U5T Zfl 5REDMJt50lr 5K0 DIJH5TU0. URE JUJE DR.fllilBRCZnm LETNIK VII. ZR L. 1914/is VII. LETNIK. _ MENTOR 1914/1915. ZVEZEK 3-4. -• ■ -—iv-’/-. -'.v*-- > T -. v. ^ -V' ' ' •• • r - - ~ -v - ' • ;v ; * - " • v ’ - ■ * || , , v'- : sp . ‘J "r , ; i • ' VSEBINA: Najnovejši pojavi v obrezovalni umetnosti. (Prof. G. Porenta) 41 Smotrnost v rastlinstvu. (Prof. Fr. Pengov).................44 Homerjeva Iliada. (Prof. Fr. Omerza.) (II. spev. — Dalje) . . 56 Paberki po naših srednješolskih čitankah. (Dr. J. D.) . . . 63 Tri vprašanja. (Dr. J. Samsa)...............................64 Na Buškem. (Josip Lavtižar.) (Dalje.).......................68 Drobiž......................................................76 Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto. ♦* .................................. .......................................... mnitrtmuiMiniMiiiMiiiiii TUk »Katoliške tiskarne« ▼ Ljubljani. Odgovorni lastnik Alojtij Marke*. Mentor / v. WWWVWWWWWWVWWWWWWWVWVWWWWW^WV V\AAA^/VVVV\AA/VVV'vVVVVVV'vVV'vVNAA/^wVV's/VVVvV\/VVVVVVVVVVVVVVVVV LETNIK VII. DECEMBER-JANUAR 1914 15. ZVEZEK 3-4. NAJNOVEJŠI POJAVI V OBRAZOVALNI UMETNOSTI. PROF. G. PORENTA. Odkar je zaniknil barok v školj-kastih čiričarah, išče obrazovalna umetnost kakor hirajoč bolnik življenjske sile najpreje v solnčnem podnebju klasične umetnosti, nato pa črpa življenjski sok v pomladnem vzdušju romantike. Ko zvodeni romantika, si zaželi umetniška duša po resničnem svetu, se obrne k naravi, katera mu je v začetku samo slovar, v katerem išče izrazov za svoje ideje, toda pred vrati stoji že goli realizem, kateremu je verno podavanje narave vse, edini opravičeni obseg in predmet umetnosti. Realistom so priskočili na pomoč fiziki in kemiki s svojimi optičnimi in kemičnimi teorijami in realist je postal — i m p r c s i j o n i s t, čigar naloga je bila, podajati na platno ne več posnetkov realnih predmetov, ampak zračne in svetlobne vtiske, ki pridejo od predmeta, predmet sam pa postane brez pomena. 1 udi lokalna barva predmeta nima pomena, ker je odvisna od ozračja in svetlobe. Umetnik impresijonist je popolno pasiven, ker je samo resonanca zračnih in svetlobnih učinkov na njegove živce; duša ne pride do veljave niti pri umetniku niti pri gledalcu, ampak samo prijetni učinki na živce. Ge- slo je analiza. Neoimpresijonist razkraja celo barvo v prvotne sestavine ter polaga na platno čiste barvne točke, ki se v gotovi razdalji mešajo šele v gledalčevem očesu. Naravno je, da je ta strogo materialistična umetnost rodila odpor. Vstali so ekspresijonisti, ki so začeli poudarjati duševno stran v umetnosti, ki so se oprostili suženjstva narave ter so začeli ustvarjati iz sebe, ter polagati svojo notranjost na platno. Sinteza je njihovo geslo. Vse mora služiti izražanju njihove notranjosti: narava se mora ukloniti, anatomija, perspektiva, barva tudi, ako moti jasno izražanje. Primitivi so postali ideal, ker tako preprosto jasno izražajo svoje misli; barva pa simbol izraženih misli. Slike teh umetnikov so res nekoliko podobne starim slikam na steklo v naših lesenih hišah in primitivnim umetninam zgodnjega srednjega veka. 1 o je bila umetnost polpreteklega časa, v sedanjost pa segajo kubisti, prihodnjost pa si obetajo futuristi. Vsi hočejo nekaj iz sebe dati, iščejo pa novega načina, kako bi to iz sebe podajali. Samo v tem so vsi edini, da nočejo iz sebe podajati tako, kakor umetniki v prejšnjih 4 filistrskih dobah. Ustvariti si hočejo nov način izražanja. Kubisti si mislijo to stvar nekako takole: Najprej so si ustvarili novo pojmovanje prostora. Perspektiva, pravijo, moti jasno izražanje. Ugaja sicer očesu, pa ne dovoljuje, da bi videli obliko predmeta tako kakor je v resnici. Oko priveže na stalno mesto in mu ne dovoli, da bi se gibalo in predmet ogledalo od drugih strani. Perspektiva kvari tudi obliko, ker iz kroga naredi elipso, iz kvadrata trapez in koliko važnih reči nam zakrije. Kubistična perspektiva pa hoče zadovoljiti ne samo oko, ampak tudi duha. Klasična per- GRAD HABSBURG. spektiva pravi: nariši kar vidiš, kubistična pa: nariši kar veš. Kubistu je dovoljeno naslikati tudi to, kar se navadno ne vidi, n. pr. obraz od spredaj, nos pa od strani. Kubist umeva prostor logično, ne čutno, ne reproducira čutne slike predmeta, ampak izraža s pomočjo barve in linije pojme o predmetu, in sicer po isti vrsti, kakor si ustvarja pojme, ko predmet ogleduje. Če vidim n. pr. odprto škatljico na mizi, tako pravi Metzinger v svojem spisu,1 tedaj se poraja v meni najprej pojem stabilnosti. Ta pojem izrazim na sliki s tem, da narišem škatljico v stiku z mizo. Drugi pojem je pojem 1 Jean Metzinger: Kuhistickd technika pr. Fr. Sedlaček. Volnč Smčry, XVII. prostornosti. Izrazim ga s tem, da narišem pravokotno odprtino škatlje s predmeti v škatlji, kakor jih vidim od zgoraj. Imam tedaj dve risbi, pa to nič ne de, ker smoter umetnosti je, izražati pojme in je torej bolj važno, da zvežem pojme, kakor pa risbe. Če se mi pa posreči, da spojim dve risbi v eno, ki bo izražala i stabilnost i prostornost, je umotvor gotov. Narediti prehod od vodoravne lege predmeta k navpični, to je glavna naloga. Kubist poskusi to nekako takole: Odreže zadnji konec prve slike in prvi vogel druge slike in jih tako genijalno uvrsti med obe sliki, da opazovalec čuti prehod od horizontalne lege k navpični. Neizobraženi gledalec navadno vidi na kubističnih slikah samo nekake čveterokotnike in trikotnike. Tudi človeški obraz, pravijo kubisti, je veliko bolj podoben, če premestiš vse dele obraza, kakor če ga naslikaš z ene strani. Tretja škoda, katero dela klasična perspektiva, pa je, da priznava proporcijo vzdaljenosti, da namreč riše oddaljene predmete mnogo manjše, upajo pa kubisti, da bo temu odpomotfla nova geometrija, ki je že v zarodkih. Novo umevanje prostora in oblik zahteva tudi novo pojmovanje barve in svetlobe. Glavno pravilo je zopet, naj se ne reproducira, ampak izraža. Barva in svetloba druga drugo oslabita. Na svetli strani barva oslabi, ako pa svetlo stran pobarvamo z lokalno barvo, pa oslabimo svetlobo. Če naslikam torej to, kar vidim, pokvarim to, kar vem. Vem, da je pomaranča povsod enake barve, vidim pa, da je na osvetljeni strani mnogo svetlejša, na senčni strani pa mnogo temnejša kot lokalni ton v sredi med senco in svetlobo. Če torej naslikam po stari metodi to, kar vidim, ne bom naslikal tega, kar vem, namreč da je pomaranča povsod enake barve. Če pa naslikam to, kar vem, celo pomarančo z enako barvo, pomaranča ne bo okrogla. Kako si pomaga kubist? Da bi naslikal poleg sive krogle pomarančasto ploskev, to bi bilo smešno. Kubist razdeli pomarančo na več plasti, na prvi plasti vpošteva samo svetlobo in senco, na drugi samo barvo, na tretji zopet svetlobo, na četrti zopet barvo itd. Izobraženi gledalec se nad tem ne spotika, kakor se ni pohujšal nad neoim-presijonistom, ki je razkrojil barvo v prvotne sestavine. Kot jako koristno smatra kubist tudi to, da se izrazi na sliki tudi pojem gmotnosti (tvarnosti), da se na sliki na-podobi les, marmor, vendar pod pogojem, da se napodobi dovršeno in pa ne celo površje. Dobro služijo tudi kake malenkosti, kot napisi na steklenicah in prav nič napačno ni, če nekateri umetniki take napise kar prilepijo na sliko, ali kako znamko ali izrezek iz časopisa. Torej: relativnost prostora, drugič spajanje pojmov s pomočjo nespojenih slik istega predmeta, in tretjič izražanje časa z vrsto istočasnih pojavov, to bi bili glavni stebri kubistične umetnosti, ki se baje od impresionizma razločuje v tem, da impresijonizem vpošteva svetlobne vibracije, kubizem pa duševne. Sedaj pa umem toliko kot prej, boš dejal, in si želiš ključa, ki bi ti odprl to skrivnostno svetišče, toda pomni, * kaj pravi Metzinger1: ne ključ, ne studium kubistične tehnike ne zadostujeta za umevanje in izvrševanje kubistične umetnosti, k temu je treba »Milosti«. Predno pa prestopimo k f u t u r i -s t o m , bi te, dragi bravec, prijazno opomnil, da beri hitro. So namreč jedi, ki postanejo neužitne, ako se ne použijejo hitro. So članki, ki so v par dneh zastareli. Ko je ta spis ležal v miznici, so se poleg futu-ristov pojavili novi odrešeniki moderne umetnosti, takozvani o r f i s t i. Da ne bo spis preveč zastarel, pomudimo se mimogrede nekoliko pri njih. Recimo jim poma-rančarji, ker nosijo pomarančasto kravato, govorijo pa tako, kakor bi rjovel lev. Sli- VITEŠKA PRISEGA. kajo pa tako, pravi »Matin«, da mora tako sliko najduhovitejši opazovalec študirati sedem let in še ne bo zapazil na njej niti najmanjšega predmeta, niti najmanjšega dela kakega predmeta, niti najmanjšega atoma kakega predmeta. Slika ni črna, ne bela, ni zelena, ne rdeča, ne modra — absolutno nič. Zlasti se orfisti jezijo na kubiste, ker se na kubistični sliki vidijo še 4* kocke, trikotniki, štirivoglati mesec. Če slika kubist lepo damo, postavi na kup zelene opeke, kupček škatljic za sardine, in ta steber je lepa dama. Če kubist naslika škatljico biksa in vtakne v biks par vžigalic, pomeni ta slika Venero, ali vojsko, ali Eifelnov stolp, ali blaznico ali pa škofa Doupanloupa, nekaj prav gotovo. Poma-rančar pa postane pri taki zlizani reakci-jonarni sliki kar besen, ker se na sliki še nekaj vidi. Toliko o orf istih in sedaj lahko prestopimo k futuristom. (Dalje.) SMOTRNOST V RASTLINSTVU. PROF. FR. PENGOV. Ali si kdaj videl kako večjo tovarno, postavim, za izdelovanje strojev? Če si si le količkaj ogledal, kako se tu dela, si moral priznati sam pri sebi: Kakšen duh in kakšna volja, ki ustvarjata take reči! V tem oddelku ulivajo samo kolesa, tam režejo samo vijake, drugje rezbarijo edino le ob večjih in manjših vretenih, toda vsak komad se pripravlja tako, da postane člen celotnega stroja; popoln parni stroj ali vodna turbina — to je končni smoter vseh posameznih strojnih delcev. Tudi rastlina, od neopažene bilke ob potu do ponosne cedre libanonske, obstoji iz velikega števila posameznih delcev. Če hočete, imenujete tudi njo lahko tovarno ali celo državo v malem. Ta država obstoji iz večjega števila zveznih državic liki zedinjena Nemčija ali Zedinjene države v Severni Ameriki. Vsak del zase ima večji ali manjši pomen za skupno gospodarstvo rastline: korenina, deblo, veje, listi, cvetje in njegovi posamezni deli. Razlika je le ta, da so rastlini posamezni deli nujno potrebni, niso pa bistveno potrebne posamezne državice za veledržavo. Državljane rastlinske imenujemo lahko protoplaste, rekše prebivalce posameznih stanic, katerih telo sicer ni iz okostnice, mesa in krvi, ampak iz navidezno preproste, v resnici pa silno komplicirane (kemijski zamotano sestavljene) prasnovi ali protoplasme. In kakšen red je med temi državljani! Kako smotrno delujejo ti delavci, o tem bi ti vedel veliko povedati mikroskop (drobnogled), a če ga nimaš, povprašaj le lilijo na polju in zagotovila ti bo, da niti Salomon z vsem svojim bajnim bogastvom ni bil tako oblečen kot ona, ki sestoji iz posameznih protoplastov. V nekaterih stanicah izdelujejo proto-plasti le hranilne snovi (škrob, sladkor, beljakovine, olja); druge spravljajo hranilno snov iz korenin v deblo in v veje in liste ali nasprotno; tretja vrsta stanic pa shranja redilne snovi in jih kopiči za čas sedem suhih krav (krompirjev gomolj je skladišče za škrob, bela pesa je shramba za sladkor, laneno seme za fino olje in podobno). A ne pripravljajo ti protoplasti samo sladkega medu, da privabijo ž njim krilatih mušic in pisanih metuljev na veselo svatbo: tudi strupe in ostre snovi izdelujejo ti organski kemiki, da ž njimi sovražnike odganjajo. Nekatere stanice so nabrušene in trdne kot jeklo, in ti štrlijo nasproti kot grozeči bajoneti v podobi trnoljičnih in glogovih bodic ali šipkovih trnov; druče napolnijo svoje glavice s strupom (mravljino kislino) in pri najrahlejšem kontaktu (dotiki) se razpoči krhki šrapnel in ti posuje roko s pekočimi mehurčki (kopriva). Neka Ieri protoplasti so v podolžno nabranih stanicah, rijejo po zemlji kot korenske kos-matine in preskrbujejo rastlino z vodo. In vse to tako komplicirano delovanje, ki smo ga orisali na par zgledih, se vrši v notranjosti rastline, ne da bi mogli opaziti kje kako osrednjo pisarno z vodstvom, z inženirji in delovodji. Vsaka stanica, oziroma vsak njen Stanovnik protoplast pozna od ure svojega rojstva natančno nalogo, ki ga čaka v življenju, in se ji posveti z vsem ognjem svoje rastlinske duše. V naravi je vpeljana praksa, da se mora delo deliti. Ustava pri rastlinah je demokratičen komu- nizem, po katerem velja načelo: Vsem državljanom (protoplastom) enaka čast in veljava; vsi za enega in eden za vse. Komunizem, kakor ga v človeški družbi ni niti približno mogoče doseči! Kako pa naj si kot naravoslovci ven^ dar razlagamo čudovito smotrno delovanje živih protoplastov, ki bivajo pod skupno streho ene in iste rastline, toda vsak v svoji sobici (stanici)? Znano ti bo, ljubi bravec, da so membrane (stene) mladih rastlinskih stanic silno nežne in obstoje iz celuloze; ko pa se stanica postara, se okrepe in ode-bele tudi njene stene, ki deloma olesene ali oplute (postanejo kot pluta, zamaško-vina). Če bi to kemijsko izpreminjanje prevzelo vse stene v celem obsegu, potem gorje ubogim protoplastom v temni ječi! Smrt in pogin bi bil njihov delež. A ni tako. Pri vsem debljanju ostanejo v stanič-nih stenah še vedno različna okenca v obliki takozvanih obkroženih pikenj (behofte Tiipfel), sitek in prefinih kanalov; posamezne stene, ki ločijo sosednje stanice, se včasih tudi popolnoma raztopijo, tako da je občevanje med protoplasti v vseh slučajih omogočeno, kadar je potrebno. Ta naprava je važna za rastlino najpreje zato, da morejo njeni otroci (protoplasti) stopati v zvezo z vnanjim svetom. Morda zmajuješ z rameni: Čemu neki treba zaor-tim puščavnikom komunikacije s svetom? Toda, dragi moj, čarati tudi protoplast ne zna. Če hočeš, da izpolnijo svojo nalogo, da razširijo svoje stanovanje in državo in jo oskrbijo z vsem potrebnim; če nočeš, da ti pred očmi poginejo lakote in žeje in vsled pomanjkanja zraka: potem jim moraš dovolili, da se ozro po svetu in nabavijo iz okolice kisleca (0), ogljenčeve kisline (CO.), vode (HlO) in drugih surovin, ki jih potrebujejo za svoj tovarniški obrat. Še neki dobiček prinaša prosto občevanje protoplastov med seboj; zgodi se, da kaže protoplastu izseliti se iz rodne svoje zemlje v drugo stanico, kjer lahko še več koristi, nego doma; tako izseljevanje je mogoče le skozi odprta vrata. Da ti bo to jasno, prosim, spomni se le načina, po katerem tvorijo svoje trose, zvane jarmice, nitaste alge (n. pr. navadna spirogira), ako se jame poleti sušiti mlaka, v kateri prebiva alga. Največjega pomena pa so zvezni kanali med stanicami za medsebojno občevanje protoplastov, ki bivajo v isti rastlini. Tako občevanje moramo kot naravoslovci na vsak način suponirati. Če pomisliš, kako enotno je delovanje v družbi živečih protoplastov; če veš, da imajo sosednji protoplastje, četudi vsi otroci ene in iste matere, vendar le tako neskončno različna opravila; če vidiš, da vlada povsod čudovita delitev dela, ki pa ima skupni namen: potem si pač ne moreš izbiti iz glave misli, da ima vsa enotno delujoča družba tudi enotno organizacijo/ da ima vsa ta veličastna zadruga