Če je vredno narediti...
.. .potem je vredno narediti DOBRO.
Ugotavljam, da je spisati prvi uvodnik po moji začasni odsotnosti z dela kar zoprno opravilo. Besede ne tečejo prav. Padla sem v situacijo, ki je več kot nelagodna in neprijetna za vsakega izmed nas. Prebiram prispele članke za Steklarja, poslušam zaposlene, spremljam situacijo v podjetju in družbi... Čudni časi. Verjetno se vsi strinjamo.
Brez dlake na jeziku priznam, da mi besede optimizma težko letijo izpod prstov, ko vsak dan praktično že živimo do sedaj vsaj malce oddaljene zgodbe - nižanje plač, premalo dela in posledično prisilni dopusti, čakanje na delo, odpuščanje... Toda ko pomislim bolj globoko in malce pobrskam po zgodovini, potem gre lažje. Vsako deževno obdobje ima svoje prednosti. Med njimi tudi to, da slej ko prej mine...
Iz vsebine:
Danes se človek pogosto vse prehitro prilagaja drugim, prevzema njihova stališča ali posnema njihovo ravnanje, da mu ne bi bilo treba misliti s svojo glavo ali morda celo plavati proti toku. Tako se lahko zgodi, da preživi življenje, ki ga vedno določajo drugi. Pa ni potrebe, da je tako. Vem, da je zdaj morda najtežje videti svetlobo, doseči notranjo usklajenost, toda včasih se moramo prisiliti ter odločiti, da bomo na svet gledali bolj pozitivno, kot nam trenutno to prodajajo vsi okoli nas - od medijev do najbližjih. Vsakemu izmed vas je prepuščena odločitev, kako boste gledali na svet ter dogajanje okoli vas. Če vsaj enkrat na dan razmišljate o lepih stvareh, ki jih kljub vsemu trosi življenje, je to že napredek. Upam, da ste vsaj kdaj v življenju na lastni koži občutili razliko, kako drugače so vaša ravnanja, besede in energija vplivali na dogodke okrog vas, kadar so bila naravnana pozitivno, prijazno, morda tudi nežno - pa četudi je šlo za neprijetne ali slabe novice in dogodke. Kako so vaša dejanja sprožila drugačne odzive in dogodke, kadar ste jih skomunicirali na "slab" ali "dober" dan.
Omenjeno velja tako za posameznike kot organizacije. Seveda vsi, popolnoma brez izjem, kdaj ravnamo nespametno. Prenaglo. Nepremišljeno. Prepočasi. Prepozno. Ali pa sploh ne ravnamo. Naloga vseh nas je, da se učimo biti boljši. V vsem. Predvsem pa v komuniciranju. Kajti to je edina pot in način.
A
2
Uvodnik	2
Nagovor direktorja	3
Kadrovske novice	4
Inovacije	5-6
Varni kotiček	6
Special - predstavitev direktorja	7
Special - prodaja	8
Special - sanacija peči	9-11
Vitrum - sejem Ambiente	12-13
Vitrum - novi izdelki	14
Opal - nagovor direktorja	15
Opal- remont peči	16-18
Opal - intervju Mile Crnkovič	19-20
Opal - priznanje sindikatu	21
Opal - druženja	22-23
Krajevna skupnost Steklarna	24-25
Svetovni prvak Peter Kauzer	26
Gasilci praznujejo	27-28
Mladi godbeniki	29
Sindikat, Kadrovske novice, zahvale	30-31
Križanka	32
Na tem mestu priznam, da je pri nas na tem mestu storjeno premalo. Da, imamo Steklarja (ne glede na pogostost izida). Imamo oglasne deske. In sestanke. In novice od ust do ust. Verjetno sem bila premalo odločna in prepričljiva, da je komunikacija v podjetju, sodeč po vašem mnenju, slaba in nezadovoljiva ter preveč enosmerna. Toda po drugi strani smo vas tudi s teh strani velikokrat pozvali k predlogom, izboljšavam ali vsaj pozitivni ali negativni kritiki... Pa je bilo tega bore malo.
Resnično in z vsem srcem verjamem, da komunikacija ni šminka. Da je nuja in potreba slišati in razumeti pričakovanja, stisko ter tudi veselje naših sopotnikov v življenju. Če zmoremo komunicirati v zasebnem življenju, če zmoremo doma pojasniti naša pričakovanja ter predlagati izboljšave, povedati, kaj si želimo in potrebujemo -zakaj ne v podjetju? Seveda je v prvi vrsti zato potrebno poznati in predvsem razumeti sebe.
Glede na čase in ukrepe, ki so pred nami, se osebno zavedam, da bo dobra komunikacija poleg trdega dela za iskanjem napredka edina pravilna pot in smer. Je temelj in gradnik. Inima neznansko moč. Na vsakem izmed nas je, da jo uporabimo pozitivno, kar se da. In da potem vse, kar delamo, naredimo dobro po najboljših močeh. Zavedajmo se tudi, da imajo odločitve vpliv ne samo na zdaj - temveč na mnogo prihodnjih generacij.
Seveda nikomur izmed bralcev ter predvsem zaposlenih od prvega do zadnjega ni potrebno storiti - nič. Toda potem se nikar ne čudimo, če nam ogledalo namesto lepe Sneguljčice vseskozi ponavlja zgodbo o hudobni kraljici...
Izbira je v(n)aša.
Glavna urednica Mojca Lavrič
Skupne službe
NAGOVOR DIREKTORJA...
Že kar lep čas se vsak dan skoraj na vsakem koraku srečujemo z besedami recesija, kriza, odpuščanje, znižanje plač, draga nafta, šibek dolar, visoka inflacija... Velike, pompozne, morda celo nerazumljive besede, ki pa pod črto pomenijo zelo lahko otipljivo stanje - občutno znižanje kvalitete našega življenja. To so besede, ki posegajo v naš družinski vsakdan in to na zelo boleč način - če se lahko v teh res težkih časih pohvalimo s tem, da službo imamo, pa prej omenjene besede vsekakor občutimo na blagajni v trgovini, potovanja so krajša ali jih sploh ni... Še bi lahko naštevali, toda nikoli ne moremo zajeti vseh drobnih stvari, ki jih vsak posameznik med nami občuti in doživlja na lastni koži.
Trenutno gospodarsko stanje je žal precej zajelo tudi Steklarno Hrastnik. Čeprav recesija prinaša spremembe v razmišljanju in načinu poslovanja, se noben ukrep, ki ga sprejmemo, ne vrne v pozitivni obliki čez noč. Napori, ki jih vlagamo v izboljšanje stanja, povečanje prodaje, iskanje novih prodajnih poti, trgov in kupcev, razvoj novih izdelkov in že sprejeti varčevalni ukrepi ne obrodijo zadovoljivih rezultatov. Naše proizvodne linije kljub temu niso polno zasedene. Poleg vseh zunanjih problemov imamo tudi precej svojih, ki se odražajo v obnašanju vsakega izmed nas. Slab odnos do dela
in neodgovornost posameznikov, velika bolniška odsotnost ter nemotiviranost še dodatno potencirajo objektivne težave v proizvodnji. Vsi se moramo zavedati, da je potrebno ob pomanjkanju naročil posle, ki jih dobimo, izpeljati še bolj perfektno, bolj racionalno in z več poslovne domišljije ter kreativnosti. Do konca zaostren konkurenčni boj namreč to neusmiljeno zahteva in seveda ne dopušča nič manj kot odličnega ravnanja, kaj šele napak.
Ključ uspeha vsakega podjetja je seveda v uspešni prodaji njegovih izdelkov in storitev. Torej v uspešnosti naših »prodajnikov«, katere pa moramo tudi vsi ostali oborožiti z ustreznimi argumenti. To pa so odlični steklarski izdelki po primernih tržnih cenah.
Finančno stanje našega podjetja je trenutno podobno kot v marsikateri družini - komaj zmoremo zavezati začetek s koncem in obratno. Ne napišem zlahka - toda žal vem, da je tako v premnogih družinah, tudi med vami, ki to berete. Zaenkrat še uspevamo zagotoviti redno izplačilo plač v dogovorjenem, nezmanjšanem obsegu. Kljub temu pa moramo sprejeti nekatere dodatne varčevalne ukrepe, da bo to možno tudi v prihodnje. Med temi bo verjetno tudi vključitev v državni program subvencioniranega čakanja na delo. Upamo, da samo za manjše število zaposlenih in še to za krajše časovno obdobje.
Poslovanje PE Vitrum za obdobje januar- julij 09 V PE Vitrum je to leto slabše za prodajo izdelkov s stiskalnic. Nekako ne najdemo primerne prodajne poti za tovrstne izdelke. Na drugi strani pa uspešno teče proizvodnja in
prodaja pihanega programa, kar vsaj malo blaži oz balansira nastale krizne razmere. Upam, da bomo z novim direktorjem PE Vitrum (prejšnjemu direktorju se namreč izteče mandat) uspeli preseči miselnost, da napredujejo samo zunanji kadri. Na tem mestu lahko zapišem, da pričakujem, da bo domač, hrastniški oz. kar dolgoletni steklarniški človek na tem vodilnem mestu znal prevetriti delo, miselnost ter vzpodbuditi zaposlene v tej PE.
Poslovanje PE Special za obdobje januar- julij 09 V PE Special je bilo polletje zaznamovano z nepredvideno obnovo peči, natančneje sanacijo regeneratorjev toplote dimnih plinov kot posledica slabega materiala pri gradnji. Tako obsežen, praktično nepredviden poseg v srce proizvodnje ne more miniti brez posledic. Vzrok za težave je po besedah neodvisnih strokovnjakov nesporno v materialu. Ves čas vzporedno s sanacijo so potekala in še vedno potekajo aktivnosti za dokazovanje vzroka za posedanje srednjega zidu regeneratorjev, kar pomeni izjemno obremenitev za kar nekaj zaposlenih ter s tem odvečno ukvarjanje s problemi, ki jih sploh ne bi smelo biti, namesto da bi se moči usmerile v boljši izplen proizvodnje ter prodaje.
Poslovanje Steklarne Hrastnik - Opal d.o.o. za obdobje januar-julij 09 Kot je na naslednjih straneh zapisal tudi Jože Holešek, je bilo poslovanje Opala na ravni iz obdobja 2004 do 2005. Kljub izvedenemu remontu peči, ki je pomenilo izjemno zahtevno investicijo, se je Opal z ustreznimi ukrepi prilagodil razmeram na trgu ter prebrodil del krize razmeroma brez
večjih pretresov, iskanje novih kupcev že daje prve iskrice uspeha, tako da lahko Opal v prihodnost zre dokaj optimistično.
Ne bom trdil, da so za naš neuspeh krive samo razmere na trgu. Kot na vseh drugih področjih tudi v podjetjih zaposleni naredimo napačne poteze, pa čeprav so bile narejene z najboljšim namenom. Toda "glažutarji" ste trdni in zelo delovni ljudje -verjamem, da bomo skupaj zmogli osredotočiti energijo tako v nove produkte, novo tehnologijo kot tudi v prodajo naših izdelkov.
Upam, da bomo pravi čas lahko vsi končno spoznali, da vsak posameznik s svojim delom pomaga pri preživetju našega podjetja in s tem posledično sebi ter svoji družini. Dajmo si priložnost in zavedanje, da je zasedenost naših linij ter finančno stanje naše "steklarske družine" odvisno od vsakega izmed nas.
Generalni direktor Roman Strgar
Skupne službe...
KADROVSKE NOVICE
Približno eno leto nas že spremljajo novice o svetovni gospodarski krizi, sredstva javnega obveščanja so polna informacij o podjetjih, ki jih je recesija prizadela. Kar nekaj je tudi podjetij v Sloveniji, ki so zaradi krize zaprla vrata, proizvodnja se je ustavila v celoti ali vsaj v določenem delu dejavnosti posameznih.
Steklarna je prve učinke krize začutila lani novembra, ko smo v PEVitrum ustavili proizvodnjo na eni liniji. V sektorju dekori-ranja so se naročila po dekoriranih steklenih izdelkih tako zmanjšala, da večkrat delamo le na eni izmeni, namesto v dveh ali treh. Zobe pa je kriza pokazala tudi v PESpecial, kjer smo se poleg vpliva le-te srečevali še z objektivnimi težavami s steklarsko pečjo.
V Steklarni smo že v začetku letošnjega leta sprejeli kar nekaj varčevalnih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na stroškovni vidik poslovanja in organizacijo dela. Prav tako smo okrepili prodajne aktivnosti, intenzivirali stike z obstoječimi poslovnimi partnerji ter aktivno pristopili k iskanju novih kupcev.
Tudi država je v tem času sprejela nekaj ukrepov, ki naj bi podjetjem pomagala prebroditi težavne čase.
Posledice, ki jih ima gospodarska kriza na poslovanje
Steklarne so pripeljale do tega, da se je vodstvo družbe odločilo, da se tudi Steklarna vključi v enega izmed državnih ukrepov in sicer v t.i. ukrep začasnega čakanja. V ukrep se bo Steklarna Hrastnik vključila s 1.10.2009.
V prvi fazi se bomo v ukrep vključili za tri mesece, kako bo v nadaljevanju, pa bo odvisno od poslovnega položaja družbe.
O vključitvi v ukrep se je vodstvo posvetovalo s podjetniškim sindikatom, ki je odločitev podprl, saj je bistveni namen vključitve ohranitev delovnih mest.
Samega ukrepa verjetno ni potrebno podrobneje predstavljati, o njem vsak dan slišimo v sredstvih javnega obveščanja. Kljub temu pa nekaj osnovnih značilnosti ne bo odveč. V ukrep se delodajalec vključi največ za dobo enega leta, posamezen delavec pa je lahko na začasnem čakanju največ do 6 mesecev, poleg tega pa velja omejitev, da je na začasno čakanje lahko napoteno v posameznem obdobju največ polovica zaposlenih. V času začasnega čakanja ima delavec pravico do 85% nadomestila plače, ohrani pa vse druge pravice iz delovnega razmerja. Delodajalec mora za delavce, ki bodo na čakanju organizirati usposabljanje in izobraževanje, delavec pa se tega usposabljanja in izobraževanja mora udeležiti. Usposabljanje in izobraževanje mora trajati 20% časa, ko je delavec na čakanju. V
primeru, da se pri delodajalcu pojavi potreba po delavčevem delu, ga lahko pokliče nazaj na delo, delavec pa se mora odzvati na delodajalčev poziv. Začasno čakanje se v tem primeru prekine, po prenehanju potrebe po njegovem delu pa se delavec ponovno napoti na čakanje. Začasno čakanje se prekine tudi v primeru bolniške odsotnosti delavca, izrabe letnega dopusta, nastopa porodniškega ali starševskega dopusta...
V času, ko je delavec poklican na delo s čakanja, ali ko je čakanje prekinjeno iz katerega drugega, prej naštetega razloga, delavcu pripada za tisti čas plačilo za delo oz. za vrsto prekinitve začasnega čakanja.
To so samo osnovne značilnosti zakona, ki ureja začasno čakanje (Zakon o delnem povračilu nadomestila plač), za delavce, ki bodo v ukrep vključeni se bodo podrobnosti uredile z individualno odločbo o napotitvi na začasno čakanje.
