Spod. in abboo. post. ■ II Gruppo Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništto: Trst, Vicalo delle Rose štev. 7 Gorica - 8. decembra 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Ženeva, nemško vprašanje in izjave, ki jih daje prvi tajnik sovjetske komunistične partije Hruščev med potovanjem po Aziji, so jasen znak, da se Kremelj pripravlja k ostrejši politiki do Zahoda. Izražala se bo v neusmiljenem tekmovanju za azij-sko-afriške narode. Boj prehaja iz dosedanjega prvenstveno vojaškega na gospodarsko, tehnično in politično področje. V zvezi s tem je objavil zanimiv članek britanski tednik »Eeonomist«, ki pravi, da mora tudi Zahod spremeniti svojo politiko. Ce bi šlo le za mirno gospodarsko tekmovanje, bi Amerika gladko zmagala, saj je gospodarsko neprimerno močnejša od Sovjetov. Toda prijateljstvo in zavezništvo se ne da kupiti z denarjem. Veliko večjo vlogo igrajo politični in psihološki či-nitelji, zlasti pa čustva kot so prijateljstvo, sovraštvo in strah. Karti, na kateri igrajo Sovjeti v Aziji, sta prijateljstvo in strah. Ljudstvo si hočejo pridobiti z laskavimi izjavami, ki jih dajeta Hruščev in Bulga-nin med potovanjem po Indiji, Burmi ter Afganistanu. Strah pa izigravajo v odnosih z indijskimi voditelji. Indijci dobro vedo, da jih A-merika ne bo nikdar napadla. Vedo pa, da bi jih Sovjeti ob prvi ugodni priložnosti pohrustali. Da bi to pre- prečili, ponujajo Sovjetom svoje prijateljstvo. Po njihovem vzgledu se ravnajo še druge azijske države. Nočejo se sicer pridružiti neposredno sovjetskemu bloku, hitijo pa zatrjevati, da so nevtralne. Dejansko bolj podpirajo sovjetski kot zahodni blok. Po mnenju »Economista« mora tudi Zahod primerno odgovoriti na te spretne poteze. List kar naravnost predlaga, naj Amerika v bodoče podpira le tiste države, ki so brezpogojno zveste zahodnemu taboru. Vsem drugim, tudi nevtralnim državam naj pomoč takoj ukine. Ko bodo to videle, se bodo morale odločiti za eno ali za drugo stran. Ako bodo videle, da jih Amerika za njihovo nevtralnost še poplačuje, bodo seveda nevtralne ostale ter bodo potegnile za seboj tudi marsikoga drugega. To stališče verjetno ne bo prodrlo, ker se nekateri boje, da bi se Amerikanci s tem osovražili in pahnili nekatere nekomunistične države v komunistični objem. To morda dTŽi, toda nekaj bo Zahod moral storiti, če noče zgubiti nevarne bitke za azijsko-afr:ške države, ki so v nevarnosti, da počasi zgubijo svobodo in neodvisnost ter padejo pod sovjetsko kolonialistično peto. Jugoslovanski predsednik Tito je spet na potovanju. Tokrat je šel na ohisk v Abesinijo in Egipt. Obisk v Abesiniji bo bolj formalnega značaja. Vrnil ho obisk, ki ga je napravil neguš v Jugoslaviji, kjer so skrbno pazili, da ga niso vodili mimo kake cerkve, ker poznajo njegovo navado, da kot goreč vernik rad cerkve obišče. Politično važnejši ho Titov obisk v Egiptu, ki hoče biti uradno nevtralen, kakor Jugoslavija, ter je v ostrem sporu z Izraelom. Ni znano, če bo Titu uspelo kako posredovanje v tem sporu. Pozornost je zbudila vest, da je Tito odpotoval z bogatimi darovi, med katerimi je cela jadrnica za neguša. V Ju;;os viji pa ljudje godrnjajo, zakaj taka potrata, ko pa jim vsega na vseti straneh primanjkuje. SV. PAVEL, VELIK APOSTOL RESNICE Z ŽIVO IN PISANO BESEDO. PO NJEM SE IMENUJEJO RAZNE DRUŽBE ZA ŠIRJENJE DOBREGA TISKA. Te dni se je mudil na obisku v Italiji nenjski gospodarski minister Erhard. V Rimu je imei važne gospodarske posvete s predstavniki italijanske vlade, nato pa si je ogledal obnovitvena dela v južni Italiji, zlasti na Siciliji. Italijanski vladi je veliko na lem, da bi zahodna Nemčija dovolila znatne investicije pri delih za gospodarski razvoj južne Italije v okviru evropskega gospodarskega sodelovanja. Vsem je znano, kako velik je vpliv dnevnega in periodičnega tiska! lisk mora jasno oznanjati resnico, spodbujati ljudi h krščanskim krepostim, razgaliti zmote, ki se pojavljajo pod krinko resnice, pobijati, protiverska in protisocialna načela. Zato z veseljem pohvalimo vse dušne pastirje, ki se trudijo, da se dober tisk širi. Mnogo se je že naredilo na tem polju, a'mnogo dela še čaka. Pij XII. (2.VI.195!) Neuradno se šušlja, da je radioaktivni prah. ki je nastal med zad-. njim sovjetskim poskusom z vodikovo bombo, zastrupil visoke zračne plasti, ki so se počasi pomikale na vse strani. Na Japonskem je pet dni padal radioaktivni dež. Tudi nad Anglijo, F rancijo in Rimom so ugotovili zelo povečane količine radioaktivnega prahu, ki je lahko- zelo nevaren, če pade na zemljo. Naj bi vendar ljudi že srečala pamet, da bi se nehali igrati s takimi nevarnimi stvarmi! Pri vsem pa se nehote vriva vpra šanje: Če so opazili nevaren radioaktivni prah in dež tako daleč od Sibirije, kaj se je zgodilo pa tam, kjer so bili veliko bliže središču eksplozije? Ne vemo, ker vsa sovjetska poročila molče. NEMŠKI KATOLIŠKI ČASOPISI Nemški katoličani imajo skoraj 200 svojih listov, pd teh 7 dnevnikov, dočin. izhajata v vzhodni Nemčiji samo dva tednika, ker vedno primanjkuje papirja. Tednik »Fran tind Mutter« — Žena in mati ima 600.000 naklade, tednik za može »Mann in der Zeit« Mož v času pa pol milijona. SVETO PISMO V RUSIJI 'Po angleških virih bodo prvič po revo-piji dovolili v Rusiji natis svetega pisma, oslej j,. žt. 25.000 prednaročil. DNE 11. DECEMBRA: NEDELJA ZA NAŠ KATOLIŠKI TISK NAS TEDEN V 11. 