 42 učiteljic. Vse tovarne in trgovine so bile, vslcd splošne žalosti, dva dni zaiprtc. Prva tožba za odškodnin*. Miss Ivy Owens vložila je včeraj na višje sodišče prvo tožbo za odškodnino zgorelih svojcev v Iroquois gledišču, v znesku $10,000. Brez dvoma bodo temu vzgled* sledili sc drugi prizadeti. Zapuščen starček. Friderik Pond, že nad 60 let sta- možiček. je dospel včeraj ic Beloit-a, Wis., v Chicago, kjer je pri požara v Iroquois gledišču zgubil vso svojo družino. Z enim samim udarcem ostal je tu starček popolnoma osamljen, zgubil je ženo, 14 let starega sina, sedemletno hčerko m svojo sestro-učiteljico. Sočutje Sirom svata. Iz vseh strani prihajajo sočutfff^> brzojavi, glede pogorelega gledišča in nesrečnih žrtev, v žalujočo Chicago. Amerika se je odzvala ic H vseh strani, ravnotako Evropa, Azija in Avstralija. Včeraj je dospel tak brzojav tudi od premirja Nove Zelandije, Seddon-a. ••Eagles" obljubili pomoč. "Chicago Aerie Mo. 36 of the Order of Eagles", je včeraj sporočila mestu, da se zaveže štiri neznana trupla iz pogorišča Iroquois gledišča, |>oko|>ati na svoje stroške. Posledice požaru. Ti grozni nesreči so krivi večinoma podjetniki in stavbeniki, ker ^e taka poslopja postavljajo navadn« s tisto naglico, ki je' lastna le še ljudem, ki hočejo od danes do jutri obogateti. Ljudstvo je zahtevalo preiskovalne komisije in ta je res zasledila vsestranski švmdel Tisoči so se darovali v namen, da so oblastva zatisnila vsaj eno oko pri takih podjetjih. Do sedaj je aretiranih in postavljenih pod varščino 30 oseb. Osemnajst druzih gledišč se jc zaprlo, dokler se poslopja pravilno ne popravijo in ttpcljejo v ista vse |»trcbne varstvene priprave. Tudi mnofjo drugih javnih dvoran, za veselice, predavanja itd., je zadela ista osodo. Z dotičnim preiskovanjem sc jc začelo v našem — češkem okraju. Vsaka dvorana, vsako gledišče mora imeti najmanj tri izhode, oziroma vhode. —. Vse to pa mrtvih vendar ne bo oživilo Rusijo In Japonsko. j"čast božjo in razkošno -...j-..,,- ----- farjev in kapitalistov na konto be-1 in ne potolažilo onih, ki so zgubili Japonska poslanstvaporočajoJ,.^.,, ^ nc ^ napravil socia- L-ojc*. da je razmerje med Rusijo in Ja-1 ^ ^ ncznosnim razmcnvm ko-1 ponsko ostalo neizpremenjeno. 1 m ,]e vcmo več_ kaj naj "Times" poroča, da je stanje ze-1 ... lo napeto meti obema državama. Rusija tajno deluje. Da bi se državi sporazumeli, kar jc skoraj ne-, - „:„ verjetno, bi Japonska takoj izdala ^ro! R'tter 70 et sta m n -pravila v varstvo državljanov. naUova.zena, 60 ct stara sta dobla kar bi se težko preprečila vojska. I J™- »ov"lrt"° danl° dvoJckc' ljudstvo groznega- trpljenja za — dnige. Mati dvojčkov te 60 let stara. V par dneh se imati v Genovi 2 križarki, prodani Japonski od Ar-gentinije, formclno izročiti prvi, na kar sc bodo razobesile državne zastave. Japohska misli s tem preprečiti vsa-nasprotstva italijanske vlade, da odpljujeti križarki v prosto morje. Kot poroča 'Tresse", vlada veli- j ko nezadovoljstvo med ča,stništvom angleških domačih vojev, ker jih bo baje vlada v najkrajšem času po- [ slala v Sredozemsko morje, da bo z za tje odločenim moštvom pomnožila svojo mornarico na daljnem vzhodu. Vse moštvo in ladijevje je vedr.o pripravljeno na vojsko, kar se ze leta ni zgodilo. V raznih poslanstvih na Mati je popolnoma zdrava, kakor tudi otroka. Senator Hanna v Chicagi. 5. jan. popoldan privlekel se je v naše mesto senator Markus A. Hanna, prvi politikar republikanske vladajoče stranke. ITannova jiolitika ob obisku mesta Chicage, nam še r.i znana; govori se pa ž? sedaj po vsi Chicagi, da bo Hanna korenjaški nasprotnik Roosevjrltu za predsedniški stolček. ***** ********************{ t Peti veliki... Blaškeradni ples ai::s pkikepi . Dnitro *Sloraiji" it ti C. 3. C. I J, V SOBOTO DNE 30. JANUARJA, 1904, v Popoyicevi dvorani, 687 CENTRE AVE., NA VOGALU 18J Najlepšim maskam bo razdeljeno 14 v znesku $150. Vstopnina za osebo !5c. ^^l^iT ■ it. it. it. .ti I'll it* iti A t 'TTTTTTTT •ssvr&'E "Glas Svobode" Prvi Bvobodouiiaolni list zn slo-vonflki narod v Amoriki. ladajatolja in urednika: MARTIN Y. KONDA FRANK M. MEDICA "(iias Svobodo" iziclo vsaki pe-«k to vetja m Ameriko: za celo let*----$1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo let« - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 contov. "Glas Svobode" [The Voiuk of Liberty] la tba only union labor paper in America: edited & published evory Friday in the olovonic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2,1903, at Chi. Ill, aa second-class matter, under Act of Congress of March 3. Ib19" Subscription $1.50 per your. Advertisements on agreement. Nulov za dopisa in pošiljatve je sledeči: "GUIS SVQBOBE - 563 Throop St. Pilson Sta. Chicago, 111. • * * DOPISI. • • ' Iz Pueble, Colorado. "Nu, nil, ali berete Glas Svobode!" Tako jc zarenčal sprideni farški lump, Ciril, v nedeljo 6. dcc. aad rojakom N. N., ko mu je pri-•cscl ta novorojenega otroka krstit. "Seveda ga berem' in bral ga bo-dem, dokler bo izhajal", bil jc od-{oor. To bi videli neumnega nun-ca, kako je z ras tel po teli besedah; kot prava katoliška poneumnjeval-na surovina, se je zadri nanj z besedami: "Kdor bere evangelij, ima asngelja v ustih, kdor pa bere "Gl. Sv.", ima hudiča v ušesih." Ha, ha, ha, ali nisto to lepe in pametne be-od enega farja; sicer pa, kdo to zameril taki izjavi — kakoršen mož, take besede. Farški bedak mora imeti pač, zdolej. angelja — (pa kakšnega^), zgorej —^ v svoji neumni butici — pa hudiča, ker *em osobno prepričan, da prvo kvasi evangelij, potem pa plani, kakor jastreb na kokoš, po "Gl. Sv." in ga prečita z vsem zanimanjem od prve do zadnje besede. If), če se črnemu nuncu ni treba bati hudiča, tudi nam ne bo ta nič zalega storil, to tembolj, ker smo mu gotovo manj dolžni kot naš diČni far, Cu-rilikus. Maziljena propalica še vedno misli na to, kako bi škodovala izdajateljstvu "GL Sv.", toda čim bolj odpira svoje umazana usta, tira rajši sezajo rojaki po listu. Kakšen strah bi prevzel nunca, ko bi mu zašepetal na njegova "hudičeva ušesa", da ima "Gl. Sv." v Puebli preko. 400 naročnikovi Kaj ne, to je malo več, kakor jih je imel ranjki "Mir", ali jih ima sedaj klevelandska "Nova svinjarija"! To je res grdo, da ima fa-ra na eni strani tako "svetega dušnega pastirja", na drugi strani pa toliko naročnikov na tak brezverski list, kakor jc "GL Sv."