Na koncu naj izrazim še upanje in željo, da se bodo razmere čim prej izboljšale, naročila povečala, proizvodnja stabilizirala. To je tudi edina možnost, da podjetje, kot je Steklarna, ki bo v prihodnjem letu praznovala častitljivo obletnico, 150 let, ostane še naprej vodilno podjetje za izdelavo specialne steklene embalaže in pomemben tržni element na področju proizvodnje steklenih izdelkov za program namiznega stekla.
K uresničitvi tega upanja in
želje je potrebno dodati še trdno prepričanje, da smo zaposleni v Steklarni Hrastnik že šli skozi težke čase, steklarski kruh tudi sicer ni lahak, ter da smo s trdim delom, zagnanostjo in pripadnostjo »glažuti« premagali marsikatero krizo. Tudi tokrat nam bo, z dobrim in učinkovitim delom, zagotovo uspelo.
Direktorica PKS Ksenija Jakopič
Koristne informacije lahko najdete na uradni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/
Skupne službe
INOVACIJE
Steklarna Hrastnik je skupaj z družbo SH -Opal d.o.o., tokrat prijavila kar štiri inovacije za priznanja in diplome Zasavja - 2008.
Pri vrednotenju je komisija upoštevala naslednje kriterije:
Inventivnost, kjer se upoštevajo izvirnost in stopnja možne zaščite v smislu varstva pravic intelektualne lastnine, nivo tehnične, programske ali organizacijske rešitve ipd.
GZS Območna zbornica Zasavje je tudi letos nadaljevala s projektom Podelitve priznanj in diplom inovacijam v Zasavju. Tokrat je že trinajsto leto zapored podelila priznanja in diplome za inovacijske dosežke v letu 2008.
Svoje inovacije so se lahko prijavila podjetja/inovatorji, in sicer z inovacijami, ki niso starejše od dveh let in ki so bile uvedene na trg najkasneje v letu 2008. Inovacijske predloge je vrednotila posebna ocenjevalna komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor Območne zbornice Zasavje. Eden od članov komisije je tudi vodja Oddelka za raziskave in razvoj v SH, mag. Anton Novak.
Inovativnost predstavljajo novi oziroma izboljšani dosedanji poslovni programi, poslovni procesi, postopki, proizvodi oz. storitve, tehnologije, prodajne poti ipd.; manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev; cenenost izdelave in/ali vzdrževanja, ki se izkazujejo npr. kot čista letna gospodarska korist oz. letni prihranek iz naslova inovacije.
Tržna zanimivost je tržna vrednost za podjetje, kot npr.: povečanje tržnega deleža, nova delovna mesta, BDV/zaposlenega, možnost/ sposobnost prodaje pravic intelektualne lastnine drugim, ipd.
Primernost okolju pomeni izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu; upora-ba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva uporaba, možnost recikliranja, zmanjšanje vpliva/ obremenitve okolja ipd.
Inovacija mora izpolnjevati omenjene štiri kriterije, pogoj pa je tudi dokazana uspešna uporaba v praksi.
Predmet razpisa so bili:
• Izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem, ko dokažejo koristnost v praksi.
•	Novi izdelki, postopki in storitve.
•	Tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd.
Priznanja GZS za najboljše
inovacije so lahko zlata, srebrna
ali bronasta medalja z listino, ter
diploma.
Naši inovatorji so bili:
•	Mag. Roman Tušek s soavtorjem Romanom Kmeta, z inovacijo »Merilnik nivoja taljenega stekla s spremenljivim hodom tipala«.
•	Albin Lavrič in Matej Oberčkal z inovacijo »Razvoj izdelka - steklenica Skull«.
•	Mario Lovrič z inovacijo »Grafitni predoblikovalec stekla«.
•	Primož Cepuš in Franci Rot,
ki sta pod vodstvom nosilca inovacije dr. Antona Ružiča iz Oddelka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko Instituta »Jožef Stefan« prijavila inovacijo »Študija izvedljivosti avtomatizacije«
Skupne službe
INOVACIJE/ OSEBNA VAROVALNA OPREMA
Konferenca Inovativno Zasavje s slavnostno podelitvijo priznanj in diplom najboljšim inovatorjem Zasavja za leto 2008, se je pod pokroviteljstvom Območne zbornice Zasavje odvila 18. junija 2009. Konference in podelitve smo se udeležili tudi predstavniki Steklarne Hrastnik in Steklarne Hrastnik - Opal in naši inovatorji.
Naši inovatorji, in tudi Steklarna Hrastnik ter Steklarna Hrastnik - Opal, so bili s svojimi inovacijami zelo uspešni, saj so prejeli po dve bronasti priznanji in dve diplomi.
Bronasto priznanje je bilo podeljeno eni »steklarniški« ter eni »opalovi« inovaciji:
1.	inovaciji »Razvoj izdelka -steklenica Skull«, avtorjev Albina Lavriča in Mateja Oberčkala ter soavtorja Edija Zorka, vsi zaposleni v Steklarni Hrastnik, PESpecial.
2.	inovaciji »Študija izvedljivosti avtomatizacije«, avtorja dr. Antona Ružiča, zunanjega sodelavca iz Inštituta Jožefa Stefana, s soavtorjema Primožem Cepušem in Francijem Rotom iz Steklarne Hrastnik -Opal.
Diplomi sta prejeli inovaciji:
1 »Grafitni predoblikovalec stekla«, avtorja Maria Lovriča in soavtorja Franca Rota (Steklarna Hrastnik -Opal)
2.	»Merilnik nivoja taljenega stekla s spremenljivim hodom tipala«, avtorja mag. Romana Tuška in soavtorja Radovana Krnete.
Bronasti priznanji in plaketi za te inovacije sta prejeli tudi družbi Steklarna Hrastnik d.d. in Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o..
Inovatorjem čestitamo ter želimo veliko smelosti in poguma pri uresničevanju inovacij, snovanju novih idej, predvsem pa tržno uspešnost naših skupnih razvojnih projektov.
Z našimi inovacijami smo potrdili tudi uspešnost sodelovanja med Raziskovalno institucijo Inštitutom Jožefa Štefana in našim podjetjem, kar je še posebej izpostavila rektorica Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andreja Kocjančič, ki se je podelitve udeležila kot naša častna gostja.
mag. Anton Novak
Z osebno varovalno opremo se srečujemo v vsakdanjem življenju, pri domačih opravilih in športnih aktivnostih ( očala, rokavce, čelade za kolesarje, smučarje itd. ), zelo pomembno vlogo pa ima tudi v delovnem okolju.
V statistikah, ki spremljajo razmere v delovnem okolju in poročajo o gibanju poškodb pri delu in poklicnih boleznih, pogosto zasledimo neuporabo osebne varovalne opreme kot enega izmed vzrokov za mnoge poškodbe in za nastanek poklicne bolezni.
Kaj je osebna varovalna oprema?
Osebna varovalna oprema je oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Za osebno varovalno opremo se šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega namena.
Kdaj uporabljamo osebno varovalno opremo?
Osebno varovalno opremo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje
s tehničnimi sredstvi ali ustrezno organizacijo dela.
Uporaba osebne varovalne naj bi bila torej zadnji ukrep pri zagotavljanju varnega dela, ki pa je kljub temu potreben velike pozornosti.
Z ustrezno izbrano in kakovostno osebno varovalno opremo učinkovito zavarujemo delavca.
Delavci v Steklarni Hrastnik morajo pri svojem delu uporabljati osebno varovalno opremo, ki je predpisana v internem Pravilniku o osebni varovalni opremi za določena delovna mesta.
Delavec MORA uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Če delavec le-tega ne upošteva, ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev.
Delavca, ki kljub opozorilu ne upošteva varstvenih ukrepov in ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varnost ali je pod vplivom psiho aktivnih snovi, se sme in mora odstraniti z dela oz. delovnega mesta (hujša kršitev delovne obveznosti ).
Neposredni vodja je dolžan stalno preverjati, če so delavci preskrbljeni s predpisano osebno varovalno opremo in če jo namensko uporabljajo.
Strokovna delavka za VZD Tatjana Vajdič
PE Special
BESEDA DIREKTORJA...
Janez Mlakar je vodenje PE Special prevzel v zelo neugodnem času - remont, gospodarska kriza, prejšnje menjave vodstva... Toda iz njega veje optimizem ter precejšnja volja do dela.
Zato tokrat samo kratka predstavitev, v naslednjem Steklarju pa že lahko pričakujemo tudi kakšen članek o poslovanju.
G. Mlakar, julija ste se pridružili ekipi Steklarne Hrastnik. Vas je vodila kakšna posebna želja?
Odločitev, da sprejmem mesto direktorja v PE Special sem sprejel z željo, da poskusim dati svojo energijo in dolgoletne izkušnje iz področja vodenja in upravljanja.
Kje vidite izzive v tej panogi?
Vizija je tista, ki nas bo peljala mimo vseh pasti in čeri, ki se v zadnjih časih postavljajo pred nas, prav na vseh področjih.
Prizadevati si moramo, da bomo vsak dan boljši, saj ko si nehaš prizadevati, da bi bil boljši, nisi več dovolj dober.
Verjamem, da je v Steklarni Hrastnik še neizkoriščen potencial. Vsak zaposleni ima močan potencial, a poiskati moramo skupne cilje. Ekipa mora biti predana delu, slediti mora strategiji in viziji, iskati izzive in poslovne priložnosti.
Kako po vašem mnenju vpliva gospodarska situacija na našo panogo?
Zadnji časi so nas vse soočili s težjimi nalogami. Kupci so zahtevnejši, pritiski na nižanje cen so veliki. Naš cilj pa je, da ohranimo obstoječe poslovne vezi, obenem pa pridobimo tudi nove kupce in poskrbimo za prepoznavnost in nadgradnjo kvalitete. Ni več dovolj,
da smo dobri, biti moramo tudi profesionalni.
Dovolite še nekaj osebnih vprašanj. Kako uspete uskladiti delo in družino?
Vodenje in managiranje je zahtevno delo, zahteva veliko energije, znanja, tudi odsotnosti. Zahteva tudi razumevanje in podporo družine. Te imam veliko. Družina me podpira, čeprav me trije otroci kar veliko okupirajo. Vsi smo ljubitelji športa, zato je aktivnost pri nas doma vedno močno prisotna.
Potem si verjetno s športom naberete potrebno energijo za izzive. Vam je kateri šport še posebej blizu?
Če bi moral izbrati enega, bi bil to nogomet, saj ga igram že od malih nog in tudi sedaj sem aktiven v veteranski ligi. Tu so potem še smučanje, golf in tenis, pa kolo, rolanje, pa ... vsak šport mi je zanimiv, saj osvobaja, hkrati pa te nauči discipline, trdega dela, pa tudi veselja do uspehov.
Vam ostane sploh " kaj časa za druge hobije in sprostitve?
Redko zaidem v kino, rad pa doma pogledam kakšen dober akcijski film, moje drugo razvajanje pa je morje in potepanje po otokih in zalivih.
Imate kakšno najljubšo jed?
Zelo rad dobro jem, posebno domačo hrano. Zelo rad tudi kuham. Moja specialiteta so morske jedi - hobotnica izpod peke, gratinirane školjke, pa tudi jedi z žara rad pripravljam.
Kakšno glasbo pa najraje poslušate?
Hm, dobro. Velikokrat je odvisno od razpoloženja. Včasih poslušam rock, včasih dalmatinske pesmi. Rad zaidem na koncert mariborskih
ansamblov Blugrass Hoppers in Crossroads.
Od dalmatinskih izvajalcev največ poslušam Oliverja Dragojeviča, Petra Graša, Severino in klapo Intrade.
Kakšen je vaš življenjski moto?
Spoštovanje in ljubezen sta temelj življenja.
Pogovarjala se je Mojca Lavrič
PE Special
PRODAJA V PE SPECIAL
S koncem leta 2008 se pri nas še ni pokazalo realnao stanje, na katerega je vplivala svetovna gospodarska in finančna kriza. Ob prehodu v leto 2009 smo imeli še dovolj naročil, kapacitete polne za vsaj 3 mesece naprej, kljub temu pa so se že kazale težave. Soočamo se s pomanjkanjem visoko usposobljenega strokovnega kadra, slabo produktivnostjo in posledično veliko reklamacijami. Tovrstne težave so nas pestile že celo preteklo leto, kazati pa so se začele najbolj v času dopustov poleti 2008, ko smo se neprestano ukvarjali s slabo produktivnostjo in neizpolnjenimi naročili. Letos je situacija, kar še posebej velja za kvaliteto proizvodnje, še slabša. Na vse
to vpliva pomanjkanje naročil in z njimi slabe proizvodne kombinacije. Iz tega izhajajo proizvodni viški in nizek odstotek izplena proizvodnje.
V poslovanju letošnjega leta je bil najslabši mesec že tradicionalno avgust, ki je ponovno prinesel mrtvilo ob odsotnosti italijanskih kupcev. Ob tem se je ponovno pokazala naša velika odvisnost od nekaj kupcev, ki imajo praktično v rokah škarje in platno prodaje in proizvodnje SH Special. Zaradi tega smo že v začetku letošnjega leta začeli s trženj-skimi aktivnostmi, za katere upamo, da bodo kmalu obrodile sadove. Pripravili smo dve analizi trga. S prvo smo iskali potencialne distributerje specialne steklene embalaže, pri kateri smo se lahko prepričali, da so naši obstoječi kupci res med večjimi in da bo težko najti še kaj dodatnih distributerjev, med katere bi lahko razkropili deleže prodaje. Z drugo analizo smo poiskali polnilnice žganih in ostalih
Trenutna situacija v podjetju je zelo resna! Težave so interne narave, potencirala pa jih je tudi gospodarska in finančna kriza.
Jaka Krašovic
alkoholnih pijač po Evropi. Teh je več in upamo, da bodo kontakti obrodili več sadov.
Za prihodnje leto pričakujem v prvi polovici leta normalizacijo in konec krize, kar pomeni, da bi lahko ponovno zagnali četrto linijo. Dodaten optimizem nam vzbuja možnost proizvodnje na dvojno kapljo z avtomatsko kontrolno linijo, kar bi povečalo našo konkurenčnost za velikoserijske proizvode specialnih oblik. S tem bi zapolnili proizvodnjo na eni liniji s programom iz drugega segmenta, v katerega trenutno z našimi tehnološkimi zmožnostmi ne moremo posegati. Kapacitete preostalih treh linij bi zapolnili s specialnimi izdelki, kakršne proizvajamo že sedaj.
Steklenica Skull
Za normalizacijo bomo morali prav vsi spremeniti svoje razmišljanje in način dela, saj bomo le s tem lahko zagotovili prihodnost sebi in svojim sodelavcem.
Steklenice Delirio za Vetroelite
Slika 3: Na zadnji steni regeneratorjev naproti gorilcem smo izžagali luknjo in skozi njo z vodno haljenimi cevmi varili luknje z maso na osnovi kovinskega silicija, ki smo jo po ceveh s kisikom vpihovali na mesto varjenja, kjer je silicij zgorel in tvoril stabilni keramični sloj.
