8 i> 5 4 A A
6 0i0
L.
OSREDNJA K J-JIŽNICA
PRImuKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	'.AA i.
Abb. postale I gruppo (j6Q3 4UU lir
Leto XXXVn. Št. 100 (10.922)
TRST, sobota, 28. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob-v Govcu pr! Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO VEČURNIH POGOVORIH IN SPORIH MED PREDSTAVNIKI VEČINE IN OPOZICIJE
Z IZVOLITVIJO BETTINA CRAXIJA ZA TAJNIKA SE JE KONČAL 42. VSEDRŽAVNI KONGRES PSI
Craxi si je tako zagotovil neoporečno oblast v stranki: če ostane v manjšini, bo treba sklicati izredni kongres - V centralnem komiteju ima reformistična struja 70-odstotno večino V zaključnem govoru Craxi še previdnejši kot v uvodnem poročilu
(Od našega poročevalca)
PALERMO — Vsi so predvidevali, da se bo kongres končal v nedeljo pozno popoldne ali najkasneje v večernih urah. Dogajanja pa so se tako zapletla, da so morali delegati ostati v kongresni dvorani vso noč in šele včeraj zjutraj ob 9.30 je več kot 300 delegatov ter nekaj sto kandidatov za članstvo centralnega komiteja ter cela vrsta spremljevalcev lahko zapustila prostore Sredozemskega sejma, kjer se je ®d srede popoldne odvijal 42. vsedržavni kongres italijanske socialistične stranke. Nihče, niti pozorni novinarji, ni pričakoval takega razpleta dogodkov.
Ko je Bettino Craxi v nedeljo ob
13.	uri končal svoj nekaj več kot eno uro trajajoči zaključni govor in je spiker obvestil delegate, da se bodo morali čez 4 ure zbrati ponovno v dvorani, tokrat sami, brez prisotnosti drugih, ni nihče pričakoval, da se bodo odnosi v zaključni kongresni fazi zaostrili. Okrog
14.	ure sta se liderja dveh manjšinskih struj Signorile in Achilli sestala v nekem palermskem hotelu z zastopnikoma večinske reformistične struje Formico in Martelli-jem. Ta sta jima jasno povedala, da večina želi takojšnjo izvolitev Craxija za tajnika, da morajo Cra-xija izvoliti delegati in ne kasneje člani centralnega komiteja. S tem

najmanj 51 odstotkov zvestih pristašev v centralnem komiteju, tako da bi bil zavarovan pred morebitnimi premiki v tem vodilnem organu stranke. Očitno je tudi v reformistični struji več skupin, med katerimi niso vse najbolj navdušene nad skoraj absolutno močjo sedanjega tajnika.
Delegati so zasedali vso noč, na vrsti je bil sestanek za sestankom. Vso nočno sejo je vodil milanski župan Tognoli, najbolj odločno je direktno izvolitev tajnika zagovarjal Martelli. Do glasovanja je prišlo šele po 6. uri zjutraj in več kot dve uri kasneje je Tognoli povedal, da je bil Craxi izvoljen za tajnika. Zanj je glasovalo 267 delegatov, kar pomeni 72,09 odst. glasov. Izvoljeni so bili tudi člani centralnega komiteja, ki se je spet obnovil. V centralnem komiteju je sedaj 297 članov (prej 227), od teh je reformistov 199; Lombardi jeva levica jih ima 59, skupina De Martino - Achilli 23, Mancinijeva skupina pa 9.
Do tu včerajšnji dogodki. Javna faza kongresa se je končala, kot smo že omenili, v nedeljo ob 15. uri. Dvorana se je že poldrugo uro prej do kraja napolnila, da bi delegati, gostje, novinarji in opazovalci drugih strank in tujih delegacij čuli, kaj jim bo ob koncu razvejane in zanimive kongresne debate povedal Craxi. Bo dodal kaj novega svojemu uvodnemu poročilu, upoštevajoč rnvpravn v-Kgtgjl so posegli tudi zastopniki drugih strank ali bo ostalo vse pri starem? to je bilo vprašanje.