- Hm, morebiti pa je temu kaj druzega vzrok. Pravijo, da ga njegove ov-iice samo radi tega ne poshišajo, Jcer ga imajo za "prevelikega bedaka". Veš kaj, Cirilče, prav prijateljsko ti svetujem, drži se svojega "biznrsa" in pusti nas in "Gl. Sv." pri miru, ker ti nisi vreden, . da bi prejfel 'GL Sv." v svoje umazane roke. Opomnim te tudi na m. ured.) Ko sta torej botra prinesla otroka h krsti in prosila Kržeta naj stori svojo dolžnost, se je zadri nanju da jih ne pozna, naj sc pobereta izpred njegovih oči; le v tem slučaju je obljubil krstiti, ako stopita botra k spovednici. Boter sc je temu protivil, rekoč, da ni na spoved pripravljen. Ko se far le ni udal, je neki drugi prisoten mož izjavil, da hoče biti krstna priča in utemeljeval svojo ponudbo s tem, da jc bil pred tremi meseci pri spovedi in obhajilu. Krže ga je kratkomalo izsuval iz zakristije, na to pa z infamnimi besedami in-sultiral v žagradu ostala botra. Imenoval ju jc celo barabe in jima nadel še druge priimke. (Kržc pač misli, če jc on propalica, da mora biti potem vsak! — tipom, ured.) Ko sta konečno botra uvidela, da ne moreta ničesar opraviti z blaznim |K>pom, ostavila sta cerkev. Hip pozneje so šli zopet drugi možje prositi ničvrednega nunca, naj vendar krsti otroka. Došla sta tudi !>otra nazaj, a vse zaman. Far je zagrozil, da bo pustil vse skupaj aretirati, ako se ne poberejo hitro iz cerkve." To se sicer ni zgodilo— ljudje so ostali — pač pa jo je pobrisal Krže, ne da bi otroka krstil, iz cerkve in odnesel (čujte!) s sabo dolar katerega mu jc prejšnji uan daroval srečni (I) oče. Ljudje so še nekaj časa čakali,, a Kržeta ni bilo od nikoder. Botroma jii slednjič preostajalo druzega, kakor sc zateči v nemško cerkev, k nemškemu duhovniku, kateri je takoj brezplačno krstil otroka. — Rojaki, to barabsko, istiuito postopanje maziljena da mnogo misliti. Za svojo osebo sem popolnoma prepričan, da stori Krže za denar vse. Tudi Boga bi zatajil, ktfbi mu to neslo, sploh pa itak vemo, da sam nc veruje v to, kar uči. Le tako naprej — Kržeti vremena sc nam jasne. Bratski pozdrav vsem bralcem "GL Sv,", vrlemu listu pa mnogo novih naročnikov, h katerem se tudi jaz prištevam. \'ovi naroltsik. Farških zaveznikov človekoljubje. Rojak piše iz W. Va. svojemu prijatelju v Ktevelandu. O., doslov-no: "Dragi I Naznanjam Ti, da smo brali v "Novi Domovini", da nabira Ijvšc zo|>et ljudi za v tukajšnjo šumo in sicer po $1.50 na dan, torej pod nižjo plačo, kakor dobivamo mi sedaj. Naš dnevni zaslužek je $1.75. Iz Lavšetovcga podlega ravnanja posnemamo da hoče on zopet za par sto dolarjev delavce olajšati in s tem prikrajšati nam zaslužek; ker si pa kaj tacega nikakor ne moremo pustiti dopasti, in ker vemo, da je I^avšetu le za njegov žep, tudi [»tem še, ko bi vrag vsem Slovencem vratove zavil, smo sklenili pisati nekaj pisem v Cleveland in odsvetovati ro-iri na Lavsetov* limanice, ko smo pri- sredstva. To Vam povemo, da bo nastal krvav boj, ako sprejme kuu Lavsctevo ponudbo in pride sem, da bi delal za $1.50 na dan. Človek, ki postopa tako, kakor Lavše, jc pač brezdušen, ničvreden; celo svoje rojake hoče ta brezčastnež spraviti v nesrečo. Naš gospodar ne potrebuje dosti več ljudi in to jc menda, kar ne ugaja Lovšctu. Iskal je prilike, kako bi zopet obral ljudi za nekaj dolarjev in iz tega namena je prišel zadnjič sem. in se našemu gosnodarju ponudil da mu preskrbi dclavcc po $1.50 "dnevne plače. Kakor bi vsakemu drugemu, tako jc gotovo tudi našemu gospodarju-kapitalistu ta ponudba ugajala in sklonil jc z Lavšetom pogodbo. Mi gotovo ne branimo nikomur sem, a nikdar nc bomo dovolili, da bo kdo delal za $1.50. To naj si zai>omnijo dobro vsi oni, ki so morebiti že šli, ali mislijo iti Lavšetu tu limanice. Prej poginemo vsi, kakor bi sc šlo na delo po njegovi nagodbi. Vedeli Ixmjo braniti svoj že itak slab zaslužek. Kdor nc verjame mojim besedam, naj so pride prepričat. To pišem v imenu cele delavske družbe v bratski ljubezni, ker vem, kij sc pravi delati in po tem živeti. Lavše ni pokazal še nikdar dobrega srca za svoje rojake, za delavce v obče, pač pa zna sladko govoriti in ljudi slepiti, da si polni tako svoje žepe z denarjem, ki so ga v potu svojega obraza krvavo zaslužili ubogi trpini. Nikar nc mislite, da ima kdo toliko denarja, da bi ga stran metal in Lavše bi bil gotovo zadnji, ki bi to storil. O11 se gotovo ne vozi sem za svoje denarje, če pa, je s tem masten zaslužek v zvezi. Prosim, dajte to pismo prebrati vsakomur, ki pride k Vam; fantje naj pa store, kakor jim drago, vee kot svoje dolžnosti do svojega bližnjega ne morem J storiti, še to naj omenim, da stalnega dela sploh nimamo ne, danes ali jutri nas zadene lahko iti s trebuhom za kruhom. In ker je je to gola istina in ker smo bili celo čez praznike brez1 denarja, je Lavšetovo in domovinino ravnanje toliko nesramncjc. Veselo novo leto- Vam želi vsem skupaj vsa družba.- IzJolieta, Illinois. Iz našega mesta se pač redko či-tsjo dopisi v "GL Sv." In kako tudi nc, saj smo tukaj večinoma taki Kranjci, ki druge narode in celo fojakc družili mest daleč prekosimo v lizanju farških hlač. No, vzlic temu se pa tu v obče rado čita "Gl. Sv." "in le redko se dobe butci, ki se nad vsem spodtikajo. Toda s samim čitanjem lista, ni tolstega izdajateljstvu še ničesar po-magano", pač pa s prcdplačnino na list in gotovo — vsak zaveden Slovenec bi moral biti zvesti naročnik in razširjevalec "Gl. Sv." T11 ni pač |)6treba nolx-ncga zatrjevanja, da ni list ne proti veri in nt proti Bogu. Kdor ima zdrav razum, sodi lahko sam in ve, da so to le hudobni manevri popov, katere "Gl. Sv." niti stoteri del tega ne okrca, kar bi zaslužili. Veliko lumparij se je že zgodilo in se gode šc vsak dan med maziljcnimii sleparji. Kakor rečcilo, je tu že mnogo mož in fantov, ki vzamejo radi v roke 'Gl, Sv.", ali to večinoma le skriv-iioma, eni z ozirom .na lastne soproge in drugi z ozirom na gospodinje, pri katerih so na hrani. Da ima "GL Sv." največjega sovražnika v našem ženstvu, se ne bo nihče čudil, ako pomisli nazaj na staro domovino. Ni jc nedelje, ne praznika, niti kakega dela, da bi se žene in dekleta nc pogovarjale o farjih; kateri kaplan je lepši, bolj prijazen iti morebiti tudi boljši; kakšen bo zopet uovi'"gaspod", ako bo ta prestavljen itd. Jok ženstva ob slovesu kakega mazil j enega nunca je splošno znan in se da primerjati k večjim joku vojaških ljubic, ako" je polk prestavljen v kak drug kraj. 