Leta 2005 smo po SORG-ovih načrtih (Project No.: BP3018102) naročili in zgradili peč v Specialu, pri odločanju za končnega dobavitelja ognje-vzdržnih materialov je botrovalo kar nekaj okoliščin, kar v tem trenutku niti ni pomembno, dejstvo je, da smo
naročili liti AZS material pri firmi RHI-Refel ves ostali keramično vezan material pa pri firmi PD-Wetro, razen nadgradnje feederov, ki smo jo dobavili direktno z opremo od SORG-a. S proizvodnjo smo začeli v septembru 2009, v prvih mesecih proizvodnje smo imeli veliko problemov s steklom zaradi mehurčkov v njem, kar se je potem po novem letu 2006 spustilo na normalno stanje.
V letu 2006 sem izvedel in si tudi na kraju samem ogledal, da imajo v WETROPACK-Straža probleme z regenera-
torji in da so imeli istega dobavitelja magnezitne opeke. Moram priznati, da me je takrat oblival mrzli pot ob misli, da bi tudi nas lahko doletelo kaj takega, kar se je na žalost tudi zgodilo. Seveda sem takrat takoj poklical dobavitelje magnezitne opeke, da nam razložijo zadevo iz Wetropacka in jo primerjajo z našo. Ves čas so trdili, da je zadeva v Straži povsem nekaj drugega in da je pri nas situacija normalna. Kljub temu smo takoj nastavili meritve na peči in spremljali gibanje predvsem svodov obeh komor, na žalost od zunaj dejansko ni bilo videti nekih drastični sprememb, ves čas smo bili v kontaktu z dobavitelji, ki so prihajali k nam, si ogledovali zadevo in trdili, da je vseznotraj normale.
Dejstvo, da se je stanje regeneratorjev slabšalo, je pripeljalo do tega, da smo potem na pobudo SORG-ove ekipe (Dr. Hegeler), ki je imela izkušnje s podobnim problemom v Mehiki v steklarni Vevisa, opravili skupen ogled.
Ekipa je bila prvič pri nas sredi marca 2009, skupni ogled je pokazal, da je v levi komori padlo s svoda že nekaj »kajl«, kar se je moralo zgoditi pred kratkim,	saj smo	sami	tudi
stalno opazovali komore. Takoj smo naročili še periskopijo, to je pregled	z	vodno	hlajenimi
cevmi, ki imajo na koncu objektiv,	ki	projicira vse	na
monitor	in	seveda	lahko	vse
poslikaš. Periskopijo smo izvedli 24. marca 2009, poleg SORG-ove ekipe sta bila od PD prisotna tudi Dr. Brunk in g. Larres, rezultat pa je bil zastrašujoč. Srednji zid je bil močno poseden, na levi komori vzdolž srednjega zidu je bila že velika luknja, kjer so izpadle kajle-opeka, ki zapirajo svod, na desni pa podobno kot na levi že močno navzdol upognjen svod, tik pred tem da začnejo izpadati opeke.
Moram priznati, da me je bilo že kar nekajkrat v moji 22-letni karieri v Steklarni strah, sigurno pa še nikoli tako kot tokrat. Zaključek periskopije je bil
Slika 1 : Obisk Dr. Brunka 25.08 2009, ko je še vedno trdil, da je zadeva znotraj normale, nam je pa že obljubil izvedbo periskopije, česar potem ni opravil.
Slika 2: Rezultat periskopije: leva komora, spodaj močno poseden srednji zid in na sredini opognjen svod z luknjo kjer so že izpadle opeke.
Slika 4: Streha iz Inoxa nad regeneratorji s sistemom polivanja strehe, spodaj dva dodatna obroča okrog kovinske konstrukcije regeneratorjev.
Slika 5: Desno poseden srednji zid, na sredini keramično povarjena luknja na svodu leve komore, povsem levo spodaj z zapirali zaprta ustje leve komore.
neobhodno hladno popravilo regeneratorjev, kar je pomenilo porušitev do nivoja meje magnezita vključno s satovjem, pred tem (do roka dobave materiala in ostalih pripravljalnih del) pa je bilo potrebno opraviti sledeča preventivna opravila:
1.	Takojšnja zaščita kovinskih vezi, ko potekajo direktno preko svodov s keramično volno.
2.	Keramično varjenje nastale luknje na levem svodu ter vseh ostalih razpok in fug na obeh straneh.
3.	Izvedba ojačitve kovinske konstrukcije regeneratorjev, kovinska konstrukcija nad 300cC izgubi svojo trdnost, to je dva močna kovinska obroča okrog kovinske konstrukcije regeneratorjev.
4.	Montaža začasne strehe iz Inox pločevine s sistemom polivanja s požarno vodo.
5.	Montaža začasnega dimnika na desni strani talilnega prostora.
6.	Priprava sistema taljenja s kisikom-kisikove postaje z rezervoarjem, uparjalniki in
potem razvodom do plinske postaje poleg peči, do katere smo pripeljali tudi plin.
7.	Nenazadnje tehnična rešitev za hladen remont, vključno z naročilom ognjevzdržnih materialov in izvajalca hladnega popravila.
29.julija smo končali vsa pripravljalna dela, ustja gorilcev so bila od zgoraj zažagana, nad njimi so visela posebna zapirala, ki smo jih potem spustili v ustja in zaprli prehode, medtem smo demontirali obstoječe gorilce v talilnem prostoru in vgradili nove Messerjeve gorilce na kisik, istočasno so goreli vsi štirje gorilci. Sledila je faza ohlajanja in podiranja regeneratorjev, ki jo je spremljala zelo pomembna faza meritev in vzorčenja materiala, ki je bila res zelo naporna, kajti regeneratorji, stene in polnila so bili še zelo vroči, tako da smo bili praktično skuhani pri vzorčenju in meritvah. To je potekalo pod vodstvom Dr. Dunkla, od PD je bil prisoten Dr. Brunk, od SORG-a gospod Baunach, Steklarno pa se zastopal jaz.
Podiranje in zidava novih regeneratorjev je potekala povsem po načrtu. Zamudo smo imeli le pri dobavi materiala iz Italije, kar je bilo sicer tudi delno objektivno, ker smo zahtevali izredno kratke čase dobave litega AZS materiala za vstopne kanale v regeneratorje. Tako smo od prvotnega termina, 29.08.
2009, za prehod na normalen sistem ogrevanja peči zamujali tri dni, saj smo dejansko izvedli prehod na star sistem v ponedeljek, 31.08.2009. Peč sama je bila potem v nekaj dneh pripravljena za polno normalno obremenitev. Vsa dela v zvezi s sanacijo regeneratorjev bodo končana v 38. tednu, torej sredi septembra.
Slika 6: Levo Dr. Dunkl ekspert za ognjevzdržne materiale, desno Dr. Brunk tehnični direktor firme PD-Dr.Otto dobavitelja magnezitne opeke med meritvami in vzorčenjem srednjega zidu.
Slika 7: Po končanih meritvah, vzorčenju itd. smo vsak dan napisali zapisnik, na koncu pa še končni protokol z vsemi prilogami.
Slika 8: Detajl z gradbišča- srednji zid se ponovno gradi.
Kot rečeno je peč pripravljena za normalno obremenitev, pljuča so nova, zato pričakujem, da bomo lahko podaljšali tudi življensko dobo peči. Pri sanaciji, so sodelovale številne firme: SORG, INGRA-MONT, Klima Forjan, Gerčerd.d., ala na
AGM-Nemec, Messer, Kandolf s.p., Salijaj Haso, Betyčy, dobavitelj ognjevzdržnega materiala RHI. Ne smem pozabiti na domačo ekipo vzdrževalcev iz sektorja ZMV, pa tudi vzdrževalci iz proizvodnje Special so po potrebi
vskočili.
Pri vsem je veliko vlogo odigral, in se mu pri priložnosti tudi posebej zahvaljujem, skrbnik peči Vlado. Tudi nabava si zasluži posebno pohvalo, ker je res ažurno odreagirala na naša naročila, ki so bila velikokrat ustna po telefonu: »Rabimo takoj., je urgentno,...«, pred-
sem bi pri tem pohvalil Bojana Ristoviča in seveda tudi vse ostale.
Vzrok za posedanje srednjega zidu je nesporno v materialu, ki ni imel ustreznih lastnosti, to je odpornosti proti lezenju materiala pod mehansko obremenitvijo pri visokih temperaturah (The thermal expansion under load-creep). Ves čas vzporedno s sanacijo potekajo aktivnosti dokazovanja vzroka za posedanje srednjega zidu regeneratorjev, kjer sodeluje poleg Steklarne zunanji eksperti za ognje-vzdržne materiale Dr. Dunkl, projektant peči firma SORG in dobavitelji ognjevzdržne opeke PD-Dr.Otto, ki se na vse načine skušajo izogniti odgovornosti in se obnašajo zelo neposlovno in nesramno.
Marjan Polak
Slika 9: Nov srednji zid, pogled z desne komore.
Sejmi
SEJEM AMBIENTE FRANKFURT
Od 14. do 17. februarja 2009 se je v Frankfurtu (Nemčija) odvijal sejem Ambiente 2009, ki je najpomembnejši sejem na področju steklenih izdelkov. Z ostalimi najbolj znanimi proizvajalci se je kot razstavljalka predstavila tudi Steklarna Hrastnik d.d..
in ostali izdelki iz standardne ponudbe so bili predstavljeni v celoti. Razstavili pa smo tudi referenčne izdelke kupca Glaskoch in kozarce ostalih kupcev, kot so: kozarecJohnny Walker, Becherovka, Sobieski, American lager z notranjo strukturo, Weizenbier kozarci, sadna kupa Mars optik in drugi. Seveda pa nismo mogli mimo dejstva, da Steklarna Hrastnik razvija tudi nove izdelke, da dopolni program oz. nadomesti izpad slabo prodajnih izdelkov.
Tako smo tudi na letošnjem sejmu predstavili novo linijo Polite (kozarci za pšenično pivo), linijo Hip (pihani kozarci za vino, vodo ali pivo in sadna kupa), tri izdelke iz redne ponudbe z dodano notranjo strukturo (Friends LD, Fresh LD, Stephanie vino) in vrč za pivo. Za razširitev naše ponudbe smo glede na
Razstavljali smo v hali 9. Kot je videti, je bilo to leto zadnje leto, da smo razstavljali v tej hali.
V naslednjem letu se bo celotno razstavišče spremenilo in se bomo imeli možnost predstaviti v hali, kjer so se do sedaj predstavljali naši konkurenti.
Podoba našega razstavnega prostora je bila glede na prejšnje leto nekoliko spremenjena. Večji poudarek je bil narejen na blagovni znamki Vitrum. Stene so bile poslikane z znakom Steklarne, vitrine pa so bile postavljene zelo razgibano.
Prehodi so bili bolj tekoči, razstavljeni izdelki pa so bili bolj na očeh obiskovalcev.
Predstavili smo se z dekori-ranimi izdelki. Poudarek smo dali na tehnike tiskanja, brizganja in satiniranja. Kozarci
Serija Hip
Sejmi
SB EM AMBIENTE FRANKFURT
možnosti, ki nam jih je ponudil Glaskoch, iz njegovega asortimana izbrali izdelke (skodelici Mocca, svečnik Digit, vaza Conic) in jih umestili v naš prodajni program, ter jih tudi posebej predstavili z namenom pospešitve prodaje.
Odziv na te izdelke je bil pozitiven, kar je razvidno tudi iz dobljenih naročil po sejmu. Glede na predstavljene možnosti, ki nam jih nudi novi stroj
za pihane kozarce (Olivoto), in glede na želje trga, je pri kupcih zaslediti tudi veliko zanimanje za čvrsto pihane, kot sta na primer kozarca Radegast in Viena.
V primerjavi s prejšnjimi leti je bila zasedenost razstavnih prostorov in število obiskovalcev dosti manjša, kar je prav gotovo že odraz gospodarske krize, ki je konec lanskega leta
Kozarec Friends Bricks
•h
Plakat za kozarce Polite
zajela celotno svetovno gospodarstvo.
Na našem razstavnem prostoru se nad obiskom v splošnem ne moremo pritoževati. Prednjačili so predvsem obiskovalci iz držav izven Evrope. Bilo pa je tudi dovolj obiskovalcev iz bližnjih držav (Avstrija, Francija, Nemčija, Hrvaška, Srbija, Italija...).
Novi stiki so bili navezani s potencialnimi kupci iz Brazilije, Argentine, Urugvaja, Mehike, Južne Afrike, Bližnjega vzhoda, Severne Amerike, Koreje, Japonske, in Avstralije. Po sejmu pa smo dali nekaj ponudb in prejeli nekaj naročil. Zanimivo je, da kupcev iz Rusije ni bilo.
Poleg navezovanja novih kontaktov je sejem priložnost tudi za srečanja z obstoječimi kupci in našimi agenti. Z njimi smo izmenjali mnenja o novih izdelkih, se dogovorili za sodelovanje v letu 2009 in pregledali potencialne možnosti za nova naročila.
Zapisali: Mojca Pernovšek, Marjeta Lenart
PE Vitrum
PONOVNO OŽIVLJENI IN NOVI IZDELKI
KOZAREC 1039 0,2« (PONOVNA PROIZVODNJA, PRVIČ NA OLIVOTTO)
Starejši zaposleni se boste tega kozarca sigurno spomnili. Tako imenovani » špricar glaž » se je v preteklosti proizvedel v Steklarni Hrastnik v milijonih komadov na stroju H-28. S tem kozarcem in podobnim iz steklarne v Paračinu ( Srbija ) je bila tako rekoč preplavljena nekdanja skupna država. Zadnja proizvodnja na stroju H-28 je bila v letu 2002. Razlog za to je dejstvo, da je prišlo v tem času na trg precej novih kozarcev, ki so ga nadomestili. Obdržal se je samo na srbskem trgu, kjer ga je še naprej proizvajala steklarna v Paračinu in ga prodajala po nam nerazumno nizki ceni, ki za nas ni sprejemljiva.
Razlog za ponovno proizvodnjo pa je bila zaustavitev proizvodnje v Paračinu v času med julijem 2008 in julijem 2009. Tako je bila zaradi povpraševanj oz. naročil v mesecu maju 2009 izvedena proizvodnja tega kozarca. Kozarec je bil ponovno dobro sprejet tudi v Sloveniji in na Hrvaškem tako da proizvodnja tudi v bodoče ni izključena.
NOV IZZIV ZA STEKLARNO HRASTNIK -KOZAREC DUBLIN GOBLET
Kozarec Dublin Goblet je bil oblikovan za Vas kot izraz neizmerne mehkobe in žareče lepote dežele iz sanj. Stilsko oblikovanje, čistost stekla in kristalni izgled so primerni za ljudi, ki živijo polno in barvito življenje. Vabimo vas, da se nam pridružite v teh sanjah, da nazdravimo s čašo dobrega vina.
