I > h <0 o 3 ■> u <0 -I o Kadar zgreši starec, se reče, da gaje zapustila pamet; kadar mladec, se reče, da ga pamet še ni srečala. Nizozemski pregovor t: Številka 27 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 5. julija 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Ustavno sodišče tudi za šolsko leto 1996/97 še ne bo sprejelo odločitve glede slovenščine v 4. šolski stopnji. Na deželnem šolskem svetu pa so za primer, da bi ustavno sodišče ugodilo pritožbi, vodili že preventivne pogovore s pristojnimi uradniki in pedagogi- Slovenski parlament je za skupno zastopstvo = Stran 3 POLITIKA Center avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju je na občnem zboru izvolil novega predsednika in novo predsedstvo. Zdaj želijo z novim zagonom doseči cilje, za katere so se borili že doslej. Strani 2/3 V Furlaniji-Julijski krajini so sprejeli sklep, ki bo omogočal zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu. Na Koroškem pa deželne stranke slej ko prej zavlačujejo to razpravo. Stran 4 KULTURA Folklorni festival v Žitari vasi je bil popoln uspeh. Na dvorišču žitrajskega župnišča so nastopile folklorne skupine iz treh držav in privabile veliko množico obiskovalcev. Strani 8/9 ŠPORT Slovenski atletski klub je v težavah. Vsi možni novi igralci, s katerimi se je vodstvo pogajalo, so se odločili za druge klube. Več veselja lahko ima klub s svojim naraščajem, ki je vabil na praznik SAK. Stran 13 Nova maša na Rudi. Salezijanec Hanzej Marija Rosenzopf, doma iz Podgore pri Rudi, je na praznik sv. Petra in Pavla v celovški stolnici prejel duhovniško posvečenje. Dan navrh pa je z množico vernikov od blizu in daleč praznoval svojo prvo sv. mašo na dvorišču ljudske šole na Rudi. Ponovitev primicije pa bo to nedeljo v Št. Primožu. Slika: Novomašnik Hanzej M. Rosenzopf pred domačo hišo s svojimi starši. 2 Politika petek, 5. julij 1996 Politika Adrian Kert Komentar NAŠEGA TEDNIKA Injekcija samozavesti Visoka ovira za temeljni mandat v deželnem zboru se maje in se bo v doglednem času morala znižati. Tačas je meja postavljena na 10%, kar pomeni, da manjše grupacije na Koroškem (in ne le tu) nimajo iskrice možnosti, da bi bile soudeležene pri političnih odločitvah - niti v koaliciji, kajti koroški zeleni, liberalci in EL nit skupno ne dosežejo potrebnega odstotka glasov. Velike stranke oz. veliki koalicijski stranki SP in VP sta si uredili in vajeti nočeta dati iz rok. Žogo si potiskata ena k drugi in demonstrirata koalicijsko zvestobo. Koroški zeleni so se končno opogumili in s pomočjo zvezne stranke hočejo doseči znižanje temeljnega mandata na 4%. Ofenzivi so se pridružili tudi liberalci, za katere je deželna govornica Uršula Kuess že najavila protest proti naslednjim deželnozborskim volitvam, če se ne bi nič spremenilo, in svobodnjaki s kozmetično razliko, kajti njim bi zadostovala 5%-klavzula. Pomembno je sodelovanje FP zato, ker je od teh treh kot edina zastopana v deželnem zboru. Vrag pa tiči drugod. Za spremembo volilnega prava morajo svobodnjaki doseči dvotretjinski pristanek v dežejnem zboru. Utopično? Na prvi pogled se tako zdi. Če ne bi medtem že krožile govorice, da bo v prihodnosti celo VP od tega profitirala. Tako je treba najbrž tudi razumeti mnenje Zernatta, ki se sicer še sklicuje na obstoječo zakonsko ureditev, vendar načeloma ne bi imel nič proti spremembi, čeprav bi moral imeti hudič kremplje v igri, če bi VP res padla na tako nizko raven. Zernatto je toliko brihten, da ne bo nič tvegal in zaradi tega bo klavzula padla. Kljub temu je pričakovati, da si koalicijska partnerja v tej zadevi ne bosta iztrgala ne rok ne nog. Pritisk jim bo olajšal odločitev. Kaj bi EL od tega imela? Sama nič, razen če bi bil temeljni mandat dosegljiv z 1 %. Cilj EL mora kajpak biti samostojni mandat, kakorkoli je dosegljiv. Kdor je v preteklih dneh pozornejše prelistaval koroške dnevnike, je opazil, da se oglašajo bralci, ki razglabljajo o zasedbi deželnega zbora in ne špa-rajo jezika, da ne bi tudi rekli, zakaj je prišlo do tako visokega odstotka za dosego temeljnega mandata, namreč da bi bila Slovencem zabranjena udeležba pri deželni politiki. Ita est. Zaradi tega v tej diskusiji ni absurdno, ko bi navsezadnje tudi narodna skupnost z EL prišla na svoj račun. Zavestno mislim naodno skupnost, ker v toku liberalizacije v družbah naj tudi vsak kolektivni subjekt ima priložnost, da sam odloča, kaj je zanj dobro in kaj slabo. Druga zdaleč realističnejša možnost je seveda koalicija, s katerimi pa EL doslej po lastni krivdi ni imela sreče. V novi koaliciji na deželni ravni EL/LIF je narodni skupnosti želeti, da bi centralni zastopniki EL bistreje delovali in se zavedali, da kralj brez konjenice ni nič. EL ni stranka za osebno profiliranje, za to je politično prenepomebna, nasprotno pa je za razvoj narodne skupnosti nadvse važen dejavnik, ki ga marsikateri še danes podcenjujejo. EL v deželnem zboru bi gotovo sprožila nov val evforije med narodno skupnostjo - že samo zaradi injekcije samozavesti. Resolucija o pložaju slovenskih avtohtonih mnjšin sprejeta Uspeh volilcev novega Narodnega sveta, ki so z volitvami novega NSKS izrazili željo po skupnem zastopstvu. V četrtek, 27. juni-ja1996, je Državni zbor Republike Slovenije brez protiglasu (od 56 navzočih poslancev 54 za) sprejel resolucijo, ki bo urejala odnos Republike Slovenije do zamejskih Slovencev. S tem sklepom državni zbor pozdravlja prizadevanja manjšinskih organizacij za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo in za zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih in drugih telesih. To zadržanje pa obenem tudi potrjuje pravilnost neposrednih demokratičnih volitev novega NSKS in prizadevanje EL za manjšinski mandat. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so vse parlamentarne stranke podprle resolucijo v celoti. To je dokaz državniškega odnosa do manjšin. Resolucija je v nadalje osnova za odnose Slovenije do avtohtonih slovenskih manjšin in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov republike Slovenije. Nadalje pa tudi obvezuje slovensko vlado, da v bilateralnih pogovorih izpostavlja politične smernice resolucije. Republika Slovenija v resoluciji tudi poudarja veljavnost dosedanjih mednarodno pravnih instrumentov za zaščito pravic avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, med drugim Avstrijske državne pogodbe. Slovenija je v skladu z načeli sukcesije v celoti nosilec pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe, posebno še člena 7. Strateški in trajen interes Slovenije pa je še posebno krepitev ekonomskega položaja, predvsem na področju naselitve manjšine. Za dosego tega cilja so predvideni različni potrebni ukrepi. Vlada republike Slovenije pa bo tudi posvečala posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnega delovanja bančnih in hra-nilniških ustanov. Ravno tako določa resolucija tudi pravico manjših do šolanja in izobraševa-nja v šolskih študijskih ustanovah republike Slo; venije. Zagotovi se naj tudi sprejem televizijskih in radijskih signalov iz Slove; nije na območjih, kjer živi manjšina. Ravno tako se naj manjšina vključuje v kulturne programe slovenske države in v kulturne institucije. Slovenija podpira slovenske avtohtone manjšine v zamejstvu v njihove^ prizadevanju za obstoj ir razvoj kot narodnih skupnosti. To pogojuje tudi jasno usmeritev delovanja vseh ustanov slovenske narodne skupnosti namreč rast in krepitev narodnega jedra. Resoluciji bi naj sledili zakoni, ki bi uredili odnose in naloge ter podpore za posamezna področja narodne skupnosti. Slavnostno odprtje generalnega konzulata Pretekli petek, 28. junija, so v Celovcu v Ra-detzkystr. pod Križno goro odprli novi slovenski generalni konzulat, ki je zdaj v bivših prostorih jugoslovanskega konzulata. Po razpadu bivše Jugoslavije je bilo potrebno veliko diplomacije, da je stavba prišla v last RS, kar je posebno veselilo generalnega konzula Jožeta Jeraja, ki je vodil vsa dela za obnovo stavbe, ki je za petletnico samostojnosti republike Slovenije zableščala v novem blesku. Pred odprtjem sta se v Celovcu na deželni vladi srečala slovenski ministrski predsednik in koroški deželni glavar Christoi Zernatto ter se pogovarjala o ak- lovcu kratko pogovorjal tualnih bilateralnih tudi s predstavniki slo- vprašanjih. Drnovšek se venske narodne skupno- je na Zvezi-Bank v Ce- sti. Slovenski ministrski predsednik Janez Drnovšek je ob navzočnosti deželnega glavarja Zernatta in generalnega konzula Jožeta Jeraja odprt novi generalni konzulat. STALIŠČA STRANK O RESOLUCIJI Michaela Logar: (predsednica komisije za mednarodne odnose) ..Resolucijo ocenjujemo kot temeljni akt, ki zapolnjuje vrzel na zunanjepolitičnem področju in to je odnos Slovenije kot matice do manjšine'1. Anton Peršak: (Demokratska stranka) „V nekaterih primerih smo sami omogočili pretrese posameznih zamejskih ustanov; spomnil bi vas na primer IPH. Naš cilj mora biti pravzaprav do neke mere tudi enoten gospodarski prostor. Ivo Hvalica: (Socialdemokratska