tudi svoje načelstvo in nadzorstvo. Posamezni udje ceha morajo ostati v stiku med seboj, da se morejo sporazumeti, dana mora biti možnost, da se prevajajo dojmi (Reize) od stanice do stanice, pa tudi od dežele do dežele, to je od korenine v deblo in listje in cvetje. Izvrstni drobnogledi so pokazali, da vodijo skozi fine luknjice staničnih membran pro-toplasmatične nitke, ki vežejo sosednje protoplaste in posredujejo dojme nalik brzojavnim in telefonskim žicam, ki jih nape-ljavamo tudi skozi zidove. Če ti je drago, utegneš primerjati teprasnovskenit-k e tudi živčnim vlaknom, ki prevajajo pobudo za delovanje od enega sta-ničnega telesa (protoplasta) do drugega, od državljana do državljana. Domišljija nas vodi še naprej in nam pokaže s t a -nično jedro (nucleus), ki biva v protoplastu kot osrednji organ stanice; direktor Nucleus ne uravnava le delovanja Protoplasta v njegovi ječi, ampak je v zvezi tudi z vsemi sosednjimi jedri po premnogih vlakencih in nitkah, ki se stekajo vanj. Pa to ni le gola fantazija, ampak se ' Primerjaj: A. Kerner v. Marilaun, Pflanzen-leben I. Bd. opira na dejstvo, da nastanejo niti, ki vežejo sosednje protoplastje, iz jedrove snovi same. Kadar se namreč namerava proto-plast kake stanice deliti, se vrši sledeči prizor: Nucleus se vstopi na sredo svoje plasmatične palače; na obličju se mu prikažejo čudne poteze in proge, ki mu dajo podobo, kakor bi bil klopčič, sestavljen iz v prsih v podobi jedra in mirno prebivata naprej kot soseda vsak pod svojo streho. Dokazali so, da se pri tej delitvi masa sta-ničnega jedra vsled vmesne stene ne loči popolnoma, ampak da ostanejo v celulozni steni premajčkene porice (luknjice), skozi katere vodijo neznano nežne nitke, ki vežejo oba sosednja Protoplasta. Ako se spomniš, mladi či-tatelj, da je vsaka rastlina prvotno ena sama čudovito majčkena grudica prasnovi, — saj veš, da najbolj orjaški hrast, kakor tudi najneznatnejši mahec nastane iz protoplazme ene jajčne stanice ali iz enega samega trosa — in ako pomisliš, da je ta prva stanica rasla in se razdelila najpreje v dve Staniči, nato v štiri, osem, šestnajst in polagoma v tisoče, sto-tisoče in milijone stanic, kojih plasmatična telesa ali proto-plasti pa ostanejo vsi v zvezi med seboj po gori omenjenih plasmatičnih nitkah, potem prideš nujno do sklepa, da je vsa prasnovska masa.kiživi v milijonih stanic, ki tvorijo v mogočni zadrugi krepko drevo, vendar le ena sama samcata masa protoplazme, ki je p o s i -tasto predrtih stenah le razdeljena v predale.Vsak član te zadruge prebiva v posebnem oddelku, v svoji stanici, priznava stanično jedro za svoj centralni organ, ostane pa po nekakih živčnih nitkah ali če hočeš, telefonskih žicah s sodrugi v zvezi, da se more tudi sporazumeti ž njimi. Upam, da ti je tvarna podlaga za tako medsebojno občevanje iz doslej povedanega precej jasna. Toda način tega občevanja, to je, kako stanična jedra delujejo ne le v ožjem domačem krogu, ampak tudi v drugih slanicah cele domovine (rastline); kako se delo tako smotrno deli med ODHOD NA VOJSKO. gosto nagnečenih paličic, nitk in vrvic. Te nitke se uležejo sčasoma tako kot meridi-jani na globusu; tam pa, kjer leži na zemeljski krogli ekvator, se nenadoma razpoči jedro; v reglini nastane medstena iz celuloze in iz prvotne stenice sta nastali dve. Pa tudi prejšnji oče Protoplast, čigar srce tvori jedro, se je premladil v dva sinova — Protoplasta; slehernemu bije posebno srce posamezne protoplaste; kako opravlja en in isti protoplast v različnih časih tako različno, vedno smotrno delo; izraba vnanjih ugodnosti, odstranjevanje škodljivih vplivov, izogibanje nepremagljivih zaprek, časovna točnost pri vseh delih, pri enakih vnanjih razmerah vedno z največjo natančnostjo se ponavljajoča periodičnost (ob drugem času n. pr. raste marelica, lipa, hrast, lapuh, vrtnica, podlesek, a vsaka rastlina se drži leto za letom natančno periode ali dobe svojega cvetja) vse to razložiti je pa naravoslovcu neznansko težko. In vendar je ravno vprašanje po medsebojnem sporazumu posameznih rastlinskih delov in delcev, to enotno, skupno postopanje vsvrho smotrnega razvoja celote, tako zanimivo in važno, da se mu človek ne more izogniti; seveda se bo gibal naravoslovec pri tem pojasnjevanju bolj ali manj na parketu hipotez, kajti vitalna (življenjska) sila, ki giblje vse živo kolesje v rastlini, je že predmet naravni filozofiji, ne naravoslovju. Kot gotovu lahko smatramo, da tvori temelj sporazumevanju med protoplasti, kakor tudi prehranjevanju, rasti in členkovanju rastlinskemu, ki so posledica • omenjenega sporazuma gibanje najmanjših delcev v protoplazmi, atomov, privlačnost in odbijanje, nihanje in premikanje atomov in iz njih obstoječih molekulov, vsa ta gibanja pa da so rezultat sil, predvsem težnosti, svetlobe in toplote. Toda skušnja uči, da provzročata težnost in svetloba, četudi učinkujeta pod enakimi pogoji na živo protoplazmo, v tej vendarle različne učinke; tako se godi n. pr. pri korenskem vratu rastlin. Rast se vrši tukaj v dveh diametralno nasprotnih smereh in dočim hrepeni deblo navzgor proti solncu, se pogreza ko- renina v zemljo proti črnemu Hadu. Iz samega zakona gravitacije, ki obvladuje vso (tudi organsko) snov, teženja korenine po središču zemlje ne moreš razložiti, ker se vendar deblo, ki se vobče tudi klanja temu zakonu, do neke meje ustavlja mehaničnemu vplivu gravitacije. Tukaj se že kažejo prvi sledovi neke višje svobode, po kateri dviga človek svoje roke kvišku in hiti orel kljub teži svojega telesa nasproti zlatemu solncu, dočim sledi anorganska tvar ali tudi mrtvo organsko telo vedno in povsod le težnosti brez najmanjše reakcije proti njej. ' Iz tega izpre-vidiš, da delujejo sile pač, toda tudi samo izpodbujajoče, ne pa s silo in nujo. Malo in dosti pa niso samo vnanje, 1 Lorinser, Das Buch der Natur, IV. VITEŠKA OPRAVA. naravne sile oni činitelji, ki določujejo obliko. Značilno za delovanje težnosti in svetlobe je tudi to, da se pokažejo oči-vidna gibanja mnogokrat na takih delih rastline, ki so primeroma daleč proč od onega dela, ki je bil neposredno prizadet. Tega si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da se prevaja dojem, ki je bil povod gibanju skozi protoplazmatične nitke od atoma do atoma, od jedra do jedra. Največja naravna zastavica pa je, da se vrši to atomistično in molekularno gibanje v isti rastlini vselej prilagodeno danim potrebam, tako da prevzame in izvrši izmed sosednjih protoplastov rastlinske zadruge vsak ravno ono opravilo, ki celokupnosti največ koristi in da napravlja celotni efekt dela vtis enotnega vodstva, vtis smotrnega delovanja po natančnem načrtu. Ta smotrnost nas vodi z nujnostjo do duha, ki misli, računa, kombinira, izključuje pa vsako možnost samo golega slučaja. Ako priznaš smotrnost — in kje najdeš odkritosrčnega naravoslovca, ki bi resno tajil smotrnost v notranjem ustroju rastline! — potem moraš nehote priznati tudi duhovni temeljni vzrok njegov in le najhujša nedoslednost in slepota se more temu upirati. Če iščeš tega duha v materiji (snovi) sami in ga ž njo istovetiš, kakor delajo materialisti, je ravno tako logično, kakor če iščeš urarja v uri sami. Kdor tako ravna, taji evidentna (očividna) dejstva brez vsakega pametnega vzroka. Človek, ki tako ravna, je znanstven monstrum (spaček), in se prostovoljno upira očitni resnici. Kdor ne priznava netvarnega principa, ki deluje v materiji, nad tistim se maščuje logika s tem, da ga tira v najhujše praznoverstvo, ki si ga moreš misliti: verovati mora, da ustvarja nezavedna materialna sila bitja, iz katerih jasno odseva smotern načrt! Toda, Bože mili, kam so nas zaveli neznatni protoplasti s svojo čudovito smotrno dejavnostjo? Da, prišli smo do razpotja, kjer se ločijo duhovi 19. in 20. stoletja ! Toda ne deluje samo vsak meščan (protoplast) sam zase smotrno v blagor domovine, temuč smotrno delujejo tudi posamezne dežele in državice. Smotrno vsesavajo korenine in koreninice vodo in v vodi raztopljene snovi; deblo prevaja raztopljeno hrano naprej v veje in liste; listje oskrbuje dihanje za celo rastlino kot pljuča v tvojih prsih, izdeluje pa tudi prevažne ogljenčeve hidrate (škrobovine) iz zraka in vode; cvetni deli skrbijo za bodoči zarod itd....... Toda ni ga pravila brez izjeme. Hrastova korenina svoje dni baje ni bila zadovoljna s svojo usodo, kakor pripoveduje dr. Dennert v svojih naravnih idilah.1 Sicer korenina sama ni nikoli živela kje drugje, kakor v gozdni črnici; toda nekega dne je prisluškovala pogovoru med miško in krtom, ki sta se bila srečala v tunelu blizu nje. Ujela je nekaj besedic o krasoti solnca, o ljubkem petju drobnih ptičic in mili mesečini na polnočnem nebu in četudi ni vsega umela, je prišla vendar do sklepa, da mora biti prava slast, živeti v takšni krasoti; toda te blažene sreče ni mogla doseči, naj si je še tako prizadevala in rila po vlažni zemlji ter nabirala vodo. Tako enolično je potekalo njeno življenje dan na dan; le tu pa tam se ji je zdelo, da sliši nekako stokanje in zdihovanie. Ob takih prilikah so se ji napele vse žile, morala se je trdno oprijeti zemlje z vsemi svojimi brezštevilnimi ročicami, kajti trgalo jo je po udih kot bi imela hud protin. Seveda ni mogla umeti tega trganja v nerednih presledkih; nehote se je upirala napadom od zgoraj. Že opetovano pa ji je bila šinila v glavo uporna misel: Čemu bi se trudila, saj lahko zložneje živim; toda morebiti me vabijo kvišku, v življenje sreče in razkošja! Nekega dne prileze po temnih hodnikih vodna kapljica do naše korenine. Po svoji hotentotski navadi jo je hotela gospa Radix della Ouercia (plemiško ime naše korenine) takoj ujeti in posrkati, a za trenutek si je vendar premislila; kajti mala 1 Glej: Natur-ldyllcn, E. Dennert, str. 63 i sl. devojčica Aqua (voda) je pela čudovito pesmico, ki je zvenela kakor odlomek Iz opere »Helios« (solnce). Srčno radovedna pravi pl. Radix drobnemu detetu orjaka Oceana: »Kaj ne, ti prihajaš iz gorenjega sveta, kjer je doma Fortuna (sreča)? Oh, povej mi kaj o njem! Kapljica pa je odgovorila: »V oblakih, ki jadrajo do sinjem nebu, mi je tekla zibelka; kot sveža Rosa sem priplula doli na zemljo. Kako mehka je bila tista nočka, kako prijazno se je smehljala Luna, kako mirno je sanjarila Silva (gozd). Spustila sem se na list mogočnega dolgopecljatega gradna (Stieleiche), si odpočila in poslušala rahlo šepetanje in šuštele, čarobnoskrivnostni spev bežne Noči. Potem pa je prisvetlikal od vzhoda prijazni Dan, zdramil nas zaspance z žužljanjem svoje flavte in ko je poljubil kraljevi soln-čni ženin nevesto si Zemljo, tedaj mi ni bilo več obstanka na zelenem listu, spolzela sem na njegov rob in zdrčala med kipeči mah pod njim, odtod pa sem odpotovala v zemeljske temine.« »Kako srečne dni si videla!« je kliknila bolestno korenina, »glej, jaz pa tu doli žalosti ginem. Pripovedovala si o solnčnem svitu, o sami sreči, oh, vsega tega jaz ne poznam, peham se za nič in spet za nič ln živeti moram borno življenje teptane sužnje vse žive dni.« »Kako vendar govoriš, saj ne poznaš še vsega življenja tam gori; o tam je tudi dovelj nadlog in skrbi. Tudi jaz. sem bita svoje dni ošabna malkontentka (nezado-voljnica), visoko sem dvigala svojo glavo in splavala kot nežen hlap v ozračje. Pa o ojoj! Kako vroče in soparno je bilo tam, komaj sem dihala in lajna moč nas je se-gnala milijone sestra skupaj v temne, črne oblake. Kako smo trepetale, skoro bi bile skoprnele, pa ti švigne med nas ognjena kača (strela), za njo druga in tretja, druga besneje rjoveč od druge (grom) in v divjem strahu smo ubežale pred temi Erinijami (boginje maščevalke) in tleskajoč popadale na zemljo. In kako puščobno in divje je bilo po svetu! Kako je razcapudrala vihra ubogo drevje, da se je stokajoč priklanjalo in globoko zdihovalo, Da, videla sem, kako se je nekoč ravno tako ponosno drevo kot je tvoje, na hip zvrnilo na tla, zadeto do smrti.« »Moje drevo, — kaj pa je to?« je vprašala vsa začudena korenina. »Še tega ne veš? Saj vendar držiš in rediš že desetletja mogočno hrastovo drevo, ki moli orjaške svoje veje kot stotine rok kvišku, ki ima na tisoče zelenega listja in na enem izmed teh listov sem v blaženi predpretekli noči počivala in sanjarila.« »Aha!« je mrmrala plemenita della Quercia, »drevesu se godi dobro, meni pa slabo; ono živi v deželi luči in sreče, jaz pa se mučim tu doli v temi. Kaj pa imam od tega? — Ne, tega mora biti konec, tudi jaz hočem drugače, bolje živeti!« »Vedno ista, prastara zgodba!« je turobno zažuborela vsevedna hčerka Atlan-tova. »Kakšno zgodbo misliš, ki jo baje ravno obnavlja moja obžalovanja vredna osebnost?« povprašuje nejevoljno, a še bolj radovedno čmerna korenina. »Ej, povest mislim, ki jo je povedal že 1. 494. pr. Kr. starodavni hrast Menenij Agrippa kot rimski tribun upornemu ljudstvu rimskih plebejcev, ki tudi niso bili zadovoljni s svojo usodo, ki niso hoteli delati in služiti, ampak se jim je zahotelo vlade in solnčnega uživanja. Kakor one rimske korenine niso pomislile, da ne mo-rejo obstati same zase, brez debla (vlade], lako se tudi ti še nisi zavedla, da sicer drevo res potrebuje tebe, a da si tudi ti brez debla in vej obsojena na smrt. Kar je veljalo za sinove stare rimske Kampanije (dežela okrog Rima), to velja tudi za moderne otroke lepe Flore (rastlinstva).« »Oh, pripoveduj vendar! Kako hrepenim izvedeti, kako se je godilo tudi drugim bitjem v podobnih razmerah, kot so moje. Morda mi nauk tudi koristi?« je priganjala korenina. »Naj ti bol« odvrne kapljica. »Toda prosim nekoliko potrpežljivosti, ker vsega hkrati vendar ne morem povedati; seveda mi moraš popolnoma zaupati in verjeti v zgodbo o udih človeškega telesa, kakor jo je zapisal sloviti danski učitelj in pisatelj Ewald, 1 opozoril pa nanjo prvi modri rimski senator Agrippa. Mladega človeka, dečka menda poznaš?« »O, veliko sem jih že slišala, ko so vriskali nad menoj, nabirajoč črnih jagod in ustvarjajoč si brke pod nosom z njihovim barvilom,« je zatrjevala korenina. ZADNJI POZDRAV. »Glej, takega pobiča je poslala mati po žemlje, češ, da se mudi, in da mora biti v pol uri zadnji čas nazaj. Pa dečak je bil šel sinoči nekaj pozno v postelj in njegove oči so bile ob osmi uri zjutraj še dremotne, posebno ker je bil truden od dirjanja po gozdu prejšnjega dne. Za grmom sreča deček vijolico, poklekne k njej in jo utrga, a bilo je še mnogo 1 K. Evvald, Der ZweifiiBler u. anderc Ge-schichten. drugih cvetlic v bližini. Nad glavo je frčal mimo kačji pastir, bilo je tako dražestno toplo jutro in — ne vem, kako se je zgodilo — fantek je ležal na hrbtu in strmel v oblake.« »Da bi mogla storiti to tudi jaz, kako bi se čutila srečno!« je šepnila plemenita della Ouercia. »Le potrpi, sodbo si Drihrani za pozneje in svoje želje!« jo je mirila mala Gutta (kapljica). »Dečko je zaspal. Ob njem je stala košarica za žemlje. Solnce je sijalo, ura v zvoniku je bila devet, mati pa so se jezili doma že dobre četrt ure nad nepridipravom, ki nobenega naročila ne izvrši o pravem času. Toda to še ni bilo najhuje. Le poslušaj! Ko pobič spi brezskrbno spanje pravičnega, (?) se mu usede muha na nos: ta se je sicer namrdnil, a muha je le obsedela. Sedaj pa pozor, začelo se je jako tajnostno šepetanje. »Sam Bog si ga vedi,« je skomizal nos, »zakaj neki ležimo na tem grdem in sitnem kraju ?