Dublin Goblet stil nam odpira novo dimenzijo produktov kristalnega izgleda in pecljatih steklenih čaš. Oboje sta segmenta na trgu, kjer je povpraševanje v zadnjem času v porastu.Tak produkt je tudi za nas novost in ga delamo prvič, a hkrati predstavlja izziv za nas, kako se na novo in inovativno
V juniju in avgustu je stekla proizvodnja vrčev za vodo in vino z nazivom BEN. Doslej sta bili proizvedeni velikosti 0,51 in 11, v pripravi pa je še 0,31, ki naj bi bil na trgu nekje v začetku novembra. Razlog za odločitev o proizvodnji te serije je v tem, da smo imeli do sedaj v naši ponudbi samo ročno izdelane vrče serije 173, ki pa so bistveno dražji od ponudbe avtomatsko izdelanih vrčev proizvajalcev Pasabahce in Bormioli Rocco. Serija BEN ne pomeni konkurence ročno izdelanim vrčem, saj so se le-ti prodajali tudi do sedaj navkljub že omenjeni konkurenci.
Brane Milinovič
SERIJA VRČEV BEN (IS PROIZVODNJA)
spoprijeti s takšnimi proizvodi.
Artiklu bomo dodali še dve čaši, in sicer za šampanjec ter belo vino, in s tem pripravili serijo za prodajo na trgu.
Dejan Marcola
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
SH -OPAL IN SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA
Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2009 smo se zavedali, da bo to leto eno najtežjih v zgodovini Opala, predvsem zaradi nepremičninske in finančne krize, kot tudi zato, ker je bil za leto 2009 predviden remont peči (nova zasnova peči za transparentno steklo in obnova ognje odporne obloge s povečanjem delovnega prostora na opalni peči). Pripravili smo več variant finančnega dela poslovnega načrta (optimistična in pesimistična).
Polletni rezultati poslovanja
Polletni plan prodaje lastnih proizvodov je bil na optimistično varianto poslovnega načrta za leto 2009 izpolnjen 75,56 %, medtem ko je bil na pesimistično varianto izpolnjen
97.5	%. Delež prodaje izdelkov za razsvetljavno industrijo predstavlja v skupni prodaji
90.6	%, ostalo pa je prodaja kopalniškega programa in programa promocijskih steklenic ter ročno izdelanega namiznega programa.
V kolikor primerjamo rezultate prodaje v zadnjih 7 letih, lahko ugotovimo, da nas je svetovna kriza pahnila v obdobje med letom 2004 in 2005, ko smo s skupnimi močmi iskali možne rešitve in konsolidacijo negativnih rezultatov v poslovanju.
Vkolikorsmo v preteklosti iskali
izboljšanje poslovanja predvsem na področju kadrovskega prestrukturiranja v posameznih poslovnih procesih in v razvoju polavtomatske proizvodnje (prenos iz ročne proizvodnje na polavtomatsko proizvodnjo) ter s timskim delom in inovativnostjo na posameznih področjih poslovanja zagotavljali soliden rezultat Opala, bomo morali v prihodnje sprejeti poleg že izvedenih ukrepov še kar nekaj dodatnih ukrepov.
Tudi sedaj, kot pred dobrimi štirimi leti, iščemo rešitve predvsem v inovativnosti (tehnološki in netehnoloških), tako v proizvodnji kot ostalih delih poslovanja.
Svetovna kriza, ki je potrkala na vrata Opala že v oktobru 2008, nam je nakazala, da imamo pred vrati izredno zahtevno obdobje poslovanja, ki ne bo trajalo samo nekaj mesecev, ampakvsaj dve leti.
Celoten kolektiv se je zavedal trenutka in se ni slepil z različnimi obljubami, da bo kriza mogoče zaobšla naše podjetje, zato so bili skupaj s Sindikatom in Svetom delavcev
Opala oblikovani ukrepi, ki jih
izvajamo oziroma bodo izvedeni skladno s terminskim
načrtom.
Notranji ukrepi:
•	v letu 2009 smo sklenili, da se proizvaja le izdelke, ki bodo dejansko prodani v istem ali naslednjem mesecu (brez povečevanja zalog gotovih izdelkov);
•	ukrepi na področju zniževanja poslovnih stroškov, razen stroškov prodaje in razvoja novih izdelkov in tehnologije;
•	podaljšali smo novoletni -kolektivni dopust za en teden;
•	oblikovali smo dvoizmensko delo namesto tri izmenskega;
•	nadaljujem s projektom sistematizacije in nagrajevanja (plačna reforma);
•	pristopili smo k »mehkim« metodam odpuščanja v obdobju januar-april 2009;
•	izobraževanje delavcev skladno s programom usposabljanja za opravljanje nalog na različnih delovnih mestih z namenom večje usposobljenosti in fleksibilnosti;
V letu 2009 smo naredili korak naprej pri razvoju zahtevnih oblik stekel na področju polavtomatske proizvodnje.
•	razvoj in izgradnja novih steklarskih peči, ki bodo imele boljši energetski izkoristek;
•	nadaljevanje razvoja avtomatizacije in robotizacije proizvodnje;
•	priprava programa iskanja novih kupcev na področju Skandinavije, Nizozemske, Nemčije in ZDA. Na osnovi tega programa se v maju in juniju beležijo prvi rezultati, kajti do junija smo pridobili dodatno tri nove kupce, s katerimi računamo, da bomo v letu 2010 ustvarili minimalno 0,5 mio EUR prihodka.
Zunanji ukrepi:
•	uresničujemo program raziskav avtomatizacije in robotizacije skupaj z Inštitutom Jožef Stefan Ljubljana za posodobitev proizvodnih kapacitet;
•	vloga zahtevka za tro-mesečno delno povračilo nadomestila plače in stroškov usposabljanja za skoraj polovico zaposlenih;
•	še tesnejše povezovanje z našimi poslovnimi partnerji.
Vsi ti notranji in zunanji ukrepi so eden izmed temeljev, na katerem bomo gradili razvoj Opala tudi prihodnjem obdobju.
Kljub gospodarski krizi pa lahko zrem optimistično v prihodnje poslovanje, saj smo v tem obdobju dokazali, da smo tim, ki se ne ustraši problemov in je pripravljen še bolj zagnano delovati v smeri pozitivnega razvoja podjetja.
Direktor SH - Opal Jože Holešek
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
REMONT PEČI
Kot sem že v članku o polletnem poslovanju Opala omenil, da je leto 2009 izredno zahtevno, lahko z veseljem ugotovimo, da smo uspešno zaključili obnovo steklarskih peči za belo in opalno steklo.
Želel bi se vrniti v bližnjo preteklost, in sicer na konec leta 2006, ko smo se začeli pogovarjati o prostorski ureditvi Steklarne Hrastnik.
Takrat smo ugotovili, da imamo kar nekaj tehnično tehnoloških in logističnih izzivov v PE Vitrum in vSH-Opal.
Opal je imel že takrat jasno vizijo, kaj želi v naslednjih letih postati na področju razsvet-Ijavnega stekla.
Eden izmed glavnih ciljev je bil, da postane Opal vodilno podjetje za proizvodnjo belega in opalnega stekla za evropsko razsvetljavno industrijo.
V sodelovanju z našimi kupci in zaposlenimi smo definirali zasnove, ki so nas pripeljale do naslednjih ugotovitev:
•	Potrebujemo usposobljene delavce na vseh področjih, ki bodo obvladali različne steklarske tehnike in bodo proizvajali kvalitetno izdelane izdelke CNEKVALITETE SE NE DA PRODATI).
•	Steklarstvo kot energetsko
potratna industrija mora skrbeti za zniževanje stroškov energije in se zavedati tudi okoljevarstvenih normativov,
ki se bodo v prihodnjem obdobju še zaostrovali. (CENA ENERGENTOV BO RASLA NE PADALA).
•	Demografska gibanja v Sloveniji bodo zahtevala podaljšanje delovne dobe zaposlenih
(SKOZI ROBOTIZACIJO IN AVTOMTIZ ACI JO JE POTREBNO OLAJŠATI FIZIČNO NAPORNO DELO).
•	V Opalu smo se poenotili in z delom dokazali, da lahko tudi delovno intenzivna proizvodnja obstaja v Zahodni Evropi (VSI V ENEM ČOLNU IN VESLAMO V ENO SMER).
Poleg ugotovitev pa smo si začrtali tudi ukrepe, kaj je potrebno narediti, v kolikor želimo na najboljši in učinkovit način odgovoriti na gornje trditve.
Če je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih stalna naloga, krepitev timskega dela naloga vodstva in avtomatizacija ter robotizacija razvojno raziskovalna naloga, v katero je potrebno vključiti notranje in zunanje sodelavce, je razvoj in obnova steklarskih peči poleg razvojno raziskovalnega dela tudi velik finančni zalogaj.
Odločitev, da gremo v investicijo, ki bo vključevala vizijo Opala za naslednje vsaj desetletno obdobje, je bila sprejeta v letu 2008 na nivoju Steklarne Hrastnik, vendar brez kvalitetnega dela in rezultatov Opala v obdobju 2006 - 2008, bi se lahko investicijska zgodba peči zaključila tudi bistveno drugače.
Tehnično tehnološke rešitve na peči za belo steklo so bile večkrat obdelane s projektanti
		
		
		
		... jmH
V-V -:.TV f '“J*		’** rl
'V* ; I		
firme SORG, ki so se naslanjali na bogate izkušnje in zahteve zaposlenih v Steklarni Hrastnik in SH-Opal.
Remont peči je potekal od 26. junija do 10. avgusta, ko smo v SH - Opal pričeli z redno proizvodnjo.
Mag. Polak je na podlagi izdelanega terminskega načrta, podpisanih pogodb s podizvajalci in dobavitelji izvrstno vodil svoj tim ljudi, kateremu so se pridružili tudi zaposleni iz Opala.
Dela so potekala skladno terminskemu planu, tako na peči za belo steklo kot tudi na peči za opalno steklo.
Ne smemo pozabiti, da so v tem času zaposleni v Opalu izvedli tudi vzdrževalni remont strojev in naprav v ostalih delih Opalove proizvodnje. Sodelovanje s timom iz Steklarne Hrastnik, podizvajalci, je bilo izredno profesionalno, v drobnih rešitvah, ki so omogočale dnevni napredek dela se je pokazalo znanje in profesionalnost zaposlenih v SH in SH-Opal.
Eden izmed ciljev, ki smo si ga zastavili davnega leta 2006, imeti trenutno eno najboljših tehnologij proizvodnje stekla, je uresničen.
To nam omogoča, da bo proizvodnja stekla cenejša, kvaliteta stekla boljša, robotizacijo in avtomatizacijo bo potrebno razdeliti na več faz, medtem ko je profesionalnost in pripravljenost za usposabljanje dnevno prisotna.
Da uresničujemo svoje poslovne cilje, se moramo pri tem investicijskem zalogaju zahvaliti in pohvaliti zaposlene v sektorju mag. Polaka, ostalim zaposlenim v Steklarni, ki so na različne načine prispevali svojo udeležbo v tem zahtevnem projektu, zunanjim izvajalcem in zaposlenim vSH - Opal.
Direktor SH - Opal Jože Holešek
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
REMONT PEČI
Začetek projekta Opal 2009 sega v december 2006, ko smo začeli s projektom Tehnološka in prostorska vizija Steklarne na stari lokaciji, sam projekt je potem tekom časa iz različnih razlogov izgubil svoj žar, se je pa seveda na projektu rekonstrukcije F-peči v Opalu ves čas intenzivno delalo, med drugim je bilo kar nekaj sestankov s firmo SORG v Hrastniku in v Lohr am Mein, bila je cela vrsta usklajevalnih sestankov z Opalom. 19.marca 2009 sva z generalnim direktorjem Strgarjem tudi prvič obsikala firmo SORG v Nemčiji, da bi se generalni direktor seznanil s to projektan-stko firmo, predvsem pa se odločil, kakšno peč bomo zgradili na lokaciji F-peči. Konec maja 2008 je padla končna
odločitev za naročilo projektov pri firmi SORG in junija so se projekti naročili.
Projektno nalogo oziroma zahteve za peči F in EPO je dal Opal, njegovo vodilo je bila robotizacija proizvodnje, kvaliteta stekla in znižanje porab energije, kaj več na to temo bo povedal Opal sam. Rezultat tega je, da smo na peči EPO obdržali nespremenjen talilni prostor, delovni prostor pa se prilagodil-zrcalna slika desnih delovnih prostorov na F-peči. Razporeditev delovnih prostorov na F-peči je v principu ista kot pred remontom, kajti ta se je vpraksi pokazala kot dobra, v času odločitve za tak lay-out se je pogojevalo tudi 4- izmensko delo. Talilni prostor F-peči se je povečal zaradi povečanja zadrževalneg časa v peči in s tem boljšo kompenzacijo nihanja odvzema napeči in zagotavljanja kvalitete stekla. Dilema med rekupeartersko in regeneratorsko pečjo je šla v prid slednje zaradi manjše energetske porabe, kljub prvotni višji investiciji v dražje
Slika 1 : Priprava na remont je zahtevala, da smo se kar nekaj krat spustili v dimovodne kanale in na osnovi posnetka stanja pripravili načrte za prilagoditev dimovodnih kanalov in priključkov na čistilno napravo.
Slika2: Peč-Fna dan 25.6.2009, po ispustu stekla.
regeneratorje v primerjavi z času iskanja ponudb in naročila rekuperatorji.	od 12-18 mesecev, terso nam
Na osnovi SORG-ovih projektov statične obremenitve nosilnih betonskih stebrov talilnega prostora in obremenitve temeljev regeneratorjev ter nove pozicije nog silosa zmesi, smo pri firmi AGA naročili PZI projekte za temelje regeneratorjev in ostalih potrebnih prilagoditev novemu layout-u.
Zanimiva je tudi iskušnja glede dobavnih rokov za ognje-vzdržne materiale, ki so bili v
Slika 3: Peč-Fdelovni prostori na dan 25.6.2009, po ugasnitvi gorilcev
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
REMONT PEČI
Slika 5: Gradbena jama za temelje regeneratorjev, na sliki je že položen podložni beton, in pričetek izdelave armature
Slika 7: Delovni prostori F-peči v zaključni fazi
Slika 6: Zelo pomembna fata gradnje je niveliranje-usklajevanje nivojev delovišč obeh peči
Potek remonta Zadnji dan proizvodnje je bil 24. junij 2009, ponovno smo s proizvodnjo začeli na popoldanski izmeni 10. avgusta 2009, kar pomeni 8-urno zamudo, glede na terminski plan. Na remontu je sodelovala pisana druščina domačih in tujih izvajalcev, vzporedno je potekala sanacija regeneratorjev na peči v Specialu, kljub temu sem tudi sam s
potekom in zaključkom remonta zadovoljen.
Skupaj se je na obe peči vgradilo cca 600t ognje-vzdržnega materiala ter skupaj s podesti in stopnicami cca. 701 kovinske konstrukcije.
Na novo F-peč smo vgradili tudi veliko opreme, ki smo jo pobrali iz amortizirane l-peči, kot naprimer Hot Work-ove gorilce za talilni prostor,
vlagalno napravo EME, plinsko postajo za feeder levo in desno, ventilatorja za podpih feeder-ov in DP levo, glavno hladilno cev in gibke cevi za hlajenje sten TP, cel kup pohodnih rešetkza podeste,....
Veliko dodatnih ur dela smo porabili na prestavitvi silosa za zmes za 70cm v smeri EPO peči in temu ustrezne prilagoditve in predelave sten in nog silosa, konusni del vključno z zapiralom je povsem nov.