12. nedelja, 3. adv.: Daiiiaz, p.; Sabina. 12. 12. ponedeljek sv. Aleksander, muč. 13. 12. torek: sv. Lucija, dev. muc, 14. 12. sretla, kvatrna: sv. Konrad, škof. 15. 12. četrtek: sv. Kristina, f/.,* Valerijan. 16. 12. petek, kvatrni: sv. Evzehij škof. 17. 12. sobota, kvatrna: sv. Lazar, .šAo/. SV. LUCIJA, doma v Sirakuzi (Sicilija), bogatih staršev. Vzgojo je prejela krščansko. Mati jo je pogosto vodila na grobove mučencev in, ji dajala brati Dejanja mučencev, to je spise, /»/’ so poročali, kako So bili kristjani mučeni zaradi vere. Vse to je v nji obujalo živo vero. Prav tedaj je cesar Dioklecijan silno preganjal kristjane. 1. PO TRPLJENJU K DEV1STVU. V hišo je prišla potrtost, ker je mati zbolela na dolgi, pa skoraj neozdravljivi bolezni. Zastonj je iskala zdravja pri zdravnikih. Lucija je mater pregovorila, da sta šli molit na grob sv. Agate, device in mučenice v Catanijo. Na tem grobu so se godila izredna ozdravljenja. Po dolgi, goreči molitvi je hčerka zadremala. Prikazala se ji je sv. Agata in napovedala zdravje materi; njo samo je vzpodbujala, naj ostane stanovitna in deviška. Ko se je zbudila, )e videla mater zdravo. Povedala ji je, kaj ji je razodela sv. Agata. Obljubila je večno devištvo. 2. OD DEV1STVA V MUCENISTVO. Mati in hči sta začeli razdeljevati imetje revežem. To pa ni bilo všeč nekemu mladeniču, ki je hotel Lucijo poročiti. Imel je upanje, ker mati pred svojim ozdravljenjem ni bila nasprotna poroki. Tako d(deč je šla njegova zahteva, da jo je naznanil prefektu, da je kristjanka. Ker je prefekt Pashazij ni mogel z obljubami pripraviti do odpada od vere, jo je ukazal hudo mučiti; končno ji je rabelj prebodel z bodalom grlo (letu 304). Pokojnina je sedaj v Benetkah. Tako je: hudobneži se nazadnje, ko ne pomaga zapeljiva, lažniva beseda« zatečejo k nasilju. To vidite tudi dandanes. Tistim, ki tega ne vidijo, naj sv. Lucija, ki je tudi zavetnica za zdravje oči, izprosi luč spoznanja. IZ SV. EVANGELIJA Tf isti čas so poslali Judje k Janezu iz Jeruzalema duhovnikov in levit ov, da so ga vprašali: »Kdo si ti?« — Priznal je in ni tajil: priznal je: »Jaz nisem Kristus.« — In vprašali so ga: »Kaj torej? Si Elija?« — Rekel je: »Nisem.« — »Si li prerok?« — Odgovoril je: »Ne.« — Rekli so mu torej: »Kdo pa si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« — Rekel ie: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izajija.« — In kalen so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« — Janez jim je odgovoril: »Jaz kršču-jem z vodo; sredi med vami pa sloj', katerega vi ne poznate, ta, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« — To se je zgodilo v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval. Sv. Janez Krstnik nam marsikaj koristnega pove. Danes nas uči dvoje lepih čednosti: 1. resnicoljubnosti. Koliko laži je v svetu! Od začetka sveta vse do danes. Spočel jo je hudi duh, ki se zaradi tega imenuje oče laži. A ne le spočel, marveč obilno posejal po vsej zemlji; okužil z njo neštete duše in zastrupil premnoga srca, tako da sv. pismo ugotavlja: svet ves tiči v zlu. Dejansko, poglejte na tiskan papir: koliko laži je vrgel v svet, koliko resnice poteptal, zmaličil ati potvoril, koliko glav je zmešal, koliko sre neukih in učenih oddaljil od Boga, od vere in Cerkve, pd pametnega krščanskega življenja. Varujmo se slabega, posebno brezverskega čtiva, ki je natrpano po raznih romanih, znanstvenih knjigah, revijah in časnikih! Poglejte v območje jezika: koliko prevare, koliko zvijačne zab^itnosti, kako malo iskrenosti med narodi, družinami, posamezniki! Kjer vlada laž, tam je pekel! Poglejte v politiko in filozofijo: koliko gorja imajo na vesti razni goljufi! Z medenimi obljubami so zapeljali cele rodove v grenko morje bridkih razočaranj. Poglejte v hram kulturne umetnosti: slike, filmi, gledališke pred' stave, ki bi naj bili’sredstva prave c mike, koliko greha so zanesli v svet, koliko nedolžnih duš pokvarili, koliko mladostne sreče skalili! Vse to, ker ljudem manjka resnica, skladnost z Bogom, z njegovo postavo in njegovimi odloki, z njegovimi načrti ter nameni. Laž in goljufija, to, kar nasprotuje resnici in poštenosti, je nekaj sramotnega in človeka nevrednega. Bog ju obsoja in kaznuje. Pa tudi pri ljudeh ima laž kratke noge. Je torej vsestransko podla in zaničevanja vredna in poleg tega škodljiva, škodljiva človeku, škodljiva človeški družbi. Resnica je pa nekaj