stranka) ,.Podpiramo resolucijo položajev avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah; ne samo, da jo podpiramo, mislimo, da je zadnji čas, da jo sprejmemo". Miran Potrč: (Združena lista) „Zdi se nam, da tudi v operativni politiki naše države doslej nismo bili dovolj dosledni v uveljavljanju pravic, ki jih imajo naše narodne skupnosti v sosednjih državah. Naš interes je, da naše narodne skupnosti nastopajo nasproti državam, katerih državljani so, čimbolj enotno, ker to gotovo utrjuje njihov položaj in jim zagotavlja nekaj večje možnosti za uveljavljanje manjšinskih pravic poleg skrbi, ki jih mora vlagati matična država". mag. Marjan Šetinc: (Liberalna demokracija, LDS) ..Slovenija s svojim premalo definiranim odnosom do manjšine v zadnjih letih ni storila tistega, kar je manjšina pričakovala. Mislim, da je zelo pomembno, da s to resolucijo naši manjšini sporočimo, da nismo indiferentni do nje". Dr. Franc Zagožen: (Ljudska stranka) „Upamo, da bo poleg vseh drugih nalog, ki jih ima naša država po ustavi do manjšin, v prihodnje tudi bistveno intenzivirala gospodarsko sodelovanje z manjšino in s tem omogočila kre- pitev njene ekonomske moči in s tem seveda tudi reševanje mnogih drugih problemov, ki izhajajo pogosto ravno iz ekonomske nemoči". prof. Alojz Peterle: (Krščanski demokrati) ,.Mislim, da sedaj dobivamo dokument, na podlagi katerega bo mogoče vplivati na bolj povezano življenje med matico in našimi manjšinami". mag. Janez Kocijančič: (Združena lista) „Zato je podpora narodnim manjšinam več kot potrebna in tu ne gre samo za izpolnjevanje ustavne obveze ali pa za neko moralno dolžnost ampak gre v bistvu za zaščito lastnih narodnih interesov". Dr. Peter Vencelj: (državni sekretar za Slovence po svetu) „To je dobro politično izhodišče za pripravo tistih nujnih potrebnih aktov, zakonov in pravilnikov, s katerimi bomo uredili to to področje, da ne bodo manjšine zaradi naše notranje neurejenosti še dodatno obremenjene". Občni zbor CAN v znamenju solidarnosti Center avstrijskih narodnosti (CAN) ima novo, mlado vodstvo - mag. Marjan Pipp je nasledil Karla Smolleja, program svojega delovanja pa je orisal z besedami: za „stare“ cilje z „novim načinom dela". Karel Smolle je oče CAN. Dvanajst let je vodil pomembno ustanovo. Z njim so vse avstrijske narodne skupnosti dobile svojo strešno organizacijo, ki igra eno ključnih vlog v avstrijski manjšinski politiki. Tega se najbolj zavedajo avstrijske oblasti in politični dejavniki, katerim je učinkovito povezovanje med manjšinami velik trn v peti. Zato tudi skušajo CAN, če je le možno, onemogočiti. Toliko bolj neprecenljive so zasluge, ki jih imata Karel Smolle in generalni tajnik CAN Hubert Mikel v manjšinski politiki. Dejstvo je, da so po zaslugi CAN vse relevantne organizacije vseh manjšin izdelale in podpisale predlog o temeljnem manjšinskem zakonu. Po zaslugi CAN so se avstrijske narodne skupnosti prvič v 2. republiki začele učinkoviteje med sabo povezovati in spoznavati pomen solidarnega nastopanja nasproti državnim in deželnim oblastem. Po zaslugi CAN so se začele zbujati narodne skupnosti, ki so že veljale kot „mrtve“ ali so že docela izginile iz naše^ ga spomina. Tako npr. Čehi in Slovaki, predvsem pa avstrijski Romi. Po zaslugi CAN je zaživela hrvaško-madžarska gimnazija na Gradiščanskem. Po zaslugi CAN so za šole pripravili informacijsko gradivo o manjšinah v obliki modernih medijev. Še bi lahko naštevali. Na vsak način je dvanajstletna bilanca Karla Smolleja, njegovega prvega tajnika mag. Marjana Pippa in sedanjega tajnika Huberta Mikla nadvse pozitivna. Sedaj velja uspešno delo in nalog CAN nadaljevati. Prav tako pa tudi odstraniti pomanjkljivosti. Kot je novi predsednik CAN mag. Pipp poudaril, se bodo morale včlanjene organizacije v prihodnosti dokopati k še večji politični stanovitnosti. Odstop predsednika Karla Smolleja je novi predsednik CAN komentiral kot ..jasen signal, da nositelj politike CAN ni Karel Smolle, temveč da so to v CAN včlanjene organizacije". Izredni občni zbor, ki je bil prejšnji teden v Železnem na Gradiščanskem in na katerem so izvolili novo vodstvo, ni potrdil samo dosedanjega delovanja in pomena CAN - je tudi soglasno sklenil, da naj CAN kontinuirano nadaljuje svojo politiko, ki se izraža v konkretno formuliranih zahtevah temeljnega manjšinskega zakona. Poleg tega so vse narodne skupnosti nedvoumno dale vedeti, da mimo resnične solidarnosti ni poti. V tem smislu so tudi solidarne s koroškimi Slovenci, kar zadeva vprašanje skupnega, demokratično izvoljenega manjšinskega zastopstva in za- jamčenega manadata v zakonodajnih telesih - čeprav to vprašanje pri ostalih manjšinah ne igra take vodilne vloge kakor pri koroških Slovencih. Jasno so se tudi izrekle proti temu, da bi bile pod kuratelo uradne avstrijske manjšinske politike. Zavedajo se, da je ta politika do manjšin neprijazna in da se je treba odločneje zavzemati za svoje pravice in svojo neodvisnost oz. samostojnost. Da ima CAN resno voljo, svoje dosedanje delo nadaljevati z novim zagonom, je razvidno tudi iz volitev novega odbora. V njem sodelujejo predvsem mladi, dinamični manjšinski zastopniki, zlasti tudi iz vrst gradiščanskih Hrvatov in dunajskih Čehov. Novi odbor sestavljajo: mag. Marjan Pipp (predsednik), gradiščanski Hrvat mag. Jandre Palatin, dunajski Čeh mag. Paul Rodt, Rom Rudolf Sarkozi, gradiščanski Madžar Ferdinand Szabo (podpredsedniki), Hubert Mikel (generalni tajnik), štajerska Slovenka Brigitte Porsch (namestnica), dunajski Ceh inž. Karel Hanzl (blagajnik) in gradiščanski Madžar Andreas Szebereny (namestnik). Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik NSKS Nanti Olip in podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik. Oba sta izrazila vso podporo CAN in poudarila pomen njegovega poslanstva. Janko Kulmesch 3 Stališče NSKS Narodni svet koroških Slovencev z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je Državni zbor Republike Slovenije s sprejetjem „Re-solucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije" v dopolnilo k slovenski ustavi določil jasne smernice, po katerih naj bi se odslej ravnala politika Slovenije in njenih pristojnih organov v zadevah slovenskih manjšin v zamejstvu. Zlasti se nam koroškim Slovencem zdi pomembno, da Slovenija izhaja iz veljavnosti Avstrijske državne pogodbe iz leta 1995 in se v skladu z načeli suk-cesije pojmuje kot zaščitnica ko-roških in štajerskih Slovencev v Avstriji. Veseli nas podpora Slovenije prizadevanjem za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo manjšine v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih. V tem vidimo potrditev naših naporov za vzpostavitev resnično demokratičnih struktur in mehanizmov znotraj manjšine in za enakopravno vključevanje slovenske narodne skupnosti v javna zastopstvena telesa na občinski, deželni in državni ravni. Ko je zdaj Slovenija, zavedajoč se obveznosti do svojih manjšin v zamejstvu, temeljno določila področja in oblike sodelovanja s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah, smo prepričani, da bo tako zasnovano sodelovanje v konkretnih ukrepih odločilno pripomoglo k ohranitvi in krepitvi slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Za izglasovanje resolucije gre vsem poslanskim skupinam v Državnem zboru republike naša iskrena zahvala, hkrati pa zagotavljamo, da smo koroški Slovenci pripravljeni, da prispevamo svoj delež k razvoju in napredku slovenskega naroda v skupnem evropskem prostoru. Pojasnilo ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ob članku „Je Slovenska vlada že priznale nemško manjšino?1 objavljenem 21. junija 1996 v Našem tedniku: V skladu z določili slovenske ustavi sta v Republiki Sloveniji pod pojmon ..narodna manjšina" šteti avtohton; italijanska in madžarska narodni skupnost ter njuni pripadniki, ki uživa jo posebne pravice. To pomeni, da so trditve univ. pro dr. Štefana Karnerja, navedene vašem članku, citirano: „da sta d Drnovšek in Thaler dr. Schusslu zagc tovila, da bosta uradno povabila za stopnike nemškogovoreče manjšine Sloveniji", neosnovane. T V»1 1 V» petek, 4__________________________________Iz naših obcm----------------------------------- V Italiji sprejet sklep za zastopstvo manjšine Deželni svet Furlanije-Julijske krajine v Italiji je sprejel osnutek zakona, ki predvideva zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu. Na Koroškem pa se deželne stranke v tem vprašanju naprej igrajo na hrbtu manjšine. OBČINSKA SEJA 24. mio. za sanacijo občinskega urada Borovlje. Sanacija občinske hiše bo stala 24 mio. šilingov. Pretekli torek, 2. julija 1996, je bila v Borovljah 2. občinska seja letošnjega leta. Na dnevnem redu so bile razne zanimive točke, kot npr. oddaja del za sanacijo boroveljske občinske hiše. Najprej so odborniki soglasno sprejeli zapisnik zadnje seje. Kot že v uvodu omenjeno je bila ena izmed glavnih točk občinske seje oddaja del za sanacijo občinske hiše. Sprejet pa je bil tudi finančni načrt. Po soglasno sprejetem načrtu bo stala