Zelo pomemben je tudi nov elektro razdelilec za EPO peč, ker je bil stari že precej iztrošen (diplomsko delo nekdanjega sodelavca, vodje elektro delavnice Braneta Sebasuja) in postavljen na lokacijo, ki je zapirala dostop doTP-1.
Kot rečeno smo večino lokacij, kamor se je potrebno redno vspenjati ali spučati, opremili s podesti in stopnicami, s čimer bomo zagotovili boljšo preventivo in nadzor nad talilnim objektom, pa seveda boljšo voljo med vzdrževalci in skrbniki peči, ki so napravili že kar nekaj korakov teh letih v steklarni, pa tudi sam se že raje (lažje) vzpnem po stopicah na peč kot po lestvi.
Glavna plisnka postaja F-peči se je obnovila, stari pnevmatski ventili so se zamenjali z novimi na servomotorni pogon, vgradili smo nov regulacijski ventil Za delovne prostore (S 1,2,3 in D1,2,3) in distributor se je nabavila nova plinska postaja vključno z ventilatorjema, prav tako smo na posameznih deloviščih, kjer so bili vgrajeni še stari godici, le-te zamenjali z novimi Meisstro-vimi godici.
Zelo pomembno in zahtevno delo je bilo v povezavi izhoda iz regeneratorskih komor s starimi dvojnimi kanali, ki vodijo do menjalnika plamena. Stari dvojni kanali so v preteklosti služili v času ogrevanja peči z regeneratorskim plinom pridobljenim iz premoga.
Marjan Polak
Bivši sodelavci
MILE CRNKOVIČ
V uredniškem odboru smo se odločili, da zopet oživimo rubriko Bivši sodelavci. Predstavili vam bomo gospoda Milana Crnkoviča, ki se je pred kratkim upokojil in je vseh 40 let preživel v Steklarni.
Kdaj ste se zaposlili v Steklarni in kako je potekala vaša poklicna pot?
V Steklarno sem prišel leta 1968 kot kovinostrugar v delavnico. Vmes sem šel na služenje vojaškega roka v Sisak. Po vrnitvi sem se vpisal v večerno ekonomsko šolo, ki sem si jo financiral sam. Vsake 14 dni sem delal ponoči, da sem lahko obiskoval predavanja. V tem času se mi je rodila tudi hči Loti, tako da je bilo bolj malo spanca.
Leta 1978 sem pričel z delom v komerciali. Pisarne so bile takrat še v steklarskem gradu. Bil sem referent za široko potrošnjo, kasneje pa sem bil samostojni komercialist za domači trg. V devetdesetih sem prišel na embalažo za domači trg-
Ko se je leta 2000 ustanovilo podjetje Opal, pa sem bil premeščen v komercialo. Do upokojitve sem skrbel za nabavo kartonov, armatur, pisarniškega materiala, zaščitnih sredstev in ostalega.
Delali ste na različnih področjih in delovnih mestih. Kje ste se najbolje počutili?
Na splošno sem se v vsakem delovnem okolju počutil zelo dobro. Leta v komerciali so bila prav posebej lepa, vse dokler ni razpadla Jugoslavija in so se pričele težave na trgu.
Kot zanimivost naj povem, da sem delal pretežno v ženski družbi, nekaj časa sem bil v 5. nadstropju celo edini moški med ženskami.
Glede na to, da ste celotno
delovno dobo preživeli v Steklarni Hrastnik, kako bi opisali naše podjetje?
Steklarna ima dolgoletno tradicijo in je vedno uspešno kljubovala vsem težavam, ki so jo doletele.
Prednost Steklarne je, da je edini proizvajalec drobne steklene embalaže, izdelkov široke potrošnje ter razsvetljave hkrati. Ostale steklarne imajo bolj specifične ponudbe oz. programe.
Največja slabost so nizke plače delavcev, ki so komaj za preživetje družin.
Kakšni so odnosi med zaposlenimi zdaj in kakšni so bili npr. pred 30 leti?
Lahko povem, da v vseh 40 letih nisem nikoli imel nobenih konfliktov niti s sodelavci niti z nadrejenimi.
Je pa res, da je bilo pred 30 leti dosti bolj sproščeno vzdušje, ni bilo zavisti, več je bilo druženja po službi, pomagali smo en drugemu, si priskočili na pomoč kadarkoli. To so bili zlati časi. Zdaj teh pristnih osebnih odnosov ni več. Vsak gleda samo na sebe, občutiti je strah pred izgubo službe, več je nezadovoljstva....
Ob zaključku vaše kariere ste se odločili organizirati zabavo. Povabili ste tudi veliko bivših sodelavcev, tudi šefov.
Organiziral sem zabavo za sodelavce in sodelavke, s katerimi sem največ delal. Bil sem vesel vsakega, ki se je mojemu povabilu odzval. Nekatere sem videl po zelo dolgem času in je bilo prav
Zadn|i dan na delovnem mestu
prijetno poklepetati z njimi. Veliko se je medtem zgodilo, tako da smo imeli dovolj tem za pogovor.
Naj pa povem razliko med zabavami zdaj in pred leti. Včasih smo šli po službi domov, se spočili in nabrali energije za zabavo ter se dobili šele zvečer ob živi glasbi, pijači in jedači. Rajanje je trajalo do jutranjih ur. Na nobeni zabavi nisem manjkal, vedno sem šel zadnji domov. Zdaj je pa tako, da se družba zbere takoj po službi, gre nekaj na hitro pojest in spit, potem pa vsak odhiti na svojo stran. Tistega pravega druženja ni več.
Vam je kakšen dogodek ostal še posebej v spominu?
Veliko je bilo lepih dogodkov in bi težko katerega izpostavil. Službeno sem prepotoval celo bivšo Jugoslavijo. Na to imam
še posebej lepe spomine. Izpostavil bi mogoče 120-letnico Steklarne Hrastnik (leta 1980), ko je bila na stadionu velika zabava, kamor so prišli skoraj vsi naši poslovni partnerji, prišel je tudi takratni predsednik predsedstva SFRJ. Najbolj žalosten dogodek pa je bil seveda požar v mesecu avgustu leta 1990, ki je terjal smrtne žrtve. Tik pred tem požarom je šel moj predhodnik v pokoj in sem prevzel embalažo. Imeli smo velike težave, saj je bilo veliko robe uničene ali poškodovane. Vse je bilo potrebno ponovno pregledati in prepakirati. Ni bilo prostora za skladiščenje, roba je ležala vsepovsod, bili so zastoji pri odpremah. Celoten tim je moral usposobiti proizvodnjo, da je spet začela normalno delovati. Skupaj smo vložili veliko naporov, da smo
Bivši sodelavci
MILE CRNKOVIČ
Mile kot član skupine Vikend
normalizirali stanje.
Drugače pa je bilo več dobrih stvari kot pa slabih in želim, da tako ostane še naprej.
Zdaj ste že dobra dva meseca v pokoju. Kaj počnete sedaj?
Zjutraj malo dlje poležim, kar prej nisem mogel. Opravim potrebna vzdrževalna dela okrog hiše, včasih pomagam ženi na vrtu. Narediti znam marsikaj, hišo sem zgradil sam skupaj z očetom. V prihodnosti pa si zelo želim hoditi v hribe, za karprej nikoli ni bilo časa. Trenutno se počutim, kot bi bil na dopustu, se šele uvajam v nov slog življenja. Sem pripravnik in sem prepričan, da bom pripravništvo z odliko opravil.
Ste tudi aktiven član Pevskega društva Steklarna?
V Pevskem društvu Steklarna imam funkcijo tajnika. Pevske vaje imamo enkrat tedensko,
pred koncertom ali revijo pa večkrat na teden.
Večina naših bralcev vas pozna tudi v drugi vlogi, kot odličnega glasbenika. Povejte nam kaj več o vaši glasbeni karieri.
Pri šestih letih sem se pričel učiti igranja violine v Glasbeni šoli mo bili trije bratje in vsak je igral
po dva ali tri inštrumente.
Prvi začetki igranja v ansamblu so bili leta 1968. Aktivno sem igral v trboveljskem ansamblu Unikat, kjer je pela Marjeta Ramšak, znana najbolj po pesmi Sreča na vrvici. Igral sem tudi pri prvi zasedbi Vetra. Ko so šli med profesionalce, sem izstopil in šel k ansamblu Jožeta Rusa v Radeče. Igrali smo vse zvrsti glasbe od plesne do rocka. Štirje člani Jožeta Rusa smo se kasneje preoblikovali v zasedbo Vikend. Prepotovali in preigrali smo celo Slovenijo. Bili smo spremljevalna zasedba raznih znanih imen 80—ih, kot so: Edvin Fliser, Alfi Nipič, Helena Blagne, Ditka Haberl, Marjana Deržaj, Nace Junkar, Elda Viler,... Leta 1987smo bili na Pop delavnici in med 120 izvajalci dosegli 8. mesto, ki smo si ga delili z Agropopovci. Posneli smo dve kaseti ter bili gostje na nekaterih drugih. Igrati sem prenehal pred dvajsetimi leti. Takrat smo v poletni sezoni igrali tri tedne na Otočcu ter deset dni na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Domov sem se vračal s v ranih urah tik pred službo. Vse to je bilo prenaporno, zato smo se s člani sporazumno razšli.
Darila....
Nazadnje sem nastopal prejšnji mesec na prireditvi Kitarijada v Sevnici pri skupini Veter.
Kakšna bi bila vaša zaključna misel za naše bralce?
Opalu želim uspešno poslovanje. Ljudje so sposobni, imajo veliko znanja, izkušenj in dobre volje. Kljub trenutnim težavam, ki jih je povzročila svetovna finančna kriza, sem prepričan, da se bodo s časom rešile. Potrebno pa je veliko dobre volje in optimizma. Temeljni pogoj pa so seveda dobri odnosi med zaposlenimi, kar na Opalu vsekakorso.
Mile je simpatičen in prijeten sogovornik. Je odkritosrčen z izrednim čutom za sočloveka. S svojim optimizmom je znal dvigniti razpoloženje v še tako slabih dneh. Bil je predan svojemu delu v Steklarni. S svojo lojalnostjo podjetju je lahko vzor vsem ostalim zaposlenim. Še vedno je poln energije, njegov obraz pa je hudomušno nasmejan.
Pogovarjala se je Alenka Maurer
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
PRIZNANJE SINDIKATU IN SVETU DELAVCEV
Sindikat in svet delavcev družbe Opal d.o.o. Hrastnik sta prejela priznanje Sindikata KNG Republike Slovenije za zgledno sodelovanje pri ohranjanju in uveljavljanju praviczaposlenih.
Na kratko iz obrazložitve:
Opal kot samostojno podjetje posluje od leta 2000. Hkrati s pričetkom poslovanja se je v družbi organiziral tudi sindikat, ki je začel takoj aktivno delovati, in po izvedenih postopkih je bil zelo kmalu izvoljen tudi svet delavcev. Uspešno sodelovanje sveta delavcev in sindikata se nadaljuje še sedaj. Skupaj sta v teh letih delovanja dosegla veliko za ohranitev in uveljavitev pravic delavcev.
Pri tem je potrebno posebej izpostaviti skupne aktivnosti za dvig osnovnih plač v lanskem letu. Sindikat družbe in svet delavcev s skupnimi aktivnostmi dosegata izredne uspehe na področju varovanja, ohranjanja in dviga pravic delavcev, kar je vsekakor zelo pripomoglo k popularizaciji Sindikata KNG Slovenije v družbi, kjer je v naš sindikat včlanjenih skoraj 90% vseh zaposlenih.
Čestitamo!
Iskreno se zahvaljujeva direktorju SH Opal za korektnost, ki je omogočila tvorno sodelovanje, pa tudi vsem sodelavcem.
Elvis Hadžič
Dragan Caranovič

PRIZNANJE
' SINDIKATU IN SVETU DELAVCEV ) , DRUŽBE OPAL D.O.O. HRASTNIK J
Predsednik Sindikata KNG Slovenije:
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem za prisotnost na srečanju ob mojem odhodu v pokoj. Iskrena hvala za darila in izrečene besede, še zlasti direktorjema - sedanjemu in prejšnjemu - Jožetu Holešku in Stojanu Binderju. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bilo naše druženje veselo in sproščeno, še zlasti Mirici in »dr. Joči«, ki sta bili glavni zdravnici za to.
Družbi Opal, ki je bila moje podjetjezadnjih 10 let, želim uspešno poslovanje in nadaljnje ohranjanje tradicije steklarstva, kljub težavam, ki pa smo jih vajeni in se z njimi znamo spoprijeti in jih premagati. Sodelavci, za to imateznanje, voljo in izkušnje.
Enako želim tudi vsem v celotnem sistemu Steklarne Hrastnik, kjer so zaposleni tudi moji nekdanji sodelavci.
Milan Crnkovič
za zgledno sodelovanje pri ohranjanju in uveljavljanju pravic zaposlenih
Ankaran,
dne 25. aprila 2009
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
NAŠA DRUŽENJA - IZLET NA GORENJSKO
Po jesenskem izletu na Kozjansko in v Kumrovec, ki ga je organiziral Svet delavcev, je konec maja sindikat Opala organiziral prečudovit izlet na Gorenjsko. Čeprav je bilo v tistem času vreme muhasto, smo si mi zagotovili krasen topel spomladanski dan.
Najprej smo se odpravili proti Vršiču, kjer smo si ogledali Rusko kapelico in si nato privoščili kavico v idiličnem okolju slovenskih gora.
Nato smo si ogledali jezero Jasna, nekateri pogumneži pa so se že celo ohlajali v ledeni vodi, drugi pa smo se le odžejali pri izviru 'Baba ščij'.
Sledil je sprehod do Kranjske Gore, kjer smo si ogledali nekaj lokalnih znamenitosti in se ustavili na tržnici s turističnimi spominki in suho robo, da smo opravili nujne nakupe.
Ker pa so tudi naši želodčki začeli zahtevati svoje, smo šli še na kosilo v gostilno Pri Martinu.
Nato smo se odpeljali Planico, da smo si v zeleni lepoti ogledali našo velikanko. Potem smo šli v Rateče, kjer smo se v Kajžnkovi hiši seznanili z etnološko dediščino Rateč. Na podstrešju pa smo se lahko še preizkusili na simulatorju
smučarskih skokov. Naš skakalni rekorder je postal Srečko Jakopič! Čestitke!
Na poti proti domu smo se ustavili tudi pri Zelencih, talnih izvirih Save Dolinke.
Ker pa noben izlet ni pravi brez konkretnega zaključka, smo zavili še na Klek nad Trbovljami. Tam smo se v gostilni najprej okrepčali s pijačo in jedačo, nato pa smo smo se šli še zabavat na vaško veselico na prostem. In ker smo Opalovci
znani po tem, da smo zelo zavzeti tako pri delu kot pri zabavi, smo plesali še dolgo v noč, ne glede na deževne kaplje, ki so nas prijetno ohlajale. Pravzaprav smo zato lahko plesali še dlje...
Katja Ladika
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
NAŠA DRUŽENJA - OPALIADA NA KOPITNIKU
Opal ima svojo zabavo -Opaliado, že vse od začetka delovanja v letu 2000. Nekaj let smo se srečevali v Gorah, letos pa že drugič na prelepi jasi pred kočo na Kopitniku.