« »Če pademo me skupaj,« so zamežiknile trepalnice, »potem mora spati vse telo.« Pri teh besedah je zavela po celi dečkovi somatologiji (nauk o človeškem telesu, tukaj telo samo) čudna veselost. Smejala so se dečkova bedra, hehetale se njegove roke, veselo so se režale bele vrste zob, sopihal je nos, srce je poskakovalo pod kostanjevimi pljučnimi loputami, široko so se hahljala ušesa, skratka: ni ga bilo niti najmanjšega vlakenca na celem pobiču, ki ne bi hotelo počiti smeha zavoljo šopirnosti trepalnic. »O vsi sveti!« so klicale noge malce se pomirivši. »Da le more biti kdo tako strašno domišljav! Kdo ima tako hudo kurjo slepoto in ne vidi, da m e nosimo celo telo.« »Zares, trepalnice so se osmešile,« je rekel želodec, ki je govoril bolj počasi in silno dostojanstveno. »Toda, ve, ljube nožiče, tudi nimate kaj prida več soli v glavi, če mislite, da samo ve vladate mlado človeče. Kaj pa sodite o meni? Kaj pa premorete brez mene?« namreč ne zraste. Toda le počakajte! Le poglejte gospoda bančnega ravnatelja, ko stopa po cesti! Ali ga ne spoštuje celo mesto in ali nima tudi najobširnejše shrambe za želodec med vsemi meščani. Zagotavljam Vam, da bi se gospod ne bil nikdar povzpel tako visoko, da ni imel tako izvrstnega želodca.« »Na nas si pa popolnoma pozabil,« so OBLEGANJE TRDNJAVE. »Mnogo hitreje bi tekale,« so jadrno odgovorile noge. »Kolikrat smo se že togo-tile, da moramo vlačiti to želodčno klado.« »Kakor kdo zna, tako pa raglja,« je rekel želodec. »Toda vedite, od mene imate vso moč. Iz mene prihaja hrana, in hrana je sila. Če jaz odpovem, kmalu zastane vsa telesna mašinerija.« »Oh, oh, koliko si domišlja ta paglav-ček!« so zbadale noge. »Vem, da sem majhen,« se je izgovarjal želodec, »in bom še dolgo časa, dokler se rahlo pritožili zobje. »Saj če mi hrane pošteno ne prežvečimo, ne moreš veliko početi z njo.« »Kdo pa vidi, kje južina stoji?« se oglasijo sedaj vprašujoče oči. »In kdo sliši, kadar nas mati h kosilu kličejo?« pripomnijo, ne brez poudarka, ušesa, »Kdo prijema hrano in jo nosi v usta?« kličeta roki. »In kdo vas nosi vse skupaj k mizi in posadi k njej?« sta barali zabavljivo nogi. V dečkovem organizmu je nastal velik vrišč, prišlo je do burnih demonstracij vseh proti vsem; a dečkova zdrava narava je premagala nevihto in spala naprej. Ko se je polegel glavni vihar, se oglasi srce: »Kaj kvasite o rečeh, ki jih ne razumete. Vsak otrok mora vedeti, da gre meni krona med organi. Če neham biti j a z, je takoj vsega konec. So ljudje in svetovna vojska bo ustvarila nešteto takih revežev, ki nimajo oči, ali nimajo nog, so nesrečneži brez rok, siromački brez ušes, brez zob. Koliko je ljudi, posebno med bogatimi, katerih želodec ni vreden piškavega lešnika, a povejte mi, kje naj iščem človeka, ki bi ne imel one mišičnate vreče, ki je razdeljena v prekata in pridvora, ki bije in rogovili pod grodnico noč in dan kot norec (Dampfhammer) in ki čuje na ime — srce ?« »He, he!« sta se zarežali nogi. »Ti si pač še vedno tako polno plemenitih čuv-stev in podobnih reči.« »Nikakor ne,« odvrne srce; »jaz sem čisto enostaven, a živ stroj, sesalna in tla-čilna sesalka obenem; pa tudi dečko, v katerem prebivamo, je silno umetelna mašina, ki obstoji iz cele vojske kolesec, vzvodov in drugih čudovitih priprav. Ker kolesje neprestano brni in se navore gibljejo, se posamezni deli obrabijo tu in tam; treba jih je popraviti in to oskrbim jaz.« »Seveda — bahač!« je pozabavljal želodec. »I pusti je vendar, da pove do konca!« so zahtevale oči, ki so se bile ogledale po svetu in vedele, kaj da je takt. »Res je sicer,« nadaljuje srce, »kar ste povedali, cenjeni tovariši, prej o sebi. Vaše zasluge za dečkovo telo so neoporečne. Toda, povej mi, ljubi želodec, kaj bi pomagala vsa hrana, ki si jo v svoji znani spretnosti dodobra prebavil, če bi pa obležala v tebi? Čisto nič! Hrana mora v telo, k vsakemu posameznemu kolescu, ki brenči in se obrablja. In to je ravno moje delo.« Nastala je tišina. Pa se oglasi bedro: »Pokaži mi vendar svoja hodila! Imeti moraš izvrstne podplate, da moreš dirjati krog in krog.« »Nog mi ni treba,« kratko odvrne srce. »Moja k r i popolnoma zadostuje. Kadar želodec in tenko črevo predelata hrano, jo vsrka kri s pomočjo nežnih ustec, ki so črevesne resice in srkalice. Potem pa dirja otovorjena kri po celem dečku od temena do konca prstov. Da pot ni pre-težavna, sem napravilo nebroj prenežnih in nekaj obširnejših kanalov, ki segajo celo v konico našega zardelega tovariša nosa. Jaz samo črpam in pumpam kri brez pre-stanka v žile in zopet nazaj, sunek za sunkom — do 70 krat na minuto. Kamorkoli pride kri, odda po nekoliko hrane in dečko raste, da je veselje. — Kaj pravite k temu?« Za trenutek vse molči, potem pa je nastal krik in vrišč še hujši od poprejšnjega. Vsak organ je hotel biti najimenitnejši in bogve kaj bi se bilo zgodilo, da se ni pojavil nenadoma miren glas, češ: »Morebiti smem tudi jaz spregovoriti besc-dico?« Bili so možgani. Resno-mirni glas je imponiral, vse je obmolknilo. »Vse to, kar ste pripovedovali, dragi kolege, je pač lepo in dobro in moja malenkost se vam klanja z največjim spoštovanjem.« Veselo so si pomežiknili tekmeci, češ: »To ti je omikan mož, ki ga je lahko umeti. Le naprej!« »Najpreje moram poudariti, da podpišem vse, kar je trdil izvrstni naš tovariš srce — izvzemši edino njegovo trditev, da je namreč najimenitnejši del dečkov.« »Čujte, čujte! Izvrstno!« je krulil želodec. In vsi drugi organi so zatulili, da se strinjajo z možgani, le srce seveda ne; bilo je, reklo pa nič. »Najimenitnejši organ smo namreč Mi, kar vam tudi koj dokažemo.« — Čudenje in zategnjeni A a—a! na desni in levi. — »Kakor ima srce svoje žile, tako gospodarimo Mi nad svojimi živci; seveda so ti brez primere finejši od žil. Živci so brzojavne žice, razumete? Centralna postaja pa — Smo Mi. Končne štacije pa so raztresene po celem pobiču kot tipalne, okusne, vonjalne, slušne in vidne živčne občutnice. Nič se ne zgodi — izvzemši morda nepomenljive odsevne gibe — da bi Mi ne vedeli za to.« »Sveta nebesa! — Toliko domišljav pa še ni bil nihče izmed naše družbe!« so se prenašale noge. »Če Mi določimo, da naj dečko gre, brzojavimo to nogam in vse gre naprej,« nadaljujejo stoično možgani. »Če smo utrujeni — hola! si odpočijemo ali zaspimo vsi skupaj. Treba Nam je samo migniti.« »Ali naj še naprej poslušamo to blazno bahavost?« vprašajo ušesa. »Počakajte za trenutek, da vidimo, kako daleč bodo gnali vso reč!« menijo oči. Možgani pa mirno nadaljujejo: »Če Vam povemo par zgledov, vam postane resnica bliskoma jasna. Včeraj — morda se bedro še spominja? — je vzel Hudomušnikov Mihec buciko in zbodel žnjo v stegno našega dečka, čisto gori, kjer je najdebelejše. Isti moment že dobimo telegram; ker nikdar ne izgubimo zavednosti, odpošljemo na mestu brzojavko ustom, ki so se oglasile »Av!« Druga depeša je šla obenem na oči, češ, da naj neulegoma pogledajo, kdo da je nepridiprav. Ubogale so in naznanile, da je Mihec, ki še ni tako velik, da bi se ga ne dalo pošteno premikastiti.« »Res je,« pritrdijo oči. »Kolikrat sva ga že naklestili!« se ponašata roki. »Takoj smo ukrenili vse potrebno za Mihčeve bunke,« nadaljujejo možgani. »Ukazali Smo nogam, da pohitijo za malopridnežem, levi roki, da ga pograbi za vrat, desni, da mu prisoli bobnečo zaušnico, ustom, da ga ozmerjajo z ne ravno izbranimi rekli, ki so Nam ravno prišla na um.« »Smem li nekaj pripomniti?« se vmeša želodec. »Potrpi! Štorija še ni pri kraju. Ko je predstavljal zreli Mihec svojo pasijonsko igro, smo ukazali očem, naj skrbno čujejo, če kdo prihaja. Znano Nam je namreč, da ima Mihec rodnega brata, ki je mnogo močnejši od našega fantiča.« »Žal, da je tako;« se zdrzneta nogi. »Kolikrat sva morali že bežati pred njim.« »Pa mu nista mogli uiti!« se melanholično oglasi sedalo. »To sem dobro čuti’o!« »Kolikrat naju je že mrcvaril med prsti!« zagotavljata uhlja in rdečica ju oblije pri sramotnem spominu. »Kmalu smo tudi zazrle tega Goli-jata,« se oglasijo oči, »Res je,« potrdijo možgani. »In komaj dobimo brzojavko o tem, zapovemo že rokam, naj opustijo bunkanje, nogam, naj zbeže, kar najhitreje mogoče. In kako smo šli! Kakor bi nam bili Rusi za petami. Očem pa smo veleli porabiti nalik lisjaku vsak grm in mejo in porabiti le stranpotice. Na begu mimo Dragarjeve hiše pa pride nenadoma od postaje, ki jo imamo na vonjalni sluznici v nosni duplini, važno poročilo, da peko hišna mati jabolčne štruklje. Ob tej veseli novici velimo koj ušesom, da posluhnejo, je li še slišati stopinje večjega brata, in očem, da pogledajo, če je še v vidni razdalji. Ko Smo se prepričali, da od te strani ne preti nevarnost, ukažemo precej bedrom, da nas poneso k vratom, roki, da vljudno potrka, hrbtu, da se pred Dra-garjevo mamico lično ukloni in očem, da poškilijo proti dehtečemu pecivu. — In res, dosegli smo lepo porcijo.« »Kako nebeško dober je bil oni jabolčnik,« zamleskne jezik. »Pa je vendar obležal tako težko v ineni,« potoži želodec. »Mi Smo končali,« pravijo možgani. »Ima kdo kaj ugovarjati?« Vsi so molčali, prevladani od velikih resnic, ki so jih bili ravno kar slišali in od katerih niso mogli utajiti niti ene. Pa že je jel renčati želodec: >Naj bo tudi res, kar Ste nam pravili. Toda po-vsodi pa le nimate komande. Vi domišljav- ci! Kadar jaz prebavljam, Vas mari vprašam za dovoljenje?« »Tudi jaz Vas ne prosim dovoljenja za vsaki udarec,« mu pritrdi srce. »To je popolnoma res,« odvrnejo mirno možgani. »Pomisliti morate namreč, da imamo dostikrat opraviti na deset strani obenem. Skrbeti moramo tudi za to, da se naš malček česa nauči. Zato vam sicer prepuščamo redoma, da vršite svoja opra- vila kakor pač veste in znate, a niti za tre-notek ne izpustimo nobenega popolnoma iz oči. Hočete zopet dokaza? Kdaj ste slišali, da bi bilo vilo našega dečka po trebuhu in bi se ne bil kremžil? Vidite! Mi takoj znamo, da v čmaru poredneža ni vse v redu, brzojavimo pljučam in ustom, da naj tulijo — in že tulijo. Mati dečkova zvedo, da se je sinko najedel preveč klobas — ali naj še naprej pripovedujem?« »Ni treba!« se odloči sedalo resnobno-Možgani so povedali svoje, tovariši pa so klepetali naprej in postali tako glasni,, da se je fant prebudil. Spoznal je nesrečni položaj, drl kot vihra k peku, kot strela domov. A prišel je mnogo prepozno. »Ho, ho!« povprašujejo nenadoma bežne noge. »Kaj pa je zopet? Kdo pa razgraja tu gori tako silovito?« »To sem pa jaz, vaša slaba vest!« se oglasi preje neznan glas. »Kje pa vendar tičiš?« vprašajo možgani. Pa ni bilo več časa na razpolago V diru je šlo proti domači hiši. »Joj mene, zopet bom moralo izprazniti kelih, ki ga je natočil naš dečak, izprazniti do dna,« je zdihniloše sedalo otožno. Imelo je prav.------------ Solze je opazila zgovorna kapljica v očeh poslušne koreninice, ki je bila globoko zatopljena v premišljevanje zgodbe, ki jo je bila slišala. Ker si je izkušena Oceanova hčerka po pravici mislila, da ne najde pri korenini z lepa kdaj bolj rahle zemljice za rodovitno seme, zato je pristavila še povesti o nezadovoljnih udih človeškega telesa lep nauk : »Ne žaluj tedaj, draga prijateljica! Življenje ima stotero podob in se izpreminja brez prenehanja. Ta živi visoko na tronu, oni globoko v jarku, ta v svetlobi, drugi v temi, mnogi vladajo, še več jih služi; pa vsi delajo za en smoter v blagi harmoniji. Če nisi tako srečna, da bi živela na luči, si pa zato tudi prosta vseh skrbi življenja. Vedi, da je krasota sveta mnogokrat le zlata pena, ki sc lesketa na solncu, zadaj pa je stiska in bede čez glavo; tebi je usojeno mirno življenje premišljevanja, pusti pri miru velikaše tam gori! Mnogo ŽALOSTNE VESTI O VOJSKI. (PRIZOR ZA ČASA KRIŽARSKIM VOJSK.) varnejša je tvoja samota; življenje onih pa je polno bojev in prepirov. In mari ne veš, čemu si na svetu? V službi si mogočnega hrasta, čigar deblo držiš krepko v zemlji kot sidro ladjo na razburkanem morju; kadar divjajo viharji pod nebom, besnijo po gozdu in bi najraje dvignili zemljo iz njenih tečajev, tedaj držijo tvoji togi prsti veličastni Quercus (hrast)' v zemlji kot stotero železnih verig. Ali nisi še nikdar čutila tega? Kadar pa so časi mirni, tedaj dovajaš drevesu redilnih sokov iz vlažne zemlje, da si zvari iz njih in iz plinov, ki jih srka visoko gori v kroni njegovo listje, sokov za življenje, s katerimi krepča tudi tebe za novo delo. Tako si pomagata vzajemno in skupno življenje utripa v vajinih žilah. Glej, služiti je naloga tvojega življenja. Služba, to je temelj vsega življenja, ki redi in varuje vse. Velika in plemenita je ta naloga, ki ima naj višji, čarobni sijaj od samega Sinu človekovega, ki po lastnih besedah ni prišel na svet »mini-strari« (da bi mu drugi služili), ampak »ministrare« (služit); kdor živi zadovoljno z malim, najde v svoji službi srečo in veselje. Ali me pa tudi razumeš popolnoma? Glej, veliko sem doživela na svetu jaz, neznatna kapljica, mnogo sem se trudila in delovala, gonila v neznosni vročini železnice in parnike, nosila pri najhujšem mrazu težke plave, sukala ob burji in vetru nešteto mlinov (na veter) in gonila jadrnice kot morske lastovice pobrezkončni gladini. Toda užila sem v svoji službi tudi obilico sreče in izkušnja me uči, da sprem- lja neumorno delo tudi največji blagoslov. Oj, služi z veseljem tudi ti, živi še nadalje svoje samotno življenje, posveti se vso trudapolnemu delu! Za to si ustvarjena; sreča velikašev bi te le oslepila in ti vzela zadovoljnost srca!« Dolg govor kapljice je bil sicer za ubogo koreninico deloma nerazumljivo modrovanje, toda bistvo njegovo je razumela in premišljevala sama pri sebi. Pomirila GOSPOD, USMILI SE NAS ! se je, postala zadovoljna in iskala odslej v svojem služabnem stanu sreče in miru, in glejte! čimbolj si je prizadevala za to, toliko jasneje ji je bilo, da morata biti n;eno podzemeljsko življenje in njen poklic le najlepša pod božjim solncem. 333. To jim tedaj govori, Argejci pa vpijejo glasno; grozno razlega se glas krog ladij kričečih Ahajcev, hvalijo božjega vsi Odiseja za tako besedo. Nestor gerenijski pravi med njimi nato, vozoborec: »Strašno, tako govorite kot res nedorastli otroci, ki jim pač malo je mar, kaj v. vojski se mora storiti. Kaj pa z dogovorom našim zgodi se in sveto prisego? V ognju naj torej zgore mož sveti in dobri naklepi, pitni darovi prečisti in dana desnica zaupno! Prazno le mlatimo slamo, najti pa ni nam mogoče, temu kako odpomoči, čeravno smo dolgo že tukaj. Ti mi, Atrejevič, sklep stanoviten ohrani, te prosim, vodi Argejce naprej kot vedno u metežih hudih! Oni pa, eden al dva, naj skopljejo grob si, le pusti, oni, ki čejo zase — zgodilo se itak ne bode — v Argo vrniti se prej, še preden spoznajo, če laž je ali resnica obljuba, ki dal jo je Zevs ščitonosec. Kajti trdim, da prikimal je sin velemočni nam Kronov onega dne, ko stopilo je v ladije, brzega teka, ljudstvo Argejcev, da smrt in pogibelj ponese Trojancem, ker je zabliskal na desno, ugodno znamenje kazaje. Nihče tedaj naj ne sili, da prej v domovino se vrne, dokler še ni maščeval Heleninih stokov in vzdihov. Kdor pa zaril se je v misel, da mora domov se vrniti, prosto mu, stopi na ladjo naj, z lepimi boki in črno, prej da doseže ga smrt in kruta usoda kot druge. Torej premisli to, knez, sam dobro in druge poslušaj! Čuj me, zavreči nikar besede, katero ti rečem: ti po plemenih može, Agamemnon, razvrsti in rodu, rod da pomaga rodovom in pleme plemenom. Ako boš storil tako in slušajo vsi te Ahajci, plahe boš s tem bojazljivce spoznal med vodniki in ljudstvom, hrabre pa *tudi može, ker vsak se boril bo posamič. S tem boš pa hkrati spoznal, če tudi po božji naredbi mesta ne zrušiš, al vzrok le boječnost je mož in nevednost.