sanacija občinske hiše 24. mio. ATS. Župan dr. Helmut Krainer (SP): „Če bo sanacija uspela, je to uspeh vseh frakcij v občinskem svetu!" Natančneje je o finančnem načrtu spregovoril še prvi podžupan W. Hafner, ki je omenil, da bo morala občina najeti kredit v višini 8,5 mio. Nadalje so občinski možje soglasno sklenili, da prodajo stari mestni mlin za 200.000,- firmi Valentin, ki pa se je obvezala, da bo mlin kompletno sanirala. Poročilo župana. Župan je predvsem poročal o nedavnih neurjih v Bajtišah. Rekel je, da je zelo ponosen, da so občani prizadetim takoj prišli na pomoč. Omenil je tudi jugovzhodno železnico. Pri tem pa je poudaril, da je treba ostati zelo pozoren, čeprav varianta ta čas še ni tako aktualna. Mag. Peter VValdhauser (Volilna skupnost) je pri tem omenil, da odpor občanov in občine proti temu projektu ne sme ponehati. Dvojezična skupina v vrtcu. Slovenski občinski odbornik mag. VValdhauser je vložil zahtevo po dvojezični skupini v vrtcu. Župan je odvrnil, da po posvetih z vrtnaricami sedaj ne vidijo potrebe po dvojezični skupini. Župan je predlagal, da se naj ta zadeva obravnava na naslednji seji pristojnega odbora in nato na naslednji občinski seji. Mag. VValdhauser se je s tem strinjal, obljubil pa je podatke, ki bodo dokazali, da obstaja potreba po dvojezični skupini. Vložil je tudi zahtevo po dvojezičnih napisih, ki se bo prav tako obravnavala na naslednji seji. Igor Roblek Kar je v Italiji možno, še dolgo ne velja za Avstrijo oz. Koroško. To žalostno spoznanje so morali ta teden ponovno napraviti koroški Slovenci, ko se je na Koroškem spet vnela razprava o spremembi volilnega reda, kjer želi FPO znižati procentno klavzulo od 10 % na 5%. Proti temu nastopa OVP, ki kot protiargument navaja, da ni za nobeno spremembo, preden ni rešeno vprašanje manjšinskega zastopstva v deželnem zboru. Pred kratkim pa je deželni glavar Zernatto izjavljal, da je manjšinski mandat dokončno umrl. To igrico na hrbtu slovenske narodne skupnosti je ostro zavrnil deželni tajnik EL Bernard Sadov- Prireditev so glasbeno obogatili moški zbor SPD „Bilka“_ iz Bilčovsa, zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple ter recitatorska in pevska skupina z Jesenic. V začetku se je Tonči Schlapper v recitalu spomnil svojih partizanskih dni. Uvodnemu recitalu so sledili govori političnih predstavnikov. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) dr. Marjan Sturm je rekel, da je tradicionalno srečanje pri Peršma-nu srečanje ljudi dobre volje. Nadaljeval je z že znanimi tezami o sožitju, o tolerantni, mirni in demokratični družbi brez nasilja in nacionalizma. Proslave so se udeležili tudi gostje iz večinskega naroda. Koroško deželno vlado je zastopal gospod Nischelvvitzer, ki je pohvalil partizane in borce kot soustanovitelje demokratične Avstrije. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je nik, ki ugotavlja, da deželne stranke rešujejo svoje problem ponovno na račun slovenske narodne skupnosti. „Če bo to šlo tako naprej, bo treba manjšinsko vprašanje ponovno internacionalizirati,11 tako Sadovnik. Bolj pozitivne novice prihajajo v vprašanju zajamčenega zastopstva iz Italije iz Furlanije-Julijske krajine. Tam je deželni svet 13. junija z večino glasov sprejel osnutek ustavnega zakona za spremembo deželnega statuta, v katerem je med drugim predvideno zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine v deželnem svetu. Zadevni odstavek se glasi: ..Deželni zakon sme določati norme za olajšanje izvolit- spregovoril podpredsednik mag. V. Smrtnik. Z veseljem je ugotovil, da so v slovenskem parlamentu sklenili resolucijo, ki bo po njegovem pripomogla do čisto novega pristopa k manjšin- ve svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin, in vsekakor zajamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne skupine." O zakonskem osnutku se bo moral zdaj izreči rimski parlament, ki kot edini lahko spremeni deželni statut Furlanije-Julijske krajine. Veliko zadovoljstvo nad odločitvijo zdaj vlada pri Slovenski skupnosti (SSK), ki se že dolgo poteguje za zastopstvo manjšine v deželnem zboru, podobno kot na Koroškem Narodni svet. Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini sta merodajno pomagali Sudtiroler Volkspartei in PRI. skim vprašanjem. Med drugim se je prireditve udeležil tudi predsednik NSKS Nanti Olip z ženo. Po končani prireditvi so bili vsi udeleženci povabljeni na majhen prigrizek. I. R. Silvo Kumer Peršman: tovariško srečanje je bilo v znamenju spomina Preteklo nedeljo je prirejala Zveza koroških partizanov tovariško srečanje pri Peršmanu v Podpeci. Srečanja se je udeležilo lepo število tako koroško slovenskih kakor tudi slovenskih nekdanjih borcev. Pri Peršmanu je spregovoril tudi mag. Vladimir Smrtnik Iz naših občin Vogrški gasilci so letos maja v Šmihelu osvojili na okrajnem tekmovanju sicer prvo mesto, toda na deželnem prvenstvu preteklo nedeljo v Celovcu jim je spodletelo. Letos le 7. mesto, toda kljub temu bodo to nedeljo doma v Vogrčah na veselici krepko praznovali. Izkupiček gre za zidavo novega gasilskega doma. SJK zahteva takojšnjo pomoč za selske kmete Zb. svetnik Štefan Domej je po naravni katastrofi v Selah pozval koroško deželno vlado, naj pomaga hitro in nebirokratsko. Pred dobrim tednom je v Selah in na Bajtišah hudo neurje opu-stošilo hiše, ceste, poti, polja in travnike. Zelo prizadeti so tudi kmetje, ki proti takim naravnim katastrofam seveda niso zavarovani. Izjava enega izmed vodečih deželnih uradnikov, da morajo ljudje v teh krajih pač živeti s to nevarnostjo ali pa se odseliti, je izzvalo ostro reakcijo frakcijskega vodje SJK. Štefan Domej je zavrnil izjavo in pozval deželno vlado, naj skrbi za to, da bodo ljudje v teh krajih lahko živeli v varnosti. Potrebno je več finančnih sredstev za zaščito pred plazovi, tako Domej. Medtem je postalo znano, da znaša privatno škoda na hišah, poteh in cestah pribl. 3 mio. šilingov. V veliki meri so prizadeti kmetje, ki bodo letos morali kmetovati v zelo težkih razmerah, tako Domej, ki zahteva, da se naj pomaga vsem prizadetim, kmetom pa se pomaga v taki obliki, da kmetije ne bodo ogrožene v svoji eksistenci. Predvsem gre za opu-stošene pašnike in travnike, ki niso več uporabljivi za krmo govedine. Predvsem bo treba zagotoviti poceni nakup krme. Volitve. Južnokoroški kmetje so trenutno sredi priprav za letošnje kmečkozborske volitve, kjer želijo ponovno doseči vsaj dva mandata. Na občnem zboru so delegati iz vse Koroške izbrali glavne tri kandidate, zdaj se pri SJK pripravlja tudi volilni pro- gram. V veliko oporo bo SJK pri teh volitvah gotovo delo zadnjih petih let, v katerih je na pobudo slovenskih kmetov nastala vrsta iniciativ in združenj, ki jih kmetje danes lahko izkoristijo. To delo želi SJK zdaj nadaljevati. Silvo Kumer Na kratko Šmihel. V predzadnji številki NT smo pod sliko zapisali, da trgovec Krivograd proizvaja tudi okna, kar pa ne drži čisto tako. Pri Krivogradu je sicer možno kupiti okna po naročilu, ki jih trgovec uvaža iz Slovenije, sam pa jih ne proizvaja. Toliko v dodatno pojasnilo, da ne bi prišlo od nesporazumov. Sele. V nedeljo, 7. julija 1996, vabi DSG Sele na tradicionalno selsko žegnanje, ki bo po pranganju v farnem domu. Dopoldan bo skrbel za zabavo Trio Pavlič, zvečer pa ansambel „Sava“. Žegnanje se v ponedeljek zvečer nadaljuje s plesom, za katerega bo igral ansambel „Rosa“. Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji. Nov učni načrt Celovec. Ob navzočnosti zvezne ministrice za pouk Elisabeth Gehrer je deželni šolski inšpektor za manjšinsko šolstvo Tomaž Ogris javnosti predstavil novi učni načrt ljudskih šol z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Pri oblikovanju novega učnega načrta se je upoštevalo različno jezikovno znanje učencev in učenk; ne pojmujejo dvojezičnega pouka kot simultano prevajanje iz enega v drugi jezik, marveč skušata učenje jezikov usmerjati po stvarnosti, položaju in osebah. Pri izdelavi novega učnega načrta so sodelovali Maria Antoni-Janach, dr. Anton Fei-nig, Dorothea Hammeschall, Johann Millonig, Maria Pipp, mag. Janko Urank, dr. Miha Vrbinc in Franz VViegele, dr. Dieter Antoni, dr. Brigitta Scheiber, dr. VVilhelm VVolf in inšpektor Tomaž Ogris, ki je imenoval novi učni načrt kot delo, ki je s pedagoškega vidika zgodovinskega pomena. S.K. Petletnica javne dvojezične ljudske šole Celovec. Javna dvojezična šola v Celovcu je pretekli petek praznovala 5-letnico svojega obstoja. Prvo šolsko leto je bilo leta 1991/92, v teku let je število šolarjev raslo in je šola dobila status polnoorganizira-ne ljudske šole s štirimi razredi. Ob praznovanju petletnice šole so otroci in učitelji s pestrim programom razveselili publiko, starši pa so pripra-vili.bife, za razvedrilo pa sta poskrbela žonglerja iz Trsta. 6 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pavli Cruze z Dobrave pri Dobrli vasi, Margareti VVutte iz Slovenj nad Globasnico, Cirilu Schiffrerju iz Mokrij in Mariji Mischitz iz Dvora pri Št. Vidu. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim sta stopila pred poročni oltar Paul Rudolf in Helga Danijel z Bistrice nad Pliberkom. Novoporočencema ob tem lepem dogodku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti mnogo medsebojnega razumevanja in skupne sreče! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači! V ponedeljek bo slavila 70. rojstni dan Cina Begusch iz Sveč. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo kulturno društvo „Kočna“ in znanci. V Spodnjih Vinarah ob Za-blaškem jezeru je slavil 70. rojstni dan Matevž Ravnjak. Prizadevnemu lovcu ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja, zadovoljstva in mnogo lovske sreče! Pavlina Michor iz Kotmare vasi je obhajala 65. rojstni dan in god. Slavljenki za ta dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo pevci domačega cerkvenega zbora, ki se slavljenki hkrati zahvaljujejo za 25-letno olepšanje bogoslužja z lepim in prizadevnim orglanjem. Osebni praznik je obhajal Peter Dovjak, po domače Hocov iz Sel. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Prihodnjo soboto, 6. julija, si bosta obljubila večno zvestobo Danica Dobernik iz S rej in Joži Kersche. Obema ob tem lepem življenjskem dogodku že vnaprej iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Naslednje voščilo je namenjeno Emi Paulič z Obirskega, ki je slavila rojstni dan. Osebne sreče in zadovoljstva ji po tej poti želijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga srečna in vesela leta! Večno mladi in vedno nasmejani vodja globaškega antičnega muzeja kustos Janez Havel slavi rojstni dan. Prisrčnim Čestitkam številnih prijateljic in prijateljev se pridružuje društvo upokojecev Pliberk in uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencu na mnoga leta in da bi se mu izpolnile vse srčne želje! Prav tako na Obirskem sta obhajala osebni praznik Paula in Hanzi Mak. Tudi njima iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Tončki Obiltschnig iz Rut. Vsi člani želijo slavljenki vse najboljše, trdnega zdravja in da bi se ji izpolnile vse skrite želje. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Pudabu pri Mokrijah je preteklo nedeljo slavila 60. rojstni dan Mici Blajs. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Preteklo soboto je slavil 30. rojstni dan pevovodja Mešanega pevskega zbora Gorjanci, Joško Pack iz Trabesinj pri Kotmari vasi. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebnega zadovoljstva ter mnogo veselja in potrpljenja pri vodenju zbora. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Gorjanci. Paul Žnidar iz Podgorij je slavil 60. rojstni dan. Slavljencu za ta lepi življenjski praznik prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! V torek, 2. julija, je obhajal 65. rojstni dan Pavel Stingler iz Bistrice v Rožu. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo kulturno društvo ..Kočna" in znanci. Za minuli osebni praznik čestitamo Petru Bolterlju ter Citi Smrtnik in Margareti Krainz. Vse najboljše in na mnoga vesela in zadovoljna leta! V Zagorjah je obhajala rojstni dan Margareta VVutte. Prisrčno čestitamo in vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Slovensko društvo upokojecev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim svojim članom: Ani Hutter iz Večne vasi pri Globasnici, Jakobu Kerbit-zu iz Vogrč in Francu Žuntarju iz Čergovič pri Šmihelu. Posebne čestitke pa veljajo Lekšu Lutniku z Blata pri Pliberku, ki slavi 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in vesela leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Živinozdravnika dr. Jozeja Krištofa iz Velike vasi pri St. Jakobu je zvezno ministrstvo za zdravje na Dunaju imenovalo za višjega svetnika. Iskreno čestitamo! Tomiju in Mariji Jug iz Vogrč se je rodil sin Tomaž-Mar-tin. Srečnima staršema prisrčno čestitamo, mlademu To-mažu-Martinu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti, predvsem osebne sreče in zadovoljstva! Na Prevaljah praznuje 77-življenjski jubilej Jakob Razgoršek. po domače Apohal. Slavljencu čestitajo Šulnovi sorodniki iz Libuč, posebno pravnuka Mihec in Simon. Na mnoga leta! Franc Polzer - 60-letnik V nedeljo praznuje znani kulturni delavec Franc Polzer svoj 60. živ-Ijenski jubilej. Jubilant ni znan samo kot upravitelj kulturnega doma v Šentpri-možu, temveč tudi kot vnet igralec. V številnih znanih igrah je odlično odigral razne vloge in navduševal gledalce. Znan pa je tudi kot marljiv podpornik mešanega pevskega zbora ..Danica”, katerega je spremljal pri številnih nastopih, med drugim tudi v Ameriko in Ukrajino. Seveda pa bi ne bilo prave družbe, če bi slavljenec ne skrbel tudi s svojem humorjem in prisrčnim značajem za družabnost. Kot bivši poštar in tudi zgleden družinski oče je bil in je še vsepovsod zelo priljubljen. Slavljencu čestitamo ob tem lepem jubileju in mu želimo predvsem zdravja, sreče in še mnogo ustvarjalnosti v krogu domačih kulturnikov. Čestitkam se pridružujejo NT, NSKS, EL, GL Škoci-jan, SPD ..Danica” in sorodniki ter vsi dobri prijatelji. B. S. 65 let v službi mašništva Obirski župnik Tomaž Holmar obhaja te dni 65 let duhovništva. Ob tej priložnosti bo v cerkvi Device Marije v Trnju v Železni Kapli (v soboto, 6. julija, ob 18. uri) slovesnost, kjer mu bodo izrekli zahvalo za vse, kar je storil med drugim kot duhovnik, kulturnik in pevovodja. Uredništvo NT prisrčno čestita! >etek, Uulij1996 7 Rož - Podjuna - Zilja Farni praznik v Svečah V Svečah so pripravili zelo pester in zanimiv farni praznik V resnici je semenjska nedelja v ^večah na tretjo nedeljo v oktobru. Ker je bilo takrat pogostokrat slabo Vrerr|e, ga je prejšnji župnik posku-Sl1 Prestaviti na nedeljo farnega pa-'r°na, sv. Lamberta, sredi septem-°ra- Starih ustaljenih običajev pa se ne da kar tako odpraviti. Zato so mi-noriti uvedli še poseben farni praz-n|k na nedeljo svete Heme, kateri je Posvečen njihov samostan. Že od 6,a 1990 živita p. Roman in p. An-’Pn v Svečah in upravljata župnije ^1- Janž, Sveče in Podgorje. Vreme je bilo faranom naklonjeno in tako se je staro in mlado v ne-de|j°; 30. 6. po maši zbralo pred cerkvijo pod orehom, da bi se pobelili, poklepetali, doživeli skupit farnega občestva. Člani farne-?a sveta so poskrbeli za jedi na jreru in pijačo, družina Andrejčič z Mač pa je zaigrala vesele viže. Na zaključni prireditvi je ludska šola v Št. Jakobu predstavila ekološki projekt, ki so 9a prizadevno pripravljali učitelji in vsi učenci. Gospa dir. Dorli Hammerschall je Petek, 28. 6., na zaključni prireditvi 'judske šole v Št. Jakobu z veseljem Pozdravila vrsto kolegov in kolegic iz sosednjih šol z okrajnim inšpektor-i6m A. Raupom na čelu, domačega župnika in polno dvorano mladih in starejših gledalcev. Vsi so si bili edi-ni’ da je bilo vredno priti, kajti predstava o ..Mestecu okrog in okrog" je °ila res izvrstno pripravljena in izvedena z veliko prizadevnostjo. 37 učencev se je gibalo na odru, bili so Pravi igralci. Tako se je, vsem v poduk, razvila zgodba o gozdu, ki je bil v nekem mestecu, čeprav tako potreben, ogrožen zaradi gradnje novih mestnih stavb. Otroci in živali so se uPrli, poskušali so županu razložiti, daje gozd del življenjskih vrednot in da ga je moč ohraniti, če zgradi me-stece »okrog in okrog". Otroci so bili v Celo srečke bogatega srečelova so bile kmalu razprodane. Dobiček je namenjen popravilu strehe na zvoniku domače cerkve. V isti na- igri zelo prepričljivi, saj se je cela šola bavila s to tematiko dva meseca. Režiser Toni Sticker je bil gonilna sila projekta in je priredil nemški tekst za dvojezično predstavo. Otroci so sami izdelali kostume, pripravili sceno, naslikali panoje za pravljični vrt, prepevali ustrezne pesmi in so bili sploh glavni nosilci projekta. men je že prejšnjo nedeljo prispeval lepo vsoto lastnik gostilne Ste-faner, ko je praznoval 60. obletnico in daroval cerkvi dobiček gostije. Društvo staršev je pripravilo vsem obiskovalcem okusen prigrizek, različni sponzorji so poskrbeli, da so se na šolskem igrišču zvrstile športne igre in celo Franz Klammer je prišel delit avtograme. Videli smo uspešen poskus šolskega kadra, da je pouk res aktualen, koristen in življenjski. Obisk dijakov iz Bratislave na Dvojezični trgovski akademiji V tednu od 21. do 27. junija 1996 je imela Zvezna dvojezična trgovska akademija v Celovcu v gosteh dijake in dijakinje 3. letnika trgovske akademije iz glavnega mesta Slovaške, Bratislave. Namen tega tedna je bil, da se dijaki obeh dvojezičnih šol spoznajo ter si izmenjajo izkušnje s tem tipom šole, seveda pa je bila zaželena tudi navezava stikov preko ozkih šolskih meja v smislu spoznavanja drugih narodov-sosedov. Dvojezična trgovska akademija v Bratislavi je edina tovrstna šola na Slovaškem, učna jezika na tej šoli sta slovaščina in nemščina. Učitelji, ki poučujejo v nemščini, so nastavljeni preko avstrijskega ministrstva za pouk in umetnost. Pobudnik tega projekta, Dr. Auckentha-ler, je iskal podobno šolo v Avstriji, tako je izvedel za edino avstrijsko dvojezično, sloven-sko-nemško trgovsko akademijo v Celovcu. Poleg dr. Auckent-halerja sta spremljali 33 učencev še dve slovaški profesorici. Vodstvo šole je organiziralo pester program za ta teden, tako so v petek bili dijaki iz Bratislave skupno z dvema brazilskima dijakoma ter s celovškimi dijaki na obisku pri Mohorjevi založbi, kjer jim je dr. Koren predstavil firmo. V soboto so imeli možnost spoznati nekaj osnovnih besed oz. reče-nic v slovenščini kot tudi osnovno strukturo slovenskega jezika. V torek jih je odpeljal mag. Rupert Gasser v Rož. Na koncu so gostje iz Slovaške povabili dijake in učitelje Dvojezične TAK za naslednje leto v Bratislavo. Temu povabilu se bodo povabljeni z veseljem odzvali. mag. Tatjana Feinig Učenci in učenke so na zaključni prireditvi pokazali, kaj vse so se naučili. 