Po nevihti, ki je udarila prejšnji dan, se je na dogovorjeno drugo septembrsko soboto naredil krasen, jasen dan.
Prav lepa so ta naša druženja, čeprav letos nismo bili prav posebno aktivni, smo se pa zato več pogovarjali, izmenjevali izkušnje, malo tudi polemizirali...
Mislim, da je prav, da vztrajamo na dobrih praksah. V malo težji časih, kakršni so dandanes je še posebej važno, da se znamo družiti, da se znamo pogovarjati, da se znamo poslušati in tudi slišati.
In še posebej zaradi tega, je važno, da taka srečanja ostanejo. Morda bi v prihodnje kazalo narediti še več na promociji, da bi se jih udeležilo še več zaposlenih.
Marinka Anžlovar
Čudovita dolina, hrana se peče, glasba odmeva.
Moški in ženske z otroci
in malo mešano.
Punce sodelujejo pri lupljenju čebule in rezanju kruha...
fantje pa so pekli in vrteli glasbo. Skupaj zmoremo vse.
Zanimalo vas bo...
KS STEKLARNA
V	lanskem letu smo bralcem Steklarja predstavili in opisali Krajevno skupnost Steklarna ter glavne razvojne naloge krajevne skupnosti za leta
2008,	2009 in 2010.
Navedli smo tudi želje prebivalcev tega industrijskega dela Hrastnika za izboljšanje bivalnih in drugih pogojev ter probleme, s katerimi se ukvarja KS Steklarna pri izvajanju sprejetega srednjeročnega programa razvoja.
V	letošnjem letu pa želimo zaposlene seznaniti z delom Krajevne skupnosti Steklarna od junija 2008 do augusta
2009,	zato smo pripravili naslednji pregled dogajanj:
1.	Glavna naloga KS v letu 2008 je bila priprava projekta za izgradnjo« večnamenskega objekta za potrebe društev v KS in Krajevne skupnosti Steklarna« na lokaciji bivšega gostišča Logar.
Idejni projekt je bil predstavljen aprila 2008; nato je sledila razprava po društvih in organih krajevne skupnosti ter občini Hrastnik, podpisana je bila že pogodba z izvajalcem za rušenje obstoječega objekta, iz katerega so se v septembru 2008 na nove lokacije preselili Društvo upokojencev, moško pevsko društvo Steklar in svet KS Steklarna.
Zaradi že prisotne gospodarske krize, ki je najbolj prizadela gospodarske firme, in pomanjkanja finančnih sredstev „ kakor tudi zaradi neuspešne
pridobitve soinvestitorjev za dve predvideni stanovanji, se je odstopilo od prvotnega projekta, tako da seje pripravil nov projekt, brez stanovanj, medtem ko vsi drugi prostori, namenjeni za delo društev in krajevne skupnosti ostanejo nespremenjeni. V mesecu oktobru 2008 je bila z novim projektom posredovana vloga za pridobitev soglasja h gradbenemu dovoljenju na Agencijo Republike Slovenije za okolje-vodno skupnost. Takrat so bila naša skupna pričakovanja povsem realna: pričakovali smo, da se bo obstoječi, popolnoma dotrajani objekt porušil do konca leta 2008, nato pa zgradil novi do letošnjega junija, vendar obstoječi objekt še stoji, pa tudi soglasja vodne skupnosti šeni. Občini Hrastnik kljub stalnim prizadevanjem odgovornih v občini Hrastnik, vključno z županom, pa tudi petim posredovanim dopolnitvam elaborata o vplivu voda na objekt, soglasja še ni uspelo pridobiti....
Državni birokratski mlini meljejo počasi, brez stika z realnostjo, državni uradniki se sklicujejo na uredbe in pravilnike, ki se stalno dopolnjujejo, medtem ko imamo v občini zagotovljen denar, v lanskem
letu že podpisano pogodbo za rušenje objekta in v mesecu juliju že izbranega izvajalca za izgradnjo objekta, zadeva pa se skoraj eno leto ne premakne iz Agencije.
Svet KS Steklarna in vsa društva, ki delujejo na začasnih lokacijah, po tolikem času administra-tivnega pingponga med občino in državo povsem upravičeno pričakujemo, da bo objekt vendarle zgrajen in predan svojemu namenu do junija 2010.
2.	Drugi, mogoče še zahtevnejši projekt v krajevni skupnosti, je »Nivojski dovoz na Cesto Hermana Debelaka« - Dirmajerjevhrib.
V letošnjem letu morajo občinske strokovne službe zaključiti vse aktivnosti v zvezi s pripravo projekta, najprej pa pridobiti soglasja vseh lastnikov zemljišč na tej lokaciji. Po pridobitvi vseh potrebnih dokumentov bo občina v letu 2010 kandidirala na razpisu za pridobitev evropskih finančnih sredstev.
Svet krajevne skupnosti, krajani, zlasti tisti, ki se vsak dan vozijo z avtomobili v službo po tej cesti, ne morejo razumeti, da je v prejšnjih letih vedno zmanjkalo sredstev za to investicijo, oziroma da ni bil nikoli pravi čas, sedaj pa je
stanje naravnost kritično, ker se je število prebivalcev v tem naselju precej povečalo, z njimi pa tudi gostota prometa, da ne omenjam nemogoče gasilske intervencije v primeru izbruha požara, pa problemov z dostavo kurilnega olja, pohištva, itd.
3.	Vzaključni fazi je izgradnja »Centralne čistilne naprave Hrastnik«, v bližini upravnega poslopja Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik.
Ta naj bi začela poskusno obratovati koncem meseca ali v začetku oktobra 2009, čistilna naprava je izjemna pridobitev za celotno občino Hrastnik in pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
V	letošnjem letu se je pospešeno odvijala gradnja sekundarnih vodov po posameznih naseljih v občini in naši krajevni skupnost s priključki na primarni vod, tako da je v občini že precej naselij vključenih v centralno kanalizacijsko omrežje.
V	času izgradnje Centralne čistilne naprave so bila izvedena tudi zelo pomembna dela na posodobitvi komunalne opremljenosti naselja Za Savo, saj so zagotovljeni pogoji za novo vodno oskrbo, telefonijo, javno razsvetljavo, urejena kanalizacija in izvedena je bila asfaltna posodobitev ceste skozi celotno naselje.
4.	V mesecu juniju je bila končana 4. faza asfaltiranja cestnega odseka Lukan - bivši savski most v dolžini cca 100m.
V	krajevni skupnosti smo veseli te pridobitve, ki je že postala priljubljena sprehajalna pot do hriba Draga.
V	kratkem bo na tem delu ceste od podvoza Logar do bivšega savskega mostu nameščena nova varnostna ograja, tako da si bomo sprehajalci lahko povsem varno in od blizu ogledali progo
Podkraj
Zanimalo vas bo...
KS STEKLARNA
Steklarska godba
Brodarskega društva Steklarne Hrastnik za treninge in tekme v kajaku in kanuju na reki Savi.
5.	V začetku septembra se je končno pričelo z urejanjem sanitarij in balkonov na hišah v steklarski koloniji, tako da lahko v letu 2010 upravičeno priča-kujemo tudi ureditev fasad na teh objektih, katerih zunanji izgled vsekakor ni v ponos občini.
6.	V okviru letošnjega krajevnega in občinskega praznika je bilo več prireditev, katerih ste se lahko udeležili:
-	pohod po splavarski poti in ribiški piknik pri domu Ribiške družine Hrastnik v Podkraju,
-	tekmovanje v slalomu v kajaku pred domom Brodarskega društva na reki Savi za mlajše kategorije,
-	otvoritev posodobljenega cestnega odseka od tovarne Special do odcepa Spodnji Podkraj,
-	otvoritev zadnje faze ceste Lukan-savski most,
-	podelitve krajevnih priznanj, družabno srečanje in zabavni večers steklarsko godbo.
7.	Prizadevno in uspešno delo društev v naši krajevni skupnosti:
Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik
Člani in članice Brodarskega društva Steklarna Hrastnik so v lanskem letu praznovali 60-
letnico delovanja in uspešno nadaljujejo bogato tradicijo društva, saj dosegajo visoke uvrstitve v svetovnem, evropskem in državnem merilu. Njihov najboljši kajakaš Peter Kauzer je prejšnji teden kot prvi Slovenec in edini Hrastničan postal svetovni prvak v kajaku na divjih vodah.
Prav tako je letos drugič zapored postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v kajaku, je udeleženec olimpijskih iger v Pekingu, pred kratkim pa je že petič zapored osvojil naslov državnega prvaka v slalomu v kajaku na divjih vodah!
Društvo upokojencev Hrastnik- Klub Steklarna Društvo upokojencev začasno deluje v prostorih Ribiške družine Hrastnik v Podkraju, in pri steklarskih gasilcih ter s svojo žensko in moško balinarsko ekipo uspešno nastopa na različnih tekmovanjih, ženska ekipa se je celo uvrstila na državno prvenstvo upokoje-ncevSIovenije v balinanju. Pevsko društvo Steklar Pevsko društvo Steklar je v lanskem letu praznovalo 100 let svojega uspešnega delovanja in imelo več koncertov, začasno pa domujejo v prostorih Steklarskih gasilcev. Steklarska godba na pihala Steklarska godba je stalnica na vseh prireditvah v krajevni
skupnosti, saj je imela več promenadnih koncertov, nastopala je tudi izven občine ter izredno kvalitetno izvedla novoletni koncert.
Ribiška družina Hrastnik Ribiška družina Hrastnik je oktobra 2008 sprejela v svoje prostore Društvo upokojencev, da se lahko vsakodnevno družijo do izgradnje novega doma za potrebe KS in društev. Uspešno in okusno so organizirali ribiški piknik in malico za krajevni praznik, ob pomoči občine in krajevne skupnosti uredili parkirni prostor, zaščitno ograjo na stopnišču in prostor pred domom. Sodelujejo tudi na različnih tekmovanjih v regiji. Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Hrastnik Člani prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Hrastnik so pred kratkim praznovali 80-letnico svojega prizadevnega in uspešnega delovanja in ta visok jubilej obeležili s proslavo, na kateri so podelili zahvale in priznanja najbolj prizadevnim in dolgoletnim članov društva, pokroviteljem in tistim, ki so dali svoj doprinos k delovanju društva.
Namesto zaključka
V krajevni skupnosti se zavedamo težke gospodarske krize, v kateri je celotna družba, zlasti podjetja, ki zaradi pomanjkanja
naročil ustavljajo proizvodnjo in odpuščajo delavce.
Zato je naš program povsem stvaren, racionalno naravnan in zaradi tega uresničljiv.
Nekatere naloge bodo pač morale počakati na boljše gospodarske razmere, sicer pa želje še vedno ostanejo...
V Svetu krajevne skupnosti si zato želimo, da steklarski grad ne bi sameval in žalostno propadal, zato v krajevni skupnosti pričakujemo, da bo občina, ki je grad razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, pripravila študijo oziroma projekt, s katerim bi grajski prostori postopoma oživeli.
Na podlagi tega bo verjetno tudi Steklarna Hrastnik kot lastnik, pripravljena sodelovati v projektu za postopno oživljanje grajskih prostorov, posebno če bi občina uspela pridobiti evropska sredstva za ohranjanje kulturne dediščine.
Upam, da sem zaposlene v Steklarna Hrastnik seznanil z delom in dogajanji v Krajevni skupnosti Steklarna v zadnjem letu, z našimi nalogami in njihovo realizacijo.
Želim vam veliko uspehov pri vašem delu!
Adi Zaletel, Predsednik sveta krajevne skupnosti Steklarna
Ribiški piknik
Zanimalo vas bo...
URADNI SPREJEM PETER KAUZER, SAŠO TALJAT, LUKA BOŽIČ
Najboljši slovenski kajakaš zadnjih let, Peter Kauzer, je v nedeljo, 13. septembra 2009 v Španiji v Seu d'Urgellu postal SVETOVNI PRVAK!
Uspeh sta dopolnila kanuista Luka Božič in Sašo Taljat z bronastim odličjem.
"Kapsl" je že celo letošnjo sezono vsem dal vedeti, da ga na svetovnem prvenstvu zanima samo medalja. In to mu je tokrat tudi uspelo. Naš šestindvajsetletni sokrajan je po polfinalu zasedel drugo mesto, z odlično finalno vožnjo, s katero je za več kot dve sekundi ugnal vse svoje tekmece, pa je skozi celotno progo kontroliral čoln in niti enkrat ni bil v položaju, da bi bil dober rezultat pod vprašajem.
V sredo, 16. septembra, smo mu tako skupaj z gostiteljem občino Hrastnik ter matičnim brodarskim društvom, katerega glavni pokrovitelj smo, pripravili veličasten sprejem. Neformalni sprejem je Peter doživel že v ponedeljek, ko so mu navdušeni sokrajani spontano pripravili dobrodošlico ob vrnitvi. V sredo pa smo se po najboljših močeh potrudili, da je bil sprejem dostojen nazivu svetovnega prvaka.
Nosilci žlahtnih odličij so na prizorišče prispeli po poti, ki jo najbolj poznajo - po Savi. Temperaturo pred prihodom so
dvigovali člani steklarske godbe (za kar se jim iskreno zahvaljujemo), himno ter zimzelene melodije je odpela odlična Neva Marn, kot darilo fantom so v večernih urah brezplačno igrali fantje iz skupine Orlek, do poznih nočnih ur pa je zbrane zabaval DJ. Kot presenečenje za naše "gliserje" je nebo nekaj pred 20 uro zvečer razsvetlil ognjemet.
"Nisem se še zbudil iz sanj!" je bil prvi Petrov komentar na vprašanje, kako se počuti. Seveda ni pozabil na zahvalo navijačem, vse, kar so prinesli gostitelj, donatorji ter sponzorji, pa mu bo seveda prišlo še kako prav.
Vsi iz hrastniške steklarne pa mu želimo, da tudi v prihodnje ohrani tako vrhunsko formo ter dobro psihično pripravljenost.
Ter da nikdar ne pozabi, kje je rasel in se kalil ter da "glažu-tarji" že vseskozi podpiramo društvo, kjer trenira.
Z društvom si skupaj delimo ne le reko Savo, temveč tudi trdo voljo do dela ter željo po
uspehu, pa tudi to, da po kakšnem neuspehu dvignemo glavo in zakorakamo novim izzivom naproti. Vsak po svoje, pa vendar čedalje bolj skupaj. Brodarci so namprijazno odstopili en del "svojega" brega Save, ko smo postavljali novo tovarno. In naš šport, če brodarcem lahko tako rečem, je s temi izjemnimi uspehi vseh treh, ki so v sredo stali na odru, dobil znova vseslovenski pridih, pomen in veljavo.
Naj izkoristim tole priložnost, da izrečem javno zahvalo gospodu Radu Kališniku, ki je ustvaril tako čudovite umetnine, ki so jih vsi trije prejemniki medalj dobili kot darilo in spomin na svoj uspeh ter našo prireditev.
ČESTITKE! Mojca Lavrič
Zbralo se je res veliko navdušenih sokrajanov
Zanimalo vas bo...