, Craxi pa je bil v svojem odgovoru prav tako previden kot v uvodnem poročilu, morda še previdnejši. Le malo je upošteval to, kar so v kongresni debati povedali delegati pa čeprav so bili to ministri, vidni predstavniki stranke, ekonomisti, ki so povedali marsikaj zanimivega in pokazali na živahno razpravo v socialistični stranki. Tudi vprašanja socialističnega predsednika vlade ni Craxi preveč postavljal v ospredje. To so napravili razni govorniki v prejšnjih dneh seveda misleč nanj, on sam pa je dejal, da je to le eno izmed vprašanj, ki zanima socialiste in vso italijansko družbo. Ni pozabil seveda reči, da bi bil čas, da bi ga krščanska demokracija, ki ima to mesto že celih 35 let lah-
Mimejši je bil do Piccolija in drugih govornikov ’ z izjemo republikancev. Obsodil je žvižganje na demokristjanskega voditelja, na palermskem kongresu pred nekaj dnevi, dejal pa je, da bi Piccolija najbrž še bolj izžvižgali na kongresu njegove demokristjanske stranke. S krščanskimi demokrati bomo še sodelovali, je dejal tajnik PSI, naši odnosi pa bodo stalno soočanje. Naj demokristjani torej ne pričakujejo, da jim bomo mimo in tiho sledili.
Edino polemično ost je Craxi po tem svojem govoru vperil v republikanskega predsednik" Visentini-ja, ki ga je že enkrat napadel prejšnji večer. Če bodo na republikanskem kongresu zmagale teze Visen-tinija potem ne bo več skupne prisotnosti PSI in PRI v rimski vladi.
Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost. To je torej osnova Craxi-jeve politike. Po znanem centralnem komiteju v hotelu Midas. ko MARKO WALTRITSCH
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Slavnostno vzdušje na osrednji proslavi 40-ietnice ustanovitve Osvobodilne fronte
ko prepustila drugim, saj ni nikjer rečeno, da bi morala ta stranka i-meti to funkcijo v veke. Bil je previden tudi do komunistov. Zahvalil se je vsem zastopnikom strank, ki so s svojo prisotnostjo in govori pripomogli, da je socialistični kongres osredotočil zanimanje vse i-talijanske javnosti. «Berlinguerja smo sprejeli na našem kongresu kot tovariša, je dejal Craxi, zelo toplo smo sprejeli njegovo odločitev, da govori na naši tribuni in smo zelo pozorno poslušali, kar nam je povedal. Tu je zastopal veliko, eno izmed velikih italijanskih ljudskih strank, ki imajo korenine v socialistični tradiciji. Njegova prisotnost tu v Palermu je še važnejša, če pomislimo, da je imel svoje razloge, da je prišel v Palermo ni pa šel v Moskvo.» Craxi je še dejal, da so vprašanja, o katerih razpravljajo socialisti tudi vprašanja, ki so v ospredju zanimanja komunistov. Leti pa se morajo zavedati, da se bodo morali soočati s socialistično stranko takšno kot .je, ne pa s takšno kakršno bi želeli.	(Nadaljevanje na zadnji strani)
.......„!,........H.................H...,,..,.................................i.i.iui........
Z OSREDNJE PROSLAVE 40. OBLETNICE OF V LJUBLJANI
Z OSVOBODILNO FRONTO V ZAVESTI LAHKO MIRNO GLEDAMO V BODOČNOST*
Slavnostna govora Mitje Ribičiča in Josipa Vidmarja - Med nagrajenci OF tudi Viljem Černo iz Beneške Slovenije in Feliks Wieser iz Koroške
LJUBU ANA — Vsa Slovenija je bila $eraj v prazničnem razpoloženju. Vsepovsod so proslavljali 40. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov. Osrednja republiška proslava dogodka, ki je sprožil največji plaz v naši narodni zgodovini pa je bila v veliki dvorani skupščine SRS, kjer so na slavnostni seji Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije podelili 30 priznanj osvobodilne fronte. Slavnostno sejo je odprl predsednik Zveze borcev Janez Vi-
Mltja Ribičič podeljuje nagrado OF Viljemu Černu (Foto Janez Pukšič)
NA PODLAGI IZIDOV PRVEGA KROGA PREDSEDNIŠKIH VOLITEV
Francoski volivci bodo izbirali med Eiscardom in Mitterrandom
Bettino Craxi
bi si Craxi zagotovil neomejeno privatno vodenje stranke, odgovoren bi bil le pred kongresom fn ne pred centralnim komitejem in če bi ga člani tega vodilnega strankinega organa postavili v manjšino bi bilo nujno sklicanje izrednega kongresa stranke. V zameno sta zastopnika večinske struje ponujala levičarskima strujama nekaj mest več v direkciji stranke kot bi jima sicer pripadalo.