zelo velikega, plemenitega in zaslužnega. Bodimo resnicoljubni, da bomo zadovoljili Boga, ljudi in svojo lastno vest! 2. ponižnosti. V svetu, žal, prevladuje ošabnost, čeprav je nihče ne mara. Greh, ki je vsem ljudem, ne le dobrim, ampak tudi slabim, grozno zoprn in neljub, je v prvi vrsti napuh. Vsi ga imajo v želodcu in vendar v mnogih gospoduje. Je pa sam na sebi grd, nečloveški in ne-krščanski. Ali ni znak ošabnosti, če krščen človek ne mara skloniti svojega majhnega duha pred neskončno velikim Bogom, ko n. pr. ne veruje ali ko več ne moli ali prestopa zapovedi ali kg> se na kakršenkoli način upira božji milosti? — Ali kadar ljudje prezirajo pravično oblast, predstojnike, in otroci starše? Bo menda vprašanje vzgoje in, predvsem, samovzgoje in olike: človek, ki je lepo vzgojen, je po navadi ponižen. Janez je nekaj pomenil, užival ugled ter sloves in kako svetniško skromno je sodil o sebi. Ljudje se pa tako radi napihujejo in iščejo časti. Se delajo več kot veljajo in so. Ponižnost, komu ni všeč, ko jo na bližnjem vidi! Pregovor pravi, da ponižnost razoroži človeka. Bodimo torej ponižni! Iz življenja Cerkve KATOLIKI V KOMUNISTIČNI DRUŽBI KATOLIŠKA UNIVERZA V NIGERIJI V Belgijo je prispela iz Kitajske skupina mladih komunistov. V delegaciji sta tudi dva člana, ki poudarjata, da sta katolika, Na ta način hočeta pokazati, da je na Kitajskem katoliška vera svobodna. To je dalo povod, da se je oglasil p. Van Coille, ki je bival 15 let na Kitajskem kot misijonar in je 3 leta prebil v zaporu. Pater Van Coille je dejal, da je poteza kitajskih oblasti dovolj jasno. Prav pred prihodom te delegacije v Belgijo so na Kitajskem izpustili na svobodo t belgijske misijonarje. Tudi ob Cu-En-Lajevein prihodu v Ženevo leta 1954 so Kitajci izpustili na svobodo nekaj misijonarjev. Treba je pač napraviti dober vtis in zbuditi zaupanje. To je premišljen način, kako vreči pesek v oči naivne/eni, ki verjamejo v bajko o svobodi v ljudskih demokracijah. PREDNOST VERSKIM RADIJSKIM URAM Španska radijska družba je napravila anketo o svojih oddajah. Prvo mesto so dobile verske oddaje barcelonske postaje. Te oddaje, za katere je bilo oddanih 4 5 glasov, so posvečene preganjani Cerkvi. Te oddaje pogosto prenašajo vatikanske in druge evropske in ameriške postaje. Splošno priznanje poslušalcev priča, kako živo se zanimajo španski katoličani za usodo Cerkve molka za spreobrnjenje preganjalcev in trpljenje katoličanov v svetu. ZBOROVANJE KATOLIŠKIH IZOBRAŽENCEV FRANCIJE V Parizu so zborovali katoliški izobraženci Francije. Studijskih dni so se aktivno udeleževali pisatelji, zgodovinarji, filozofi, politiki in duhovniki. Posvetili so se študiju naslednjih vprašanj: Krščanstvo in moderni čas. Krščanstvo in socialno vprašanje, Krščanstvo med Vzhodom in Za-padom. Kot gost se je zborovanja udeležil tudi florentinski župan La Pira, ki je dejal: »Krščansko družbo imenujemo ono, v kateri ima Kristus svojo hišo, pa ima tudi človek svojo streho. Družba, kjer so cerkve polne in človek nima nad sabo svoje strehe, se ne more imenpvati bolj krščanska kot pa ona, kjer so cerkve zaprte. Družba mora biti pravična in svobodna. KONGRES KATOLIŠKIH ZDRAVNIKOV Sedmi mednarodni kongres katoliških zdravnikov se bo vršil na Holandskem od 10. do 16. septembra prihodnjega leta. Kongres bo v Haagu, zadnje dni pa v Nim-wegenu, kjer je sedež holandske katoliške univerze. ROMANJA V ARGENTINI Argentinska Katoliška akcija je izvedla romanje v stolnico v Cordovi in v druge mestne cerkve. Udeleženci so molili za žrtve zadnje- revolucije. CERKVENA HIERARHIJA V ZDA Ob 50-letn iei mašništva apostolskega nuncija nadškofa Cicognanija. ki predstavlja Vatikan v Združenih državah, se je zbralo v Washingtonu pri službi božji 6 kardinalov, 26 nadškofov, 140 škofov in 40 diplomatskih predstavnikov, ki so akreditirani pri washingtonski vladi. Prvič v zgodovini katoliške Cerkve so bili v ZDA zbrani vsi škofje skupaj ob tako pomembnem jubileju. Voščila, ki so jih izrekli apostolskemu nunciju kardinali, nadškofje in škofje Združenih držav, so ' vsa izzvenela v sinovski vdanosti svetemu očetu in napredku katoliške Cerkve v ZDA. KRŠČANSKO DELAVSKO GIBANJE V NEMČIJI V prisotnosti 250 zastopnikov podjetnikov in delodajalcev iz vseh delov nemške zvezne republike je bilo v Essenu ustanovljeno krščansko delavsko gibanje. Prvi kongres se vrši te dni. NOVI KOiNVERTITI Na Škotskem sta prestopila v katoliško Cerkev dva duhovnika škotske episkopalne, cerkve. Oba spreobrnjenca, John Wattie in lan Boxer. sta prejela luč resnice v jezuitskem kolegiju v Edimburgu. KATOLIŠKA l/NIVERZA V MANILI Katoliško Univerzo v Manili na Filipinih, ki je bila med zadnjo vojno por* šena, so sedaj obnovili. Danes šteje 6600 dijakov. Ima filozofsko, pravno in gosp •-darsko fakulteto. 