33 Varujmo gozd, ker ga potrebujemo!' V JULIJU IN AVGUSTU VSAK DAN ODPRTO Pension - Cafe - Restaurant - Gostišče Unit-Pub - Khgelbahn J U E N N A Alois Gregorič Vabimo Vas na RIBJE SPECIALITETE od 4. do 14. julija 1996 Vsak dan od 18. ure naprej bodo za dobro vzdušje skrbeli originalni dalmatinski muzikantje „DUO ZADAR" A-9142 Globasnitz / Globasnica Tschepitschach / Čepiče 7, Tel. 0 42 30 / 271 Reportaža petek, 5. julij 1996 Reportaža Maturitetno potovanje 1996 po Sloveniji Po uspešno opravljeni maturi so letošnji maturanti in maturantke v petek, 21. rožnika, najprej slavili s starši in profesorji v Modestovem domu v Celovcu; med tem slavjem je Štefan Vospernik kot najboljši letošnji maturant (imel je same prav dobre ocene) dobil prehodni pokal Joška Tischlerja, prvega ravnatelja in očeta Slovenske gimnazije. Od srede, 26., pa do nedelje, 30. rožnika, so maturanti in maturantke potovali po Sloveniji. Mejni prehod Predel na sloven-sko-italijanski meji, Kobarid v Soški dolini (ogled muzeja soške fronte iz prve svetovne vojske), Goriška Brda, Gorica, Vipavska dolina, Štanjel na Krasu, Sežana z vinsko kletjo, Lipica s kobilarno lipicancev, Portorož, Piran, Koper, Hrastovlje s svetovno znanim mrtvaškim plesom iz konca 15. stoletja, Škocijanske jame, presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan z malim in velikim naravnim mostom, Rašica na Dolenjskem z domačijo Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti, Ljubljana, Ljubelj, to je bilo nekaj postaj tega potovanja. Vsak je lahko videl in spoznal različnosti, lepote in zanimivosti; teh je Slovenija izredno bogata. Za uspešni potek je bil odgovoren Jernej Zupančič; v Portorožu se je pridružil profesor Vladimir Klemenčič. Maturante sta še spremljala razrednik Martin Urbajs in Jože VVakounig. Slovo je bilo v hotelu Bellevue v Ljubljani. Udeležili so se ga tudi slovenski minister za pouk Slavko Gaber, avstrijski kulturni ataše v Ljubljani, slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj, vodja manjšinskega od- delka pri koroškem deželnem šolskem svetu Tomaž Ogris in ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik. Ravnatelj Vospernik je profesorju Klemenčiču čestital za 70-letnico in se mu zahvalil za dolgoletna prizadevanja za naše maturante. Najlepša hvala slovenskemu ministrstvu za pouk, da je potovanje omogočilo, Jerneju Zupančiču za organizacijo in vse spremne besede, Sienčnikove-mu vozniku Francu Zanklnu pa za to, da nas je tako srečno spet pripeljal nazaj. Potovanje bo vsem ostalo v krasnem spominu. Obisk pri Italijanih Prišlo je drugače, kakor so načrtovali. Izlet Okteta Suha, Pevsko-instrumentalne skupine Zvabek, vokalnega ansambla Vox ter sorodnikov in znancev se je spremenil v oficialno „tur-nejo" po dvojezični Italiji. Medtem ko so zbori v preteklih letih že skupno spoznali Dunaj in Salzburg je bil letos nameravan temeljitejši ogled Trsta. Po posredovanju KKZ in stikih Nužeja Tol-majerja pa so se pevci znašli v Trbižu, kjer so mimogrede pevsko oblikovali škofovsko mašo ter za nameček na povabilo krajevne prominen-ce sodelovali pri otvoritvi kulturnega doma in mladinskega centra. Nato so odvihrali proti Trstu in na Opčinah (ležijo na višini tik ob Trstu) bili prijateljsko pozdravljeni od tržaških Slovencev. Sprejem je prevzel predsednik Slovenske prosvete na Tržaškem Mari Mavrer, ki je gostom v čast organiziral koncert - gosti se temu seveda niso mogli odreči. Sledil je „v čer koroško tržaških Slovencev". Sicer pa, tud, za Trst se je našlo še nekaj časa. Suški kulturniki so bili na izletu v Trstu O humorju in eksperimentih: Adi Smolar in Tonč Feinig-band v Celovcu Taberno Pri Joklnu je prvič obiskal in uspelo mu je napolniti gostinske prostore - Adi Smolar, eden naj-naj-naj...kantavtorjev v Sloveniji, se je na povabilo Kluba slovenskih študentk/ov na Koroškem (KSŠŠK) v živo predstavil s svojimi značilnimi pesmimi, v katerih je v ospredju vsebina besedila, glasba iz kitare pa je večinoma spremljajoč dejavnik, ki tu pa tam na grobo regulira momente spreminjajočega se čustvenega stanja. Smolarjevi teksti so odraz tako družbenega kakor tudi intimnega življenja, tematsko pa segajo od ljubezenskih in drugih vsakdanjih izkušenj do kritičnega pogleda na družbeno dogajanje in državo. Sentimentalno čustveni momenti se menjavajo z ironično satiričnimi, vse skupaj pa je na debelo prelito s humorjem. Adi Smolar je unikat - primerljiv kvečjemu s samim seboj. Drugi glasbeni dogodek je bil „jazz-session“ Tonč Feinig-banda v Celovcu. Jazz-projekt, ki ga sestavljajo štirje glasbeniki, med njimi lokalna matadorja Tonč Feinig (elektr. orgle oz. instrumenti s tipkami) iz rožanskih Sveč in Stefan Thaler (kontrabas oz. „bas-instrumenti“) iz podjunskega Pliberka, se predaja eksperimentalnemu jazzu in je gostoval na celovški almi mater na angažma Visokošolske zveze in KSŠŠK. Tonč Feinig se na koncertu ni predstavil le kot izredno dobri igralec orgel, temveč tudi kot skladatelj (mdr. uglasbitev razsajanja lintverta na področju današnjega Celovca). Feinig in Thaler se tačas izpopolnjujeta v nizozemskem Den Haagu, kjer je evropsko zelo priznana izobraževalna ustanova za jazz-glasbo. Adke -------------------------------------- Prvi mednarodni folklorni festival SRD „Trte“ iz Žitare vasi je proti pričakovanju privabil mnogo gledalcev, ki so z navdušenjem sledili kakovostnim nastopom folklornih skupin iz treh držav. ..Prirediti moramo nekaj novega," so menili društveniki Slovenskega prosvetnega društva „Trta" iz Žitare vasi ter se odločili za -denarno nekoliko tvegan - mednarodni folklorni festival kakovostnih skupin na prostem. Tvegan zato, ker je po navadi zanimanje za folklorne prireditve skromno, poleg tega je vabljenim skupinam potrebno povrniti vsaj potne stroške ter jih primerno pogostiti -jasno, da zaradi tega krvavi društvena blagajna. Toda prireditev je Folklorni ansambel „Štokavci“ iz južne Gradiščanske v rekonstruiranih originalnih nošah. slike NT/Fera Prikaz leote in bogastva narodnega plesa proti pričakovanju tako odlično uspela, da prireditelj ni trpel denarne škode, saj je Pavel Štern (predsednik društva Mirko Ogris je bil zadržan zaradi zdravljenja) smel na dvorišču žitrajskega župnišča pozdraviti blizu 350 ljubiteljev folklorne dejavnosti, med drugim tudi predsednika NSKS Nan-tija Olipa in direktorja Zveze dipl-inž. Joža Habernika. Tokrat je prišlo tudi mnogo domačinov, ki jih po navadi na prireditvah SPD „Trte“ ni videti. Prireditev sama je bila odlično pripravljena in se je stopnjevala z vsako skupino. Poleg tega je bil prostor res primerno izbran in pripravljen, tako da so nastopajoči in tudi gledalci kljub vetru in bližajočemu se dežju do zadnjega uživali lep večer. Na preprost domač način pa sta prireditev povezovala društvenika Veronika Štern in Peter Grilic. Prvi nastop je bil pridržan domači žitrajski folklorni skupini, ki v menjajočem sestavu pleše že 15 let in ki jo sedaj že drugo leto vodi Rosvvitha Štern (vsa leta prej pa jo je vodila Slavka Kukoviča). Po nastopu žitrajske skupine so bili na vrsti najmlajši - Otroška plesna skupina Turnersee/Zablaško jezero, ki jo vodita Heidi in VValter Piroutz^ Otroci te skupine prihajajo iz Škocijana, Št. Primoža, Žitare vasi, Dobrle vasi in Galicije. Nato je sledil prvi višek, kajti nastopila je Folklorna skupina „Tine Rožanc" iz Slovenije, ki je ponosna na svoj že 46-letni obstoj. Vi- soka umetniška vrednost skupine se kaže v kakovostni izvedbi zahtevnih koreografij, dovršeni glasbeni spremljavi in mladostnem Poletu izvajalcev. Kakovost predstavljenih plesov pa dvigajo izvirne in bogate narodne noše. Poseben je bil tudi nastop Folklornega ansambla „Štokavci“, ki jo sestavljajo gradiščanski Hrvati iz osmih južnogradiščanskih občin in ki s svojimi nastopi želijo ohraniti svojo hrvaško manjšinsko kulturo. S plesom, pevskimi vložki in v rekonstruiranih izvirnih nošah so navdušljivo predstavili najlepše trenutke običajev o h četi. Višek posebne vrste pa je bil nastop uspešne folklorne skupine Lužiških Srbov „Serbski wjesny ansambl Wudwor“ iz Nemčije. Ta skupina je v preteklem letu na go- stovanju žitrajskega društva v Nemčiji tako navdušila, da so jo takoj povabili na Koroško. Mednarodni festival pa je bil primerna priložnost za uresničitev obljube. Bili so tri dni gostje SPD „Trte“ in zelo jih je navdušila naša gorska narava. Na prireditvi so gledalcem navdušljivo predstavili lepoto in bogastvo narodnega plesa iz Gornje Lužice. Ker je ta prvi mednarodni folklorni festival SPD „Trte“ tako odlično uspel, ga društvo želi sedaj prirejati vsako leto. Pavel Štern: ,.Uspeli prvi festival nas je opogumil za prihodnost, zato bomo tudi prihodnje leto priredili podoben festival s kakovostnimi mednarodnimi skupinami!" Pokazali so. da ne sodijo zaman med najbolj kakovostne folklorne ansamble - Folklorna skupina Jone Rožanc" iz Slovenije. Tudi otroška plesna skupina Turnersee/Zablaško jezero je pokazala, da že obvlada narodne plese. 