Takemu načinu izvolitve pa se je levica uprla. Sicer ne takoj: temu so se uprli delegati struj, ki sta jih na ločenih sestankih zbrala Signori-1 in Achilli. Najbolj ostra sta bila zgodovinska liderja Riccardo Lombardi in Francesco De, Martino, ki sta takoj dejala, da se mora levica na vsak način upreti takemu glasovanju. Če bi do njega prišlo naj bi levica zapustila kongres. Ne bi glasovala in niti ne bi izvolila svojih zastopnikov v direkcijo stranke
Kasnejši sestanki med zastopniki struj so pokazali, da so si stališča povsem nasprotujoča, da je ločitev neizbežna. Medtem ko so najožji Craxijevi pristaši odločno zagovarjali neposredno izvolitev in omenjali, da se je svoj čas tudi krščanska demokracija posodobila, ko je kongres neposredno izvolil za tajnika Zaccagninija, so se nekateri drugi v reformistični struji, bivši pristaši levice, kot so. De Micheli,
Manca in Aniasi in še kdo drug zavzemali prav tako za neposredno Craxijevo izvolitev. Tako bi bili dobili v centralnem komiteju in v direkciji več mest. Zakaj? Craxi ni baje izrecno postavljal vprašanja ^Posredne izvolitve Če bi do nje ne prišlo, torej če ne bi imel zagotovljenega tajništva za naslednja 3 leta pa bi zahteval gotovost v centralnem komiteju. Hotel je imeti
UGRABLJEN BIVŠI PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA KAMPANIJE
(Poseben dopis)
PARIZ — Nedeljski krog francoskih predsedniških volite/ je prinesel veselje v taboru socialističnega kandidata Mitterranda, zadovoljstvo Giscardu D’Estaingu in razočaranje Chiracu in Marchaisu. Dosedanji predsednik francoske republike je v prvem krogu volitev dobil 28,2 odstotka glasov in Francois Mitter-rand 26 odstotkov. Medtem ko se je za golističnega kandidata Chiraca opredelilo nekaj manj kot 18 odstotkov volivcev, za Georgesa Mar-chaisa pa je glasovalo le 15,4 odstotka ali le okoli 4 in pol milijona volivcev.
Drugi krog volitev predsednika francoske republike bo 10. maja in
napovedujejo, da bo bitka za vstop v Elizejsko palačo zelo ostra, njen izid pa je negotov tako za Mitterranda kot za Giscarda. Pred sedmimi leti je slednji zmagal, ker je zanj glasovalo 350 tisoč volivcev več kot za tedaj skupnega kandidata levice Francoisa Mitterranda. Tokrat pa je socialistični voditelj prepričan v drugačen razplet, ker je po njegovi oceni velika večina Francozov nezadovoljnih z Giscar-dovim predsednikovanjem. Ne morejo mu sicer oporekati, da se je uveljavil kot uspešen državnik, ki ima dobre odnose tako z Washingto-nom, kot z Moskvo. Očitajo pa mu, da so se v preteklih sedmih letih močno poslabšale domače razme-
NEAPELJ — Sinoči nekaj pred 22. uro so nedaleč od Neaplja ugrabili bivšega predsednika dežele Kampanije, demokristjana Čira Cirilla, ubili člana njegove osebne straže in šoferja ter ranili v noge njegovega osebnega tajnika.
Preiskovalci šele ugibajo, ali gre »a politično ugrabitev od strani kake teroristične organizacije, ali pa za «podvig» krajevne kamorc, ki je v zad-alb časih še posebej aktivna. Doslej namreč ni nobena organizacija prevzela odgovornosti za u-grabltev.