'Nikakor nc zavidam možem dobrega teka, niti blagoslova, katerega so sc morebiti nabrale njih žene, ali neveste po farovžih, ker ta blagoslov itak ni za moški spol. Iz lastnega prepričanja pa svetujem možem, vsaj onim, kojih žene šc niso popačene, naj nc puščajo te v farovže. Ako hoče žena moliti in noče molitve opraviti doma, v svoji hiši- — Bog jc povsod, pravijo! — naj gre v cerkev, ne pa v farovž. Kaj bi, na primer, rekel svet, ako bi šla kaka žena. katera ima kaj opraviti v kakem uradu, namesto v dotični urad (pisarno), v privotna stanovanje ufadnikovo?! Pravi zatelebanc, usmiljenja vredna copata, pa mora biti oni. ki si itavlja razuzdanega. razdraženega farja, kot pravcatega čiitega •juha. Tak muž goni sam sVojo ženo in svoje hčera pod far-eki nož. Kolrkrat sc zgodi, da se žena, kakor besna zaganja v svojega moža, jtosebno takrat, kadar je prišla iz farovža, sploh od farja; ozir ne jemlje niti na to, da ji jc prišel mož ves truden i zdelan domov. Taka, pO farju razburjena in razsvitljena ženska sika, kakor kača, kadar ji stopiš na rep. In revni mož gre potem še k baksi (spoved-nici) in na kolenih pVosi srboritega popa, naj mu odpusti njegove grehe, izmed katerih sta največja dva: da je revež in bedak. Morebiti bo hotel kak farški podrepnrk trditi, da S4m brezverec, toda temu odločno oporekam. Jaz sem prav veren v vsih zadevah. Med drugim verujem t ml i to, da, ko bi Bog svote. katere prislužimo s krvavimi žulji in zmečeno farškim trotom v njihove bisage, desetkrat povracal, bi naši groši sploh nikdar^jha vrsto nc prišli, ker bi mu (Bogu) farji vse svoje tisočake, stotisoče in milijone zmetali v koš, da bi dobili tako več procentov od svojega premoženja in nc samo štiri, kakor dobivajo od njega sedaj od raznih hranilnic., Jolietski Kranje. $ Poslano. Priporočam Cirilovim klerkom gor na Bcsscmeru, na vogalu Northern in Bcrvvind Ave., J. Roj-cu in Meks:kanerju-Jakliču, malo bolj dostojnejega vedenja. Uprav škandalozno je tako katoličanstvo; zjutraj k maši, po maši pa se opijanit in brez vsakega [»voda ljudi zmerjat, to je sedaj njuna navada. Brezmejno surovost pa sta imenovana dva katoliška junaka pokazala na sv. Štefani dan v gostilni bratov Cuzak, ko sta se name cr>ravila z grdimi psovkami in mi slednjič cclo predbacivala, tla nehodim v "cerkev itd. Šlevi, kaj pa vama mar, kaj jaz delam in kaj ne; sicer bi pa vaju kaj lahko'Vprašal, |>o kaj ho-j dita vidva v cerkev. Menda po j drugo itak ne, kakor Boga žaliti in ga dražiti kot farizeji, saj šc s cerkve dobro ne prideta, pa se že opijanita, igrata in obrekujeta poštene ljudi. Le imejta pamet svifto-hlinska jureta, sicer se znamo še drugače [»meniti, kar bi vama gotovo nc bilo ljul>o. Pozor torej! Tudi svetemu Cirilu svetujem, naj uči svoje koštrunc predvsem spodobnega obnašanja, da ne bodo de- j lali sebi 111 svojemu "oberkozaku"! sramote. Bog daj oslom kratka u-j sesa in bedakom več pameti. M. K. ' Pueblo, Culo., j8. decembra 1003. Kralj dolgov. Sheridan ,e bil kralj dolgov. On je živel samo o tem, kar si je na: en ali drug način pridobil. Veli-j kanske svote jc dobi! v svoje roke in potem izginil brez sledu. Plačal ali povrnil ni nikdar nikomur nič. Konec bil je žalosten. Njegovi prijatelji so ga zapustili in umrl je žalosten in zapuščen brez vsake po-njoči. On pa ni bil edini zaprav-ljivec. Mnogo ljudi je podedovalo velike svote denarja; razveseljevali so sc v obili meri in se radovali nad zdravjem, ali konec je bil tudi pri njih ta, da so zapravili oboje, denar in zdravje in prej uživali življenje v polni meri"; so umrli [»tem neob-žalovani. Hrani si zalogo denarja za deževni dan in zalogo zdravja proti napadom vsakovrstnih bolezni. Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino ti prihrani eno, kakor drugo — prihrani ti denar in zdravje. Pomnožilo ti 1» telesno moč, ako si reguliraš svoj želodec pravilno, prebavljaš pravilno hrano. Do-bro prebavljene in enakost hrane ti napravi novo, močno kri — pod-lago življenju in zdravju. Ti ne potrebuješ nobenega druzega želodčnega reguliranja in ne zdravil za telesne mišice, rabi le Trinerjc-v« zdravilno grenko vino in imel boš vse t<>, da še več, dobi! boš naJ za j slast do jedil in mimo spanje. Dobi sc v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri izdelovalcu Jos. Triner-ju, 790 South Asblaml Ave., Chicago, III. 0|x>zarjaiiKi rojake in čitatelje Glas Svobode, da se je gosp. Stefan Popovič, rodom Hrvat, tudi med Slovenci jako priljubljen mož, preselil iz 5H7 S. Centre Ave., "tako-zvane "Narodne Dvorane", na 4^0 \V. f8th Str. "Narodno Dvivrano" 1 je prevzel Celi, g. Josip Obomv. j Oba gg. ima^a eglasc v "GL Sv." ; | Cikaškl sedrugi pozor! • %. Prihodnjo nedeljo 10. jim. lw> /u-; E. pet ndna seja v dvorani sodr. Bag. ta, 836 Blue Island Ave Hodrugi.j "Svoji k svojim! Rojakom kot zasebnikom in društvam priporočamo tiskarno Glas Svobode. Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino in vežemo knjige. Cena nizka in točna postrežba. Vsaki tiskovini garantiramo najlepšo obliko in Ji damo unijski znak. Ne zabite: Glas Svobode 563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAGO, ILL. © > © o samo pri gin 18. in Alljiort (vstf Slovencu 4U1I W. 1 Nt h St. John (lolob si' priporoča ŠTEFAN POPOVIČ ; 203 Hbidue St. JOLlEtf, ILL, SLIKA^PRI-DSTAVUA uro /a tlamp. Pokrovi so prologu jen i a /.lit ton. J Gold filed, jnmčoni zn 20 let. Koli'-Hovje ua razpolago Hltfin nI i VVnltham. Zdaj samo £12.50 Mu/, osreči svojo ženo in kupi ji uro za lnižično darilce, Jacob Stonieh M> K. MadUton SI. Chicago. III. 0" Dr. M. A. Weisskopf _1———.— 885 Ashland Ave. w «1 Uradne ure; do zjutraj ud I. de 2. in «d 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Cannl. DK. WEISSKOI'F jo Čeh, lii odličen zdravnik, obiskujte torej Slovanu v svojo korist. e>. OBV ESTILOI Podpisani Hi usojnm naznanjati p. 11. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinčiča v Sumit, III. Moj< načelo je in bode vselej sprejemati rojake nnjuljudnejse, vsled česar u-pulil, da bo bode tijdi meni izkazovala UbUi naklonjenost, kakor mojem a predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v ob-če zagotavljam, da IhkIo vsak čus postreieni točno z izvrstnimi smodkaini, Bvežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom ibl. Za zabavo novodobno kegljišče. Hojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah, vzivali bodete vsaj čisti zrik. Na zdarl o---• FRANK KOENIO, • Summit, III. Nazdar roj a kij Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam Bvoj lep® urejen i "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fina smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan Rojaki, ne pozabite stArega prostora, John Kefttltkft. 