« 369. Njemu odvrne nato vladar Agamemnon ter pravi: »Zopet resnično zmaguješ, starček, v posvetu Ahajce. 0 da bi, oče ti Zevs, Atena in Fojbos Apolon, takih imel svetovalcev deset med sinovi Ahajcev! Hitro nagnilo potem se Priama kneza bi mesto; naše bi namreč roke ga vzele in rušile hkrati. Kronov pa sin mi dodelil, Zevs ščitonosec, je boli, ker me zapleta v prepir, ki nima ne konca ne kraja. Jaz in junak Ahilej sva borila se prej za dekleta s silno besedo v obraz, a jaz sem pričel se srditi. Ako k posvetu enkrat se zedinimo zopet, potem pa nič več odloga nesreče Trojancem ne bo, ne minute. Zdaj pa k obedu pojdite, da z metežein bojnim začnemo. Dobro nabrusi vsak kopje, dobro naj ščit si pripravi, dobro pripravi kosilo vsak brzonogim naj konjem, dobro ogleda si voz naj vsakdo, na vojno naj misli, celi da lahko se dan zdaj merimo v boju sovražnem. Kajti oddiha ne bo med bojem, ne ene minute, ako ne pride le noč in hrabrih junakov ne loči. HOMERJEVA ILIADA PROF. FR. OMERZA. (Dalje.) II. SPEV. Zv. 3-4 Str. 57 Mnogemu pač od potu krog prsi moker bo jermen ščita, ki krije moža, in roka od sulice trudna. Mnogemu pač potu konj moker pri vozu bo lepem. Če pa zapazim koga, da hoče oddaljen od bitke tam kje pri ladjah zavitih ostajati, varen v prihodnje oni nikakor ne bo, da psom bi ubežal in pticam.« 394. To govori jim, Argejci pa vpijejo, kot če valovje divje pri bregu visokem buči ob kipeči pečini, kadar razburka ga jug; nikdar ne pusti je valovje, ki ga različni vetrovi od tukaj in tamkaj podijo. Vstanejo, tečejo naglo, po ladjah se koj razpršijo, ogenj zažgo po šatorih, zavžijejo svoje kosilo. Večnim bogovom daruje, ta temu in drugemu oni, srčno proseč, da ubežal bi smrti in boja trpljenju. Knez med junaki, vladar Agamemnon, pa vola zakolje v dar velemočnemu Zevsu, debelega, starega pet let. Starčke poklicati da, boljare med vsemi Ahajci, Nestorja najprej seve in hrabrega Idomeneja, dalje Ajanta oba z Diomedom, Tidejevim sinom, šestega pa Odiseja, ki meri v razumu se s Zevsom. Sam pa od sebe pridruži se jim Menelaj veleglasni; vedel je namreč u srcu, koliko brat ima truda. Vola obstopijo vsi in vzamejo zrna ječmena. Zdaj se oglasi med njimi ter moli vladar Agamemnon: »Zevs prečastni, vsevišnji, ki zrak ti je dom in oblaki! Solnce naj prej ne zaide, tema naj na zemljo ne leže, dokler ne bom strmoglavil Priamu krasne sobane, črne od dima, in z ognjem vrat ne zažgem mu pogubnim, Hektorju srajce na prsih pa v kosce raztrgam z železom. Mnogo tovarišev hkrati, ki v družbi njegovi stojijo, v prahu na tleh naj leži, z zobmi pa naj zobljejo zemljo.« 419. To govori mu, a Zevs uslišati prošnje ne mara; dar je seveda sprejel, a bol neubežno pomnožil. Ko dokončajo molitve in vržejo zrna ječmena, dvignejo glavo najprvo, zakoljejo, derejo kožo, stegna odrežejo proč in v mast jih zavijejo dobro, kar se še enkrat stori, na nje pa še kose surove. Torej to žg6 na polenih, ki listja krasii ne poznajo, drob pa nabodejo zase, drže ga nad ognjem Hefajsta. Ko pa sežgali so sl^gna in vso drobovino pojedli, zrežejo drugo na drobno, nabodejo kose na ražnje, spečejo jako oprezno in zopet potegnejo doli. Toda ko konec je truda in čaka obed že pripravljen, zdaj se goste in ničesar srce ne pogreša pri mizi. Ko po pijači in jedi si slednjič preženejo željo, Nestor gerenijski pravi med njimi nato, vozoborec: »Častni Atrejevič ti, Agamemnon, knez med junaki! Zdaj na široko in dolgo tu spet govoriti nikarmo, več ne odlašajmo dalje storiti, kar bog nam naklanja. Hajdi, klicarji naj brž okličejo glasno povelje, k ladjam da zbere se ljudstvo Ahajcev, z oklepi iz brona. Mi pa, kot zbrani smo tu, po vojski široki Ahajcev pojdimo, ostro da bitko toli hitreje vzbudimo.« 441. lo govori, Agamemnon, knez med junaki, uboga. Xdajci vladar pa ukaže jasno donečim klicarjem, naj mu okličejo zbor pri vseh kodroglavih Ahajcih. 5 Ti mu okličejo to in oni se zbirajo urno. V krogu pa sina Atreja kralji, ki Zevs jih ohranja, hitro razvrščajo ljudstvo; pri njih sovooka Atena ščit dragoceni drži, ki vedno je mlad in nesmrten, čopov na njem pa visi, popolnoma zlatih, stotina; vsi so spleteni lepo, vsak vreden velike daritve. Svetlo žari ji v rokah, ko dirja med ljudstvom Ahajcev in jih priganja naprej. In vsakemu v srcu zaneti moč in pogum, da bori se, ne neha se biti u boju. Slajši postane jim boj v trenutku, kot da bi vrnili v votlih se ladjah domov v preljubo očetno deželo. NA BOJNEM POLJU. (PRIZOR IZ KRIŽARSKIH VOJSK.) 455. Kakor če ogenj požrešni zažge neizmerne gozdove gori na vrhu gorovja in daleč odseva svetloba: ravno tako je od brona neštetega čet stopajočih svit se razširjal povsod in segel po zraku do neba. 459. Kakor letečih če ptičev jate številne in goste, bodi gosi al žerjavov al dolgovratnih labodov, tam ob Kaistrija v6dah na asijski loki cveteči semkaj in tjakaj lete, plahutaje veselo s perutmi, sedejo s šumom velikim na zemljo in loka odmeva: trume številne se ljudstva tako od šatorov in ladij vsujejo tja na Skamandra ravan. Od korakov pa zemlja in pa od konjskih kopit je strašno bobnela pod njimi. Zdaj se ustavijo, glej, na loki cvetoči Skamandra tisoči, kot u spomladi listja požene in cvetja. 469. Kolikor gostih mušic na kupu številnih je rojev, ki se podijo okrog od staje do staje pastirjev v uri pomladni, ko mleko velike golide omaka: toliko proti Trojancem vseh kodroglavih Ahajcev stopi na širno ravan, želeč jih uničiti čisto. 474. Kakor če drobnico koz številno kozji pastirji ločijo lahko narazen, ko pridejo pašnikom blizu: SREČNA VRNITEV. ravno tako so vodniki vrstili jih tukaj in tamkaj, naj odkorakajo v boj, med njimi vladar Agamemnon, v glavo enak in oči veselečemu bliska se Zevsu, Aresu bojnemu v pas, Posejdonu bogu pa v prsi. Kakor med čredo se bik prav daleč že vidi med vsemi; kajti med zbrano govedo se on odlikuje ponosno; takega torej je Zevs Agamemnona oni dan storil, najbolj da bil je odličen med množico celo junakov. 484. Muse, povejte mi zdaj, ki bivate gori v Olimpu — kajti boginje ste ve, pomagate, vse vam je znano, mi pa ne vemo ničesar in slišimo le govorico — 5* kdo je vodnik bil Danajcev in kdo je bil njihov poveljnik. Množice vse pač navesti ne bo mi imenoma moči, tudi če ust desetero, jezikov imam desetero, glas, ki nikdar ne upeša, pljuča pa v prsih iz brona, ako na to ščitonosca me Zevsa ne spomnijo hčere, Muse, olimpske boginje, kdo je pred Ilion prišel. Ladij poveljnike torej navedem in ladje popolno. 494. Leitos in pa Peneleos stal je na čelu Bojotcev, Arkesilaj, Protoenor in Klonios v njihovi družbi: v Hiriji ki stanovali in Avlidi so skaloviti, tudi u Shojnu in Skolu in gričastem tam Eteonu, dalje u Graji, Tespeji in Mikalesu obsežnem in pri Ejlesiju bili in Harmatu so in Eritrah; ki v Eleonu in Hili doma so in pa v Peteonu, dalje u mestecu lepem Okaleji in Medeonu, dalje v Evtresi in Kopah in Tisbi, polni golobov; ki v Haliartu imeli so travnatem in Koroneji in u Plataji svoj dom, ki bivali so u Glisantu; ki v Hipotebah doma so bili, u mestecu lepem, in u presvetem Onhestu, Posejdona krasnem svetišču; ki v vinorodni so Arni prebivali in pa Mideji, dalje u Nisi presveti, v Antedonu slednjič ob meji. Petdeset ladij je prišlo od teh in v vsako posamič dvajset. stopilo in sto bojotskih mladeničev krepkih. 511. Ki jim Orhomenos dom je minijski in pa Aspledon, te je Askalafos vodil z Ialmenom, Aresa sina, ki ju Astioha v hiši je Aktorja kneza rodila. S temi priplulo možmi pa trideset ladij je votlih. 517. Toda Fokejcem na čelu Epistrofos stal je in Shedij, Hita hrabrega namreč sinova in Navbola vnuka: v Pitoji ki skaloviti so bivali in Kiparisu, dalje u Krisi presveti in Davlidi in Panopeju; ki stanovali so krog Hiampola, Anemoreje; ki so domovje ob reki božanski Kefisu imeli; ki so živeli v Lilaji tja gor do izvira Kefisa. S tema priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih. Vrste razstavita torej Fokejcev in jih uredita ter utrdijo na levo tesno se poleg Bojotcev. 527. Lokrijce vodil je Ajas, sin brzonogi Ojlejev, manjši in ne tako velik kot Ajas, sin Telamonov, ampak je manjši za mnogo; majhen in s ščitom platnenim, toda Helene prekašal je s sulico vse in Ahajce — ki so prebivali v Kinu, Kaliaru in pa Opiintu, dalje u Besi in Skarfi in ljubljenih tudi Avgejah in ob Boagrija strugi, v Troniju slednjič in Tarfi. Z njim pa priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih Lokrijcev onih, ki onstran stanujejo svete Evboje, 536. Ki pa Evboja jim dom je, hrabrosti polni Abanti, to je Ejrčtrija, Halkis, vinske gore Histiaje, dalje ob morju Kerfntos in mestece Dion visoko; ki jim Karistos bil dom in ki so prebivali v Stirah: Aresa tem je potomec povelja dajal, Elefenor, sin Halkodonta vladarja, vodnik velesrčnih Abantov. Hitri so njemu sledili Abanti, od zad kodroglavi, dobro izurjeni v kopju, z jesenovo sulico željni stegnjeno ščite na prsih sovražnikov čisto zdrobiti. Z njim pa priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih. 546. Ki stanovali v Atenah mestu so, zidanem lepo, v kraju, kjer hrabri živel Erehtej je, ki nekdaj Atena, Zevsova hči, ga hranila, a plodna je zemlja rodila; doli potem ga je dela v Atenah v bogati svoj tempelj, kjer si žele nakloniti mladeniči zdaj ga atenski OPRAVA ZA VITEŠKE TEKME. bikov in jagnjet z darovi, ko leto okoli preteče: tem pa vodnik Menestej za boj je bil, sin Peteoa. Njemu pač para ni bilo med vsemi, kar mož je na zemlji, konje da bi in može, opremljene s ščiti, uredil. Nestor edin je bil tekmec njegov, a starejši po letih. Z njim pa priplulo ob enem petdeset ladij je črnih. 557. Ajas pa ladij dvanajst pripeljal je iz Salamine in jih postavil je tja, kjer vrste Atencev so stale. RUDOLF HABSBURŠKI PREMAGA OTOKARJA. PABERKI PO NAŠIH SREDNJEŠOLSKIH ČITANKAH dr. j. d. Homerovi evfemizmi (milejši, blažji izrazi) za »umiranje« in »smrt« na bojnem polju.1 V četrtem razredu srednjih šol se v slovenskih urah učite med drugim tudi spoznavati bistvo metafore in metonimije. Poglavje o metafori je res nad vse zanimivo, pa tudi neizčrpno; neizmerno je število metafor in vedno nove se porajajo v domišljiji ljudstev in bogonadarjenih pesnikov. V tem resnem času, v katerem živimo, nas bo najbolj zanimalo izvedeti, kakšne metafore in metonimije je ustvarila za pojma »umiranje« in »smrt« človeška domišljija v tistih časih, ko je bila najbujnejša in najmočnejša, v časih Ho-merovih. Oglejmo si nekatere in primerjajmo jih s podobnimi v našem slovstvu in jeziku! Pri tem bomo imeli še neko drugo korist, to, da se bomo živo zamislili v bojni metež in vrvež. , I. Metafora. Če so v boju junaki padali kakor snopje ob žetvi, je stari Grk to strahoto pripisoval pred vsem drugim bojnemu bogu Aresu, katerega imenuje Homer v boju nenasitnega (11.5, 388), uničevalca ljudi (^Qovoloiy6g, 11.5,31), morilca mož (&vdgoq)6voq, II. 4, 441), z umori omadeževanega ([iuuro.X(i>v O-oOpoj "Apr/; uni fO’)vaT’ ž/.uasv (11. 24, 498). 3 XtufaXi<|> U-avaT<|> il'|istpto &Xev (II. 13, 580). Že Homer imenuje Spanje brata Smrti in odtod metafora: Ifidamas je zaspal bronasto spanje (II. 11, 241). Če so domači zastonj čakali vrnitve očetove ali sinove iz vojne in ni bilo sploh sledu o njem, so rekli, da so ga Harpije odnesle («p-jrd^co, ugrabim); tako n, pr. misli Telemah o svojem očetu Odiseju, da so ga ugrabile Harpije (Od. 1, 241). To naziranje nekoliko spominja na naše predstavljanje, kadar n. pr. pravimo: smrtni angel je prišel ponj. (Prim. tudi nekatere razglednice iz sedanjih časov od M. G(aspari?), n. pr. ganljivi prizor, ko ranjen vojak — z obvezano glavo — leži na tleh, pa ga angel v beli halji dviga in mu kliče (z narodno pesmijo): »Fantič, le gori vstan, greva za Jezusom . . .«). II. Metonimija. Kakor se nam preveč trdo, neusmiljeno ali tudi suhoparno zdi, da bi rekli samo »umrl je«, in rabimo namesto tega — zlasti v čustvenem slogu — olepševalne, blažje izraze, n. pr. padel je na polju časti in slave, padel je za domovino, dal je življenje za cesarja in domovino itd., tako je bilo že v starih časih, tudi že pri Homeru. Namesto navadnega izraza dnofiinjoKeiv (umreti), rabi premnogo milejših, olepševalnih (evfemizmov), katerih hočemo nekaj tu navesti. Kot najprijetnejši znak našega življenja je menda smatral Grk gledati božje solnce, veseliti se dneva in svetlobe ; zato pa je nasprotno za smrt rabil reklo: junak je ostavil luč, ne gleda več solnčne luči. Pandaros misli, da je s puščico smrtno zadel Diomeda ter meni, da »pač ne bo dolgo več gledal (namreč Diomed) svetle solnčne luči«. (11.5, 119 nsl.) In nič ni Homerovim ju- nakom tako zoprno, kakor zavest, da pojdejo v temo, v kraljestvo črnega Hadesa, pod mrzko (strašno) zemljo (rušo): zvesta Penelopa bi rajši umrla in šla pod zemljo (aat yalav vno otv/eq))v dq)r/.oif.crjv Od. 20, 81), kakor da bi nov zakon sklenila. (Tudi pri nas pravijo očetje ali matere hudobnim otrokom: Še pod zemljo me boste spravili! Prim. tudi Jenkov epitaf: »Ko jaz v gomili črni bom počival . . .« i. dr.) — V tesno, pretesno zvezo stopi umirajoči junak z materjo zemljo; odtod sta vzeti naslednji dve metonimiji, prva : smrtno ranjeni Ojnomaj se je zgrudil v prah in objel (z razprostrtima rokama) zemljo (II. 13, 508), in mnogi drugi so — kakor kliče Ahil (II. 22, 16 nsl.) — z zobmi ugriznili v zemljo (yaf av dda£ erAoi'); in druga: na tleh ležeč s krvjo rdeči junak zemljo ali tudi reko (II. 13, 655; II. 18, 329 i. dr.). Kaj ni to živo povedano? Ali nam ni, kakor da s svojimi očmi gledamo junaka naprej padajočega, na glavo? — Ob Homerovem času mednarodno pravo še ni bilo tako daleč, da bi ukazovalo spoštovati trupla padlih junakov; če je le mogel, je zmagovalec še mrtvo truplo sovražnikovo onečaščal, ga razmesaril in razmetal na vse strani, pticam roparicam in psom v plen in pojedino ; odtod tista pretresljiva metonimija takoj v prvih verzih Iliade (II. 1,4): pticam kot slastno gostijo — (prevel Fr. Omerza, Mentor, VI, 1914, str. 187). Za naše reklo »dušo je izdihnil« ima Homer več inačic: duša [>pvxv) je ubitemu Hiperenorju odhitela iz telesa skozi zadano rano II. 14, 518 nsl., ali življenjska moč (ftv/.i6c,) je junaka zapustila 11.4, 470 ali: junaki so izgubili svojo življenjsko silo II. 16, 540. — Ni se več vrnil v domačijo, več ni videl svojih dragih, to naj omenimo še kot zadnjo skupino evfemizmov za smrt pri Homeru; tako poje spev 5, v. 408 nsl. Iliade o padlem junaku, da mu otroci ne bodo več sedeli na kolenih in ga klicali »oče!