Vendar pa taktika, ki so .jo uporabili ugrabitelji, •izbiraš žrtve in hladnokrvni umor dveh oseb, daje 'lutitl, da gre za ponovni vzpon teroristične dejavnosti po večdnevnem zatišju, ki jc verjetno posle-d‘ca hudih udarcev In «izgub», ki jih je policija zadala rdečim brigadam. Ugrabitelji so nastopili
povsem nezakrinkani, s štiričlanskim komandosom ter so se naglo oddaljili s kombijem, kamoristi pa se običajno poslužujejo povsem drugačne taktike: nastopijo v dveh, svoje žrtve pa ponavadi ne ugrabijo, ampak pri priči ubijejo.
Razen tega je trcha tudi pripomniti, da je. lani polletja po umoru deželnega svetovalca Pina Amata odkrila v nekem skrivališču RB nadroben seznam političnih osebnosti, ki so jih brigadisti nameravali ubiti ali ugrabiti, incd katerimi je bilo tudi ime Čira Cirilla.
Ciro Cirilin je star 60 let. Svoj čas jc bil župan Torre del Greca, nato pa predsednik neapeljske pokrajine, predsednik deželnega odbora ln deželni svetovalec za urbanistiko ln ljudsko gradnjo. Cirilin jc član dorotejske struje KD, Imajo pa ga tudi za naslednika demokristjuuskega voditelja Gave.
re v Franciji in pri tem njegovi kritiki še posebej podčrtujejo naraščanje nezaposlenosti,
In v tem nezadovoljstvu Francozov vidi Mitterrand svojo priložnost. Izidi nedeljskega kroga volitev so prinesli tudi veliko razočaranje komunistom. Za Marchaisa je kot rečeno glasovalo le 15,4 odstotka volivcev, kar je daleč za njegovimi javno izrečenimi pričakovanji. Za komuniste je to najslabši volilni i-zid po letu 1945. Jaccjues Tuelos jc na primer kot komunistični predsedniški kandidat v prvem krogu leta 1969 zbral 21,5 odstotka glasov. Prav gotovo tega neuspeha ni mogoče omiliti s podatkom, a'je po številu svojih članov KP Francije najmočnejša politična stranka v Franciji. V merjenju moči med posameznimi političnimi silami je namreč veliko pomembnejše od števila članov, kolikšen del volilnega telesa stoji za to ali ono stranko, e-den od vzrokov volilnega neuspeha Marchaisa utegne biti v spremembah, ki jih je v svoji politiki doživljala komunistična partija Francije v zadnjih letih, ko se je vse bolj oddaljevala od evrokomunistlčne u-smeritve in je spodbujala polemiko s socialisti, ki jim je očitala socialdemokratsko usmeritev.
Kaj bi mogli izluščiti poleg tega, kot pomembno sporočilo nedeljskih volitev? Izstopa prodor socialistične stranke, ki se je tokrat od vseh povojnih volitev najbolje odrezala. Giscard je dobil sicer 4 odst. manj glasov kot jih je zbral v prvem krogu predsedniških volitev pred sedmimi leti. vendar je v celoti o-hranjeno ravnovesje med levico in desnico. Razhka je v tem. da se je okrenPa golistična struja, ki je še vestnejša od Giscarda.
LUDVIK SKOBERNE
potnik, ki je pozdravil letošnje nagrajence in številne ugledne družbenopolitične delavce Iz vseh krajev Slovenije ter delegaciji zamejskih Slovencev iz Italije in iz Koroške. Slavnostni govor je imel predsednik Republiške konference SZ DL Mitja Ribičič, ki je tudi izročil priznanja OF, o pomenu teh priznanj pa je spregovorila predsednica žirije Olga Vrabič. Zvečer je bila v Cankarjevem .domu slavnostna akademija, na kateri je spregovoril Josip Vidmar in na kateri so z umetniško pesmijo in besedo prikazali junaško pot slovenskega o-svobodilnega gibanja.