37 odstotkov vseh šol na Filipinih pripada katoličanom in imajo‘v svojih šolah 274.000 gojencev. KARDINAL COPELLO V RIMU V Rimu se mudi kardinal Copello, nadškof Buenos Airesa. Svetemu očetu poroča o stanju katoliške Cerkve v Argentini po zadnjih dogodkih. Stopil ho tudi v stik z raznimi cerkvenimi uradi zaradi vprašanj, ki so nastala ob uničenju važnih škofijskih dokumentov ob zadnjih neredih. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI SLOVENSKI DOM V LONDONU Anglija je po končani drugi svetovni vojni postala zatočišče številnih Slovencev, ki jim ni bilo dano, da hi še živeli v »osvobojeni« domovini. Med njimi je vsa ta leta neumorno deloval č. g. Ignacij Kunstelj, ki je lepo število let tudi izdajal verski mesečnik »Pismo«. To je hila lepa vez med Slovenci na Angleškem, toda ni zadostovala. Potrebovali so tesnejših stikov in plodnejših udejstvovanj. A vse te lepe zamisli bi ne mogle vzbrsteti nikjer drugje tako lepo kakor le v i bi najbrž zardeli, bralci pa se le pritajeno smehljajo. In ondi izhajajo škandalozne zgodbe, katere tako ljubim, in zahrbtni napadi na duhovnike in redovnice. Slednji so zlagani, porečete vi, vem to, a nič ne de, učinkujejo pa le. In tukaj zanimive novice iz kina in zabavne dogodhc iz gledališkega sveta.« Slednjič je le nethai in povesil palieo. »Poglejte, toliko listov dela zame, prvi •ako, drugi drugače. In katoličani berejo in plačujejo moje časopise. Kaj pravite, ali ni trdna moja obveza?« Nasproti nama je prihajal duhovnik; »Poglejte ga; preteklo nedeljo je pridigo-val proti meni. Veliko si je prizadeval, posebno konec je bil ganljiv. Govoril je, kako naj izganjamo mutastega hudiča. Jaz namreč delujem tudi tiho in neopaženo. Toda dobri mož me ne bo izgnal. Štel sem: vseh skupaj je bilo pri pridigi 197 oseh .., Pri, meni pa, poglejte tjakaj!...« V strnjenih vrstah pravkar so zaprli delavnice in urade — so vreli ljudje mimo prodajalca časopisov. Uradniki in delavci, elegantni in preprosti ljudje, mnogi, mnogi so kupovali časopise, pa malokateri je kupil našega. »Vidite, to je drugačna pridiga, drugačno občinstvo, ali ne? Kdaj ima duhovnik toliko ljudi pred sclx>j ? In brim in slabim pa če prav ima fizično moč, da lahko dela tudi slabo. BIC SLABEGA TISKA Večkrat in ob raznik prilikah je sv. oče govoril o zlih posledicah slabega tiska, pa naj si bo ta v službi zmot ali pa pokvarjenosti. Razgalil je vse razdejanje, ki ga prinaša tak tisk v duše posameznikov, v družine in med nai-ode. Mnogokrat je obsodil tisk, ki povzdiguje seksualnost ali pa jo neti na vse načine. Opozarjal je na grozote, ki jih prinese mladini ko s svojimi opolzkimi romani, članki in slikami ubija v njej čut sramežljivosti in smisel za lepo čisto življenje. TISK V SLUŽBI CERKVE Ko je sv. oče govoril ob koncu vojne postnim pridigarjem mesta Rima je orisal veliko važnost tiska pri širjenju vere in utrjevanju božjega kraljestva v katoliških deželah. Zlasti je ob tej -priliki naročal duhovnikom naj širijo verski in katoliški tisk, ker drugače bo hudobni duh uničil vse seme božje besede, ki se seje s prižnic. Verniki besedo božjo slišijo, ko pa pridejo iz cerkve v svet nanjo pozabijo, če nimajo nikogar, ki bi jih na Boga in njegove nauke spominjal. In tudi izgu- REVIJA “VE Vse premalo opozarjamo na našo katoliško leposlovno revijo Vera in dom, ki je po počitnicah spet priromala iz tiskarne v Celovcu. Pred kratkim smo dobili v roke deveto številko, ki je gotovo med letošnjimi najboljša. Najprej nas Anton Orehar seznanja z življenjem Slovencev v Argentini. V leposlovni del pa so prispevali svoje črtice in pesmi že znani, pa tudi novi sotrudniki. Med prozo je gotovo najboljša črtica Vijolice Fondove z naslovom Smetar Antonio. Fondova je pisala tokrat iskreneje kot kdaj koli, tako da toplina njene besede in njenega srca prepriča in prevzame. Tudi Stanko Janežič se je spet oglasil po daljšem času. Poslal je zgodbo o Vincu. Korotaj je objavil še Oropan zaklad, Turk Potoček, Jelisava pa nadaljuje z zapiski iz svoje domovine pod naslovom Očetova dedovina. V dramski obliki nadaljuje Zdravko Novak običaj Ustoličenja na Gosposvetskem polju. Precej številno so zastopani pesniki. Poleg Brune Pertotove, ki je objavila dve pesmi, so poslali svoje verze še: Tugomir, Erik Kovačič, Tone Ziljski in S-va. Nov in bogat pa je v tej številki kulturni del. Pavel Slapar piše v poljudni o-bliki, a zelo stvarno in dokumentirano razpravo o razmerju vere do komunizma, Jože Peterlin predstavlja tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča, Martin Jevnikar poroča o Kranjčevi knjigi »Nekaj bi vam rad povedal«. Zelo zanimive pa so kulturne jaz pridigujem vsak dan, zjutraj, opoldne in zvečer, v vsaki številki, v vsakem stavku. Ta siromak pa pridiguje vsako nedeljo enkrat svojim sto ovčicam. Baha, tudi njemu sem zavezal oči, tudi on ne. ve, kje prebiva mutasti hudič. On ne vidi razločka med mojo in svojo pridigo, ki je kakor med strojno puško, katera izstreli v minuti sto strelov in med lokom, ki od časa do časa izproži puščico. On nc ve, kdo mu krade duše. Naj pridiguje, zmaga je le moja!