«. Iz velike množine zgledov sem Vam jih navedel samo nekaj malega; ali že iz teh lahko spoznate, da se pri metafori stvar s stvarjo primerja kot podobna, pri metonimiji pa se le dva miselno tesno zvezana pojma zamenjata, da se n. pr. postavi učinek namesto vzroka, kakor opažamo v večini naših zgledov. Če torej zdaj odpreva Čitanko IV, kjerkoli, n. pr. str. 28, kaj je — recimo — v kitici 8. verz 4. »kjer junači ruski v grobih spijo« — je-li to metafora ali metonimija? Ali zadnji verz (ib.): »zraven sina dušo tam izdahne« ? Sicer pa naj bi vse te metafore in metonimije, katere smo našteli in jih je še nebroj enakih, ostale rajše samo na papirju, v življenju pa naj se nikar ne izpolnijo — na naših dragih tam na bojnem polju! Srd mi opevaj, boginja — — ki — psom kot plen je izročil telesa, TRI VPRAŠANJA. Knjiga je dijaku vsakdanji kruh. Vsakdanja primera, kajne? No, nič se je ne ustraši! Nikakor ne nameravam na dolgo in široko razprezati primere med dušno in telesno hrano; še manj seveda se smem v tako finem listu, kot je »Mentor«, spuščati v gastronomska razmotrivanja [ynavriQ-v6jiog — da ima tudi trebuh, recimo lepše želodec, svoje zakone, gotovo veš). DR. J. SAMSA. Ampak brez primere pisatelj ne more izhajati, in če ne ve dobre, izvirne, se mora tudi bralec in čitatelj zadovoljiti s slabo. Sicer pa marsikdo »knjige kar požira«, in vsaj od tistega pričakujem, da bo z lojalno doslednostjo to primero sprejel. Kot zadnji in odločilni argument pa navajam Prešerna samega, ki je učenemu prijatelju Čopu v spomin zapisal: »V Ljubljani je dehur, ki noč in dan žre knjige, Od sebe pa ne da najmanjši fige.« Ker pa slovenski literarni zgodovini ni znano, da bi bil Čop protestiral proti temu očitanju, mora biti že res. Ta argument, mislim, da je vsaj tako uničujoč za nasprotnike zgorajšnje primere, kakor »Bela krizantema« za Cankarjeve kritike, drugače vsega spoštovanja vredne može. Ergo. Kaj bereš in kako bereš, je prevažno vprašanje vsega tvojega žitja in bitja. Kdor pa raje čita, nego bere, za tega je čitanje seveda ravnotako važno. O važnih zadevah pa se je treba včasih resno pomeniti. Recimo torej katero o knjigi in njenem pomenu za dijaka. Ker pa ima vsaka stvar začetek in konec in v sredi tudi nekaj, se nam je ta sestavek sam po sebi razdelil v tri dele: v prvem bomo zapisali nekaj splošnega o branju, v drugem bomo odgovorili na vprašanje, kako je treba brati, in tretji del bo povedal, kaj naj dijak bere. Če pa se nam v teku razprave pokaže, da je ta razvrstitev strategično in taktično pomanjkljiva, bo potrebna nova »grupacija«, kar bo bistroumni čitatelj gotovo sam opazil. Vojskovodje in pisatelji so vedno uživali veliko svobodo in pri tem naj ostane. —----------- I. »Per sensibilia ad intelligibilia« je trdila že stara modrost. Čutne reči nas vodijo do umskih. Kako? Poglejmo! Prišedši iz šole založiš kos klobase in dobrega domačega kruha, — dva konkretna spominka božičnih praznikov. Kaj se zgodi z njima v želodcu? Kakor volkovi planejo na nju razni sokovi, kisline in razna druga požrešna bitja večnega nezadovoljneža, želodca, in ju začno drobiti; klobasa in kruh se zvijata, ko bi mogla, bi tudi cvilila, ves sok in vse, kar jc količkaj užitnega, postane plen nenasitnih želodčnih pijavk. Le kar je popolnoma neprebavljivega, to puste, oziroma ne puste, ampak poženo naprej. In kar je pri tem najbolj zanimivo, je to, da se ti pri tem mesarskem klanju, ki vlada v tvojem želodcu, krasno počutiš, približno kakor naše nevtralne države. Je že tako na svetu. »Duobus litigantibus tertius gau-det« — po domače: Kjer se dva mesarita, tam tretji klobase dela. Vidiš, tako si telo jed asimilira, prispodab- 1 j a (similis), izpreminja v telesne sokove, da se more ohraniti, okrepčati, rasti. Tako mora naše telo redno nadomeščati izgubo telesnih sil in moči, ki jo ima pri vsakem delu in naporu. To so — sensibilia, zdaj pa pridejo — intelligibilia. Kar so namreč sensibilia — v želodcu, to so intelligibilia — v glavi. Želodec je sedež telesnega življenja, glava duševnega. Naša glava, naš duh se redi in krepi po umskih pridobitvah, po spoznanju resnic, ki jih spoznavamo po učenju, branju, pripovedovanju drugih. In podoben proces, kakršen se vrši v želodcu pri prebavi, se vrši tudi v glavi, ko se učiš in spoznavaš nove resnice, zato pravijo: Kar se učiš, moraš tudi dobro »prebaviti«; seveda pri tem boju v glavi ne teče kri kakor v želodcu, ker prebivalci tega stolnega mesta, glave, um, volja, spomin, domišljija, so fini, izobraženi, izborni diplomatje; do krvavega boja tu nikoli ne pride, vedno se prej pobotajo. In še ena krasna lastnost jih diči: zvestoba do smrti. Kogar sprejmejo v svojo državo, mu ostanejo zvesti prijatelji do smrti, in on ravnotako njim. In čim več članov šteje ta plemenita družba, tem bolj so edini in tem tesneje združeni. Toda preden sprejmejo tujca v svojo družbo, si ga natančno ogledajo. Brž namreč, ko potrka tujec — nova misel, nova resnica, novo spoznanje, ki ga začneš ravno razumevati — na vrata (razum) in poprosi sprejema v to odlično družbo, takoj je vsa družba pokoncu, »in koj se oglasi jih sto«; »Kdo si ti? Odkod? Čigav? Kdo te pozna?« Gorje mu, če ga nihče ne pozna! V trenutku uvidi, da zanj tu ni prostora in— izgine. Če ga pa le eden teh družabnikov pozna, postajajo tudi drugi vedno prijaznejši in zaupljivejši; čutijo se z njim vedno sorodnejši in on z njimi, sprejmejo ga za svojega; in ne moreš si misliti večje prijaznosti in edino- sti, nego je med starimi prebivalci in novim prišlecem. — Vzemimo preprost zgled iz fizike. Ti vidiš mokro perilo, ki se suši. »Zakaj postane moker robec na zraku suh?« te vpraša mlajši bratec. Tujec je potrkal na tvoj razum, na vrata tvojega spoznanja; mnogo odlične gospode je že v tvoji glavi, mnogo resnic: Veš marsikaj o Bogu, o ljudeh, živalih, rastlinah, znaš nekatere jezike, drugih se učiš; in zdaj si na tem, da dobiš novo resnico, nov tujec hoče v družbo tvojih spoznanj; toda ne bo šlo, VITEŠKI PEVEC — WALTHER VON DER VOGELVVEIDE. če ga nihče ne pozna. Zvedavo ga gledajo en trenutek in on nje. Ali ga res nihče ne pozna in on nikogar? Že se misli tiho umakniti, kar ga nagovori nekdo: »Midva se pravzaprav poznava, saj sva si celo v sorodu.« In spoznala sta se voda in vodni hlap — mati in sin. — Ti veš, da je zrak bolj ali manj nasičen z vodnimi hlapi, voda se vedno izpreminja v hlapove, dokler ni zrak popolnoma nasičen od njih. Suh zrak hlastno požira vodne hlapove, zato de-vamo mokro perilo na solnce ali ga obešamo na suhem zraku. — Tako je prišlec kmalu sprejet kot star znanec. A za tem pride kmalu drugi in tretji itd. ... Ti veš tudi, da se vodni hlapovi v zraku strdijo in zgoste v vodne kapljice, ki kot dež ali toča ali sneg padajo zopet na zemljo, se zbirajo v potokih, rekah in končno v morju, odkoder zopet izhlapevajo. Tako dobiš pojem, spoznanje o vodnem krogotoku. Veš dalje, da dež in nevihta čistita zrak in da sta najboljša razkuževalca nam tako potrebnega zraka in uničevalca strupenih snovi. In tako vedno temeljiteje spoznavaš naravo in njene čudovite zakone. Spoznavanje narave pa te — če imaš dobro voljo — nujno pripelje do njenega Mojstra-Umetnika, neskončno modrega Boga. — Tako ima eno spoznanje mnogo drugih v spremstvu, ena resnica te pripelje do druge. Vedno pa se mora novo spoznanje nasloniti na staro, sorodno, ki ga že imaš. Če nova resnica ne najde v tvoji glavi znanega sorodnega spoznanja, tedaj »ne gre v glavo«. To je glavni in osnovni pogoj človeškega spoznavanja in tvojega učenja. Če ne veš, kaj je ablativ, ne moreš razumeti, kaj je ablativus absolutus; če ne poznaš rimske republike, ne moreš umeti rimskega principata; če nisi še ničesar slišal o kvadratu, ne boš razumel Pitagorovega izreka. — Zdaj vidiš, kje je vzrok, da dijak, ki se je polenil, pozneje tako težko popravi zamujeno. »Podlage mu manjka,« pravijo profesorji. Mi bi rekli: »Novi tujci, ki hočejo v njegovo glavo, ne dobe tu znancev in sorodnikov in zato ne morejo notri.« Iz tega precej dolgega, a potrebnega razmotrivanja izvajamo prvo in najvažnejše praktično navodilo za branje: Beri to, kar bo našlo v tvoji glavi kaj sorodnega, o čemer že kaj veš, kar znaš spraviti v zvezo s svojim dosedanjim znanjem; če pa še nič ne veš o tem, vprašaj druge, da boš imel vsaj osnovne pojme, na katere boš novo snov naslonil. Beri to, kar je tvojemu duševnemu obzorju primerno, kar lahko prebaviš kakor jed v želodcu —, kar lahko svoji duševni vsebini asimiliraš v trdno, enotno zaokroženo spoznanje. Vse naše učenje sloni po večini končno na branju. V ljudski šoli se mali abecedar nauči najprej brati črke, zloge, besede, potem pa se s pomočjo branja uči drugih predmetov. Vendar pa v ljudski šoli ni glavna stvar branje iz knjige, ampak neposredni ustni pouk učiteljev; v mladih glavah je še premalo vsebine, s katero bi se dali novi pojmi družiti. Tu je treba neposrednega posredovanja učiteljevega. Srednja šola, gimnazija, realka, učiteljišče pa zahteva od učenca veliko več samo- mora biti v srednji šoli domačemu učenju odmenjenega precej časa. In tu mora priti knjiga in branje do popolne veljave. V šoli si dobil tiste osnovne pojme, s katerimi združiš sedaj to, kar bereš doma, bodisi v učni knjigi, bodisi v kaki drugi pri privatnem berilu. To, kar si v šoli šele razumel, deloma si tudi zapomnil, to se moraš doma naučiti, utisniti si v spomin, da v resnici to prebaviš, da postane tvoja duševna last, da se strne s tvojim prejšnjim znanjem v temeljitejše, globlje VITEŠKE ZABAVE V SREDNJEM VEKU. stojnega dela. In tu postaja pomen branja vedno večji. V čim višjem razredu si, tem več vednosti imaš iz posamnih ved, tem več samostojnega, domačega dela se mora od tebe zahtevati. Šola ti postaja vedno bolj le voditeljica, ki ti kaže pot, po kateri moraš vedno varneje in trdneje sam stopati. Visoka šola, semenišče pa imata namen, podajati strokovno izobrazbo, oziroma navajati k samostojnem«, znanstvenemu raziskavanju posamnih ved. V srednji šoli morata z združenimi močmi delati učitelj in učenec. Le, če oba storita svojo dolžnost, tedaj uspeh ne izostane. Zato in enotnejše spoznanje. Razumeti in znati sla torej dve različni stvari. Razumeti je začetek, pogoj, znati — je konec, udejstvovanje, namen. Kar razumeš, moraš znati v šoli povedati, razložiti, reproducirati; šele s tem pokažeš, da si res razumel. Samostojno delo, samostojno razmišljanje v šoli obdelanih snovi, samostojno pripravljanje za vsako posamezno uro je torej prva in najbolj potrebna dolžnost srednješolskega dijaka. »Na svojih nogah mož poskušaj stati.« — Samostojno delo je pa tudi za vzgojo značaja neprecenljivega pomena. V samostojnem delu je resničnost in poštenost in odkritosrčnost. — Samostojno delo pa je potrebno tudi za življenje. Moči, ki spe v mladem duhu, si mora dijak z lastnim delom in naporom zbuditi, zbistriti, okrepiti. Saj je znano, da se z vsakim delom, duševnim in fizičnim, dotična sila, potenca, okrepi, utrdi. Poljedelec, atlet imata močno mišičevje, ker ga pogosto udejstvujeta; dijak pa si utrjuje zmožnost razumevanja, spomina, če ti dve zmožnosti pogosto in samostojno rabi. V teku osmih gimnazijskih let se naj dijak pripravi za realno življenje, kjer bo treba samostojno nastopati; kako, če ni bil nikoli vajen samostojnosti? Samostojno delo v šoli je za vse poznejše življenje velikega pomena. Iz teh vzrokov je večina pedagogov zoper tiskane preparacije, »Freunde« in druge take pripomočke dvomljive vredno- sti. »Wie gewonnen, so zerronnen,« — kakor pridobljeno, tako izgubljeno, velja tudi tukaj. Le to kaj velja in zaleže, kar se s trudom pridobi. Nekaj posebno dragocenega je v duševnem delu, trudu in naporu; tu se na visoko stopnjo potencirajo vse duševne zmožnosti, pred vsemi volja, ki je pri uspehih vsakdanjega življenja naj-merodajnejša. Pri samostojnem duševnem delu se dvigne cela tvoja osebnost, vsak še tako neznaten uspeh samostojnega razmišljanja te navda z nekim posebnim zadovoljstvom; ves trud in napor ti bogato poplača zavest: To je moje. Zdi se ti, da si vladar v neizmernem kraljestvu resnice; in s tem, da svoje spoznanje vedno bolj širiš in poglabljaš, udejstvuješ svojo najplemenitejšo zmožnost, s katero si soroden z večno, neustvarjeno Resnico. (Dalje.) NA RUSKEM. (Potopis. — Dalje.) 9. Od Čenstohove do Varšave. Današnji lepi dan razliva žarkov milijon črez širno, mirno plan od vzhoda tja v zaton. Z Jasne gore je obširen razgled po ru-sko-poljskih pokrajinah. Zato sem se ono jutro še nekaj časa sprehajal po zidovih pred cerkvijo ter gledal v daljni svet. Ozračje je bilo čisto in pod menoj ležeče planjave brez megle, da je oko neovirano zrlo naokrog. Ob vzhodu se je odpirala ravnina tja do sivih vrhov Lise Gore, na zapadu je segal pogled do pruske Šlezije in še naprej, ob južni strani se je videla proga, ki smo se pripeljali po njej iz Avstrije, na severu pa se je svetlikala dolina reke Varte. Po tej dolini bo šla moja nadaljnja pot proti Varšavi. Z vrha sem hodil pol ure do čensto-hovskega kolodvora. Tu mi je vratar izročil shranjeno prtljago in potem sem se odpeljal z brzovlakom naprej. Največ seveda vidiš, ako popotuješ po načinu apo- JOSIP LAVTIŽAR. stolov (peš) in zato sem mnogokrat blagroval tiste, ki imajo trdne noge. Ni jim treba hoditi po običajnih, že davno ogla-jenih, ampak po novih, še malo izrabljenih potih. Mnogo več izkusiš, ako se ogiblješ velike ceste. Od Čestohove naprej ni bila okolica posebno prikupljiva. Ob zapadni strani se je videlo nekaj gričev, ob vzhodni pa nas je spremljevalo močvirje, ki se nabira vsled počasi tekoče Varte. Vendar pa so njive, travniki, borovi in smrekovi gozdiči dajali planjavi nekoliko bolj prijazen značaj. Moja dva tovariša v vozu sta se pogovarjala o izletu, ki sta ga napravila v poljsko Švico. Svoj živ dan še nisem slišal, da bi imeli tudi Poljaki svojo Švico, pa vendar sc ponašajo z neko skalnato sotesko, ki naj bi bila nekoliko podobna Švici. Seveda ne moremo lega umeti v resnobnem zmislu. Vsaka primera šepa, ta pa prav hudo. Ne daleč od gališke meje, severno od Krakova, je res neka ozka dolina, ki teče skozi njo potok Prondnik. Obdana Je s skalovitimi griči, od katerih dobiva kraj nekak divje-slikovit značaj. Poljaki niso vajeni veličastnih naravnih prizorov. Ustavili smo se v glavnem mestu pio-trkovske gubernije, v Piotrkovu. Rusija je namreč razdeljena v gubernije, ki obsegajo več okrajev, posamezni okraji pa zopet več občin. Okraju pravijo ujezd, občini volost. Imenovana gubernija je zelo obljudena, ker se nahaja v njej mnogo tovarn. Največje obrtno mesto tega okoliša je L o d z , ki šteje blizu pol milijona prebivalcev. Tu so velike predilnice za suk-neno blago, sloveče ne samo na Rusko-Poljskem, ampak po vsej Evropi. Omenim še dveh carskih gradov, ki sta ob progi med Čenstohovo in Varšavo. Eden je Spala, ležeč sredi gozdov, drugi pa Skiernievvice, poleg mesta enakega imena. Ruski car morebiti še sam ne ve, koliko poslopji in zemljišč ima v svoji državi. Pravijo, da je 39 odstotkov vse Rusije njegova last. 10. Prihod v Varšavo. Ločil sem od vas se, gore, ki ste meni bile raj; šel od vas med svet šumeči, mnogoteri videl kraj. Vlak se je ustavil na kolodvoru, ki mu pravijo Poljaki Wiedenski vokzal (Dunajski kolodvor). V Varšavi smo. Kam bi se obrnil najprej? Prvo je, da poiščem stanovanje. Pred mano se je raztegala v dolgi črti Maršalkovska ulica, polna vsakovrstnih izložb. Mnogo ljudi je hodilo po njej, ogledovalo izpostavljene