Med letošnjimi nagrajenci OF sta tudi kulturni in družbenopolitični delavec iz Beneške Slovenije Viljem Černo, koroški javni delavec Feliks Wieser, predstavnik italijanske narodnosti v SR Sloveniji Leo Fu-silli, organizator narodoosvobodil-nega gibanja na Goriškem Jurij Beltram, eden od organizatorjev KPS in OF na Krasu in v Tržiču Avgust Dugulin-Maks in drugi.
Predsednik RK SZDL Mitja Ribičič je v uvodu svojega 'slavnostnega govora naprej poudaril, da mora veljati prva misel ob največjem narodnem in državnem prazniku slovenskega naroda Kardelju in Kidriču ter vsemu revolucionarnemu rodu, partizanom in aktivistom, ki so žrtvovali svojo kri in mladost, klesali granitne temelje slovenski ljudski državi, socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnostni ter tudi vsem povojnim ustvarjalcem gospodarskega in kulturnega napredka, svobode, sreče in miru. Govornik je nato orisal glavne značilnosti njune misli in vizije, ki je zaorala tako globoko brazdo v našo zgodovino. Posebej je poudaril njuno vizijo o enotnosti slovenskih Množic v Osvobodilni fronti in borbi ter pomen te enotnosti. «Vsa-kršna strankarska politična ideološka, verska in podobna vprašanja bi lahko tedaj pomenila zlom narodne vstaje, je dejal. Takrat nismo vedeli za jaltsko mešetarjenje, danes poznamo politiko interesnih sfer in blokov, in vsak naš človek ve, kako se končajo primeri neenotnosti v vodstvih sodobnih in emancipacijskih gibanj na vseh celinah sveta. Zato se vse bolj zavedamo, kako pomembna je bila partija in zveza komunistov za monolitnost in programsko enotnost v široki fronti organiziranih narodnoosvobodilnih, sedaj socialističnih sil našega naroda in vse jugoslovanske skupnosti*.
Potem, ko je obšel glavne etape slavnih dogodkov pred 40 leti in ko se je spomnil 30-letnice smrti Kidriča, nedavne smrti Kardelja in pred letom dni še tovariša Tita, velikana revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti, je Ribičič zaključil z mislijo, «da so v času. ko tudi prek naše dežele vihrajo viharji, korenine našega mladega
drevesa, ki je tako široko razpelo svojo krošnjo, zasidrane globoko v naši želji in da je ni sile, ki bi mogla premagati naše narode, če bomo poleg svoje spoštovali tudi svobodo drugih, če bomo enotni in združeni, če se bomo zavedali, da so nam tudi danes potrebne temeljne topke Osvobodilne fronte zaradi sedanjih in prihodnjih preizkušeni naše trdnosti.*
Na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu je o pomenu OF za osvoboditev slovenskega Ijud-DUŠAN KALC
Množica, ki |e v nedeljo napolnila tržaški Kulturni dom in pa Izredno toplo vzdušje v dvorani lasno pričata o tem, kako živ je pri naših ljudeh spomin na težka leta fašističnega in nacističnega te-rorja in na na|svetlejše obdobje naše zgodovine, na narodnoosvobodilno vojno, na narodnostno, politično In družbeno prelomnico, ki |e v zgodovini slovenskega naroda nastanek Osvobodilne fronte. Osrednja proslava je bila svečana, ne samo zaradi bogate vsebine govorov, ki so zajeli bistvo bo|a slovenskega naroda za svobpdo, ne samo zaradi visoke ravni kulturnega sporeda, ne samo zaradi skrbno izdelane scene, ampak — če ne predvsem — zaradi občinstva, ki je nadvse občuteno doživl|alo to slavje.