21 let zazidan. V Prignicu na vzhodnem Pruskem sta imela zakonska Pesscheu 21 let syojega sina v kleti zazidanega. Sosedje so sicer o U711 strašnem slučaju pripovedovali i>o okolici, a nihče ni irjial tega nažnauiti oblasti. Končno jc le sodišče zvedelo za to govorico ter poslala v Ilišo komisijo. . Našla je (joletnega starčka in 861etno njegovo ženo, ki sta povsem mirno pripovedovala, da ic njun 46-lbttii sin Vdivji", vsletl česar jc zazidan ter dobiva brano skozi malo lino. Komisija jc nesrečneža našla v groznem stanju, jxxlobnega bolj medvedu kot ■človeku, vendar je videti, da se mu je šele v 21 letnem zaporu omračil duh. - • čudna prikazen. Iz Tangaroga se poroča, da-je tam Azovsko morje odstopilo od brega tako zelo, da se vitli jo morska tla na več. milj daljave. Hud vili^r zastira mesto z oblaki peska. Vsled pomanjkanja vode so tovarne vstavile deto. V pristanišču Je. vclvk nered, ker leže ladje na strnem. Koristna pobožnost. Prismojenih |x>boznjakov se nikjer ne manjka. Vse pa menda prekašajo Sicilijanci v pravi "po-božuosti". Največja pobožnost in zasluga pred Bogom za Sicilijance je v tem, da ližejo cerkvena tla z jezikom od glavnih vrat do velikega altarja. Pescbno higijenično in okusno sicer to ni. a mežnarjem taka pobožnost zelo ugaja, ker jim ni treba pometati in umivati tal. Rahločuten duhovnik. Iz največjega (»kopališča v Madridu, pri patrijahalni cerkvi so slišali ljudje že dalje časa ponoči odvažati samokolnicc. Policija se je končno začela za te nočne vožnje brigati ter zalotila pet malo-pridnežev, ki so odvažali svinec s krst, železne verige in križe ter cc-lo mramorne spomenike. Priznali so, da "delujejo" v sporazumlju in pO naročilu župnika Domingucza. V župnikovem stanovanju so našli otrok prepuščajo botnim osebam. Sežiganje vdov ob ehem z umrlim možem je še v Indiji vedno v navadi. Ker angleške in nizozentske vlade strogo kaznujejo sežiganje živih vdov, jKmia-gajo si Indijci 11a ta način, da prisilijo vdovo, da si na grmadi prehode srce, in potem je seveda ne sežgo živo, temuč že mrtvo, a oblar sti tega nc morejo kaznovati. Prostovoljno pač hc gre notieua vdova na grmado, toda če bi se hotela iit preti staremu običaju, razglasi sc za prešestnico, ki jc prelomila svojemu možu zvestobo, in življenje take ženske je med fanatičnimi rojaki slabše kot izgiianeg;f"psa. Nedavno jc umrl v Valiju rajah Ngu-ra Agung. Zapustil jc dve mladi vdovi, ki so jih >ežgati. Ker jc -bil rajah zelo star, pač nista mladi vdovi šli prostovoljno na grmado. Papež pred ksnkurzom. Posebna komisija kardinalov ravnokar urejuje finance v Vatikanu. Izkazalo se jc, da pajiež Lev TIH. pi zapustil skoraj nič denarja v blagajnah. I'a tudi ''Petrov vinar" je začel pešati. Dočim je za Časa papeža Pija IX. prišlo v to bi-sago po f> milijonov, prihaja zadnja leta "samo" po tri milijone. Vsi dohodki "svete" stolice znašajo zadnji čas '"le" 5—6 milijonov, dočim so izdatki proračunjeni na 7 milijonov fr. Nc preostane tedaj druzega kot napovedati konkurz, ali lioljc gospodariti, ali več izpreo svojega 1 '/j leto starega otroka, ki pa jc že vsled opeklin umrl.4 Sedaj je šele oblast zvedela, da je oče Ane tudi oče njenega otroka. Hči $c j c cydila, da bi bilo po 40.000 frankov letne plače. Menihi seveda niso dobili niti vinarja, temuč se je ves dobiček stekal-leto na leto v amostansko blagajno. Kako bogat jc bil ta red, kaže najbolje to, da je prior kupil neko slovcčo likerjevo tnarko za 4Vi mil. frankov. Italijansko kavalirstvo. V Italiji splošno znani milanski sportsman -\1tgel9 pi. Vecchio jc povabil nedavno k sebi mladega bogataša Luigia Berreto. Med tem ko je Berreto sedel v čakalnici, priplazil sc mu jc od zadaj Vccchijev sluga ter ga naglo privezal k stolu. Na to je vstopil v sobo Vecchio z revolvrjcm v roki ter svojega jetnika prisilil, da je podpisal menico za 70.000 lir in oporoko, v kateri je njega 1 »staviI za dediča. Nato ga je sluga odpeljal iz sobe, -imel pa je nalog, da ga zunaj umori. Slugi se je bogataš smilil ter ga je izpustil. Prcflen pa so prišli orožniki, je Vecchio pobegnil. NarotM svet. Kar prerokujejo sovražniki ženske emancipacije, to je že davno vpeljano na otoku Tihuron v Kalifornijskem zalivu. Na otoku živi neko indijansko pleme, ki je prišlo iz Amerike na otok. Pleme šteje dandanes le še nekaj stotin ljudi, ki žive po nekakih amaconskih običajih. Pleme vlada nekak vrhovni zbor, v katerem pa imajo besedo le ženske. Moški niti ne sme v žbor-. rrico. Zborovanja vodi ženska precej pametno in energično. Moški opravljajo vse nižje poste, se bavijo z gospodinjstvom, ribarstvom in dočim ženske ves ter tudi V gozdu pri Tucnterrabije -j' Španiji so našli finančni stražhik*i kakih 30 let starega moža, ki je bil oblečen samo v živalsko kožo. Takoj je zbežal v svojo votlino pod skalo ter vhod z barikadiral. Fi-nancarji so tidrli v brlog, kjer so prijeli tega uprav predpotopnega človeka z dolgo brado in lasmi. V brlogu jc imel ležišče iz mahu ter, kamenito sekiro. Živel se je večinoma s surovim živalskim mesom. Stražnik mu je ogrnil svoj plašč ter so ga peljali k sodišču, kjer jc povedal svoje ime ter, da je sklenit do smrti živeti sam v gorah, ker ni mogel dobiti službe. Trda glava. V vasi Holzkirchen 11a Iiavar-skan so imeli idealen "kmečki pretep". Pri tem so pretepači nekega n»ža, ki sc jim je posebno zameril, držali, dočim so mu ostali na glavi razbili sedem glinastih in več steklenih težkih vrčev za pivo. Mož je bil sicer močno {»škodovati, ali že čez 14 dni so ga izpustili popolnoma ozdravljenega. Popustljiv vremenski prerok. Mathieu I^aei»bcrg je svoječas-no zelo slovel za vremenskega preroka. Časopisi so mu dobro plačevali njegovo prerokovanje. Tozadevne notice je navadno narekoval svoji mladi nečakinji, ki jih je pisala za uredništva. Enkrat je napovedal za 22. avgust hud vihar. Nečakinja ga je prestrašeno pogledala ter vprašala: "Tega pa si gotovo nisi dobro premislil, ljubi stri-ček, to nikakor na grel" — "I zakaj ne. gospica?" — "Ali ne veš, da imam 22. avgusta rojstni dan?" 