stvari in vrvelo dalje. Prav nič me ni zanimal ves sijaj; glavna skrb je bila ta, da dobim Hotel evropejski, ki mi je bil priporočen. Pobotal sem se z voznikom, da me pelje za 80 kopejk v omenjeno gostišče. Konj je tekel nekaj časa po Maršal-kovski ulici, potem ga je zavil kočijaž na desno in zopet kam drugam, da nisem nič vedel, kam gre vožnja. Izvoščku je visela na hrbtu številka 1760, kar se mi je zdelo prav pametno, ker si tujec na ta način dobro zapomni voznika in voz, ki se pelje z njim. Mene pa je zanimala ta številka tudi v nekem drugem oziru. Premišljeval sem namre,č, kaj se je godilo leta 1760. v Varšavi in sploh v poljskem kraljestvu. Takrat je vladal kralj Avgust III., ki mu je bila bolj mar zabava kakor država. Pravi vladar je bil minister Briihl,. oddajajoč višje službe tistim, ki so več plačali zanje. Velikaši so plavali v razkošnosti, Židje so imeli dobro kupčijo, kmetje pa so stanovali po brlogih, ležali s svojimi nagimi otroki na stelji ter tonili v žganju. Ruski vojaki so hodili brezskrbno po poljskih deželah, ki jih je carica Katarina II. že smatrala kot svojo last. Ni trajalo več dolgo, pa je prišel konec. Sosednje države so naraščale, poljsko kraljestvo pa je izginilo iz svetovne zgodovine. Vsega tega me je spomnila izvožčkova številka 1760, samo da^so bili to žalostni spomini. Izvožček se je obrnil proti meni, pokazal z roko in zaklical: »Ogrod saski«. Opozoril me je na javni park, ki ga je zasadil kralj Avgust II., naslednik Ivana So-bieskega na poljskem prestolu. Park zavzema velik prostor sredi mesta in se imenuje saski, ker je bil Avgust II. iz saske, t. j. saksonske rodovine. Znamenito je to, da Židje ne smejo vanj; imajo pa poseben park, ki je samo zanje določen, dasi ga smejo obiskovati tudi drugi. Od tu sva se pripeljala na velik trg, v čigar sredi se vzdiguje pravoslavna cerkev, zgrajena v bizantskem slogu s peterimi pozlačenimi kupolami; zvonik stoji na samem nekoliko proč. Cerkev dela mogočen vtisk na ogledovalca. Rusi so jo sezidali v novejšem času ter ji dali ime »sobor sv, knjazja Aleksandra Nevskago«. (Knez Aleksander Nevski, ki je vladal v 13. stoletju, je ruski narodni svetnik.) Ni težko uganiti, kakšna misel jih je vodila pri stavbi tako krasnega sobora. Ako trdimo, da niso iskali toliko božje kakor lastne slave, menda nismo na napačni poti. Množica katoliških cerkva v Varšavi kaže dosti jasno, kakšne vere so Poljaki. Velika pra- voslavna cerkev naj bi torej vsaj nekoliko ročje vzeli. Vse sem jim moral oddati, nič otemnila značaj mesta. nisem smel sam nesti in še peš mi ni bilo Sedaj je obstal izvošček pred palačo, treba hoditi v drugo nadstropje. V taki hiši VITEŠKE TEKME. ki nosi sijajni napis »Hotel evropejski«, se popotnik ne smatra kakor človek, am- Obdali so me hkrati štirje uslužbenci. Tako pak kakor številka. Vse se vrši po določe- so bili prijazni, da bi me bili kmalu v na- nih mehaničnih pravilih. Sobe se kar same odpirajo, luči takoj zažare in mize se polnijo na migljaj. Tudi govoriš lahko v poljskem, ruskem, francoskem, nemškem in morebiti še v kakem drugem jeziku. Kmalu sem spoznal, da se nahajam v prvem varšavskem hotelu, v shajališču poljskih magnatov. Človek, ki ni vajen, da bi se mu tako streglo, je v začetku nekoliko bolj neroden, toda polagoma se že privadi. Seveda mora vse draže plačati, zato je pa tudi v vsakem oziru zadovoljen. delile tri mogočne države. V Avstriji se godi Poljakom sicer dobro, rekel bi prav dobro, slabo pa na Pruskem in najslabše v Rusiji. Ako hodiš po Varšavi, opaziš kmalu v njej veliko preteklost. Cerkve, gradovi, stare palače — vse govori o nekdanji slavi. Cvetoča je Varšava še sedaj, saj je glavno mesto Rusko-Poljske, a kraljeva prestolnica ni več. Dosti je bilo krvi prelite tod okoli, posebno za švedskih napadov, naj- $ au6t ^ .v/odjcn VITEŠKI GRAD. 11. Iz preteklih časov. Slavni dedje, slavni veki in junakov vrli čini v časa so odpluli reki, in o njih so le spomini. Vprašaj avstrijskega Poljaka, če gre kdaj v Varšavo, pa ti odgovori: »Rad bi obiskal prestolnico naših kraljev, toda vzbudili bi se mi preveč žalostni spomini in zato rajši ne grem.« Odgovor nam je prav umeven. Poljski narod ljubi svojo domovino iz vsega srca in nikdar ne bo pozabil, da so si jo raz- huje pa je bilo takrat, ko so si mogočni sosedje delili dežele izgubljene poljske države. Primerjal bi Poljsko bogati kmetski hiši, ki ima zapravljivega gospodarja, slabo gospodinjo in zanemarjene otroke. Vsak trosi denar po svojih potih tako dolgo, da zapoje boben ter prideta dom in zemljišče v tuje roke. Marsikdo je počasi zapil hišo in dvor, govedino in prašiče, orodje in perilo, da mu ni ostalo prav nič od poprejšnjega velikega premoženja. Tako so gospodarili Poljaki v 18. stoletju. Kralji niso bili več to, kar je pomenilo njih ime, am- pak predsedniki zanikarne ljudovlade. Ve- Berga, ki je kmalu ukrotil zarotnike ter likaši so delali, kar se jim je zljubilo, imeli upor zadušil. so več vojakov nego kralj ter živeli v za- Čuditi se je, da so bili Poljaki tako pravljivosti, meščanov in kmetov pa sploh bojeviti. Kako se bo neki slabi ustavljal nihče ni upošteval. V zapadnem varšav- močnemu? Še bolj pa se je čuditi temu, skem predmestju, ki se mu pravi Wola, da živijo Poljaki tudi dandanes v trdnem so se shajali poslanci k posvetovanju. Bil upanju, da postanejo samostojni, čeprav je to nekak državni zbor, kjer se je samo priča njih zgodovina, da se ne znajo sami posvetovalo, sklenilo pa navadno nič. Ako vladati. Naj bi jih spremljala tolažba, da namreč le en poslanec ni bil zadovoljen je čestokrat bolje biti med tlačenimi kakor s še tako pametnim predlogom, je bil pred- med tlačitelji, log pokopan. Rekel je samo dve besedi: »nie pozvalam« (ne odobravam), pa je vse 12. Cerkve in pomniki v Varšavi, ovrgel. Tako usodne pravice ni bilo v Zamišljen potnik — palica mu v roki — nobeni državi. pokojnih gleda grobnice sanjave, Kaj čuda, da je bila Poljska zrela za kjer ž njimi spe njih smehi in n,ih jok., pogin. Oglasili so se Rusi, Prusi in Av- Ob teh žalostnih spominih sem hodil strijci kot smehljajoči se dediči ter dobili 0koli kraljevega gradu (Zamek po trikratni delitvi vsak velik kos propa- krolewski), ki stoji na levem vzvišenem dajočega kraljestva. Popolnoma pa se je bregu Visle. Sezidati ga je dal Žiga III. završila ta žalostna zgodba, ko je ruski \z švedske rodovine Wasa. Njegovi pred- general Suvorov zavzel Varšavo znameni- niki so stolovali v Krakovu, on pa si je tega dne 5. novembra 1794. In od tega izbral leta 1610. Varšavo za kraljevo pre- časa poljskega kraljestva ni več. stolnico. Žiga namreč ni dosti maral za Kakor pa žerjavica rada tli pod pe- poljske običaje, zato je opustil Krakov ter pelom ter zopet zaplamti, ko dobi novega sj postavil dvorec po svojem okusu. Pa kuriva: tako so se skušali tudi Poljaki, tudi Poljaki niso dosti marali zanj. Vladal akoprav popolno premagani, zopet opro- jc v tako ugodnih okoliščinah, da bi bil stiti tujega jarma. Česa ne stori narodna lahko združil tudi rusko carstvo pod svo- navdušenost! Marljivo so se pripravljali jim žezlom, če bi ravnal razumno in ne- za prevrat, ki je slednjič izbruhnil v Var- sebično. Leta 1598. je namreč izmrla ruska šavi jeseni leta 1830. Zarotniki so drli vladarska rodovina Rurikovcev in Rusi so proti kraljevemu gradu, kjer je stanoval ponujali carsko krono Žigovemu sinu Vladi-veliki knez Konštantin kot namestnik ru- slavu. A Žiga bi bil rad sam poljski kralj skega carja Nikolaja I. Pomorili so straže jn ruski car v eni osebi, toda Rusi ga niso in hiteli v zgornje prostore, toda Konštan- marali ter si izbrali rodovino še sedaj caru-tin se jim je skril pod streho in ponoči jočih Romanovičev za vladarje. Kako bi srečno ubežal iz mesta. Poljska vojska, ki se bila drugače zasukala usoda Poljakov jej je načeloval general Chlopicki, je na- in Rusov, ako bi bil prevzel Žigov sin lastla do 70.000 mož, toda bila je preslaba Vladislav žezlo ruskega carstva! v primeri z rusko. Varšavo so Rusi za- Kraljevi grad nad Vislo vzbuja pozor- vzeli meseca septembra 1831 in Poljaki so nost radi svoje razsežnosti, kažoč že po bežali na vse strani. vnanje, da je neko izredno poslopje. Nad Kljub temu jim pogum še ni upadel, gradom se vzdiguje visok stolp. Dandanes Leta 1863. so zopet začeli zbirati vojščake, seveda ne bivajo več poljski kralji v njem, ki so sedaj tu napadali Ruse. Car Ale- ampak veliki ruski gubernatorji, ki pazijo ksander II. jim je obljubil pomiloščenje, z bistrim očesom, kje bi zasačili Poljake ako bi se pomirili. Ker pa se niso hoteli, pri kaki zaroti, Kadar pride car v Varje poslal v Varšavo strogega generala šavo, ima seveda stanovanje v tem gradu. Mnogo je še drugih zgradb, ki spominjajo na slavo nekdanje poljske države. Posebej omenjam cerkva, ki jih dobiš v raznih ulicah. Telo Poljske je bilo sicer razkosano v tri dele, duša narodova pa je ostala tista kakor poprej, zvesta svoji domovini in vdana katoliški cerkvi. Kakor nekdaj, tako se shajajo Poljaki še vedno v božjih hišah, kjer se združujejo v skupnih molitvah za blagor razkropljenih bratov in sester. Najstarejša je katedrala sv. Janeza, gotska zgradba s tremi ladjami iz 13. stoletja, zvezana s poprej omenjenim kraljevim gradom. V njej vidiš ob stenah veliko pomnikov, ki so jih postavili Poljaki slavnim rojakom v spomin. Ne daleč od katedrale je druga cerkev, ki me je zanimala radi tega, ker jo je dal sezidati kralj Ivan Sobieski v zahvalo, da so bili premagani Turki pri Dunaju leta 1683. Kakor znano, je ravno pravočasni prihod Sobieskega rešil Dunaj hudega turškega navala. Na desni strani velikega oltarja stoji pomnik iz sivega marmorja. Tu je hranjeno Sobieskega srce, Poljakom in Avstrijcem enako dragocen ostanek. Na pomniku se čita: »Morte quis fortior? Gloria et amor.« (Kdo je močnejši ko smrt? Slava in ljubezen.) Izmed največjih cerkva Varšave je ona sv. Križa, stoječa z dvema zvonikoma v živahni ulici Krakovsko predmestje. Ko prideš vanjo, opaziš na prvem stebru kip, predstavljajoč znanega poljskega glasbenika Chopina, ki je umrl v Parizu leta 1849., še ne štirideset let star. Njegovo truplo počiva na znanem pariškem pokopališču Pere-Lachaise, srce pa so prenesli v varšavsko cerkev sv. Križa. Poljaki, ki se zelo ponašajo s tem umetnikom, so ga proslavili tudi v njegovem rojstnem kraju blizu Varšave s pomnikom. Po pravici, saj so Chopinova glasbena dela znana po vsem omikanem svetu. Chopin je že kot deček tako umetno igral na klavir, da se mu je vse čudilo. Knez Radziwill je dvanajst let staremu oskrbel v glasbeni šoli nadaljnjo izobrazbo, v kateri je hitro napredoval. Učeniki so mu napovedovali sijajno prihodnosit, kar se je pozneje res izpolnilo. Ko je leta 1830. izbruhnil poljski upor, je zapustil Chopin svojo domovino ter se naselil v Parizu, ki mu je postal drugi dom. Tukaj je izdajal proizvode svojega velikega duha (valčke, poloneze, sonate in pesmi), ki združujejo otožna čutila poljskega naroda z ljubeznivim značajem francoske domišljije ter vplivajo čarobno na poslušalca. Žal, da je umetnika mučila pljučna bolezen, toda prav zato je izlil v svoje skladbe tudi precej bolestnih čuvstev, da segajo melodije in harmonije še bolj živo v srce. Na sprehodu po Varšavi dobiš tudi nekaj javnih spominkov, pa ne toliko kakor v drugih mestih. Take pomnike imajo: Zvezdoslovec Nikolaj Kopernik, kralj Žiga III., kralj Ivan Sobieski, pesnik Adam Mickievvicz in morebiti še kdo drugi. V Berlinu je takih spomenikov na javnih trgih preveč, tukaj pa premalo. 13. Med narodom. Si li ostavil jezik svoj? Nikdar! Li govor poljski ni slovanski mar? Krog se oglej in mi povej, oglej se in srce ogrej! Ni treba omenjati, da je Varšava poljsko mesto. Nahajajo se sioer tudi Rusi in Nemci v njej, ki pa izginejo v pretežnem številu Poljakov. O mnogoštevilnih Židih tukaj niti ne govorim, ker ne pridejo v poštev glede narodnosti. Vse je poljska last, pridobljena po stoletnih zgodovinskih dogodkih, kljub temu so Rusi gospodarji radi svoje vojaške moči. Skrbno zasledujejo vsak korak prebivalstva in majhen sum zadostuje, da se prične preiskava. Toda duš si ni mogoče pribojevati z orožjem, ampak z velikodušjem in z ljubeznijo. Zato pa Rus in Poljak ne postaneta nikdar prijatelja, navidezno mogoče, a odkritosrčno nikdar. Ločena sta po narodnosti in veri, kar bi morebiti še ne bil najhujši zadržek. Največja zapreka ali pravzaprav nepremostljiv prepad med njima je ta, da se čuti Poljak podložnika, Rus gospodarja. Dokler bo trajalo to suženjstvo — in naj traja še stoletja — tako dolgo ne pride do poravnave. Ves poljski narod šteje sedaj okroglih 23 milijonov duš. To je za Rusi naj večji slovanski narod, žal, da je popolnoma razcepljen. Kdor premišljuje njegovo žalostno zgodovino, rekel bi z Jeremijem: »Gospod je potrl vse moje izvoljene, izgubljeni so moji otroci, oslabljena je moja moč, prišel ZADNJI VITEZ - CESAR MAKSIMILIJAN. sem v roko, iz katere se ne bom mogel iztrgati.