10 Kultura/Razno ■et Pravičnost za Sarajevo? Drago Jančar, politični esejist, razmišlja o grozotah v obleganem mestu in o posledicah balkanskega nacionalističnega pokola. Drago Jančar je te dni predstavil knjigo (v nemščini), ki jo je Mohorjeva založba izdala po razburljivih Handkejevih nastopih, na katerih se je zavzemal za ..pravičnost za Srbijo". Knjižica je prevod prispevka iz Jančarjeve knjige Egiptovski lonci mesa, pod naslovom ..Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta", ki ga slovenski bralci gotovo poznajo. Knjiga je nehote odgovor na Handkejev poskus, vojne grozote polepšati, poenostaviti in opravičiti, ker poroča o vojni od tam, kjer se dogaja in vsebuje klic po pravičnosti za vse, še posebej za Srbe v Sarajevu. Pisec res pozna Sarajevo, ker je imel in ima ves čas stike s Sarajevčani, ker je poznal Jugoslavijo in Jugoslovane, ker živi ves čas med njimi. Prispevek o obleganem mestu pa nas mora vznemiriti in nam odpreti oči. Smo res postali nasičeni, brezčutni ali nemočni? Tudi Jančar se sprašuje: Zakaj vse to? Zakaj ravno Sarajevo? Ali bi kdo vse to lahko preprečil? Po temeljitem razmišljanju ugotavlja, da so trditve o tolerantnem mestu bile naše vizije, daje narodni nacionalizem tlel pod socialističnim pregrinjalom in da je zdajšnja radikalizacija smrtna. Večletno izredno stanje obleganega mesta in stalni napadalni pritisk agresorja sta spremenila prizadete v bistvu in za dalj časa. To je žalostna resnica, ki nas mora vznemirjati, še bolj, kakor poskusi, da bi zamenjali napadalca z žrtvami, čeprav je tudi to neopravičljivo. Drago Jančar, Kurzer Bericht uber eine tange be-lagerte Stadt - Gerechtig-keit fur Sarajevo, iz slovenščine Klaus Detlef Olof, 100 strani, Mohorjeva založba 1996. Trubadur naše ljube Gospe Sedelške Ne mislite, da gre za kakšnega popotnega trubadurja iz romantičnega srednjega veka. Ne! Ponovno je zabrenkal na svojo ustvarjalno skladateljsko struno koroški slovenski ljudski skladatelj Hanzi Artač in pravkar izdal pri ljubljanski Družini četrto zbirko pesmi za mešani pevski zbor z naslovom „Sedelški zvonovi". V svojih zahvalnih besedah je dejal skladatelj Hanzi Artač med drugim tudi tole: Čudovito uglašenost nežnih, čistih, žametnih glasov seiskih pevk in pevcev ter Smrtnikovih bratov iz Kort lahko primerjamo samo še z nadzemeljsko harmonijo sedelških zvonov. Foto: Pavle Korošec, Bohinj Besedila zanjo mu je napisala pesnica Milka Hartmanova. Krog njegovih prijateljev in znancev, bolj ali manj strokovnjakov, pa je pripisal svoja mnenja, ocene, začudenje in občudovanje. Sam je pobrskal po osebnem in družinskem fotografskem albumu in zraven objavil več zanimivih posnetkov. Je tudi v daljšem intervjuju veliko izpovedal o sebi in svojem glasbenem delovanju. Posebno zanimivje njegov odnos do božjepotne cerkvice na Sedelcah in sploh do božje matere Marije in tako je nastal zanimiv ..glasbeno narodnostno in versko pričevanjski" album. Tokrat so se izkazali njegovi prijatelji iz domovine in zamejstva. Oboji skupaj so pripravili prvo javno predstavitev pesmarice v okviru občinske proslave dneva slovenske državnosti dne 24. junija v dvorani kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Uvodnemu programu je sledil kulturni del, kjer sta na povabilo letos ustanovljenega kulturniškega gibanja ,.Bohinjska vigred" nastopila ..Mešani pevski zbor Sele" pod vodstvom mag. Romana Verdela iz Borovelj in kvartet bratov Smrtnik iz Kort. Pred polno dvorano domačinov in gostov so ob nav- dušenem ploskanju predstavili gospoda skladatelja in njegovo najnovejšo publikacijo. Torej ne gre samo za neko pesmarico, priročnik za pevske zbore. Je mnogo več. Je v pesmi, sliki in besedi nadvse zanimiv in večplastični prikaz ljudskega umetniškega snovanja nekega člana slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem ob zatonu 20. stoletja. Razveselilo se bo „srce in oko" slehernega našega rojaka kjerkoli na zemeljski obli, ko bo prelistaval in prebiral ta Artačev glasbeni album. Pesmarica Sedelški zvonovi Vam bo na voljo v obeh slovenskih knjigarna v Celovcu in pri slovenskih župnijskih uradih in na upravi Družine v Ljubljani. Pavel Uršič, župnik, Bohinj Prof. Vladimir Klemenčič 70-letnik 10. julija 1996 bo obhajal 70-letni-co znani ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič. Rodil se je v Ljubljani, doraščal v Kamniku. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski univerzi, leta 1957 promoviral z disertacijo ..Pokrajina med Snežnikom in Šlavnikom". Leta 1962 je postal direktor Instituta za geografijo Univerze v Ljubljani; vodil ga je dvajset let. Profesor Klemenčič je zaoral na marsikaterem področju geografsko ledino. Njegovo osnovno področje je socialna geografija. Posvetil pa se je tudi preučevanju naselitvenih razmerij, predvsem v obmejnih in obrobnih krajih. O koroški problematiki, tako npr. o ljudskih štetjih 1951 in 1976 (popis posebne vrste ali ugotavljanje manjšine), je napisal vrsto raziskav. Zaradi svojega znanstveno-razis-kovalnega dela je profesor Klemenčič navezal tesne stike z raznimi ustanovami zunaj Slovenije in nekdanje Jugoslavije, tako predvsem z geografskim institutom Tehniške visoke šole v Munchnu. Izvoljen je bil za člana raznih geografskih društev po Evropi, kot predavatelj je nastopal na raznih univerzah in mednarodnih znanstvenih simpozijih tako po Evropi kakor v ZDA in Kanadi; njegove razprave so bile objavljene v številnih znanstvenih zbornikih. Slavljenec ni le znanstvenik in raziskovalec, marveč predvsem pedagog. Znal je vzgojiti rod mladih geografov, mnogim je bil mentor pri znanstvenem delovanju, ki pa ni omejeno le na ožje strokovno področje geografije. Z našo Koroško je profesor Klemenčič, kakor se je omenilo že prej, krepko povezan, ne samo po delu, temveč tudi osebno; žena Berta je doma iz Loge vasi. Vrsto let je objavljal za letna poročila Slovenske gimnazije razprave o regionalnem in socialnem poreklu dijakov. Od leta 1963, od prve mature sem je organiziral potovanja maturantov in maturantk po nekdanji Jugoslaviji; od državne osamosvojitve leta 1991 spoznavajo maturanti na teh potovanjih lepote in zanimivosti Slovenije. Š svojimi pobudami in predavanji je bil od vsega začetka leta 1969 eden najpomembnejših sodelavcev Koroških kulturnih dnevov. Profesorju Vladimirju Klemenčiču želimo ob tem lepem življenjskem jubileju vse najboljše. Zahvaljujemo se mu od srca za vse, kar je za našo slovensko skupnost na Koroškem naredil dobrega. Še na mnoga zdrava in uspešna leta. ( L k < i n Je ik h ta l s ki- '°v in tudi koroške nogometne pgl^VBZB priložnost, da priselijo gjti^AK klofuto in ga tako prikrajša-et-JI0 za športne uspehe. Dejstva to lijo1 Potrjujejo: ■ Žreb - SAK jeseni kot edini k°roški klub na domačem rel '9rišču nima derbija. Iz izkušenj ?'lPa ie znano, da je zanimanje za ze nogomet veliko le jeseni. SAK 'e' o° zaradi tega nedvomno utrpel l0' denarno škodo. Odgovorna za ije žrebanje (Kleinfercher in Loib-e' negger) pa sta vsekakor pokala- zala srečno roko - srečno roko a- za celovško Austrio - pri prvem ker s tem sistemom igrajo v večini evropskih držav. Zaradi spremembe bodo jeseni na Koroškem 'grali v bistvu bolj ali manj prijateljsko prvenstvo, brez naslovov prvaka in podobno. Prvenstvo naraščala se prične letos konec avgusta. SAK bo jeseni nastopil s 14 ekipami, od katerih jih sedem prihaja iz centra Pliberk. SAK je javil sledeče akipe: 2 x U 16, 2 x U 14, 3 x U 12, 3 * U 1 o, 4 x U 8. Dodatno bo igrala ludi ekipa U 19, ki bo tekmovala v 2- razredu A z Austrio, VSV, WAC ln Trgom. Na tem prvenstvu lahko 'grajo pri vsaki ekipi tudi po štirje s,arejši igralci, prvak lahko gre na-clednje leto v 1. razred. Počastitev na prazniku v centru v Pliberku Kar 150 mladih nogometašev od 3 do 16 let iz treh centrov se je preteklo nedeljo srečalo v pliberškem centru SAK. V Vidri vasi se je zbral celotni naraščaj SAK iz centrov Celovec, Št. Primož in Pliberk. Najmlajši so bili stari 5 let, najstarejši pa 16 let. Skupno se je zbralo 12 ekip SAK, ki so se ob koncu sezone med seboj pomerile. V okviru tega vsakoletnega nogometnega praznika, katerega prireja pliberški center, je bivši trener ŠAK dr. Ivan Ramšak počastil celovško mladinsko moštvo SAK (trener mag. Mirko Draže), ki je letos doseglo na Koroškem 2. mesto. Ramšak jim je predal priznanja KFV in značke SAK ter izrazil upanje, da bo iz teh številnih fantov prvi kmalu našel pot v člansko moštvo. Na žalost na tem srečanju, menda zaradi bolj važnih terminov, ni bilo prisotno vodstvo SAK. Rezultati srečanja naraščaja SAK: SAK U 16 I Cel. - SAK U 16 II Plib. 1:1 (Kesselbacher oz. D. Teševič); SAK U 14 II Cel. - SAK U 14 Plib. 1:1 (Lampichler oz. D. Teševič); SAKU 12 1 Plib.