Govor je bil o zgodovini, iz katere je izšla nova družbena ureditev Slovenije, Jugoslavije; govor je bil o vlogi, ki |o je imel pri snovanju te družbene ureditve tovariš Tito; ni bilo pozabljeno, da
(Nadaljevanje na zadnji strani)
so z borci slovenskega in jugoslovanskih narodov, z ramo ob rami, stali Italijanski borci, ki so izbrali bo| za svobodo, in ne boja z okupatorjem. In govor |e bit tudi o sedan|lh problemih, o nevarnosti, ki |o predstavila oboroževalna tekma za mir v svetu, o velikih svetovnih vprašanjih. Pa tudi o vprašanim, ki šo v svetu sicer ma|hna, za nas pa zelo velika. Oba govornika, Boris Race — Žarko in Mario Lizzero — Andrea sta poudarila, da |e že skra|nl čas, da se Slovencem, ki živimo v Italiji končno priznajo tiste osnovne narodnostne pravice, ki jih predvideva n-stava: da bomo kmalu praznovali 35-letnico italijanske ustave, ki je rezultat uspešnega boja Italijanskih demokratičnih sil proti nacifašizmu in da je nedopustno, da je ta ustava, kar zadeva slovensko manjšino, še vedno teptana. Z nedeljske svečanosti seveda ni izšla samo obtožba, izšla je tudi obveza: s skupnimi močmi bo treba doseči uveljavitev naših manjšinskih pravic, tako
Jankovič in pianistka Neva Merlak, violinist Črtomir šiškovič ter člana SSG Mira Sartfočeva in Stane Starešinič so, ob režiji Maria Uršiča, predstavili kulturni spored, ki sega v vrh naše zamejske umetniške u-stvarjalnosti in s tem pomembno izpopolnili nedeljsko slovesnost; tako, kot jo je izpopolnila tudi učinkovita scena Klavdija Palčiča, ▼ kateri sta prišla do izraza oba znaka naše velike epopeje, Triglav in zvezda, znaka, ki sta bila štiri dol-; ga leta vodilo vsem Slovencev, ki so se odzvali kbcu OF.	..
O nedeljski slovesnosti obširneje poročamo na 7. strani.
Umrl je slovenski skladatelj in dirigent dr. Danilo Švara
kot smo s skupnimi močmi izpeljali narodnoosvobodilni boj, ki se je začel — kot je poudaril Lizzero — takoj po nacistični in fašistični a-gresiji leta 1941 in se je končal i osvoboditvijo Trsta.
Slavnostno je izzvenel tudi kulturni spored. Mladinski zbor Glasbene matice, pod vodstvom Stojana Kureta, pevski .zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela ob spremljavi harmonikarjev pod vodstvom Evgena Prinčiča, mezzosopranistka Nora
V Ljubljani je v soboto zvečer nenadoma umrl v starosti 79 let ugledni slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog, naš tr-žaški-riemanjski rojak dr Danilo Švara. Slovenska glasbena kultura je z njim izgubila umetnika, ki se je trajno zapisal v zgodovino glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja in pomembno obogatil našo vokalno in instrumentalno glasbeno zakladnico.
Dr. Danilo Švara se je rodil v Ricmanjih 2. aprila 1902 v številni družini gostilničarja in posestnika Antona in matere Frančiške Gulič, iz katere sta izšla tudi njegova brata-glasbenika Vlado in Ernest. Švarov rod izvira iz Komna, odkoder se je praded preselil v Ricmanje, kjer je bil organist. Danilo je že v otroških letih pokazal smisel in občutek za glasbo, v pravi svet glasbe na ga je uvedel ricmanjski učitelj Franc Košutnik, ki se je iz štajerske dežele preselil v Ricmanje in pn-.
peljal s seboj tudi klavir. Med učenjem otrok je zaznal Danilov glasbeni talent in ga je zato tudi začel učiti klavir. Ko je bi! star 9 let je Danilo že orglal v domači cerkvi lahke maše in De! tudi v zboru «Slavec», ki je imel va.je kar v očetovi gostilni.