« Poleg tega bi si stavil vprašanje: Ali je to kazen? Poljaki so se v marsičem pregrešili, pa saj so se drugi narodi še bolj, in vendar se jim dobro godi. Kje bi bila krivda? Zgodovina pravi, da so Poljaki sami krivi svoje nesreče. Imajo sicer duševno središče v Varšavi, toda lastne države nimajo več in zato tudi kralja ne, ki bi jih vladal. Zadnji poljski kralj Stanislav Poniatovski (1764—1795) se je sicer še nekoliko ustavljal Rusom, toda nedostajalo mu je vsega, da bi se bil mogel uspešno braniti. Prišlo je tako daleč, da so poljski plemenitaši drug drugega tožili pri carici Katarini II. v Peterburgu. Najbolj živahni ulici Varšave sta Krakovsko predmestje in Novi svet. Tu je brezpokojno vrvenje od jutra do večera ter v pozno noč. Pozna se, da je mesto s svojimi 800.000 prebivalci, ako ne svetovno, vendar med prvimi v Evropi. Posebno veliko srečuješ višje vojaščine, močno in sijajno opravljenih postav, ki ti vzbujajo spoštovanje, združeno z nekakim strahom. V mestu sta nastavljena namreč dva armadna zbora, ki menda zadostujeta, da si Poljaki niti sanjati ne upajo o kakem uporu. Govoriti sem slišal skoro samo poljščino, mehak in rahel jezik, ki je naša slovenščina precej trda v primeri ž njim. Napisi, bodisi ulični ali na prodajalnah, so v poljskem in ruskem jeziku, v Krakovskem predmestju sem opazil na nekem poslopju celo latinski napis: »Res sacra miser«. Obstal sem in premišljeval, kaj bi to pomenilo, in kdo tukaj stanuje. Vnanja podoba hiše je preprosta, toda ker so hodili ljudje noter in vun, sem stopil še jaz čez prag in izvedel, da je hiša last poljskega dobrodelnega društva (Towarzystwo dobroczyn-nošci), ki oskrbuje bolnike in reveže. Napis »Res sacra miser« bi torej pomenil, da je skrb za siromake sveta reč. Poleg vhoda v vežo sem dobil v tem poslopju še druga vrata, ki so me pripeljala v majhno cerkev, kjer se je zbiralo ljudstvo k popoldanski službi božji. Sedel sem v klop in čakal začetka. Usmiljenke so hodile semintja ter pripravljale vse potrebno za sveto opravilo. Počasi se je napolnila cerkvica s prišleci z ulic ter z reveži iz zavoda, točno ob petih pa je prišel k oltarju mlad duhovnik in izpostavil Najsvetejše. Kakor v Čenstohovi, videl sem tudi tukaj pobožnost poljskega ljudstva, ki je padalo na tla in v nekem zamaknjenju ostajalo na tleh dalj časa. Poljak je čuv-stvene narave; že njegovo šepetajoče govorjenje nam to kaže. Slovenec, osobito Gorenjec, čeprav tudi globoko veren, ne bi mogel kazati pobožnosti s tako očitnimi znamenji. In kakšno je bilo petje? Vsi navzoči, moški in ženske, so peli enoglasno, počasi, otožno. Tako more moliti in peti le narod, ki je izgubil vse upanje na svetu in ne pričakuje rešenja od drugod, kakor samo od Boga in od Kraljice poljskega kraljestva. Zvedel sem, da so v to hišo dobrodelnega društva sprejeli že marsikaterega izgnanca imenitnega stanu. V njej je dobil zavetje tudi Ludovik XVIII., ki je moral bežati iz svoje domovine ter je leta 1815., ko so se polegli viharji, zasedel francoski prestol. V Varšavi je dovolj kraljevih gradov, toda Ludovik ni mogel dobiti prostora drugje kakor v tem zavodu. Poljaki so gostoljuben narod, zato radi sprejemajo v svoje zavetišče ljudi brez strehe, osobito Francoze. Poljski plemiči, ki jih je še dandanes nenavadno veliko, so sploh naklonjeni francoskim običajem. V njih krogih ima francoščina odlično mesto. Proti večeru sem obiskal ljudsko zabavišče, ki se nahaja ob južni strani Varšave. Pot me je peljala skozi Ujazdovski, z lipami zasajeni drevored, in me dovedla v »švicarsko dolino«, kjer je bilo godbe, umetne in preproste, kolikor bi si je bil želel. Pri godbi se razvedri človeško srce, da hipno pozabi, kar mu ni prijetno. Mnogo velikih in majhnih otrok se je kratkočasilo v vsakovrstnih razvedrilih; jaz, kakor mimoidoči gost, sem jih samo gledal in se tudi veselil ž njimi. m 14. Varšavski Židje. Kaj vam poljska domačijal Važ uzor je le kupčija. Ako bi bil Kazimir Veliki vedel, da bodo Židje v toliko kvar poljskemu narodu, bi jih gotovo ne bil sprejel v svoje kraljestvo. Kazimiru so se pač Židje smilili. Druge države so jih izganjale čez svoje meje, kakor izganjamo muhe o poletnem času iz sobe, on pa jih je sprejemal v svoje kraljestvo ter jim dovolil bivanje na Poljskem. Poznal je Žide kot prebrisane barantače, ki bodo povzdignili trgovino in z njo blagostanje ljudstva. Mislil si je: Dr- žava je močna in bogata, naj le pridejo Židje, da bo še močnejša. To je bilo krog leta 1350. Res so prišli in se razmnožili, pa ne v dobiček, temveč v škodd narodu, ker niso imeli prav nobenega zmisla za poljski napredek, kakor ga nimajo še dandanes. To so brezdomovinci, njih malik je denar, zanj so pripravljeni vse storiti. Čitatelju se bo čudno zdelo, ako povem, da je v Varšavi 300.000 Židov. Celi mestni oddelki so njih domovanja, posebno zapadna stran Varšave je obljudena večinoma ž njimi. Ako zaviješ s kraljevega trga v Miodovo ulico, prideš kmalu do velike palače, ki jo je zgradil bogati grof Krasinski ter podaril poljski državi. Svoje-dobno so jo rabili za državni zbor, sedaj so v njej najvišji sodni uradi. Takoj za palačo se raztezajo obsežni nasadi in drevoredi, ki jih zovejo »Ogrod Krasinskich«. Mislil sem, da dobim tukaj kako izbrano poljsko družbo, pa me je povsod srečevalo samo izvoljeno izraelsko ljudstvo. Poljaki imajo svoja sprehajališča na drugih krajih, Ogrod Krasinskich pa so prepustili Židom. V tem okolišču Varšave sploh težko dobiš kakega drugega človeka, nego samo te ljudi. Pri nas se nosijo Židje civilno. Opustili so svoj stari značilni kroj, da bi jih obleka ne izdajala, kateremu narodu pripadajo. Židov že itak ne vidimo radi, čeprav imajo tako obleko kakor mi. Mnogo teže bi jih šele gledali, ako bi se oblačili tako, kakor njih bratje v Galiciji in na Ruskem, Le potez na obrazu ne morejo izpremeniti; te kažejo, da je dotičnik judovskega rodu. Drugače pa je v Varšavi in sploh v vseh drugih mestih Galicije in Ruske Poljske, kjer Židje kompaktno, t. j. v velikem številu skupaj prebivajo. Tu imajo vsi po enem vzorcu prikrojeno obleko. Dolga črna suknja (kaftan) jim sega skoro do petd; nekateri so čez pas prevezani s črno vrvico. Na glavi nosijo črne baržunaste klobuke, ob sencih navzdol pa jim visijo na obeh straneh okroglo zviti lasje. Ako je obleka snažna, dela prazničen vtisk, toda mnogo Židov je za- 6* nemarjenih, da se rajši obrneš proč, kakor da bi gledal njih umazanost. Posebno mali židiči, ki so se drevili po ulicah, so bili videti nesnažni, neumiti in komaj za silo napravljeni. Ker ima vsak Žid odločno trgovske zmožnosti in veselje do kupčije, nabavi si, če ne velik, pa vsaj majhen prostorček za izvrševanje priljubljene obrti. Zato se vidi vse polno ozkih in zaduhlih prodajalnic, bolje rečeno branjarij, kjer so takoj pri vhodu razstavljene vreče in vsakovrstne stvari, da jih opazi kupovalec že od daleč ter se komaj prerije v notranjščino. In kakšno je tukaj! Natlačenega je toliko blaga, da te skrbi, kam bi stopil, ker se povsod v kako reč zadeneš. Poleg tega veje tako vsiljiv vzduh, da ti lahko postane slabo, ako ne greš kmalu na prosto. Pred vsako prodajalno pa stoji še posebna mizica, ki sega prav do ulic. Na njej se ponujajo razne jestvine in pri jestvinah stojijo steklenice z belimi, zelenimi, rumenimi in rdečimi tekočinami - samo žganje! Vse to vabi mimoidočega, da postoji in si ukaže natočiti merico. O ubogo ljudstvo, ki moraš to piti! Take prizore vidiš povsod, ako hodiš po židovskih mestnih okrajih. Židu je to ozračje ljubo in plodonosno, a tebi postaja neprijetno. Miluješ ljudstvo, ki tu prebiva, čeprav je v svojem »elementu«. Ti imaš drugo prepričanje in želiš prej ko mogoče priti iz okuženega zraka v boljšo soseščino. Drugi dan je bila sobota, judovski praznik. Vse izloge židovskih trgovcev so bile zaprte in po ulicah so se kazale lepše podobe. Ako se človek osnaži in preobleče, je videti vendar nekoliko drugače. Ponosno so stopali Židje v svojih dolgih haljah in s talmudom, židovsko sveto knjigo v roki, v templje, med katerimi se odlikuje posebno tempelj v ulici Tlomackie po svoji velikosti in lepši opravi. To ljudstvo posvečuje zelo vestno svojo soboto, akoprav mu odide celodnevni dobiček; v vsem vedenju kaže, da se zaveda božje zapovedi, pisane v drugi Mozesovi knjigi v 20. poglavju: »Šest dni delaj, sedmi dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga; ne opravljaj nobenega dela« itd. Mesta, ki prebivajo v njih kristjani in Židje skupaj, imajo to prednost, da lahko vsak dan kupiš, kar potrebuješ. Ob sobotah se dobi pri krščanskem trgovcu, ob nedeljah ima pa Žid odprto prodajalno, nakopičeno z blagom. VVVV'A^VVVVVVVVVVVVV^AA^VVVVVVVV^AAA^^VwVVVVVVVVVV^^A'VVVvVVV^AA>V\AAAAA/^»^AAA^A>^>\^A<^AAA»^AA^✓sA/W^AA^A/V^AAA^/«^/V^l^AAA^VV^A/^AA(^A*VVVVVSAAl^»V B DROBIŽ g Svetovna vojska. Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo jc opremljeno z lepimi, večinoma izvirnimi risbami in slikami in bo nudilo enoten popis današnjih bcjev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo »Svetovne vojske« ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil ponajveč od slovenskih vojakov, ki so se udeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo z bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sami udeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in zanamcem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen sešitek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin., četrtletna naročnina (6 zvezkov) pa znaša samo K 3. —. Doslej so izšli štirje sešitki. Ksaver Meško: Mati. Dramatska slika v treh dejanjih. (Ljubljana 1914.) Katol. Bukvama. — Pisatelju tega dramatskega delu moramo biti iz srca hvaležni. Meško je pa tudi med nami najbolj upravičen, da govori o ljubezni do domovine, to pa zato, ker njemu bolj nego vsakemu drugemu prihaja beseda o domovinski ljubezni iz globočine srca. Kot takega ga poznamo že iz prejšnjih spisov. V navedeni drumatski sliki pu jc podal živo štu- dijo o domovinski ljubezni. Ta študija je popolnoma dovršena in celotna, ne morda samo odlomek. Tej lepi, izčrpani celotnosti je Meško prav rad žrtvoval strogo aristotelsko kompozicijo. Videl je, da bogatega problema ne razreši v samem dejanju, zato je hotel drugo povedati. Zato ni označil svojega dela kot dramo, ampak kot dramatsko sliko. Vsebina je v kratkem ta-le. Gospa Strelčeva, inženirjeva vdova, stanujoča v lastni vili ob večjem trgu na Slovenskem, ima troje otrok: Milana, Ivana in Tinko. Milan je akademičen slikar, Ivan hodi v mestu v sedmo šolo, Tinka, ki je dobro izpolnila osemnajst let, živi doma z materjo. Pri hiši imajo vrhutega najdenko Silvo, ki je nekako Tinkinih let. Velik hišni prijatelj in svetovalec je domači župnik. Milan, ki je sedaj doma, je uvedel v hišo graščinskega logarja Križnika, ki ga vzljubi Tinka z vso iskrenostjo nedolžne deklice. Silva pa je ljubila Milana. Toda kako čudne nazore imata ta dva mlada moža o domovini! Križnik itak ni popolnoma slovenski sin, Milana pa je pokvarila tujina; postal je kozmopolit. V občevanju s Strelčevimi in z župnikom odkrito izpovesta svoje nazore o domovinski ljubezni. To jima odtuji dekliški srci, kajti »človek, ki ne ljubi domovine, ne more ljubiti tudi nikogar drugega« (56). Najprej se izvrši ta preobrat v Silvi, hčerki ceste. Želela si je moža, ki bi ji dal domovino, pa Milan, ki je zanj zagorela, ne pozna te besede. Zato je v pojem domovine strnila negacijo domovine in se vnela za sina te domovine, cigana Šandorja. Krasna psihologija, ki nas je spomnila na »Kočo za vasjo«! Šandor pride po Tinko, ravno ko je zavrnila Milanovo ljubezen. Milan zabode Šandorja in pade v roke pravici, Silva pa pobegne k ciganom. S tein sc konča prvo dejanje, ki je tako zase nekaj zaokroženega. Zlo dejanje Milanovo je Strelčevo hišo omadeževalo. To je za razvoj Tinkine usode tragična krivda, ali prav za prav le zadnji moment stopnjevanja, kajti vrla deklica se je že odločila, da Križnika odkloni. Previsoko pojmovanje ima o zakonu in o popolni edinosti zakonskih. Nemoralni, odurni, egoistični brezdomovinec Križnik ni sposoben za tak zakon. Tako bo Tinka ostala sama in sc bo popolnoma žrtvovala domačim. In glej, nenadoma pride domov Ivan: ker se je z drugimi vred nekoliko ne-postavno navduševal za domovino, so ga izključili iz šol. V domovini ni mesta zanj, zato se idealni mladenič napoti v Ameriko. V tretjem dejanju, ki se vrši tri leta pozneje, se vrneta po grenkem trpljenju v naročje matere Strelčeve ubegla Silva in jetični Milan, ki je ušel iz zapora. Silva je spoznala, da cesta ni domovina, Milan pa je v ječi začutil, kako sladka je beseda domovina. Kakor se iz tega razvidi, je dramatični razvoj prav za prav že končan z drugim dejanjem. Tretje dejanje je epilog, a utemeljen v prejšnjem razvoju. Popolnoma dramatično pravilno se razvija Tinka, okrog nje se da po tehničnih pravilih vse grupirati, a pisatelj iz poprej navedenega razloga tega ni hotel do zadnjega izvesti. Iz tega se tudi razvidi, zakaj je pisatelj'Silvo razvil bolj vzporedno, koordinirano nego subordinirano. V tem dramatičnem delu bi bili tudi brez imena spoznali avtorja povesti »Na Poljani«, ki je morda najlepša himna domovinski ljubezni, kar se jih je kdaj napisalo. Naša mladina bi se morala posamne odlomke na pamet učiti. »Mati« je še marsikaj izkristalizirala. Sicer se hoče dvigniti tupatam v abstraktnost, a ko natančneje pogledaš, vidiš le vzvišenost, abstraktne besede dialoga izzvene v pestro življenje. Meško ni pozabil nobenega elementa našega narodnega življenja: vse mu govori, da je naš narod vreden iskrene ljubezni, in če morda nima tako slavne, velike zgodovine kakor kak drug narod, jo ustvarimo mi sami z veliko ljubeznijo (33). Toda poprej je treba premagati sebičnost in se posvetiti domu z vso požrtvovalnostjo, tako kakor se mu je posvetila nesebična, blaga Tinka. Hvala Bogu, da ima slovenski narod brez števila takih deklic in žen, ki so najtrdnejša opora domovinski ljubezni, čeprav niso študirale (76), kakor sta študirala Križnik in Milan, ki sta si »v tujini, v velikem svetu, v bučnem življenju ustvarila končno in določno svoje naziranje« (12). Žalibog, koliko mladeničev »nam tako pokvari tujina« (22)! Zelo upravičeno je Meško vpeljal kot eminentnega predstavnika domovinske ljubezni domačega župnika, in istotako utemeljeno je, da je tako odločno poudaril religiozno plat te ljubezni. Šola in vojska. »Inter arma silent musae.« To so izkusili že v starih časih pesniki in pisatelji. Niso pa izkusili, da v vojnem času deluje muza — ljubezni. Te muze pa niso poznali. Šola plačuje vojski velik davek. Koliko šol je izpremenjenih. Poslopje, ki nikdar nobeden, ne stavbenik, ne šolski okraj, ne naučni minister, ni mislil o njem, da bi bilo kdaj prav prišlo za bolnišnico ali za vojašč-nico, ima zdaj po svojih sobah postelje za bolne vojake, ali pa ima tam po tleh postlano za rezerviste, kjer so prej dijaki poslušali svojega profesorja in v odmorih uganjali šale. Celjska slovenska gimnazija n. pr. je prepustila svoje skromne prostore najprej ranjencem, nato rdečim križarjem, nato rezervistom. Sama pa si je porezala svoje paralelke in šla v goste k nemški gimnaziji in tam popoldne nadaljuje svoje življenje. Za vojsko se dijaštvo živo zanima. Kakor nestrpen žurnalist pričakuje in prebira vojne dogodke. Če pa profesor tu in tam odpre usta, da pripoveduje o vojski, kako napeto ga posluša dijaštvo. Take pozornosti nikdar prej ni mogel izsledili. Ko je deželni šolski svet dovolil, da tudi dijaštvo prispeva za božičnico vojakom na bojnem polju, je dijaštvo celjske slovenske gimnazije v treh dneh nabralo in oddalo 57 K. Za revno dijaštvo štirih razredov je to dovolj. Ravno pred tem pa je samo iz sebe po posameznih razredih nabiralo za »Rdeči križ«, in sicer samo iz sredstev, ki jih ima za vsakdanje potrebe. Tako je tretji razred iz lastne inici-jative izročil svojemu razredniku vsoto 8 K, ki jih je nabral po vinarjih, pritrgujoč si tu pa tam manjpotrebne izdatke. Nadaljnja vsota se nabira zopet prostovoljno za »Rdeči križ«. Ni pri teh zbirkah merodajna vsota, ampak lepa misel, pomagati vojakom, in plemenita otroška želja, tudi nekaj prispevati za dobrodelne namene. To je lep pojav v dobi lahkomišljenega dijaškega življenja. Prof. A. Rabuza. Cerkev za znanost. V »mračnjaškem« srednjem veku, v 14. stoletju, je ustanovila katoliška Cerkev nič manj kakor osem univerz, in sicer v Pragi, Krakovu, na Dunaju, v Pečuhu, Budimpešti, Heidelbergu, Jeni in v Erfurtu. Ljubitelji presv. Evharistije. Sv. Frančiška Šantalska, ki je bila leta 1572. rojena v Dijonu na Burgundskem, je bila že kot petletno dekletce jako dobro poučena v verskih resnicah. Ko je enkrat neki odlični Kalvinec v njeni navzočnosti napadal nauk o pričujočnosti Jezusa v najsv. Zakramentu in je sploh zasmehoval katoliško vero, je mala Frančiška pogumno stopila pred moža in mu z ljubeznivo resnobo rekla: »Vi ne verujete, da je naš Jezus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa pričujoč? Saj je vendar sam tako rekel! Ali mislite, da je Jezus lažnik? Ko bi obdolžili našega kralja laži, gotovo bi vas moj oče kot sodnik obsodil radi žaljenja Veličanstva. Kaj šele vas čaka pri najvišjem sodniku, ako dolžite njegovega ljubljenega Sina — laži ?I« Ko je čutil sv. Tomaž Akvinski, da se mu bliža življenja konec, je prosil nujno za svete zakramente. Pred sv. obhajilom je pa prosil, naj ga polože na pepel, in je potem glasno molil: »Trdno verujem, da je Jezus Kristus kot pravi Bog in pravi človek v presvetem Zakramentu pričujoč. — Molim te, o moj Zveličar, in želim sprejeti tebe — Najslajšega, — ki si moje odrešenje in popotnica za pot v večnost.