-SAKU 12 II Cel. 4:1; U 10: 1. SAK Celovec, 2. SAK Pliberk, 3. SAK Št. Primož; U 8: 1. SAK Celovec, 2. SAK Pliberk, 3. SAK Št. Primož. Na prazniku SAK so se med seboj pomerili tudi vsi fantje pod 10 let iz vseh treh centrov (levo Št. Primož, sredina Celovec, desno Pliberk). Bivši trener SAK dr. Ivan Ramšak je na prazniku SAK čestital mladincem SAK, ki so letos na Koroškem postali vicešampioni. RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 5. julij Kulturna obzorja. SOBOTA, 6. julij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E D E N NEDELJA, 7. julij 6.00- 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (s. Ambrozija). 18.00- 18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 8. julij Kratek stik. TOREK, 9. julij Partnerski magacin. R A D I U SREDA, 10. julij Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena odaja. ČETRTEK, 11. julij Rož - Podjuna - Žila. PETEK, 12. julij Kulturna obzorja. Ij\ IDAM, NEDELJA, 7. julij 96, 13.30 PONEDELJEK, 8. julij 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Med drugim z naslednjimi prispevki: • Vsi učenci se veselijo: začel se je najlepši čas v šolskem letu • Skupnost južnokoroških kmetov: Ponosen pogled nazaj. Kaj pa bodočnost? • Odprtje novih prostorov Mohorjeve tiskarne v Vetrinju • „V službi bližnjega": Slovenski novomašnik na Rudi • Od kresnega večera se je kresovanje na Koroškem premaknilo na večer pred svetim Cirilom im Metodom • Plesna kultura - izraz ljudske dediščine • „Ko poletje pride": glasbeni sprehod z otroškim zborom iz Galicije Petek, 5. julij BISTRICA-ŠMIHEL Bistriški kulturni dnevi 1996 Koncert New Times Big Band iz Šmihela Kraj: ob Breškem jerzeru Čas: ob 20. uri Prireditelj: Referent za kulturo občine Bistrica, družina Miklin iz Breške vasi, Društvo godba na pihala iz Šmihela ŠKOFIČE Glasbeni večer Kraj: v ljudski šoli v Škofičah Čas: ob 20.30 uri Nastopajo: Višarskjkvintet iz Ukev, tamburaši iz Št. Janža, duo violin iz glasbene šole, kvartet Rož iz Škofič Prireditelj: SPD Edinost iz Škofič BOROVLJE Kmečki trg na glavnem trgu v Borovljah Čas: ob 15. uri Prireditelj: Mestna občina Borovlje Sobota, 6. julij BOROVLJE 15-letnica MoPZ Borovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 20. uri Nastopajo: MoPZ SPD Borovlje, Ženski kvartet Borovlje, Mešani zbor PD Sele Prireditelj: SPD Borovlje ROŽEK Koncert kvarteta godal „Rožmarin“ Kraj: v podružnici na Humu pri Ravnah (občina Rožek) Čas: ob 20.30 uri Prireditelja: Kulturno društvo „Peter Markovič" In Katoliška mladina Rožek. Nastopajoči kvartet godal ..Rožmarin" je igral tudi na svečani umetniški akademiji »Pozdrav domovini" ob 5-letnici Slovenije Nedelja, 7. julij ŠMIHEL Lutkovna predstava „0 devetih mesecih" Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 11.00 uri Gostuje: lutkovno gledališče Divaldo Piki iz Slovaške Prireditelj: KPD Šmihel in KKZ BILČOVS Lutkovna predstava: „Leteči žabon" Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: ob 18. uri Nastopajo: lutkarji KPD Šmihel Prireditelj: SPD »Bilka" Bilčovs VOGRČE Veselica gasilcev Kje: v šotoru v Vogrčah Kdaj: v nedeljo, 7. 7. od 11. ure naprej. V ponedeljek, 8. julija bodo od 19. ure naprej pekli prašiča na žaru. Prireditelj: gasilsko društvo Vogrče v NEDELJO, 7. JULIJA 1996, v SELAH v FARNEM DOMU Po prongonju igro „Trio Pavlič" Od 19. ure naprej ples z OflSOmblom ,,SAVA" m 7 n , frnm Za ples igro ansambel „ROSA” 'Pri&ičtui (Mt&lje+ti! E. V A S E G A CENJENEGA OBISKA SE VESELI D S G S E L E - Z Sobota, 20. julij Sreda, 10. julij DOBRLA VAS Koncert - „Dežela ob Dravi - Land an der Drau“ Kraj: Samostan Dobrla vas (ob slabem vremenu v glavni šoli) Čas: ob 20. uri Sodelujoči: Quartet„Alm-rose“ Radenthein, Kvartet bratov Smrtnik, gemischter Chor Griffen, MePZ SPD Srce" Prireditelj: SPD »Srce" v Dobrli vasi Sobota, 13. julij ZGORNJE ŽAMANJE Tradicionalno kresovanje Kraj; gostilna Picej-Tedl na Zg. Zamanjah Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD »Vinko Poljanec" v Škocijanu ŠMIHEL Koncert klasičnih skladb Kraj: farna cerkev v Šmihelu Čas: ob 20.30 uri (po maši) Izvajalci: Anja Kapun (sopran), Johannes Kobald (orgle, čembalo), Gudrun Mitterer (sopran) Prireditelj: MePZ Podjuna Pliberk inpevsko društvo Gorotan Šmihel ŽELEZNA KAPLA Poletna noč Kraj: pred občinskim kopališčem v Železni Kapli Čas: ob 20.30 uri Zabaval vas bo znani ansambel Slovenski kvintet Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo »Zarja" HODIŠE Veselica na Gori Kraj: pri Kokeju na Gori Čas: ob 20. uri Nastopajo: „Koroški muzikantje" iz Slovenije, „Die Seental-Musikanten" iz Hodiš Prireditelj: SPD Zvezda Dr. Franc VVutti Borovlje DOPUST od 11. 7.-28. 7.199 RAZSTAVE ŠT. JANŽ Odprtje etnološke razstave „Ko bo cvetel lan“ (Etnološka razstava o lanu in ovci Narodnopisne zbirke SPZ) Čas: sobota, 13. julij 1996, ob 19.30 Kraj: k&k center v Št. Janžu v Rožu Prireditelj: k&k in SPZ ŠT. JANŽ „Asservate - Ausschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem" Kraj: k&k center Št. Janž Razstava bo odprta do 13.7. ŠT. JANŽ Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž / Paysage“. Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Drago Valentini Kraj: galerija ‘anin Odprtje: v soboto, 22. junija 1996, ob 19. uri, pripravljeni so tudi glasbeni prispevki. Galerija bo odprta do 14. julija 1996, dnevno od 16. do 19. ure PLIBERK Razstava ob 10. obletnici smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Odprtje: bo v soboto, dne 6. julija 1996, ob 19. uri. Pozdravne besede: Mag.Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk; uvod: Thomas Kemper, Schmallenberg. Po otvoritvi sledi koncert ansambla „PRO MUSIČA TIBICINIA MARIBOR" Razstava je odprta od 6. julija do 15. septembra 1996, od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru BEGUNJE Razstava „Računalniške slike" - variacije arhitekturnega slikarstva Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem TRŽIČ Razstava: „Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsak dan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ROŽEK Razstava Konrad Koller „Kleines - Feines" Odprta do 28. julija 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. V petek, 19. julija 1996, ob 20. uri: Posredovanje umetnosti ..Približevanja" Kraj: galerija Šikoronja Rožek PRIREDITVE/OGLAS Vabilo na slavnostno odkritje SPOMENIKA PREGANJANJA v nedeljo, 7. julija 1996, ob 14. uri pri Kulturnem domu na Radišah Pester, mednarodno širok spored bodo izvajali: domače Slovensko prosvetno društvo „Radiše“, godba na pihala iz Šmihela pri Pliberku (ki bo igrala že pol ure pred začetkom prireditve), kvartet ..Bratje „Smrtnik“, ansambel „Tschuschenkapelle“ z Dunaja in glasbena skupina „Ghorwane“ iz Mozambika v Afriki. Izzvenela pa bo prireditev z družabnim srečanjem, kjer bo poskrbljeno za jed in pijačo. Vabimo, da se udeležite naše prireditve, na kateri se bomo skupaj spomnili enega najbolj tragičnih obdobij v zgodovini našega naroda in se poklonili žrtvam nacističnega nasilja. Zveza slovenskih izseljencev RAZNO Avstrijska turneja ..Povratna igra" VVIENER TSCHUSCHENKAPELLE & GHORVVANE/MOZAMBIOUE 11. junija se je začela štiritedenska turneja glasbenih skupin VViener Tschuschenkapelle in Ghorvvane iz Maputa v Mozambiku. Delovna skupnost prijatelji Zimbabvveja (Ar-ge Zimbabwe Freundschaft), ki v okviru festivala Sura za Afrika (Obrazi Afrike) organizira te nastope po celi Avstriji, s temi koncerti noče le ..prodajati" afriške glasbe po Avstriji, temveč si želi, da bi se ob tem srečali dve različni kulturi. „Prva igra" se je igrala meseca februarja: skoraj štiri tedne so bili Tschuschi v Zimbabvveju in Mozambiku, kjer sta jih glasbeno spremljali Ambuya Beauler Dyoko iz Zimbabvveja in Ghorvvane iz Mozambika. Tako so Dunajčani na zelo pristen in oseben način spoznali kulturo in življenje afriških ljudi. To srečanje med afriškimi in avstrijskimi ustvarjalci ne zagotavlja le veselja in sproščenosti, marveč tudi umetniške navdihe. Ukvarjanje z Južno Afriko in miselne pobude o globalnih vprašanjih in vizijah. Vedno spet se je namreč treba bližati drugim narodom s spoštovanjem in se tako spopasti tudi z lastno kulturno identiteto. Spoštovanje do vseh drugih pa je hkrati temeljni kamen za vsako partnersko sodelovanje med narodi. Edino tako srečanje na Koroškem pripravlja SPD „Rož", od 4. 7. do 7. 7. Afričani bojo skupno z dunajskimi Tschuschi v Št. Jakobu zaključili turnejo, ki jih bo prej zanesla v 15 različnih mest in vasi po celi Avstriji. Srečanje se bo začelo v četrtek, 4. 