Osnovno šolo je končal predčasno in ko mu je bilo 10 let so ga starši poslali v gimnazijo v Pazin, kjer je poučeval petje Saša Šantel in kjer se je mali Danilo seznanil iz istrskim in hrvaškim melosom. Zaradi bolezni je zapustil Pazin in vstopil v drugi razred gimnazije v Gorici, kjer je privatno študiral klavir pri učitelju glasbe Kubišti, na orgle pa je igral v cerkvi na Placuti. Ko se je leta ,1915 začela prva svetovna vojna, se je moral umakniti iz Gorice in šolska not ga ie popeljala v Kranj, kjer je že drugi dan po svoje® prihodu oostal orglar, potem pa še zborovodja na gimnaziji. Študij klavirja je nadaljeval pri absolventki Draškega konservatorija Mariji Pirnatovi katera ga je po dveh letih tudi napotila na šolo Glasbene matice v Ljubljano v razred prof. Vide šeškove. Obenem z gimnazijsko maturo .je opravil tudi zaključni izpid na srednji šoli Glasbene matice. Leta 1920 se je vpisal na visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju, obenem pa se resno lotil študiran ja klavirja pri znanem slovenskem pedagogu prof. Antonu Trostu. Po dveletnem študiju se .je preselil v Frankfurt in se prepisal na fakulteto državnih in poli-tičnih ved. obenem pa je stopil v stik s študenti glasbe na raznih koncertih. Klavir je študiral pri prof. Fritzu Malati v mojstrskem razredu visoke šole. pri stolnem organistu prof. Caesarju oa har menijo in kontrapunkt. Tam se je seznanil tudi z vodilnim dirigentom Hermanom Scherchenom in z
njim študiral do julija 1925/ ko 'je '• opravil doktorat iz političnih ved in se preselil v Ljubljano.	j
Čeprav je imel možnost zaposlitve v zunanjem ministrstvu v ! Beogradu se je raje zaposlil v Operi kot korepetitor in dirigent lažjih del, operet, pa tudi bale- • tov in oper. Ker pa se je namenil študirati kompozicijo, se je ' kmalu vrnil v Frankfurt. ter bil na podlagi avdicije sprejet /% raz- (' red profesorja in direktorja visoke šole Bernharda Seklesa, za dirigiranje pa v razred prof. Hermanna von Schmeidla. Leta 1920 je,,-diplomiral iz kompozicije, diplomo iz dirigiranja pa je dosegel tako v koncertni kot v operni . smeri.
Leta 1930 se .je Danilo Švara ponovno vrnil v Ljubljano v slovensko operno hišo in bil do leta 1 1941 honorarni dirigent, obenem pa profesor za klavir na šoli Glasbene matice. Od leta 1941 do 1943 je bil konfiniran, na jesen 1943 pa je bil spet honorarni dirigent v Operi neprekinjeno do leta 1957, ko .ie bil dve leti ravnatelj Opere. V vsem obdobju do upokojitve pred petimi leti je nadaljeval 'tudi pedagoško delo na šoli Glasbene matice, leta 1946 je postal profesor na srednji stopnji Akademije za glasbo, V letih 1947-1952 je bil docent, nato do 1962 izredni in od 1962 dalje redni profesor za dirigiranje. V letih 1955-1970 je bil še predsednik sveta Akademije za glasbo, dolgo let pa odbornik in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Iz njegove dirigentske šole ie izšla cela vrsta odličnih slovenskih dirigentov kot so Samo Hubad, Klaro Mizerit, Anton Nanut Kolar, Rado Simoniti, Ciril Cvetko, Uroš Krek, Kobler. Žigon, med JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Nfl SESTANKU Z OSTALIMI ŠTIRIMI PODPISNIKI SEPTEMBRSKEGA SPORAZUMA
Komunisti bodo danes uradno sporočili sklep o izstopu iz pokrajinske večine
V pokrajinskem svetu odložena razprava o resolucijah SSk in KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti
Danes dopoldne, ob 10. uri na sedežu deželnega sveta se bodo sestali pokrajinski tajniki PSI, KPI, KD, SSk in PSDI, torej predstavniki petih strank, ki so septembra lani sklenili sporazum o vodenju pokrajinske uprave: na sestanku bo zastopnik komunistične partije uradno sporočil ostalim podpisnikom sporazuma, da KPI izstopa iz te koalicije. Zaradi tega bo moral pokrajinski odbor, ki mu predseduje so cialist Gianfranco Car bone, odstopiti, ker tako izrecno predvideva podpisani sporazum.