« Kmalu potem je umrl. Pozabljivost. Ravno možje, ki so zelo razumni, imajo navadno zelo slab, nezanesljiv spomin in zato razodevajo veliko raztresenost. To nam je znano n. pr. o Danteju, Ariostu, Tassu, Newtonu, Molierju, La Fontainu, Schumannu, Ponchielliju, De Sanctisu, Berthelotu itd. Ariosto n. pr. se je napravil nekega jutra na izprehod vunkaj iz Capri, pa je prišel, ne da bi bil opazil, do Ferrare v copatah. Glasbenika Ponchiellija je prijatelj povabil na kosilo. Ko je prišel čez eno uro domov, je še enkrat kosil, ne da bi se spomnil, da je že. Literat de Sanctis je šel nekega večera z ženo v gledališče. Po predstavi je odhitel sam domov, ker mu ni prišlo na misel, da je oženjen. Kajne, na prvi pogled je tolika raztresenost in pozabljivost zelo nadležna bolezen, a tudi tako pomanjkanje spomina ima svojo dobro plat. Ko se je Atencu Temistokleju nekdo ponudil, da ga nauči umetnosti spomina, mu je le-ta odgovoril z veliko bistroumnostjo: »Rajši bi se naučil umetnosti pozabljanja.« Spomin. Dober spomin je za dijaka velikega pomena, a vendar bi bilo popolnoma po-grešeno misliti, da more dober spomin odtehtati razum, ali da bi mu šlo prvo mesto med duševnimi zmožnostmi. Lahko imaš zelo slab spomin, pa si vendar bolj inteligenten nego kak igralec, ki si z lahkoto zapomni na stotine verzov. Sploh pa pravi spomin ni toliko kvantitativen kakor kvalitativen, to se pravi: Ne obstoji v tem, da bi nam bil na razpolago, da bi obesili vanj vse mogoče in nemogoče stvari, ampak samo to, kar zadostuje, da se spomnimo, česar želimo, da nam nudi ključ skrivnega kotička, kjer hranimo ključe drugih oddelkov možganov, ki nam hranijo še druge ključe. »Mladenič — tako pravi dobro De Marchi — se mora truditi, da si pridobi logični spomin, ki se ne opira na čutne zaznave ali na mehanizem, ampak na analizo stvari. Prečita naj eno stran in poskusi ponoviti glavne misli, potem naj pridruži drugotne misli. Od strani naj gre k poglavju, od poglavja dalje k celi knjigi. In skrbi naj, da si zapomni ideje in ne samo besede in da vedno veže dejanja in pojave z vezmi vzroka in učinka. (Zgodovina!) Za natančnost v številih, dejstvih in formulah imamo enciklopedije, manuale in knjižnične omare: umske moči moramo rabiti v to, da preudarjamo, družimo, umevamo, sodimo, ne pa da s trudom pa brez koristi s seboj vlačimo mrtvo pezo nekoristnega znanja.« (Ang. Benedetti, Verso la Meta'1 [Torino 1912], G. B. Paravia.) Čcbelni pik se glede na namen razločuje od kačjega v tem, da je obramba kače individualna, čebele pa socialna, to se pravi: kača brani s pikom samo sebe, čebela pa se spusti v boj za družbo, ki ji pripada. Zato je vse-modri Stvarnik tudi tako uredil, da je izid boja popolnoma različen. Kača samo sebe otme, čebela pa v boju vselej izgubi življenje, koristi pa svojim družicam, svoji državi in umrje sladko smrt za svojo kraljico. Njene tovarišice pa naznanijo ljubljeni matici, da so videle, kako je obležala na polju časti »mrtva, ker velel tako je domovine ukaz«. To je v resnici — kakor pravi Vergilij — lepa smrt (pul-chramque petunt per volnera mortem. G. IV., 218.). Če pa že čebela gre tako neustrašeno v boj za svojo domovino in svojo kraljico (in ne zase), koliko večje nesebično navdušenje mora šele navdajati razumnega državljana, ki se bori za svojo domovino, za državo, ta veliki čudotvor, za svojega vladarja. Tako da ni popolnoma res, kar meni Vergilij o čebeli isto-tam, namreč, da niti Egipt, niti širna Lidija, niti partska ljudstva, niti medski Hydaspes nimajo vladarja v takih časteh (Praeterea re-gem non sic Aegyptos et ingens Lydia nec populi Parthorum aut Medus Hydaspes obser-vant. [210—212]). Ob šestinšestdeset-letnici vladanja so avstrijski • narodi pokazali presvetlemu cesarju, da ga nad vse ljubijo (illum adinirantur et omnes circum-s t a n t fremitu denso stipantque frequentes et saepe attollunt umeriš. Kajti on nam je kakor matica čebelam operum custos: varih blagostanja, kulture; on je životvoren simbol edinosti: rege incolumi mens omnibus una est. (Istotam 213—218.) Vojne izgube. Splošno se sodi, da jih v sedanjih bojih pade precej manjši odstotek ko nekdaj. Le berite n. pr. sv. Pismo stare zaveze, pa boste videli, da je v starih vojskah ponavadi padlo visoko nad polovico vojakovi Ko se je n. pr. Gedeon udaril z Madijanci, je leteli od 135.000 mož ostalo samo 15.000. Ali vprašajte starčka Homerja, koliko jih je od 120.000 izpred Troje pripeljal zopet domov! Obraz se mu bo še bolj zresnil in bo dejal, da je že itak zapisal, da vojska može mori. Med drugimi vzroki teh občutnih izgub bi lahko spomnili, da se je bojevanje vršilo v neposrednem približanju, pa brez prave taktike, kakor pred Trojo. Skrb za ranjence se z ljubeznijo naših dni niti oddaleč ne dd primerjati, ravno-tako tudi ne zabranjenje kužnih bolezni, ki so najhrabrejše bojevnike trumoma žele. Sploh pa iz teh in poznejših časov nimamo podrobnejše, ali sploh nikake statistike. Šele od sedemletne vojske dalje imamo natančnejše seznamke izgub. V tej vojski so izgube poprečno znašale 17%, za časa Napoleona 15%, v krimski vojski 14%, leta 1859. v Italiji 8%, istotako leta 1866., v prvi dobi vojske leta 1870/71.9-5%, v drugi 7%. V rusko-japonski vojski so bile izgube nekako iste kakor v prvi polovici leta 1870/71. Tudi v obeh balkanskih vojskah leta 1912/13., o katerih še nimamo točnih podatkov, pravijo, da niso bile višje. Toda v teh številkah so obseženi mrtvi in ranjeni skupaj. Razmerje mrtvih do ranjenih je ostalo približno vedno isto, namreč 1:4. Torej vsekako nizke in še padajoče številke! Vendar se ravno dandanes na posamnih točkah lahko razvije zelo poguben boj. Tako n. pr. je pri St. Privatu izgubila pehota poprečno 30%, posamni oddelki celo 55%. Pri naskoku na Plevno so se baje nekatere ruske čete skrčile za 60% do 75%. Ravno tako so imeli Japonci pri jurišu (naskoku) na 200metersko višino pred Port Arthurjem in deloma pri Mukdenu 50% izgube. Ali kako silne izgube so imeli Rusi v oktobru pred Przemyslom! Vendar so tako visoki odstotki le redke izjeme! Nekaj trdih orehov za naše Iatince. 1. Insanis insanus insanos si inter haberi verere. 2. Ex viri dira mobilis stilla tatra. 3. Jus cum assis palato rei optime sapit. 4. Nihilum velleris velles nihilum vere te velet. 5. Cater vas iti te ata dam nem. 6. Čst operae pretium duplicis pernoscere iuris naturam. Hor. Sat. II. 4, 63. Orehi v zadnji številki se dado takole zdrobiti: 1. Rajši imam jabolko z jabolkom kakor jabolko brez jabolka (t. j. rajši itnam dve jabolki kakor eno.) 2. Ave ave, avesne esse aves? (Pozdravljen, ded! Želiš li jesti ptice?) 3. Domine, domine dominae sunt ? (Gospod, so li gospe doma?) 4. Vespa si anum pungit, clamat. (Ako osa piči staro ženo, vpije,) Mea mater, filium tuum lupus est. (Pridi, mati, tvojega sina žre volk). 6. Vsak gospodar naj skrbi za rejo svinj. 7. Ne bo li nihče s prediva tkal za denar božanstvu v gozdu? 8. Cantabant miseri misere : Miserum (= mi-serorum) miserere! (Nesrečni so žalostno peli: Usmili se nesrečnih !) Naše slike nam predstavljajo danes nekatere prizore iz življenja srednjeveškega viteštva, o katerem hočem podati nekoliko splošnih opazk. Srednji vek se dostikrat imenuje doba vseobčega navdušenja za dobro in lepo. Pod skrbnim cerkvenim varstvom se povzpno narodi do blagostanja, vse javno in privatno življenje dobi krščanski značaj. Hrabrost sklene prijateljsko zvezo z religijo in se skupno ž njo posveti delu usmiljenja do trpečega brata. Mnogi plemiči stopijo v samostan, kjer žive življtnje zatajevanja in pokore, drugi pa, ki se ne marajo odpovedati vojaštvu, prevzamejo od samostanskega življenja razne običaje in se združijo tudi v poseben stan konjenikov ali vitezov. Kdor je hotel postati član viteštva, je predvsem moral biti plemenitega rodu in se odlikovati po krepostnem življenju: možatost in dostojanstvo, odkritost in srčnost so bile tiste viteške kreposti, ki jih je oplemenitil še duh krščanske ljubezni, pobožnosti in ponižnosti. Vsak vitez je sveto prisegel, da hoče pobožno živeti, ne delati krivice, ubogim pomagati, vdove, otroke in žene ščititi in vero braniti. Vsled tedanje globoke vernosti in nagnjenja do zadružnega življenja se je vite-štvo tako priljubilo, da so si celo vladarji šteli v čast, nazivati se viteze. Posebne vrste pesniški duh je preveval v onih časih svet: v romantiških spevih so proslavljali junake, ki so odhajali v tuje dežele in ondi v boju zoper nevernike prelivali kri. Zato je doseglo viteštvo ravno za časa križarskih vojsk svoj idealni višek. Mnogi vitezi so zapustili svojo domovino in družino in žrtvovali imetje in življenje za Zveličarja. Skrbeli pa so od zgodnje mladosti za vzvišeni bodoči poklic. Do 7. leta je ostal deček pod nadzorstvom matere. Nato so ga poslali na dvor kakega kneza, kjer je užival skoraj pravo špartansko vzgojo: kot plemič ali p a ž (Edelknabe, Page) se je uril v letanju, skakanju, borenju, jahanju ter metanju kamenov in kopij. Po dovršenem 14. letu je postal plemič oproda (Knappe, Junker, Edelknecht); kot tak je spremljal svojega gospoda na lov, turnirje in vojno. Tu je spoznaval način bojevanja, dočim je skrbel doma za fino viteško obnašanje, katero srednjeveški pesniki tako poveličujejo. Zaključek te vojaške vzgoje je tvorilo po dopolnjenem 21. letu opasanje zmečem, (Schwertumgiirtung, Schwertleite), kar so potem imenovali viteški udarec (Ritterschlag). Tako je oproda postal vitez. Na to slovesno dejanje se je pripravljal oproda s 4dnevnim postom, spovedjo in prejemom sv. zakramentov. V teh dneh je nosil tudi posebno obleko: belo, ki naj bi ga spominjala na čisto in neomadeževano življenje, rdečo, v znamenje, da naj bo vsak čas pripravljen preliti kri za sv. vero, in črno v spomin na smrt. Na vse zgodaj zjutraj težko zaželenega dne je pokleknil mladi vitez pred oltar, ponovil vpričo navzočih gostov slovesno prisego in prejel od svojega gospoda trikratni udarec na vrat in hrbet v imenu Boga, sv. Mihaela, in sv. Jurija, obeh patronov viteštva. Meč, ki ga je prej blagoslovil duhovnik, je prejel z besedami: »Zu Gottes und Marien Ehr' Empfang dies und sonst keines mehr, Sei tapfer, bieder und gerecht, Besser Ritter als Knecht.« Svoja bivališča so stavili vitezi na strmo skalovje, težko pristopne vrhove ali pa tudi na ravnem, kjer so bili zavarovani po glo- bokih grajskih jarkih. Preko jarka je navadno peljal dvigljiv most (Zugbriicke). Kadar se je prikazal vitez izven grada, je bil od nog do glave pokrit z železom, tudi konj je bil skoraj ves v šlemu. V mirnih časih so vitezi urili svoje moči na lovu ali pa na turnirjih, neke vrste današnje orožne vaje, ki so se vršili včasih na slovesen način. Turnirji so francoskega izvora, vpeljal jih je vitez Godefroy de Pre- nilly. V kratkem so se udomačili po vsej Evropi in veljali kot nekaka predvaja viteških bojev. Pri turnirjih je dostikrat nastopilo do 1000 vitezov, bila je to mala bitka, pri kateri je bil marsikateri vitez ranjen ali celo ubit. Število viteških gradov je rastlo zlasti v 12. in 13. stoletju. Eden takih, že po naravi močnih trdnjav, je bil tudi grad Habsburg, zgrajen okrog 1. 1020. ob sovodnji rek Aare in Reusse. Iz majhnih početkov so rastla posestva in tudi ugled Habsburžanov, ki so z Rudolfom I. zasedli nemški prestol (1. oktobra 1273). Ker je po nemški kroni hlepel tudi češki kralj Otokar II., se je vnela vojska, ki se je končala s porazom in smrtjo Otokarja, dne 26. avgusta 1. 1278. pri Diirnkrutih na moravskem polju. Nekoliko pred nastopom Habsburžanov je slavil viteštvo v avstrijskih deželah Tirolec Walther v. d. Vogelvveide (1165—1230), katerega pomen je označil neki sodobnik takole: »Wer des vergahse, tat mir leide.« LUKA VILHAR urar, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št 4 priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo priložnostnih daril kot ure, verižice, uhane, zapestnice itd. po najnižjih cenah. Za solidno in točno postrežbo se jamči. L KETTE Ljubljana, Franca ložeia c. 3. Klobuki, čepice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport Knjigoveznica ,Kat. tisk. društva4 v Ljubljani se priporoča :: v izvršitev vsakovrstnih knjigoveških del. Knjižnicam znaten popust Solidno delo, zmerne cene. Kupujte edino ,Sava‘-kremo (čistilo). Dobiva se povsod. m Fr. P. Zajec, Liljana, Sl priporoča svoj dobro urejeni optlfnl zavod kakor tudi razliCne vrste naočnikov, SClpal-cev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila očnl, Sčipalcev itd. Izvršuje dobro ih cenol ff? G. F. Jurasek uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska c. 13. Velika zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin, harmonijev, gosli, tamburic, Kitar, citer in vsega glasbenega orodja. Najboljše strune (Wachold m druge). Zavod za uglasevanje ter popravila vseh glasbil. Jamčim pismeno 10 let. Posoie-valnica glasovirjev in harmonijev po najnižjih cenah. — Dobro blago se samo hvali. =d Illllllllllllllllllllllllll I Illl ..................................................... Telovadne priprave in orodje, sani, drsalke in druge zimske športne potrebščine, vsakovrstne gospodinjske in gospodarske predmete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodje, raznovrstno železnino, nagrobne križe in prvovrstne poljed. stroje, priporoča prva domača tvrdka te stroke Fr. Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta St. 1, veletrgovina z železnino in razpošiljalnica poljedelskih strojev. »o K. H. KREGAR Ljubljana, Sv. Petra testa 23 iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitimiiiKi Trgovina z usnjem na debelo In drobno Bogata zaloga raznovrstnega usnja in črevljarskih potrebščin iiiiiuiiiiiiiMiiimmiiiiiiiiutiriiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiimiimiiiiiiiiiii Glavna zaloga Sava-kreme v korist obmejnim Slovencem! Trgovina oljnatih barv, Arnežev in lakov ter vseh v to stroko spadajočih predmetov imuhhhiiiiim—■miiiiiiiiwiiiuimuwnflnmmpmiiniu Brata Eberl slikarja napisov, pleskarska mojstra Miklošičeva cesta št. 4 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmmmmiiii nasproti „Uniona" Priporoča se preč. duhovščini in p. n. občinstvu v vsakem oziru kot priznano solidna tvrdka Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, da je gosp. Rajko Sušnik umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu, v splošno zadovoljnost in po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočila. V Šmihelu, 12. avgusta 1909. Za stavbni odbor: FrančiSek Gabršek, župni upravitelj. (H. Hita) v Ljubljani iiiiiiitiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiimititiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiitiiHiiiiii priporoča svojo bogato zalogo NHMUllllliHItMllimillHMiminMimHIIMIHMM : šolskih : in pisarniških potrebščin ■HUMU—UmnilllMI—MIIMMIIIIIHIIIIIMIII kakor: raznovrstni papir, zvezke, no-teze, razne zapisnike, kopirne knjige, Šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila! trikote, Šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije. -----------------------------------------