'To je kaj druzega", pravi pre- Obrambna sredstva proti kleri kali zrna. {D.aljc.) Prostor nam nedopusča, da bi navedli izgledov, kako blazno in živinsko je bilo preganjanje čarovnic in čarovnikov v faznih katoliških deželah. Morda 1» zato šc prilika. Podrobnosti so tako strahovite, da sy človeku kar lasje ježe in ga stresa mrzlica, ako čita, kako so divjali različni božji namestniki. $ Omeniti pa moramo tu, nemškega jezirvita Friderika Spec, ker se je ta mož ne samo prvi oglasil proti preganjanju čarovnic nego tudi 1 Kidal žrvo sliko o počni jati ju inkvizi-torjev Spee je bil vercii katoličan ju njegova zasluga da je nastopil proti preganjanju čarovništva, je'toliko večja, ker je pripadal tistemu katoliškemu redu, ki je s fanatično nestrpnostjo razširjal praznoverstvo < čarovnicah S]x-e jc bil sam dolgo časa sj»-vednik čarovnic. V Moguucu. v Wuerzburgu, v Trierjuj Koloniji in v Paderbornu, koder je živel Spec, so jezuvitje na tisoče nedolžnih žensk spremiti na'grmado, in le je-den me; njimi se jc oglasil proti nekrščansketiui morenju poštenih ljudi in to je hit Spee. Seveda ni njegov spis izšel s privoljenjem reda. Spee sc ni upal imenovati svojega imena na tem spisu, ki nosi naslov "Cautio criininalis", da jezuvit Duhr trdi celo, da je Spccjcv spis izšel brez pisateljeve vednosti, da so ta spis izdali nekateri Speejcvi prijatelji. Spec je spisal svojo knjigo ne, ker je bil jezuvit, marveč vzlic tajiti, da je bil jezuvit. Njegova knjiga je direktno nasprotje vsega tega, kar so s privoljenjem reda razni jezuvitje pisali o čarovništvu. Spee je sam najhujše obtožit jezuvitske spovednike čarovnic, a ker se zdaj jezuvitje bahajo, da je Spee njih mož, so njegove obtožbe toliko večjega pomena. V *voji knjigi "Cautip criininalis" piše Friderik Spec o preganjanju čarovnic: "... Pred vsem moraš uvaževati, da se — tega se moramo sramovati — pri nas kotoličanih praznoverstvo, nevoščljivost, opravljivost. gr-denjc in zavratno ovajanje silno globoko A-koreninjene lastnosti. Ob-lastva lega ne kaznujejo zadosti, s prižnic sc to tudi ne giuja, in i? tega nastane prva misel na čarovništvo, od tod prihaja, da sc božj * kazni pripisujejo čarovnikom in čarovnicam; vse so storite čarovnice Od tod prihaja, da vsak l>cdasto kriči in vpije, naj oblast zasleduje čarovnike in čarovnice, ki so jih krieači s Svojimi hudobnimi jeziki ustvarili. Na to ukaže oblast svojim sodnikom, naj postopajo proti tem slaboglasnim, hudobnim ljudem. Sodniki ne vedo, kje in kako bi začeli, ker ni znakov in dokazov. tem pride dnigi tn tretji ukaz od gospodske. Ce pa sodi uradnik, da je stvar težka in nevarna, pošlje gospodska inkvizitorje in komisarje. Njih brezumnost in strast se imenuje "bogoljubna gorcčnOst za pravico in ta bogoljubna gorečnost vzdiguje in neti upanje na dobro plačilo, posebno če se inkvizitorju zagotovi gotova svota tolarjev al vsake glave in mu je [»vrh še dovoljeno, iztirjati od kmetov šc dru-. z ill davkov. Ako se potem zgodi, da kdo o kaki vbogi ženi—imenujmo jo Ga jo — izreče ,sumljivb besedo. potem je storjen začetek. Nje se drže. Ha pa bi ne izgledalo, kakor bi fe postopalo vsled same govorice, in ne "da bi bilo kakih znakov krivde, so izmislili tode zvijačo i Gaja živi ali lahkomiselno in grdo ali pa pobožno in bogoljubno. V prvem slučaju jc že (v njenem življenju) močen znak krivde, zakaj kdor živi grdo, se da lahko še v grše življenje zapeljati. Pa tudi drugi slučaj (da živi lepo in bogoljubno) ni nič manj zanesljivo znamenje. kajti — tako pravijo — čarovnice se delajo kakor bi lepo živele in hočejo veljati kot pobožne. Izda s* torej povelje, da je Gajo zapreti iti takoj je dan nov znak krivde: Gaja izrazi namreč ali da se boji ali da se nič ne boji. Ce se boji — in kdo b: se ne bal, kdor ve, kako grozno tam ljudi trpinčijo — je to dokaz, da ima slabo vest; če se ne boji in se zanaša na svojo nedolžnost, je to tudi dokaz proti nji, češ, hudič daje čarovnicam pogum. r Somišljeniki naroCujte in pripone«jto"OLAS SVOBODE"T Spisal Patfl tylihalelt. tetlali "Naši zapiski". (Koiicc.) 'Kadar sva bita sama, sem ji hotel reči par tolažilnih besed. A grlo .se mi je zadrgnilo in ni ene besede nisem mogel spraviti na fe dan. Tako sem potem stal poleg nje kakor mutec, in le roka se mi je sitno tresla, ko sem jo v zadregi pobožal po obledelih laseh. Ona je čutila to mojo silno nagnjenje do nje in {»stala jc prav takej otročja kakor jaz; naposled pa sta se vznemirjenosti in zahvale zasvetili dve svetli solzi v očih. Kdo jc vedel, na čem jc trpela ta čista žeria? Najino prijateljstvo — smatral sem jo za svojo sestro — je bilo vedno silneje in močneje in negovala je skrbno vse, kar je bilo z menoj- v kaki zvezi. Marsikaj dobrega sun prijel iz njerc blage roke. In tako se jc polag#nia in nc-opaženo pritihotapila v našo drti-žinico napetost, tat era je bila vsem tako mučna, da si skoraj nismo tipali pogledati dnig drugemu v obraz Če sem slučajno srečal z očmi oko svojega očeta, sva bila oba v veliki zadregi in zardevala sva drug preti drugim. Ta napetost med mojo bratsko ljubeznijo do Justine in njegovo moževo nasilnostjo et omamiti. Ponoči so me mučile strašne sanje in moji živci so 'vistali sila razdraženi. Postal sem truden življenja. In v tej razdraženosti živcev je izginjalo spanje in kmalu je izginilo. Vedno nižje jc padal oni dušeči vzduh*, vedno hujši jc bil njegov pritisk. Kadar sem za (re-notek zatisnil oči, je legla nevidna teža na moja prsa in me tiščala na posteljo. Skušal sem se Iznebiti te teže. a pri vseni trpljenju in napenjanju še vzdigniti s postelje, >cm I mm. M. & €, COLLINS, Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. Hvali se ga od dne do dne, pov-sodfscga fisln in spoštuje Občuduje njegove znanje (zmožnost) njegova stroga vestnost, in dobiosrčje. Njemu 111 potreba priporočita, ko tisoč slučajev ozdravljenju poveličujejo njegovo ime. ' Pri njemu se oglaSa pismeno ii) ns'olmo v enem dnevu več bolnikov, ko pri istih, kateri njegov sistem posnemajo v enemu letu, Skušnja naredi mojstra. Njc- gova neizmerno razširjena zdravniška skuSnja napravila {,'a je moj. •strom zdravnikov in vestno izpolni-i tev svojega poklica utrdila je u^led niegov pri zdravniškemu ?nanstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov. Zunemarjenje prehlaienji )e posledica da večji del bolnikov umerie. Od prehlajenj.i nastane unelje prsnih mrež, reuniativem, neuralg'jn. katar, bediinih bolezen, med tem najhuSje jetikn Da Vaše prehtajenje ne bi imela hnj?e posle-dice, obcniite se takoj n i tega slavnega zdrav-nika. On ozdravi ledične bolezni t posebno t>ku5n,o, zanennrjenje te bo'ezni ic prosto rečeno samomor. Ledična bolezen oku?i urin (vodo) in ima gtoznjo posledic, njegov sistem ozdravljenja pomaga odločno »ei botezni, boieč nam v hrbtu, bodenje na straneh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, močno gnanjc na vodo, bolezen ua mehurju in druge stične pojave. Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od posiedmh teh boie/ni trpi, to je nemirno spanje, rn/burjenost, slabost, in onemoglost kakor tudi na k'avernosti, ra/draženosli, sla. boumnost, glavobol, Sumer je uleS kakor na drugih od te bolezni nastaioče trpi naj se mkoj ober-ne na Professor COLLIN?A predno da njegova bolezen se razSiri in neozdravl|iva poslane osobito 7ene morajo na to paziti __ Moške Kpolske bolezni v raznih poiavHh ?en«ke spolske l>ole-zni, maternične bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in imanje bo'ezni, ozdravi P-ofossor COM.INS boljše, hitrejši in temcljiteji ko drugi. Obvarujlo ko posnemovalcev sistema Professor Dr. iSOUJNSA katerih |e sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen za kakšni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali lil Sluvenki $1000 izplačali ako mu zamoie dokazati, da ti tako zva-Iji m glavni ravijatelji ali iniejitelji istih associesnov institutov ah [j| zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listali). Ti takozvant (J glavni ravnatelji ali posestniki od istih zdravniških zavodov niso ni? j{j druzega kakov spekulantp z malo plačo nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v »oke takim — Slovenci. ^ Vse objave elcctričnu li pasov in clectro-magnotiČnih zdravilnih uj metodov so humbug Podrobno o temu nečemo govoWti, ker dobro L vemo kdor je to poskusit se je sam osvedočil da je Vso humbug in g iskonščenje ubozega delavca. S Professor Rr CoMins je imejitelj tega zavoda v že ji let on jo f® iti 8e danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred- K ? jij slojniški zdravnik tega zavoda; 011 je osobno odgovoren za vsa de- ^ J S pnja io občuje z bolnikom natančno in vestno in to je njemu pripo- iji W moglo da je postal slaven, priljubljen in občno Čislan zdravnik pred C svojim sovrstnikom. Ne poslu5ajte nikogar in ne omagujte Slovenci |fj iko ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k: Prof. Dr. E. C. COLLI N5, 140 W. 34th Street, New York. docela |*>g«všal vsake volje; kaj se gi . fa| bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu nuj pridejo: , . «« — t t t ii.' HI ob delavni kah Od i o ure zjutraj do t ure popoldan: od z— 5 ure po E' ie pripetilo? Hočem pogI«lati, a fe n„ia„. nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne doit urepopo- 9 V toikah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. je pripetilo? Hočem |>ogl ne morem. Trepalnice, se mi jc gl j(Icjne' zdelo, so prilepljene, pribite in vrhu tega tako težke, kakor bi bile železne. Noge so postale trde iti težke in nikakor jih nisem mogel premakniti. A v prsa se je vgne-zdila tista neskončna teža, pritiskajoča na srce in vrat. Srce mi je nehalo biti, v grlu me je dušilo — in tako sem ležal na postelji kakor kopa mesa brez- moči, brez življenja. brez volje, brez misli — začasen mrtveci A vzlic temu, da sem mižal, sem nekaj videl. Kolobar zclcno-rdcčc-rmenih utrinkov nii je migljal pred zaprtimi očmi. Ta kolobar se je vrtil neprestano in tako hitro, da sem naposled videl le razne barvane ki so v kolobaru hitele naprej . •. . Bilo lni je kakor človeku, ki se je močno udaril po očeh. Časih se je 9redi tega temnosvet-lega kolesa pričelo nekaj svitati in neka prijetna, rdečica jc silila v ospredje. Ta rdečica jc bledela, čini bolj je rasla iti dobila polagoma človeški obraz. A kak človek je to? Vedno razločuejši jc jiostajal ta obraz. Kako? Kako? Izbuljene, velike oči so se svetile v svoji beli banrvi v preozkih votlinah in se upirale v mene. Bleda spodnja ustnica se je povesila globoko na koščeno brado. Lica so bib udrta m zadobila so naposled rumeno, voščeno barvo. Tako sem nenadoma videl pred seboj suho človeško glavo, prevlečeno z ohlapno kožo. A kaj hočejo te kamenite oči? čemu gledajo tako srepo, tako obto-1 ževalno v mene? Ali ni to Justina? Da, prav ona; te oči so njene oči, ta lica so njena lica, ta povešena ustnica je njena . . . Neznane bojazni in strahu sera hotel zakricati, a nisem mogel. Ona nevidna teza (Dalje na 4- strani.) 587 S. Centre Ave. je Slovanom najbolj priljubljena za vsakojake^oselice, predavanja, plešo, zborovanja itd. Nadaljo priporočam slovenskemu občlustvu svoj lepo urejeni "SALOON". JOSEF (»BORISY, lastnik •W ^ Tr >fT ^T ~ TT ^ TT Tr ~ tt MATIJI BB1LATEC, H Sl83W. 17th St, Chioaqo, Ili,, S IJ: edini slov. krojač v Chieogi, ^ m s* priporoča rojakom ▼ izcle-- lovauja nove in ixipravljanj« ffi stare obleke, kutora Iki izglo- JJ dala kakor nova. Vse ^po W d znienio nizkih cenah. ' t)i MJtJtil|il| lit Jt rt MMMM Na prodaj so kanarčki St Andresbergrulaky, pri V. Norak-u 1325 W. 1 Nth 8tr. ROJAKOM Potujočim in tukr.j bivajočim, p-poročam bvoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže pivo, rasa finu viuu in likerje. Postrežba to na, Biuno z linijskimi omotkam Biijar v hiši. Potniki dobe oedn prenočišče. Za obilen ixiset so e. rojakom priporoča Leonard Puh lastnik 9550 Avenue N S. CHICAGO, ILL. URBAN BRO S popi »3 W. 18th. 8t.Ckleif*,III. CENi IN DOBUA POSTHKZB* "DELAVSKI DOM". PHIL. BA81»€l8TNIK, 535 Blnf Island 1t6,, CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki poMbni prostori za skupščine in druitvg u Pozor! Kaj pustil od nevednih z*bo zdravnikov izdirati svoje, mogoo« še popolnoma zdrava zobe? Pasi si jih zaliti s zlatom sli srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnii ceni napravi B. K. S1M0NEK\ l\ 144 BLUE ATB. • ' / (Dalje i? 3. strani.) je sc vedno ležala na prsih, ti-vrat . . . Obenem sem začutil, mt je oblil telo vroč znoj. Smrt-slabost me jc objela in čutil ni-ijičesar več. V sanjah, megle-neymc'tnih sanjam sem čutil, o me jc tista teža začela počasi zapuščati, srce je zopet pričelo biti, noge so -postale lažje in naposled «em bbčutil neko liladko lahkoto. »Oddahnil sem se! Začel sem tipati okolo sebe. Kdo je bil pri meni? Justina? Sedem na rob postelje, tresoč su po*vsem telesu notranje razburjenosti. Poslušam. Ne, ona ni l ila. Trav- dobro čttjem, kako lahno diha na svoji postelji. Ali je bil oče? Ne, tudi on ni bil! Vidim ga v postelji ob oknu. Mesec je prodrl, skozi raztrgane oblake in sedaj obsvctljuje s svojo svctlol)o njegovo zabuhlo licc'^'v temi je dpa?ki,.» kako se vidigajo in padajo njegove prsi. — Take sanje, če* sem sploh zaspal, so me mučile vsako noč, in zjutraj «rm vstaja! zmučen in pobit. Znanci so mi svetovali iti k zdravniku. Prijatelji so mi rekli, da sem nevrastenik, in ljudje so kazali za menoj, Češ, to je hud norec. A jaz sem vedel, da j*: !o laž, in izogibal sem se ljudemj kjerkoli sem mogel. Če sem zašel v družbo, sem sc vedel tako, kakor drugi, da nc bi obudil suma na svojo bo-jfczcn, in govoril sem malo. A vse je bilo kakor zakleto. Opazil sem, da so se ljudje muzali, ko sem gown 1 z njimi, in se skrivoma drega li. Sto nevidnih rezil mi je rezalo v meso in me ugrabljalo z železno gotovostjo. Bil se kakor utopljenec sredi razljučenth valov, oprije--•majoč se vsake bilke. In pograbil sem z vso močjo za lako bilko, da sem padel potem še globočje. Kdo ve, kako sc jc to /godilo? Jaz ne vem, ali je bil to gol slučaj!, Zašel sem v eno onih javnih hiš v predmestju, ki iujajo okna vedno zastrta. Tam sem našel žensko, ki me jc znala prikleniti 'nase. A kadar sem najbolj želel po njej, tedaj me jc suvala od sebe, delala z menoj, kot z ničvredno «tvarjo, da sem ji bil |>otem šc go-tovejši plen. To je bila ona bilka, katere sem sc oprijel z vso besnost-jo propadajočega življenja. Kar _j>cm zamudil poprej, premeta vajoč Ve cele""noči brez spanja po trdi postelji, to sem hotel dohiteti sedaj... Zjutraj sem prihajal donov zaspan, telesno uničen in duševno potrt. Dve uri nemirnega .