80 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Ob 80 letnici delovanja prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Steklarna Hrastnik sem se pogovarjala s kar tremi predstavniki gasilcev različnih obdobij. Družbo so mi delali veteran Zoran Klemen, eden izmed predsednikov društva, Ivan Grum, eden izmed častnih poveljnikov društva ter Andrej Časar, sedanji predsednik PIGD SH.
Gasilstvo je najbolj množična organizacija v družbi. In gasilci so posebni ljudje -dvomim, da vas je veliko med bralci, ki bi brez pretiranega strahu ter s hladno, a dobro premišljeno potezo, stopilo ognju naproti, da ga ukroti...
Zakaj je bilo leta 1929 ustanovljeno PIGD Steklarna Hrastnik?
Klemen, Grum: Leta 1929 je takratni poveljnik PGD Hrastnik Avgust Dolinšek dal pobudo takratnim lastnikom Steklarne Hrastnik (družina Abel) za oblikovanje njihovega lastnega gasilskega društva. Lastniki so predlogu z veseljem prisluhnili ter ga podprli, saj je imeti gasilce v "hiši" pomenilo varstvo svoje lastnine. Člani so bili napredni zaposleni, prvi predsednik pa inženir Žmavc, vodja vseh delavnic. Želel bi poudariti, da je bilo društvo vseeno ustanovljeno, ne glede na to, da je bila v teh letih huda gospodarska kriza, in res ni bilo dela, oz. je bilo stanje verjetno celo slabše kot sedaj. Denarna sredstva je prispeval lastnik, nekaj pa so jih zbirali prostovoljno. Bilo je ogromno novih nabav kljub takratni recesiji, izobraževali pa smo se s pomočjo PGD Hrastnik.
Napredek društva je bil viden iz leta v leto. Podpora je bila velika, mnogo bolj kot danes -ni bilo problema z nabavo praktično nobene stvari. Kljub krizi za delo od 1924 do 1929 je GD dobilo vsa sredstva, ki jih je
potrebovalo. Kaj kmalu smo postali celo bolje opremljeni kot vsa GD v okolici.
Kako se je društvo preživljalo? Kaj je bil glavni vir sredstev za opremo do 2. svetovne vojne?
Klemen, Grum: Veliko so dobili s tombolami, srečelovi, veselicami, imeli smo lastni orkester, rešilni avto. Večina sredstev pa je bila od lastnika.
Kakšne pa so bile spremembe po 2. svetovni vojni?
Klemen, Grum: Med vojno je vse skupaj seveda malo zamrlo. Po vojni pa je društvo hitro spet zaživelo. Bila je t.i. ljudska oblast, vendar je denar za gasilce vedno bil. Celo člani kolektiva (danes temu rečete člani vodstva) so dajali mesečne prispevke za gasilce.
Gasilci so bili zelo pomembni -Steklarna je bila v tistem času še precej lesena in to dobesedno, saj je bila grajena iz lesa in zaradi narave dela je lahko hitro kaj zagorelo.
Morava pa povedati, da smo VSAKO 10. obletnico, brez izjeme, dobili kakšno veliko pridobitev. Letos smo praznovali 80-letnico in prvič nismo dobili nič. Želela bi opozoriti,da se podjetje ne sme zanašati samo na zavarovanje pri zavarovalnici. Kaj pa človeška življenja? Kaj pa neprecenljivo interno poznavanje terena?
Kakšen je bil, oziroma je vozni park in oprema od ustanovitve do danes?
Klemen, Grum: Prvi avto smo dobili že 1933. leta. To je bil malce preurejen gasilski avto, s katerim smo opravljali tudi reševalne prevoze za zdravstveno ambulanto, ki takrat ni zmogla nabave avtomobila in so bolnike prevažali še z ročnim vozičkom. Za proslavo 10. obletnice smo dobili prvi pravi rešilni avto. Leta 1959 smo dobili novo vozilo Ford z novo črpalko Rosenbauer. Leta 1988 smo prejeli novo kombinirano orodno kemično vozilo TAM 130 Til, ki je v uporabi še danes! To je bilo zadnje vozilo -naš vozni park je torej mlad 21 let ter ne služi več dobro svojemu namenu. Vmes pa je društvo dobivalo nove črpalke (1930, 1945, 1964, 1972) in še dve vozili za prevoz moštva WV Transporter 1990 in 1996, ki ga imamo še danes. Čeprav je že
»navozil« preko 250000 km, se je uporabljal predvsem za potrebe servisne dejavnosti hčerinske družbe, tako da je sedaj že na koncu svojih zmožnosti. K sreči nam trenutno lahko priskočijo na pomoč odlično opremljena ostala društva v občini, ki so nas vsa po vrsti v zadnjih nekaj letih prehitela v opremljenosti.
Zakaj pa se gasilci bratite z drugimi gasilskimi društvi?
Klemen, Grum: Leta 1984 smo se prvič pobratili, in sicer z IGD TAM Maribor. Kasneje smo se pobratili še s PGD Bohinjska Bistrica. Namen je v prvi vrsti izmenjava izkušenj. Učiti se od drugih. Pa Druženje z veliko začetnico. Spoznavanje kulture. Tradicionalni pohodi. Takšne reči.
Ali so tudi ženske sodelovale v operativnem delu društva?
Klemen, Grum, Časar:
V društvu smo imeli od nekdaj članice, ki so delovale bolj na preventivnem področju, neposredno v operativi so sodelovale, seveda so ob požarih in drugih nesrečah tudi pomagale predvsem z deli, ki so tudi pomembna za operativo kot celoto. Imele so svojo žensko tekmovalno desetino, ki je tudi tekmovala in dosegla nekaj lepih uspehov. Danes pa se članice bolj ukvarjajo z raznimi posveti, srečanji oziroma pomoči pri operativnem delu. Današnje delo operativnega gasilca zahteva še mnogo več kot samo tečaj za »gasilca«, zato se ženske praviloma ne odločajo več za neposredno delo v operativi, so pa seveda izjeme, kot povsod. Moram pa priznati, da je lepo videti članico v uniformi, saj to gasilske vrste plemeniti, predvsem pa polepša.
Gasilci z opremo leta 1932
Zanimalo vas bo...
80 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Kaj pa spomin na veliki požar v Steklarni Hrastnik avgusta leta 1990?
Klemen, Grum: Ivan Grum je bil vodja intervencije. Ni lep spomin... Tri izgubljena življenja... Ta požar je bil izreden, ni bil primerljiv z nobenim v naši karieri.
V milimetre smo imeli naštudirane vaje za primer požara v Steklarni, ampak ta... Ta je bil pa poseben. Pa tedanja oprema ni dovoljevala, da se preveč približamo ognju. VSteklarni je toliko strupenih stvari. Če bi tisti požar čakali, ga ne bi obvladali. Vtako kratkem času jezagorelo tako veliko območje, da je bilo neobvladljivo - papir, plastika... nevarno. Izjemno. Gasilo je 300 gasilcev od blizu in daleč, pa smo z nadčloveškimi napori komaj preprečili, da bi se požar razširil na proizvodno halo in druge vitalne energetske objekte.
Ne bom vrtala dalje, čutim, da ni prijeten spomin. Kakšna je razlika v tovarni nekoč in zdaj?
Klemen, Grum: Dejstvo je, da je bilo stanje v času prejšnjega vodstva z eno besedo - super. Direktor je bil ponosen na nas, pohvalil nas je, celo sam je predlagal spremembe ter nabavo opreme. Vse je bilo
urejeno, očiščeno, odgovoren predstavnik lastnika, ni bilo težav za pridobitve... Danes nekako ni pravega posluha. Še vedno sva aktivna in vidiva, kakšno je stanje sedaj.
Manjkajo osnovni deli (gasil-niki, ročniki ali cevi v hidrantnih omaricah), ni očiščeno... skratka, stanje danes je mnogo slabše, kot pred recimo 5 leti. Ni samo nevšečno, je odraz nezainteresiranosti ter slabe politike.
Kako trenutno deluje društvo?
Časar: Nekaj denarja dobimo. Večina pa gre izključno za stroške - komunala, elektrika, goriva, mazila, popravila, zavarovanje opreme, vozil, gasilcev. Če pride pa do okvare, smo pa bosi. Ni nobenih novosti, stara oprema se obrablja in je ne moremo servisirati. Najbolj nam pomaga občina in Gasilska zveza Hrastnik, kljub temu da smo PIGD. Res vse pohvale županu Miranu Jeriču, ker res razume in pomaga. Ko bomo klicani na intervencijo, se po vsej verjetnosti lahko zgodi, da kaj zataji in preprosto ne bomo mogli priti. Zataji pa lahko avto, stara oprema. Kaj pa potem?
Pohvaliti pa moram tudi sodelovanje z vsemi ostalimi društvi, ki so dobro opremljena. Včasih smo bili mi
najbolje opremljeni, vedno prvi, vse smo imeli ... Danes pa smo nazadovali. Žal.
Čemu sedaj posvečate največ pozornosti?
Časar: Novim članom. Ni mladih. Kader odhaja za boljšim zaslužkom. In tako je tudi med gasilci 80% osip. Tudi zakon je danes neugoden - ne moreš zapustiti delovnega mesta, da bi šel gasit - včasih je bila pa to obveza. Osnova zakona je sicer dobra, realno stanje pa je drugo. Ni več pohvale, delo ni cenjeno. Poglejmo primer požara, ki ni v podjetju. Gasimo celo noč, med 6. in 7. uro zjutraj pa kar naenkrat ni več gasilcev, ker so morali na delo.
Kakšno pa je sodelovanje z ostalimi PGD v občini za pomoč pri gašenju?
Če požara ni pri nas, gredo ostali na mesto požara, mi pa po dogovoru dežuramo v našem domu, če se recimo v mestu še dodatno kaj zgodi.
Če pa se zgodi kaj v drugem podjetju (recimo Sijaj leta 2004) pa gremo takoj pomagat na mesto požara.
To je sedaj. Prej pa smo VEDNO šli vsi vsepovsod.
Kako v bodoče?
Gasilci zmeraj z optimizmom gledamo v bodočnost, smo po večini optimistični ljudje, vedrega duha in naklonjeni pomoči drugim. Toda težko je gledati, kaj in kako bo v bodoče, saj smo preveč odvisni od ene osebe. Gasilsko društvo bi moralo biti financirano tako, da enostavno ne more zapreti svojih vrat. Žal je bilo v Sloveniji okoli leta 1990 približno 200 PiGD-jev, danes jih je samo še nekje 60. Pa še ti so po večini s poklicnim jedrom, kar zahteva zakonodaja, oziroma je lastnik podjetja država. Kjer pa je
lastnik privatni kapital, se stvar strmo slabša. Poleg tega pa še oblast (ministrstvo) pristojna za gasilce ne naredi svojega dela, tako kot je potrebno. Očitno smo gasilci za kapital res veliko breme.
Zakaj postaneš gasilec?
Klemen: Moj oče je bil pri gasilcih, rastel sem s tem od majhnega. In potem te privlači vzor ter navada.
Grum: Jaz pa sem moral postati gasilec zaradi službe, bil sem šofer in zadolžen tudi za gasilske avtomobile. In tako sem počasi lezel v gasilstvo. Potem pa te delo zasvoji, dobesedno sem zagrizel v to s celo dušo in telesom, še danes ne morem brez gasilstva.
Časar: Tudi jaz sem imel gasilstvo v družini, ampak se nisem takoj odločil za to. Oče je iz Prekmurja. Tam velja, da če nisi gasilec, nisi "dec". Lastna izkušnja (zgorelo mi je stanovanje) pa me je pripravila v to, da sem 101% gasilec. Svoje življenje podrejam gasilstvu, včasih tudi na račun družine.
Vse najlepše in najbolj žalostno se dogaja pri gasilcih - od rojevanja do umiranja. Največ pa nam pomeni iskreni »Hvala« za delo. To je plačilo, ki nas 'hrani".
Ni lepšega, kot pomagati človeku. Vodi nas srčnost.
Z boljšimi mislimi ne morem zaključiti intervjuja. Razen s tako tipičinim podpisom za gasilce, ki se vedno pojavlja tudi v Steklarju, ko oddajo svoj prispevek...
V službi ljudstva - na pomoč!
Mojca Lavrič
Zanimalo vas bo...
MLADI STEKLARSKI GODBENIKI NA INTERCAMPUSU
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta letos organizirala mednarodni mladinski glasbeni laboratorij, kjer so mladi do dvajsetega leta starosti podrobneje spoznavali godbeništvo in izvajali glasbena dela za pihalne orkestre.
V Portorožu je tako med 19. in 25. julijem 2009 potekal že 5. mednarodni mladinski godbe-niški laboratorij - Intercampus. Intercampus je namenjen mladim glasbenikom, ki obiskujejo glasbene šole v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji ter igrajo v različnih pihalnih orkestrih. Eden od ciljev je tudi oblikovanje priložnostnega Mladinskega orkestra Intercampus. Letos ga je vodil dirigent prof. Tomaž Kmetič
Mladinski orkester se je tako pod njegovim vodstvom predstavil v četrtek, 23. 7. 2009, ob 20 uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 25. 7, ob 18. uri na Trgu Marconi v
Miljah.
Oba koncerta si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so bili navdušeni nad izvedbo obeh koncertov.
Letos je sodelovalo sedemdeset mladih glasbenic in glasbenikov iz petintridesetih slovenskih pihalnih orkestrov oziroma godb na pihala. Projekt, ki ga vodi Marino Marsič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev in dolgoletni dirigent, je potekal v sekcijskih delavnicah, ki so jih vodili: prof. Tomaž Nedoh (saksofoni), Daniel Grižonič (klarineti), Marko Repnik in Tomaž Matic (trobila), Goran Moskovski (tolkala) in Irine Perosa (flavte).
Mladi glasbeniki so spoznavali in izvajali širok glasbeni repertoar, od priredb klasične glasbe, skladb napisanih za pihalne orkestre do novitet ter skladb slovenskih skladateljev. Letošnjega mednarodnega kampusa sta se udeležila tudi mlada godbenika steklarske godbe Armin Hasič (tolkala) in Aleks Kumar(trobenta).
Intenzivno delo, vaje in študij v delavnicah in orkestru, osnovni namen kampusa nadgrajuje izmenjava izkušenj in mnenj med mentorji in pedagogi na
področju ljubiteljske kulture. In nenazadnje je namen projekta spodbujanje mladih glasbenikov pri študiju in napredovanju ter jim omogočiti, da prosti čas med šolskimi počitnicami preživijo aktivno in ustvarjalno.
Po besedah obeh mladih udeležencev steklarske godbe, je bil teden kljub napornemu urniku nepozabno doživetje, kjer sta spoznala tudi ogromno vrstnikov tako iz Slovenije kot tudi Italije.
Predsednik steklarske godbe Soniboj Knežak
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE
STEKLARNA HRASTNIKd.d.