« Ob tem dolgem, sramotilnem govoru 9e je razvnel. Sepetaje se je potem nagnil k meni: »Priznam, enkrat sem se začel bati katoličanov. Ko sem otrokom odvzel šolsko molitev in sem jih učil nesramnih pesmi, ko sem jih odtujeval od zakramentov in zasmehoval njihovo vero; tedaj sem že menil, da sem si upal preveč, da bodo katoličani strgali raz oči mojo obvezo. Pa se rti jo le še dva do trikrat močneje zadrgnil. Vsak mesec sem izdal nov list, kateri je moral hvaliti katoličanom novi napredek toliko časa, da so pač verovali. Moja moč se je še okrepila; o, ta lep« obveza!... Poglejte mene! Jaz pa ne nosim obveze, jaz gledam jasno v svet in kako jasno! Posebno en posel, ki ga pa katoličani ne razumejo, jaz dobro ra- bijo pravo smer, če ni nikogar, ki bi v neštetih problemih današnjih dni ne kazal prave poti. Ta spremljevalec katoličanov v življenju je njihov katoliški tisk. DOBER TISK - VARUH DRUŽIN Ko je zlasti prva leta svojega vladanja sprejemal tedensko novoporo-čence, ki so prihajali v Rim, jim je večkrat govoril o tisku. Svaril jih je, naj v svoje družine ne pustijo slabega tiska v kakršni koli obliki in kakršne koli barve. Slab tisk prinaša v družine prekletstvo. Priporočal pa jim je neštetokrat dober tisk in zlasti verski in katoliški tisk, ki jih bo vzgajal k medsebojni zve-.stobi, jih učil potrpljenja in junaštva v preizkušnjah, vlival v duše poguma, dajal nauke za pravo vzgojo otrok. Dober tisk je angel varuh družine in zato bi moral biti v vsakem domu, kjer jim je pri srcu družinska sreča, mir in soglasje. To je le nekaj misli iz nauka sv. očeta Pija XII. o tisku. Iz njih bo vsak lahko razbral veliko skrb sv. matere Cerkve za svoje otroke, a tudi veliko prošnjo, naj bi vendar enkrat katoličani razumeli, da v njihove roke in v njihove družine spada dober tisk in predvsem verski in katoliški tisk. RA IN D O M *» vesti, ki nam odpirajo pogled v kulturni svet. Prav ta del je nov in je revija z njim mnogo pridobila. Tudi gospodinje imajo svoj del in ugankarji prav tako. Revija Vera in dom se po svoji kvaliteti tako dviga, da bo nadomestila počasi tisto veliko vrzel tudi na Tržaškem in Goriškem, ko smo bili brez leposlovnega lista, ki bi redno in točno izhajal. Revija je našla že pot v vse slovenske vasi. Poceni je, tako da jo more všakdo naročiti. Dobite jo v slovenskih knjigarnah in pri slovenskih duhovnikih na Tržaškem in Goriškem. NOV SLOVENSKI ROMAN Pred Božičem bo izšel nov slovenski roman z naslovom: In hrumela je Drava, ki ga je napisal pisatelj dr. Metod Turnšek. To je roman iz dni, ki so nam še blizu, iz leta 1941. Godi se na Štajarskem in v Ljubljani. Prikazuje pa tudi usodo slovenskih Primorcev na štajarskem. Vsa zgodba se izvrši v štirih dneh. Za roman, v katerem nastopa tudi dr. Lamhert Ehrlich, vlada veliko zanimanje, saj so dokumen-tarični romani redkost. V NEDELJO ZA NAS KATOLIŠKI TISK BO V RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ C AS« GOVORIL NAŠ UREDNIK O KATOLIŠKEM TEDNIKU. zumem. Ponosen sem na svoj tisk, zanj vse storim. Vsi moji pristaši, prostovoljni in prisiljeni, morajo žrtvovati za moj tisk. O moj tisk, kako ga ljuhim in hvalim! Saj me vendar vodi od uspeha do uspeha. Moja načela razširja po vseh okrajih, bero jih na vseh postajah, v vsakem brzovlaku. Z vsako ladjo plava moj tisk in v letalih plava po zraku. Siri se od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Tej sili katoličani niste kos. O moja ljuba obveza!« Prišla sva do hiše, kjer naj bi se vršila seja. Šel je z menoj po stopnicah in, ko sem odprl vrata, je hitro pogledal v dvorano: »Tale peščica ljudi, — komaj šestnajst, — in me hoče premagati?« Zaničljivo se je zasmejal. Obrnil sem se in mu trdo pogledal v obraz in, preden sem pred njim zaprl vrata, sem mu dejal: »Dvorana, v kateri je Kristus obhajal zadnjo večerjo, je bila še manjša; in vendar sta te premagala duh in sila, ki sta izšla od ondod. Verujem, da te bo tudi v tisku premagal Kristusov duh, četudi mi pademo kot žrtve. Končno se bodo pa katoličanom le. odprle oči in zvesto in požrtvovalno bodo cenili svoj katoliški tisk. Iz rok in iz hiš bodo vrgli tvoje časopise. Tedaj ho konce tvoje moči. To verujem!« 1 Z GORIŠKEGA Kretiču za dvorano: pa tudi vsem drugim, ki so nam pripravili tako lepo miklavže-vanje. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO IZ GORICE priredi v Marijinem domu na Planiti v soboto dne 10. decembra ob 20.30 pod vodstvom prof. Mirka Fileja GLASBENI KONCERT z naslednjim sporedom: A) ZBOR IN ORKESTER 1) Foerster - M. Filej: Večerni motiv (Ave Marija) iz slov. opere »Gorenjski Slavček« za mešani zbor z orkestrom. 2) A. Foerster - M. Filej: Venček narodnih (III. dejanje - I. prizor) iz slov. opere »Gorenjski Slavček« za mešani in moški zbor. soliist ter orkester. 