=panja je sledilo tem ponočnim orgijam. Potem sem taval cel dan po ulicah, brez cilja in brez življenja. Za delo sem bil popolnoma nesiioso-ben, in tako sem postal cel, popoln norec. Moja bolezen je bolj in bolj naraščala. Nalezel sem ostudno bolezen, katere jeni se smrtno prestrašil. Sedaj icm samo še dihal. Vo-'Ije sem imel le toliko, da sem svoj ostudno bolezen prikrival pred ljudmi, brezmiselno prepuščajoč konec Neskončnemu. -Tako je prišel predvečer k popolnemu potopu naše družinice. Rešitve nil Okolo nas samo blato, vlažno močvirje, v katerega smo se pogreznili že do •vratu. Sin nečistnik, oče prekrasen lopov, ki je zapustil službo in zavrgel dortojnost, da je mogel brezskrbneje popivati po bcznicah. •-3o 'glavi, fe'asili sem nenadoma zaklical: "Jaz sem nečistnik, ona p;t je cista! Najjosled sc je oče'ujezil i jk>-klical ljudi. Ti so me /.vezali. 'Njegova blaznost jc popolna I" so rekali drug drugemu in sc pomilovalno ozirali name. A jaz sem ležal tam kakor divja žival, in da bi bil tedaj prost, bogve, kaj bi se bilo zgbdilo. Divje misli so mi sc vedno polnile glavo 111 notranje razburjenosti sem sc tresel kakor mir1 ličen. Naposled sem sc nekoliko umiril in začel sem zopet misliti. Zunaj je bila tema in od daleč sc je culo zamolklo grmenje. V sobi na mizi je gorela luč. Z glavo sem se okrenil in sc ozrl naokoli. Justina je napravljena, na pol ležeč, na [>ol sedeč, utrujena zaspala na svoji postelji. Njena prfa so sc naglo vzdi-govala in padala. Oče je ležal znak. Od njega se jc |>o celi sobi širil dull preobilo zavžitega žganja. V pijanosti je mrmral pretrgane stavke brez zveze in jasnosti. 1'očasi sem vzdignil glavo. Žarek upanja mi jc prcplul dušo. Sedaj sem spoznal, da pridem lahko z usti v dotiko z vrvico na rokah Višnjeve lise na roki so izstopile in silno me jc skelelo. Nekoliko senr privzdignil roki, da so se vrvi napele še lxilj, z glavo pa sem sc približat Vozlu. Pričei sem gristi. Od začetka se mi je zdelo, da grizem zaman. A počasi sem vrv zglodal na več krajih. Til nik me je bolel od napenjanja, i tudi v čejjustih sem kmalu čutil bolečine. Pol ure je minilo, preden sem prigrizel vrv na pol. A bi! sem obenem tudi tako truden, da so sc mi pričele zapirati oči in sem moral skoraj vsako minuto |>o-čivati. A prost sem hotel biti, samo prost' t" itn Ixrfj sem sc bližal svojemu* cilju, tem razgretejša je tiostajala moja fantazija. Z njo pa sc jc zo-pet budila besnost, ki sc je za tre-notek umaknila, da bruhne potem še silovitejše na dan. Vezi so odjenjale in globoko sem se oddahnil. Nekaj grenkega se je pojavilo nekje v moji duši; to je bi! cinizem beštiic, ki se jc napravila na drzen naskok. Bolna besnost me je omamila in zavila v gorko temo, da sem sc lovil in skušal gledati; <^Či, široko odprte, so zrle v tcmo.> Splazil se msc k mizi in prijel nekaj trdega, mislim, da jc bil kuhinjski nož. Nakrat se je zasvetilo. Dva rdeče obrobljena očesa sta mi strmela nasproti. Gledal sem zopet kakor skozi gosto meglo, za katero so se vrstili mračni meblji. Oče sc je zbudil in trie gledal s široko odprtimi očmi kakor nezavedna žival. Vedel ni, ali je tfr istina, kar vidi, ali so sanje, težke, nepotrebne sanje. Ob svoji postelji je omahovala Justina in bila bleda kot smrt. Strah je bil tako velik, da ni bilo čuti nobenega glasu. Dve debeli meseni roki sta sc stegnili proti'meni, zopet je nastala tema in dasi se mi je zdelo, da stojim mirno, sem vendar hropcl kakor konj. Tisoč igel se mi je zabodlo v telo, po licih sc mi je usu-la mokra vlaga in obenem se- mi je zdelo, da mi je nož prerezal glavo od senca do senca, Nekaj se je prerivalo, hropelo, vzduh sc je nagibal semtertja, se vzdigaval . in padal . Dalje: Nekaj trdega sem tiščal v roki, ki jc bila kakor bi bila lesena, in mi jo je neznana teža tiščala na život. Vzdignil sem jo, tisoč igel se je zopet zarilo vi meso in po glavi mi je zabobnelo; kladivo. Udaril sem, da je kar treskalo, j nož se je ustavil, zadel ob trdo kost' in temno zazvortel, nekaj se je po-1 greznilo in padci sem na mehko stvar in seonesvestil. Oče je umiral pod mojim.tele-i som . . . "Kako? Morilec 1" sem zakričal bolestno ves prestrašen. Moj tovariš je pripovedoval to toli hladno, i da me je njegov zadnji stavek' vzdignil in da me je postalo V temnem prostoru groza. Sedaj se mi j je zdelo, da leži poleg mene živ- j čno silno bolan človek, in bilo mi je, kakor bi bil zaprt med divjimi zvermi. On pa j« ostal miren in po kratkem odmoru votlo dodal: "Taka je moja povest, m sedaj povej ti svojo. Končala se je tako, kakor se končujejo vse enake povesti — v pii Sem bil prost in povedali so mi v veliko začudenje, da sem zdrav!' Vso noč nisem zatisnil očesa iii' tresel sem se strahu kakor bilka v jutranji rosi. Ko sem se slučajno lotaknjl njegove ostudno mrzle roke, sail začutil, da se mu trese'. Opazil je moj strah in se zlobno zasmejal in rekel: "Nc boj se, ne storim ti nič žalega!" Po dolgi večnosti teme sem končno opazil prvo sanjavo svetlobo, ki sc je plazila skozi špranje v hlev. Sebastijan jc baš zaspal in je hrupno smrčal. Odšel sem) on me ni opazil. S'fcle na dvorišču sem se globoko oddahnil prečutc groze 111 strahu. Vas jc spala v globokem miru, in snežilo je kakor bi padale cunje, in sneg jc zakril in zametal vsa pota. Gazil sem po snegu na celem dalje, hiteč proč od tega groznega kraja. Črez dva dni t*, uri zvečer nn Clifton Sr iH. Čel Colorado In Utnh. The Denver <"r Rio Grande and the Rio Grande Western železnica vozi z raznimi železniškimi oddelki na vse strani Čez Rockie Mountain hribe Zraven te črte, ima še dve drugi glavni rrogi, kakor "The Scenrk Line of the World" in "The Greet Salt Lake Route", med Dcn-verjein, Salt Lake in Ogden. Vozi pa čez Leadville, t^mon of the Grand River in Glenwood Spring, ali pa čez Marshall prelaz, Black Canon in Gunnison. Najboljša pot za turiste in druge v Salt Lake City, Ogden in San Francisco. Gotovo ti je v tvojo korist, ako kupiš pri nas tiket (vozni lLstck) in to lahko po eni črti tje in po drugi nazaj. Piši