7., ob 20. uri v farovžu v Št. Ja- kobu. Ta večer je namenjen prvemu spoznavanju in sicer s projekcijo filma „Zimbabwe. Respect for Afrika" in pa z zborom „Rož“, ki bo pel pesmi iz koncerta ..Ponižani in razžaljeni". Dan navrh, v petek, 5. 7., ob 16. uri bo na Bleščeči nad Arihovo pečjo plesna in bobnarska delavnica s skupino Ghorvvane in kot višek bo v soboto, 6. 7., ob 20.30 zaključni koncert VViener Tschuschenkapelle in Ghorvvane. V odmoru bojo Dunajčani kazali diapozitive o turneji po Afriki, komentiral pa jih bo glavni „Tschusch“ Slavko Ninič. 26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 1996 (za otroke med 9. in 15. letom starosti) Število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00-20 CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu Letos novo: tečaj za risanje Informacije: Milka Hudobnik, tel.: (0463) 54 0 79-22____________ Kreativni dnevi v Modestovem domu od 24. 6. do 28. 6.1996 petek, 28. 6., od 17. ure Marija Prelog, Ljubljana - grafika Vabljeni vsi, ki imajo zanimanje. Prijave sprejma Modestov dom - tel. 0463/36622 Prispevek: 50,- PISMO BRALCA Pro in kontra 5-dnevnik V zadnjem listu NT je bilo veliko prostora za problem, ali bo na Slovenski gimnaziji (SG) petdnevni šolski teden ali pa bo ostalo pri starem. Dolgo se že govori in debatira, toda izcimilo se je zelo malo konkretnega. Odkar je varčevalni paket vlade aktualen, dobi to vprašanje zopet novo aktualnost. Veliko pogovorov in govornikov je bilo, toda vsak pozna šolo samo iz svojih časov in kotov, ne pa ozadja in razvoja. Sam sem delal nad 25 let urnike (že na stari šoli v Lerchenfeld) in nad 20 let sem bil na SG administrator. V teh letih sem videl skrbi staršev in bil konfron-tiran s sklepi združenja staršev, v zadnjem času pa vezan na sklepe odbora šolske skupnosti (ravnatelj + 3 profesorji + 3 starši + 3 dijaki). Vsak razred ima predpisano število obveznih učnih ur, ki se je v zadnjih 25 letih rahlo dvigalo pri reformah. Telovadba je morala biti tudi popoldne, ker dopoldne gre samo 35 ur v telovadnico. Želja „prezaskrbljenih staršev" in drugih vplivnih oseb (ki so skušale vsaka za svojo skupino govoriti) so spremljale popoldanski pouk, kakor so njih otroci napredovali na šoli. Tudi nemogoč sklep je bil. Telovadbo naj ima samo višja stopnja popoldne. Drugi razredi (2 A, 2 B, 2 C) pa imajo 36 ur, na dopoldne njih pa gre samo 35 ur. Vsako leto sem skušal kot administrator pri otvoritvenih konferencah (ko so delili prvošolce v razrede) dobiti razred, ki bi imel samo „domovce“ (Modestov in Mladinski dom, Provincialna in „Celovčani“), da bi lahko imeli popoldan telovadbo. S tem se bi problemu vozačev izognili. Ne vem, kakšni razlogi in principi so mojo željo za ugoden urnik onemogočili in dijakom vozačem in domovim napravili težave, ker nikoli ni bil cel razred iz doma, ampak samo posamezni. Kam gre dijak, ki ima samo 2 uri popoldne in ni v domu? Potepa se morda po mestu in po trgovinah. Bil sem dolga leta porotnik na celovškem sodišču. Mnogo razprav je bilo o takih dijakih. Če bi pa dodali dvema popoldanskima urama še eno ali dve uri, bi bili vozači na varnem, na toplem in na suhem, kjer bi lahko delali tudi domače naloge. To šolsko leto so bile v sobotah samo 4 ure, menda v prihodnjem letu pa samo tri. Torej bodo morale 34., 35. in 36. ura iti na popoldan (in ne samo telovadba!). Sicer je bilo od zgoraj dekretirano znižanje učnih ur za šolsko leto 1996/97 za prve tri stopnje. Ko sem bil v sedemdesetih letih sam član združenja staršev na Slovenski gimnaziji in je bila skoraj polovica dijakov v domovih, sem sprožil na občnem zboru misel o IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nami Olip in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik). Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik. 10.-Oktober-Stra6e 25/IV. 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,-SIT; ostaloJnozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,-šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 100,-SIT. petdnevniku, ker je tedaj bila ista problematika v politiki. Od leta 1968 do 1978 pa sem imel še isto funkcijo kot sedaj prof. Mirko Oraže. Od dveh znanih koroških kulturnikov sem dobil za odgovor: „Kar bi nam otroci v sobotah pri delu pomagali, mi brez njih prej sami opravimo" in „Mi damo otroke v šolo; če bo sobota fraj, ne dam več otrok na SG." Kdo je bil proti petdnevniku? Proti so bili šolski psihologi, šolski zdravniki in kolegi, ki so imeli svoje „zaslu-ge“. Šolski psihologi so odpovedali, ker niso sledili razvoju sociologije dela. Za vajence so znižali delovni čas od 48 ur na 40, 38, morda na 35 ur, samo pri učencih so šli z obveznostjo gor. Šolski zdravniki pa imajo v sobotah skoraj svojo celo obveznost. Naša prejšnja šolska zdravnica Dr. W. je odpovedala službo, ker je ravnatelj zahteval enkrat tudi med tednom. Sindikat in njeni člani na šolah pa so zastopali vedno linijo svoje partije. Obe koalicijski stranki imata svoj koncept o celodnevnem šolskem dnevu (posebno popoldanska zaposlitev), pa se zaradi ..dvotretjinske večine" v parlamentu nista mogli zediniti. (Tagesheimschule - Ganztags-schule). Ko sem pred leti zaradi proste sobote povpraševal šoferje javnih podjetij, mi je neki voznik tako rekel: „So-bota bo prosta, ko mi šoferji ne bomo več hoteli ali smeli delati nadur." Varčevalni paket vlade in menda previsoke cene kart za dijake postavijo zopet problem 5-dnevnika (prosta sobota) zopet v ospredje. Sindikat bo privolil, če bo učna ura (zdaj 50 minut) krajšana na 45 minut. Država bo pa verjetno zato povišala obveznost za profesorje za 2 uri, kar pa zopet sindikat (pri isti plači) za dve uri „več“ dela ne bo rad odobraval. Petdnevnik je pred nami. Nima pomena, da se profesorji, starši in dijaki v odboru šolske skupnosti zabarikadirajo kot prejšnja leta. Profesorje razumem, ker jih poznam. Skoraj vsi so zadnja leta imeli po želji med tednom „svoj dan" fraj. Največ jih je imelo sredo ali soboto prosto, za torek pa sploh ni bilo zanimanja. Zdaj je treba pravočasno in trezno postaviti dobre smernice, ki jih bo treba po prvem letu 5-dnevnika prilagoditi novi situaciji. Starejši profesorji pa naj lik ..slavnega profesorja stare dobe" z malo dobro voljo (saj so študirani!) prilagodijo času, v katerem živijo. Navada je pač železna srajca. Ker gre za naše otroke in naše dijake, je treba misliti tudi na matere teh otrok. Niso vsi tako bogati, da bi jih „taxi“ soboto po 3. uri dvignil izpred šole. Otroke je treba konec tedna sprati in pripraviti za drugi teden. Kdaj naj opravijo to naše matere? Ali soboto zvečer ali nedeljo zjutraj? Kdo ne bi privoščil dijakom in materam vsaj en dan počitka? Torej gremo pogumno v novo dobo 5-dnevnega šolskega tedna! prof. Franc David 3. matura v Št. Petru Ul Ev ■ jr* /ti k jV' ' / % lw lLt ... _ Zrelostni izpit na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru je letos izdelalo 19 maturantk. K letošnjemu zrelostnemu izpitu Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru je stopilo 21 deklet, izdelalo pa jih je 19. Od teh je Tina Ferle šolo končala z odliko, Ana Muzik, Renata Piber in Helena Citti pa z dobrim uspehom. Po opravljeni maturi sta v petek, 28. junija, obe osrednji politični organizaciji vabili vse maturantke, nadzornika dr. T. Domeja, ravnatelja dr. Zerzerja, razrednika letošnjega maturantskega razreda mag. Valentina Mullerja ter šolske sestre na sprejem v gostišče Antonič na Reki pri Št. Jakobu. Maturantke tam niso bile deležne le čestitk, priznanj in dobrih napotnic naših predstavnikov, ampak tudi primernega in po naporni maturi nadvse zasluženega kosila. V imenu NSKS sta maturantom čestitala predsednik Nanti Olip in tajnik Franc VVedenig. ..Uživajte ta trenutek, trenutek skupnosti in zrelosti," je maturantkam svetoval Nanti Olip ter izrazi željo, naj ne bi ostala živa le skupnost maturantskega razreda, ampak tudi povezanost z narodno skupnostjo na Koroškem. Podpredsednica ZSO Sonja VVakounig pa jim je za prihodnost svetovala: „Ne pustite se pohoditi od moških in zagovarjajte vaše pravice!" Čestitkam in najboljšim željam se je pridružil še tajnik KKZ Nužej Tolmajer. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Bil je petek, 28. junij, in jaz sem stal kakor kak oknar na Ra-deckega cesti v Celovcu. Gledal sem ljudi, ki so hodili noter v na novo odprti slovenski generalni konzulat in spet prihajali ven. Videl sem vesele in zadovoljne obraze, pa spet take, da jih je bilo bolj škoda gledati. Gotovo so žalovali za Jugoslavijo, ki je natanko pred petimi leti razpadla, in pa za privilegiji, ki so skupno z Jugoslavijo stekli po Savi navzdol. V Rostocku v Nemčiji, v mestu, ki leži v rajni DDR, so odprli privatni zapor; država Nemčija ga je najela; je bolj poceni tako. Čudno. V deželi, ki je bila v socialističnih časih kot država zapor, država od kapitalistov najame zapor. taste® M© rm naš tednik DOBRODELNI vabita na KOI N IC [ ■ 1 1 1 ■ 1 R' r petek 12.7.96,2D.D0 v Selah pod fHažijevo lipo Po honcertu družabnost pod lipo 'E. igra: Sodelujejo: IMZSEEE EEIdPZ JEEfll POLHIIŠEH" IMZ ..SED BUJE" eEnuHnšHi thiuburrši El Prostovoljni prispevki!