3 ) E. Komel: Poročna koračnica iz kantate »Fantje na vasi« za meš. zbor in orkester. B) DUO HARMONIK 1) /. Brahms - L. O. Anzagi: Madžarski ples št. 5. 2) F. Handel - F. Fugazza: Largo. 3) C. Doni: Faville musicali. C) ORKESTER SOLO 1) V. Parma ■ M. Filej: Vesela koračnica. 2) P. Mascagni - V. Billi: Intermezzo. 3) /. Strauss - M. Filej: Valček »Dunajska kri«. C) OPERETA 1) F. Vodopivec - M. Filej: »Povodni mož« groteska V 1 dejanju za soliste in orkester. (Režija Kumrov). Koncert se ponovi v nedeljo 11. decembra 1955 ob 17. uri. - Vljudno vabljeni. ....... ■ —...- ----- —--—------------------- t Vstop samo z vabili, ki se dobijo v trgovini čevljev Kosič in v kavarni Bratuž. Podgora Na prvo adventno nedeljo 27. novembra, sta zvesta naročnika »Katoliškega glasa« Pušnar Franc in njegova soproga Terezija praznovala zlato poroko v cerkvi in v krogu družine in sorodnikov. Obema izražamo iskrena in zlata voščila. Na drugo adventno nedeljo pa smo v velikem številu in z lepim pogrebom spremili k poslednjemu počitku tako naglo in nepričakovano nam preminulega istotaiko zvestega naročnika »Kat. glasa« in zavednega slovenskega in krščanskega moža 68-letnega Francu Terpina. Vsej preostali in verni družini naše sožalje. Nepozabnemu Francetu pa večni pokoj! Doberdob Dne 19. nov. sta sklenila večno zvestobo Elza Lavrenčič in Mario Bet. Nevesta je bila zgledna voditeljica Dekl. krožka, zato so ji hvaležna dekleta pripravila s petjem in darovi kar najlepši dan. Dne 26. nov, sta se poročila Stanislava Marušič, pridna cerkvena pevka in Anton Miehelini, delavec iz Tržiča. Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova. V nedeljo 4. dec. pa so kar trije dogodki razgibali našo vas. Ponoči je umrla po dolgi bolezni 89 let stara Frančiška Lavrenčič. Bog naj jo bogato poplača za ves trud pri vzreji družine v težkih vojnih letih. Opoldne smo se vsi zavzeli ob strašni novici, da se je pod vasjo obesil nek mož iz Ronk, katerega so baje neljube družinske razmere privedle do tega groznega de-jamja. Bog se ga usmili, nas pa varuj! Zvečer smo v nabito polni župnijski dvoranici prisostvovali najprej poučnemu in veselemu filmu, potem dvema deklamacijama, nakar je v nebeškem in peklenskem spremstvu »sv. Miklavž« osrečil in poučil mladino, pa tudi odrasle izpraševal in celo »spovedoval«. Hvaležni smo preč. g. ZAHVALA Ob bridki nepričakovani izgubi ljubljenega moža, očeta, brala, starega očeta in tasta FRANCA TERPINA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za lepo spremstvo pri pogrebu; posebno pa se zahvaljujemo č, g. župniku B. Špacapan za iskreno sočustvovanje, pevcem za žalostinke in sestram pokojnega za cvetje, sosedom m vsem. ki so nam bili v uteho ob lem prebridkem udarcu. Podgora, 4. decembra 1955. ŽALUJOČA DRUŽINA TERPIN IN OSTALI SORODNIKI Štand: ez V nedeljo smo obhajali na* cerkveni shod.Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, pa to je motilo le »komedije« v Gorici. Cerkvena slovesnost je potekala mirno ob lepem razpoloženju, ki ga je dvigalo cerkveno petje in priložnostni govori obeh domačih dušnih pastirjev. Zjutraj gospod Butkovič, oib 10. uri pri slovesni sv. maši pa preč. msgr. Alojzij Novak, ki upravlja župnijo: ori.-ala sta lik krščanskega moža po vzoru sv. Andreja. Isti dan sta * i obljubila pred oltarjem zakonsko zvestobo Sturi Ermelinda iz Štandreža, nekdanja uslužbenka v Kat. knjigarni, in Zandomeni Giuliano iz Lečnika, kamor bo šla za nevesto. Norma Cossovel je stopila v sv. zakon z Giorgiom Sentieri, ki se že nahaja v Sidneju, zato jima želimo čimprejšnje snidenje v daljni Avstraliji. Božji blagoslov in Njegovo varstvo naj spremlja oba srečna zakonska para. S TRŽAŠKEGA Strokovni tečaji naj postanejo šole Pretekli teden je mestni svetovalec dr. Dekleva postavil v mestnem svetu vprašanje, kdaj bodo spremenili v tržaški občini slovenske strokovne tečaje v šole, kot je obljubljeno v Posebnem statutu Londonskega sporazuma. Župan je odgovor o-bljubil. Potrebno je, da se zganeta tudi dolinska in nabrežinska občina. NameSčenci bivše ZVU Veliko se razpravlja in piše o ureditvi in sistemiranju osebja bivše ZVU. Skrajni čas je, da se še pred novim letom uredi to vprašanje. Obstoji nevarnost, da bodo oblasti tudi s tem osebjem napravile isto kot so napravile s šolniki, ki še danes ne vedo, kaj so;: bivši nameščenci ZVU ali državni nameščenci ali pa nameščenci komisariata. Po plačilnem ravnanju niso ne prvo, ne drugo, ne tretje. Beseda o radijskem programu Kadar se nam ni zdela prav kaka stvar na radiu, smo vedno prosto in z najboljšim namenom na to opozorili. Tako mislimo tudi zdaj, da bi bilo dobro misliti na to, kako bi lahko spremenili in prenovili radijski program, da bi bil bolj zanimiv in poživljen. Nekaj sprememb je že bilo, a ni nobena dala kakšne novosti. Kvečjemu so opustili kaj, kar je bilo zanimivo, na Hsto mesto pa niso nič dali. Koliko prošenj je bilo, da bi bila oddaja