na S. K. Hooper, G. P. T. A. Denver, Colo. Besede I so po ceni. ses> M , BBUIBTERED Alnogo se čita o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "Gronko vino", Želimo torej vsakogar rosno opozoriti, da iipatno tu snmo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triner's American Elixir of Bittsr Wine) Vsak ve, da jo velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo je delano iz naboljšoga, izbru-nega grozdja in najboljših, nalašč zu to izbranih in importimnih zelišč in koreninic. Bolehate li na želodcu? Čutite Imlezen na črovih in jetrih V Vas boli r križu, ali imate glavobol? Innate slabo slast? No morete dobro spati? / Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo. ' Dobi se v vsili lekarnah in dobrih gostilnah. Pijte samo Trinerjevo grenko vino in ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. Posebni izleti za kupovalce se prirede v nove pokrajine Greer okolice v Oklahomi in tudi v druge kraje velikega jugozapada v novembru a decembru po "Frisco" pregi. Ali želiš imeti bogato in rodovitno kmetijo (farmo) na jugoza padu, katero kupiš lahko od '4 do 1110, ceno kmetije na vzhodu 11^ severu ? Donaša ravno tdliko dobičn.4 Tu se ti nudi prilika, da si zboljšaš svoje stanje ter spraviš poljubno množino v svoj žep. Natančna pojasnila in posebne cenc zveš od R. S. Lemon, Secretary Frisco System Immigration Bureau, St. Louis, Mo. KJE JE? Josef Novaak. Od tu jo jeodro-innl pred 8. m. v Sheboygan, Wis. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, dn mi gn blagovoli naznaniti. Louis Breznikar, Frontenac, Kani. 1ŠCE SE Marko Fišter, doma iz Št. Janin. Pred dvema meseca m a je bival be v Fronteuhcu, Kaos. Zn njegov naslov bi rad zvedel moj finančni minister. Frank Bartol, Pronte-nac, Knns. KJE JE? Frank Kutnar, doma i/. Velikih Dul pri Gemhiščeh, fara Št. Vid pri Zatičini. V Ameriko je prišel pred 18. leti; biva nekje okoli Chicage. Za njegov naslov bi rada zvedela nifgova hčer, Ana Komin, Box 262, Forest City, Pa. JOSIP TRINER, ID South Ashland k Pito Slaliu CHICAGO. ILL. Ne dovoli nobenemu businessunuiu, da bi ti usilil kako nevredno ponarejeiio>iuo; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo rino, delale to iz/lobiokarije, ker pri ponarejenim skupi več denarja. Trinerjevo vino uiu Ida malo dobička, a mu pridobrdobre'prijatelje, Anton Snkle PUEBtO, Colo 004 S &ntn Fe. Priporočam Bvojo gostilno, kjer tožim vedno sveie pivo in žganje. Tei.epoN t >92 Red in 117A Black JOHN FEUBEZAIt a29 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom Bvojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie alterjevo pivo. Iz* vrstno žganje in fine smodke na razpolago Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LIEBICIi u 80 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. jevopivoiu Bourbon Wis* ky piti, fine suiodke kaditi in ne-veseliti. ANTON KRIZE, " OAT niLL, NAPA CO. CAL. Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki'SALOON*. Lepe sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do mene najde vsak lahko sani. S KOLODVORA 8TIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweigcr, Uh8t. OMAHA, NE. Društvene vesti. Društvo sv. Petra in Pa^f v Puebii.Colo., je imelo lil. dec. oblet-110 zborovatijo. V odlnir za prihodnje leto (1904) so bili voljeti sledeči bratje:M. Kočevar, 1217 Eiler Ave., predsed.; F. Meh le, 1208 Bohmaii Ave., podpredsed.; John Mcrhar, 1210 Bohmnn Ave., I. tajnik.;Frank (SrelH-nc, 1210 Bohman Ave.,I [.tajnik.: John Jerman, 1207 8. Santa Fe. blagajnik, in zastopnikom; G. Klobučar in Niok Siinonič v Itol-niški odlxir; John Snedee, John Zupančič, in Nick StarašiniČ, jire-gledovalcem računov; Joo GVedišar in Joe Adamič, zaatavonoiem. Obenem se društveniki društva sv. Petra in Pavla opominjajo, da |*> ravnajo v najkrajšem času avoj dolg, ali pa se pismeno obrnejo na 1. tajnika, da jim podaljfia obrok. Kdor tega , ne stori, l>o snspendovan. Društve-; niki, agirajte v prid društva. Odbor. Bratsko druStvo: "SOKOL" ! sputlajoče k J. 8. K. J. ima svoje j redne seje vsako tretjo nedeljo v j mesecu v društveni dvorani na 502 S-. Santa FeAve. Društveni zdrav, nik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 ; Berwind Ave, K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PIJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelandu. O; iuia retlne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvoranl*( na 8t Clair 8t. Društveni zilravnik je dr, Kehres. Kdor hoee pristopiti k društvu naj se zglasi pri Jacob HoCevar'ju 35 Diemer Street, ali pa pri Lous Recher'ju 3% Clair 8t 122:1. Bratje agitirajte_v prid druš tv»! FRANK BERNIK GOSTILNIČAR NA: V178 Harbor Ave. & 9002 Strand South Chicago, =—r is iwmmmmmmwmmvitmmiwz t P0Z0R SL0YENC1I fc SjMKluj podpisana naznanjava p. 11 občinstvu da bvii 11a ^ 129 S. Oenesee St. Waukegun, 111., odprla veliko novo ^ prodajalnico, preskrbljeno z različnOj mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, sjkkI- ^ njo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, £ zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste ob- fc leke, spadajoJe v to stroko. g; -L VKT.KŠTOVAN IKM Jfc^ KOŠICEK in STEFANIC ifem ^ 129 South Oenesee Str.—— Waukegan, Illinois. ^iUlUiUiUiUiUiUiUiiiiiiiUiUiUiUiUiUiiiiUiUiUiUiUiUiii^ Obrnite se zaupno na nas » » ® kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite/. iiami v slovenskem je/iku, a naše Ilborno pivo j« po eviopsko kuhano, tako. da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate čafia priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ui kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno delano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. % A Blue Island Ave. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naztiunjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijača-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Fuijske stnodke na razpolago. Vsatw-mu v zabavo slnži tlobro ure-jeno kegljišče in igralna miza (pool tal »le). Solidna poetrel-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljuduo pri poro«'a: MOHOR MLADIC 617 8. Center Are. blizo 19 Chicago, III 71 "GRAD Z A (J H KB" je najBtareiši hrvatski "8ALOON" na zatmdm strani mesta Chicago. Postreiba izvrstna; fino pivo, liker, suiodke in biljanl na razpolago. ALOI8 PAUSE lastnik, 314 W. 18th 8t. Chicago, 111. AMERIt KI 0UVFTMK1N IZ-TIRJALKl. Zastopnik pri vsili sodnijah. Iztir-jn plače in dolgove, 1'rednje: dopoldne od 9. do 10. ure n zvečer od 8. do 9. ure 539 W. 18th St. & 166 W. 19th St. Telefon 1714 Loomib i J. konstabler in okrajni notar.