Prišli-odšli
Novi sodelavci
12.1.2009	Tomo Gašparut, ključavničar, PESpecial
1.2.2009	Edina Parić, pregledalka, PESpecial
1.2.2009	Jela Čovič Babič, pregledalka, PESpecial
12.2.2009	AldinVehabovič, dežurni energetik, SektorZMV
1.3.2009	Arifa Mrkanovič, pregledalka, PESpecial
13.3.2009	Martin Selinšek, elektrikar, SektorZMV
16.3.2009	Matjaž Klenovšek, strugar, PEVitrum
1.4.2009	Alen Hasanovič, ključavničar, SektorZMV
1.4.2009	VladimirSedej, direktor FRS
1.4.2009	Marko Šenkiš, ključavničar, PEVitrum
1.5.2009	Anton Janžekovič, viličaristSUK, PEVitrum
1.5.2009	Darja Keser, pregledalka, PESpecial
4.5.2009	Marjan Gantar, orodjar, PESpecial
4.5.2009	Janez Gros, ključavničar, PESpecial
11.5.2009	Darko Tomažin, orodjar, PESpecial
11.5.2009	Edvin Džuzdanovič, strojnik, PESpecial
13.7.2009	Janez Mlakar, direktor PESpecial
Poslovili so se
4.1.2009
4.1.2009
31.1.2009
17.2.2009
20.2.2009
28.2.2009
1.3.2009
16.3.2009
18.3.2009
31.3.2009
31.3.2009
6.4.2009
9.4.2009
14.4.2009
29.4.2009
31.5.2009
14.6.2009
21.6.2009
30.6.2009
12.7.2009
15.7.2009
27.8.2009
Janez Brekan, strojnik, PEVitrum
Jasmin Murečehajič, strojnik PESpecial
IgorJamšek, elektrikar, SektorZMV
Rok Dvornik, strojnik, PESpecial
Dragan Maksimovič, strojnik PEVitrum
RokJerman, dostavljalecorodja, PESpecial
Dejan Flajs, ključavničar PEVitrum
Magdalena Surina, direktorica FRS
Goran Strah, strojnik, PEVitrum
Primož Mirt, orodjar, PEVitrum
Samo Kreže, vodja PRS, PESpecial
Marjan Ramšak, strojnik, PEVitrum
Matej Šubi, strojnik, PEVitrum
Semezdin Hadžič, strojnik PESpecial
Leopold Jere, ključavničar, SektorZMV
Besima Zukanovič, pregledalka, PEVitrum
Miroslav Vidakovič, strojnik, PEVitrum
Majda Krošlin, vodja sektorja trženja, PESpecial
MuniraTrgalovič, pregledalka, PEVitrum
SelvirŠkiljan, strojnik, PESpecial
Fatima Salkič, pregledalka,PESpecial
Kathrin Hess Gedlička, samostojna komercialistka,
PEVitrum
Upokojili so se
16.1.2009	Dušan Ostanek, pregledalec, PEVitrum
22.1.2009	Ramiz Ramič, viličarist-delavec, SektorZMV
28.2.2009	Mustafa Rotič, strojnik, PEVitrum
18.7.2009	SretkoZgonjanin, strojnik, PEVitrum
2.8.2009	Gojko Smiljanič, strojnik, PEVitrum
19.8.2009	Jožo Ivešič, strojnik, PEVitrum
Vsem bodočim "penzioni-stom" želimo, da na bodočnost gledate kot na čas uživanja, čas ustvarjanja, čas lepote bivanja, čas prijateljstva, ljubezni, razumevanja, čas nenehnega učenja, dozorevanja in predvsem čas zase in svoje bližnje.
In naj se vam spomin še kdaj povrne v čas na skupaj preživeta leta.
JUBILEJNE NAGRADE 10 LET: Sašo Sotlar, Snežana Medved, Rukija Hasič, Bajra Mašovič, Berta Mrak, Fadila Tufekčič, Dragica Marjanovič, Slavojka Trivunčevič, Fanika Žerko, Nermin Burhan, Nevenka Stjepič, Sonja Bagara. 20 LET: Pero Ereiz, Ksenija Jakopič, Frida Premec, Andrej Časar, Mojca Škoberne, Boris Matko.
30 LET: Ivan Akmačič, Zdravko Odžič, Zoran Zgonjanin, Mitra Stojančič, Nada Odžič, Stanka Zalokar, Metka Podmenik.
40 LET: Ernest Rotar.
OSTALO
Šest sodelavcev se je v tem obdobju razveselilo naraščaja. Štiri deklice so osrečile naše sodelavce, in sicer Roberta Marinka hčerkica Tia, Boštjana Krafogla hčerkica Mia, Vinka Plahuto hčerkica Laneja ter Jožeta Kumarja hčerkica Evolet. Sinček Lovro je popestril življenje očku Marku Očko, Žan Luka pa očku Boštjanu Frecetu.
V	zakonski stan je stopil Sašo Žekar s svojo sopotnico ter Jasna Huskič s svojim sopotnikom.
V	tem času sta zaključila šolanje dva naša sodelavca, in sicer je Mateja Rebov uspešno opravila diplomski izpit in si pridobila višjo strokovno izobrazbo z nazivom komercialistka, Aleš Volaj pa je uspešno opravil zaključni izpit in si s tem pridobil naziv srednje poklicne izobrazbe oblikovalec kovin.
Iskrene čestitke vsem !
STEKLARNA HRASTNIKOPALd.o.o. Prišli - odšli
Novi sodelavci
V Steklarni Hrastnik - Opal vse do konca septembra nismo zaposlovali novih sodelavcev.
Poslovili so se
31.01.2009
13.02.2009
28.02.2009
28.03.2009
28.03.2009
29.03.2009
31.03.2009
06.04.2009
13.04.2009
26.04.2009
26.04.2009
26.04.2009
10.05.2009
09.08.2009
Igor Planinc, ročni pihalec, Proizvodni sektor Berin Mešič, krogličar, Proizvodni sektor DejanTomič, odnašalec, Proizvodni sektor Šamija Čosič, rezalka,Sektordodelave AleksanderJelovčan, pomožni delavec,
Marjan Mladenovič, odnašalec, Proizvodni sektor
Danijela Jankovič, rezalka, Sektor dodelave
NisvetJahič, krogličar, Proizvodni sektor
Janja Lendero, satinerka, Sektor dodelave
Silvestra Peklar, pregledalka, SKK
Anica Doberšek, poslovodja satnirnice, Sektor
dodelave
Izidor Bizjak, tehnolog steklarskih tehnik Dragan Stojančič, reglar, Proizvodni sektor Renato Kajtna, odnašalec, Proizvodni sektor
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE, SINDIKAT
Upokojili so se
19.07.2009	Milan Crnkovič, administrator
31.09.2009	Danica Matjašič, rezalka na Rossi/Dania, Proizvodni sektor
JUBILEJNE NAGRADE
10 LET: Janja Lendero, Sebastjan Balentin, Suvada Saletovič, Karmen Ivanovič, Maja Urana
20 LET: Boris Majcen, Suzana Josič, Andrej Šimenc, Lovro Petrin, Dragan Mišič,
30 LET: Danica Germadnik, Milka Gajič, Hinka Jovič, Vesna Brečko,
OSTALO
V družini Maje Trupi se je sta se mali Evi pridružila dvojčka Gaja in Lan.Vzakonski stan pa sta stopila Adii Bradarič s sopotnico Sandro in Dubravko Pavlekovič s svojo Jeleno.
Iskrene čestitke vsem !
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi dragega, skrbnega moža, očeta in dedka in pradedka,
Viktorja PAJKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene tolažilne besede, cvetje in sveče. Prav tako hvala tudi Internemu oddelku bolnišniceTrbovlje,zdravnikom dr. Amni Sarajlič, dr. Boštjanu Zupanu in dr. Andreju Pogačniku za lajšanje bolečin in vso skrb.
Zahvaljujemo se g. župniku Francu Orniku, govornici g. Magdi Žagar, gasilcem z Marnega in matice, ZZB, pevcem SH in godbeniku rudniške godbe. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem brusilnice in kontrole za izrečena sožalja, sveče in denarno pomoč ter vsem posameznikom, ki so kakorkoli priskočili na pomoč.
Žalujoči: žena Štefka, hčerki Štefka in Dori tersin Viktorzdružinami
ZAHVALA
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev.
Je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Stanislava KREŽETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi pevcem in godbi Steklarne Hrastnik.
Žalujoči: žena Pavla, sin Stane in hči Marjana z družino ter ostalo sorodstvo.
V	prvih treh mesecih letošnjega leta se tudi v sindikatu močno občuti kriza, ki nas pesti. V takšni situaciji, kot je trenutna, se zelo težko dogovarjamo o možnostih za poviševanje plač, več se ukvarjamo z ohranjanjem že dogovorjenih pravic in delovnih pogojev. Seveda pa moramo z optimizmom gledati naprej in upati, da bo kmalu prišel čas, ko se bomo začeli »kregati«, za koliko povišati plače.
V	mesecu februarju smo se udeležili zimskih športnih iger, ki jih vsako leto prireja naš sindikat KNG. Letos so potekale v Ravnah na Koroškem, kjer je smučišče zelo prijetno in leži skoraj v centru mesta ob gimnaziji. Pri organizaciji nam je s finančno pomočjo priskočilo na pomoč tudi vodstvo tovarne, tako da nam je »direktor plačal« avtobusni prevoz in nam ni bilo treba pešačiti vse do smučišča.
Lahko rečem, da smo dostojno zastopali Steklarno Hrastnik, saj smo v konkurenci 19 dobro opremljenih ekip zasedli zelo dobro 6. mesto.
V	naslednjem letu upam na še večjo udeležbo, ker lahko le tako pridemo do še boljše uvrstitve. V mesecu marcu pa seveda nismo pozabili na naše
sodelavke, ki so praznovale svoj praznik dan žena. Tudi pri tem smo sodelovali z g. Strgarjem, tako da smo si finančno breme obdaritve razdelili na polovico, najboljši del, skoraj 500 poljubov, pa smo prevzeli kar nase.
Ker živimo v času interneta, se tudi v sindikatu trudimo, da bi posredovali informacije preko tega medija, zato smo že na panojih v tovarni objavili možnost, da lahko po elektronski pošti vprašate, kar koga zanima o delovanju sindikata ali o stvareh, ki so povezane s sindikatom in delavci.
Odgovori bodo posredovani prav tako preko e-pošte. Naš naslov je sindikat@steklarna-hrastnik.si
Tako boste lahko prišli do pravih informacij o delu sindikata v družbi.
Lep sindikalni pozdrav Bogdan Ledinek
Nagradna križanka
POLAGANJE KRUHA V PEČ
AFRIŠKO LJUDSTVO V LIBERIJI IN SLONOKOŠČENI OBALI
MAJHNA
KLOP
RIMSKI HIŠNI BOG
DEL POSTELJNINE
OTOK V JONSKEM MORJU
ZBORO-
VODJA
KUNEJ
SKAND.
DROBIŽ
SLADKO-
VODNA
RIBA
SLIKAR
ZVEST
ZABUH-
LINA
BARVILO
KANA
ALBERTO
TOMBA
OSVEŽI-
LNA
PIJAČA
SNEŽNI
ZAMET
ANTON
JANŠA
POČIVA-
LIŠČE
UMRLIH
AFRIŠKA
GOZDNA
ŽIRAFA
ELEKT MER. ENOTA
RIMSKA
ŠTEVILKA
PETDESET
DREVO Z ŽELODI
GLAVNO
MESTO
TIBETA
PEVEC
PESTNER
TAJDA
LEKŠE
RT NA JUGU ŠPANIJE
PRED-
PEČJE
SKUPINA
OTOKOV
ERVIN
ČURLIČ
JOSIP
JURČIČ
KULTURNA
RASTLINA
VRSTA
ŽIVALSKE
BOLEZNI
ZEVSOVA SESTRA IN ŽENA
KOKOŠ S PIŠČANCI
NAJVIŠJE SODIŠČE V STARIH ATENAH
ZUPAN
POD
FRANCOZI
VZDEVEK IZAKOVEGA SINA EZAVA
IGRALEC
MARVIN
BLAŽILO,
LAJŠALO
MESTO
V
NEMČIJI
ITAL.
SLIKAR
(GUIDO)
PLATICA,
PLOŠČICA
SLOVEN.
POLITIK
(ZORAN)
OČETOVI
STRANI
FLORETU PODOBEN KRATEK MEČ
SEK. OZN (TRYGVD
PISATEU
ERJAVEC
IT. POLIT. GIBANJE
MESTO V NEMČIJI
NAR. PARK V KENIJI
IZRAELSKI
POLITIK
SKOTSKA
PLEMIŠKA
RODBINA
KONJSKI TEK, KAS
SKUPNI
EVROPSKI
DENAR
AZERBAJDZ
POLOTOK
ŽIVO
SREBRO
LUKAV
NEMČIJI
ZEMLJIN
SATELIT
TV REALIZATOR VODNIK
POLITIK
KUČAN
LJUDSTVO
OTOČJA
KURILI
MESTO V INDIJI
DOLGA
VRSTA
LJUDI
SLAVKO
OSTERC
LADO
LESKOVAR
MESTO V RUSIJI
PAULA
ABDUL
AM. GLASBENIK IN PISEC (HENRY)
CEHOVSKI
JEZIK,
ŽARGON
MESTO V SEVERNI ITALIJI
STGRŠKI NOVČIČ IN UTEŽ
ALPSKI
VRTIČEK
SKALNJAK
DEŽELNI
VODJA
AVTOR:
KARLI
DREMEL
Ime in priimek:..
Naslov:----------
Davčna številka:
Steklar -
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Mojca Lavrič, Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Marinka Anžlovar in Alenka Leskovšek.
Glavni urednik: Mojca Lavrič Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. t. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si E-mail: info.skupina steklarna-
Malo za šalo...
Gangsterska bitka med tajkuni in vladnimi silami. Največji tajkun premine in se znajde pred sv. Petrom.
"Takle mava ...," reče nebeški ključar. "Tu imaš dve kuverti: ena te pelje v nebesa, druga v pekel. Izberi."
Tajkun potegne kuverto in notri lepo piše: Nebesa.
"Res imam zmeraj srečo," si reče tajkun in odkoraka k nebeškim vratom.
Potrka, vrata se odpro in ven pogleda sam Lucifer.
"Oh, zmotil sem se," pravi tajkun. "Namenjen sem v nebesa."
Lucifer se nasmeji:
"Ne, ne, kar naprej. Prav ste prišli. Včeraj smo izvedli prevzem."
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.	nagrada - bon v vrednosti 50€
2.	nagrada - bon v vrednosti 30€
3.	nagrada bon v vrednosti 20€
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.11.2009.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 2/2008 smo prejeli 22 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - bon v vrednosti 50€: Tatjana Stojančič
2.	nagrada - bon v vrednosti 30€: Slavica Peršič, upok.
3.	nagrada bon v vrednosti 20€: Jože Ocepek.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
Kleist, organdi, SREČNO USPEŠNO IN, ZADOVOLJNO, Kern, NŠ, kovar, Aare, ME, Otoče, Lor, MS, garant, Savin, OD, BA, rake, DO, eros, Mn, organ, Sean, kolt, Niigata, imetje, EE, Alka, IL, Zini, ratka, kid, Nepal, Kum, atoli, aga, čreta, era, Novara, ofset, Onatas, amoret, Rinka, rokada. NAVPIČNO: NOVO LETO VOŠČI STEKLAR. K. D.