Vera in naš čas v nedeljo opoldne! Pa vse zastonj. Tudi ob sobotah so bile zabavne oddaje pod naslovom: Naša gospa. Zdaj se več ne oglasi. Celo soboto je skoraj sama muzika in v nedeljo bi lahko tudi kaj dali. Pa je tudi samo glasba. Ali ne bi bilo bolje, da bi bila obdaja za gospodinje kdaj okoli poldne, ko so poslušalke doma, kakšni govori o iznajdbah pa rajši v takih urah, ko jih tudi možje slišijo? Imamo vtis, da so postale oddaje radia Trst A preveč okostenele. Ali se ne da pomagati ? Radijski kulturni program res teče izven kulturnega zanimanja. Po nasvetu naših čitateljev se bomo v kulturnem podlistku ustavljali včasih tudi ob tem vprašanju, saj Slovencem v Tstu in na Goriškem radijski program večkrat nadomešča gledališče, in druge kulturne prireditve. Sv. Barbara nad Miljami V nedeljo 27. nov. sta v naši vasi praznovala zlato poroiko Josip in Marija Čar. Čeprav je mati bolehna že dalj časa, je vendarle v nedeljo bila toliko pri moči, da je mogla priti v cerkev k sv. maši in k sv. obhajilu. Navzoči so bili vsi trije sinovi in obe hčerki s svojimi družinami. Lepo petje na koru je povzdignilo slavnost. Vsa vas se je radovala s slavljencema in jima čestitala ter želi še dokaj srečnih dni življenja. Stavka na srednjih šolah V dneh 1. 2. in 3. decembra je bila stavka na vseh srednjih šolah v Italiji. Stavkali so tudi profesorji srednjih šol v Trstu. Stoodstotno so se stavki pridružili tudi profesorji slovenskih srednjih šol. Strokovne organizacije so naslovile na profesorje poziv k stavki in utemeljile ta korak v znak solidarnosti z italijanskimi kolegi, ki se borijo za izboljšanje plač im pravnega položaja. Slovenski šolniki pa se poleg tega še borijo za pravno ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem: da se popravijo slovenskim šolnikom vse krivice, ki so jih storili slovenskemu šolstvu in solnikom v šolskem letu 1955-56; da se ravna s slovenskimi šolniki kot z ostalimi nameščenci ZVU; da se izvajajo določbe londonskega sporazuma in posebnega statuta. Za pravice slovenskih šolnikov Na sejah tržaškega občinskega sveta so razpravljali o položaju nameščencev bivše ZVU. Slovenska svetovalca dr. Agneletto in dr. Dekleva sta zahtevala, da se tudi s slovenskimi šolniki, ki v letošnjem šolskem letu niso bili nastavljeni, ravna kot z ostalimi uslužbenci bivše ZVU. Župan je o-hljoibil posredovanja. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca : trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. OBVESTILA OZNANILO V četrtek 15. in 22. decembra bo od 5. do 6. pop. pri Sv. Antonu kot lan-ko leto ura češčenja za naš duhovniški naraščaj in naš katoliški tisk. KULTURNI VEČER OB 10. LETNICI NA-SEGA KAT. TEDNIKA bo v Gorici v ne-deljo 18. dec. v dvorani Brezmadežne na Placuti. Začetek ob 16. uri. Na sporedu je predavanje o slov. kat. tisku v preteklosti in sedanjosti, nastop pevskega kvinteta in še kaj drugega. Vstop prost. DAROVI ZA SLOV. SIROTIŠČE Gospod podjetnik Remigij Koršič ob priliki svoje srebrne poroke L. 5.000. - So-vodenjski otroci nabrane prispevke pri igri »Dar luči« L. 2.000. - Katarina Pirih, Švica L. 710, Iskren Bog povrni! LISTNICA UREDNIŠTVA Pripravljamo posebno božično številko na osmih straneh. Vse gg. sotrudnikt prosimo, da nam prispevke pošljejo vsaj do 18. decembra. * Članke, ki jih nismo mogli priobčiti v tej številki, priobčimo prihodnjič. PROFESOR po osmih letih odpuščen brez odpravnine, oče dveh nepreskrbljenih otrok, brez imetja, vešč jezikov in sposoben za vsako delo, apelira na slovenske gospodarske kroge za začasno zaposlitev. Podučujfc tudli nemščino. Naslov na upravi lista. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Dr. GILBERT DELNERI ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI, REVMATIZEM, ATRITE, ŠIATIKO, SKLEPNA VNETJA SE JE PRESELIL v novi ambulatorij v palači »ESSO« v ulici Roma 2,1. Sprejema od 10.-12. in od 15.-18. ure - (Telefon 23-12). Naslov osebnega stanovanja je Trg Tom-maseo 9 (Placuta) - Telefon št. 51-84. Darilne pošiljke naročajte pri specializirani tvrdki CITRUS IMPORT ■ E X P O R T T R S T - Via Torrebianca 27 - telefon 2-44-67 Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne stroje, hladilnike, pralne stroje, stroje za čiščenje prahu, radioaparate, bicikle, avtomobile, motocikle in sploh vse, kar se rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu. Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje vam bomo postregli! SVETLOBA IN SENCA DEMOKRACIJE Na podlagi navedenih dejstev že lahko ugotovimo, kdo ima razloge in potrebo, da postane naš somišljenik in borec za tri temeljne človečanske pravice. V prvi vrsti so gotovo vsi oni, ki tvorijo najnižjo plast človeške družbe in to so vsi fizični in duševni delavci, saj na njih golih ramenih končno teži davčno breme. Med to najnižjo plastjo pa mora zavzemati prvo mesto vsa doraščajoča mladina, in to zaradi lega, ker ta mladina, kakor mladina sploh, že po naravi teži po zakonski zvezi. Saj; edino uzakonitev treli temeljnih človečanskih pravic zagotovi tej mladini vso tozadevno materialno podlago in pomoč. Tudi starši te mladine bodo postali pristaši in borci za omenjene pravice. Ko se te pravice uveljavijo, jim bo odvzeta velika skrb, kako svoje otroke spraviti v vsaj znosen zakon, Ker bo v novem redu moralo biti zaposleno vse delavstvo, se bodo spet razvile male obrti. S lem bo omogočeno vsej mla- dini, da vstopi, kot vajenec ali vajenka, v primerno obrt. Kako mučno je danes za starše, ko iščejo mojstrov, katerih je vedno manj, ker tovarništvo narašča, mala obrt pa izginja. Tudi vsi mali kmetje, živinorejci in poljski delavci, kateri so potrebni v krajih, kjer se ne more razviti kmečko veleposestvo, imajo življenjski razlog postaviti se v naše vrste, kajti le v uzakonitvi treh temeljnih človečanskih pravic jim je zagotovljen obstoj. NASE IN NASPROTNE SILE Sedaj, ko smo ugotovili kateri so tisti, ki imajo vzrok se zavzemati za naše temeljne človečanske pravice, in kateri st* tisti, ki jim uzakonitev teh pravic ne bo šla v račune, moramo spet ugotoviti, da naše sile tvorijo sicer številčno premoč, 11 so kljub temu nasprotne sile močnejše iti to vsled tega, ker razpolagajo z močnejšimi sredstvi in pripomočki. Oba kapitalizma namreč, zasebni in državni, imata vsak v svojih državah vso državno oblast v svojih rokah. Kot taka razpolagata- z vsemi mogočimi sredstvi in pripomočki. Skoro ves tisk in vso cenzuro imata na razpolago kakor tudi vso vojaško silo in denar. Kljub vsemu temu pa jima manjka nekaj, kar odtehta vsa navedena sredstva, in to »nekaj« je moralna sila. Ta sila pa ni na njihovi strani in tudi ni v njihovi oblasti. Radi tega so njihovi uspehi pri reševanju socialnega vprašanja kakor tudi gospodarskega, političnega, narodnega in mednarodnega vprašanja revni, pomanjkljivi, nasilni in krivični. KAJ PA JE MORALNA SILA ? Moralna sila je zavest poštenja, resnice in pravice, katera mora prešinjati vse in vsakogar, pri vseh dejanjih in nehanjih, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem življenju. Toda ta čudovita rastlina, namreč mo-rahia sila, ne raste na vsakem zelniku, najmanj seveda na zelniku državnega kapitalizma. Saj tamkajšnji oblastniki odkrito in celo s ponosom izpovedujejo in poudarjajo, da te rastline nočejo in ne dovolilo, da bi jo gojili. Stopili so v boj in revolucijo zoper naravo človeškega duha, zato drvijo 1. vso svojo nasilno,silo in mogočnostjo v neizogiben prepad. Kako je pa pri zapadnih oblastnikih. Jo li ta rastlina pri njih doma? Nekaj je že tam udomačena, toda godi se ji tako kakor tistemu evangeljskemu semenu, ki je pa- dlo med trnje. Pognalo je in raste, toda dobičkarski kapitalistični sistem je tisto trnje, katero moralno silo ovira in duši. Torej tako je s to »rastlino« pri naših nasprotnikih. DOMOVINA MORALNE SILE Kje pa se goji in kje raste ta moralna sila? Na mnogih krajih in na mnogih »zelnikih« se goji in raiste ta sila, toda žal vsi ti kraji in »zelniki« nimajo zanjo primerne podlage in ugodnega podnebja. Kjer tega ni, ne rodi ta rastlina plemenitih sadov, temveč le slabe in malo užitne. Vedeti moramo, da moralna sila raste edino iz vere. kajti brez vere ni moralne sile. In ker vemo, da je različnih ver in verskih družb cela vrsta, moramo tudi vedeti, katera vera goji in daje rast najboljši in najmočnejši moralni šili. Brezboštvo in brezverstvo je za moralno .silo nerodovitno. Pri njih je v veljavi materialistično geslo: moč je pravica, ter se pod krinko svobode uveljavlja strahovlada in suženjstvo. Iz tega sledi, da ni vseeno, kateri veri ali verski družbi kdo pripada, najmanj pa je vseeno, »ko st- kdo prišteva med brez-božnike in brezverce. Torej pomni, človek, zlasti ti. ki sestavljaš najnižjo plast človeštva, da ne gojiš mržnje ali celo sovraštva do tiste vere, katera goji in daje rast najholši in najmočnejši moralni sili, ker le potoni te družbe im njene moralne sile boš dobil najpotrebnejše za življenje in brez nje bos vse izgubil. ^edaj menda razumeš, ti zapeljano ljudstvo, zakaj brezbožni komunizem bruha ves svoj bobneči ogenj najbolj proti tej skali moralne sile. On dobro ve, da mu jc ta skala najbolj na poti za uresničenje njegovih načrtov in »planov«, ki gredo za tein, da odpravijo zasebno lastnino, da odpravijo družino, ter uvedejo udarniško in prisilno delo, kakor je bilo to v poganskih časih pred Kristusom. Ta verska družba, ta skala je: katoliška Cerkev s sedežem v Rimu, katero poznajo njeni sovražniki 7, imenom: Vatikan. Tudi če bi se prenesel njen sedež v najbolj oddaljeni in nepoznani kraj zemlje, se ta skala pod nobeno sib> ne bo zdrobila in njena moralna moč bo do konca sveta zatočišče narodov in stanov, tudi najmanjših in najnižjih. V tem si morami biti vedno na jasnem trdno prepričani, da je le v lem naša mor. (Se nadaljuje)