Na sestanku bo torej govor o odstopu štiribarvnega odbora PSI -KD - SSk - PSDI, kateremu so komunisti nudili zunanjo podporo: z njihovim izstopom pa je sedaj izgubil absolutno večino: Ni še sicer zn$no, kdaj bo odstopil, morda že danes, ali najkasneje v prihodnjih dneh. S tem se bo na pokrajini odprla kriza, rešitev katere pa je vse prej kot lahka. Ne gre pozabiti, da se počasi bližamo glasovanju o proračunih — na pokrajini je bil pred ložen že na začetku meseca februa rja, na občini pa ga še morajo pri praviti — izid katerih .je v obeh najvažnejših tržaških krajevnih u-stanovah v največji negotovosti. Potem ko je bil končno sprejet zakon o krajevnih financah, ki določa, ka ko je treba sestaviti proračune, je zelo možno, da bo glasovanje o teh najvažnejših političnih in programskih dokumentih, tako na občini, kot na pokrajini, v prvi po'ovici mese ca junija, tudi zaradi referendumov, o katerih se bomo morali medtem izreči
Politični položaj na krajevni ravni je torej skrajno zapleten: problemu tržaške občine, ki jo upravlja manjšinski odbor Liste za Trst. ki je že dvakrat zaporedoma obšel ovi ro proračuna z odločujočima vzdrža njema KI). se bo sedaj pridružila še kriza na pokrajini: jasno je, da sta' iskanji rešitev v obeh ustanovah med seboj te<mo povezani sem pa je treba sedaj vključiti tudi vpraša nje sestave upravnega odbora in izvolitve predsednika v tržaški kra jevni zdravstveni enoti: potem ko se je prva seja glavne skupščine tega novoizvoljenega organa končala brez konkretnih rezultatov, se bo le ta ponovno sestala v ponedeljek, 4. maja: morda nam bo že ta seja pokazala, kakšne koalicije in zavezništva' se snujejo med strankami, ne samo v glavni skupščini K7.K, ampak tudi na občini in na pokrajini.
---------------- %k K-
Odločilni dnevi za obrat CAA
Kot smo že poročali, se vprašanje ohranitve ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico v Miljah menda premika s slepega tira. Jutri se v Rimu sestane pristojna komisija medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje CIPI. ki bi morala odobriti tako imenovani področni načrt za ladjedelstvo. V o-kviru tega načrta naj bi potem uredili vprašanje miljske-ga obrata, in to z njegovo vključitvijo v vsedržavno fi nančno družbo Fincantieri: ta bi morala prevzeti 51, naša deželna finančna družba Friulia pa 49 odst. delniškega paketa.
Pojutrišnjem dopoldne — ali celo morda v noči od srede na četrtek — pa bo minister za državne soudeležbe De Michelis sprejel enotno tržaško odposlanstvo, v katerem bodo zastopniki miljske in verjetno tudi tržaške občinske uprave, tukajšnji parlamentarci, pa še seveda zastopstvo tržaškega pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in tovarniškega sveta ladjedelnice CAA.
o zakonskih osnutkih o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, je bila namreč odložena na poznejši čas. Odločitev je predlagal predsednik Carbone spričo nastopajočo krize; v utemeljitvi je poudaril, da razprava o tem vprašanju in njeni zaključki, bi ne bili politično produktivni v tem trenutku: odobrena, ali odobreni resoluciji, bi pokrajinskemu odboru naložili nekatere obveznosti — v sedanjem trenutku pa ni znano, katere sile bodo v bližnji prihodnosti sestavljale ta odbor, ki bo moral uresničiti te obveznosti. Različnega mnenja je bil načelnik svetovalske skupine KPI Mar tone, ki je dejal, da je vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti stvar celotnega pokrajinskega sveta, ne pa posameznih političnih skupin, ali pa njihovih medsebojnih odnosov, ki nikakor ne mo-
rejo opravičiti odložitve razprave o tem vprašanju, (as)
Minister Mazzotta danes v Trstu
Minister za odnose z deželami Roberto Mazzotta se bo danes in jutri mudil v naši deželi.
Danes dopoldne se bo minister Mazzotta udeležil delovnega sestanka deželnega odbora v Trstu, na katerem bodo poleg predsednika Comellija prisotni tudi vsi ostali odborniki: pozneje se bo na sedežu deželnega sveta sestal s predsednikom Collijem in načelniki svetovalskih skupin, v popoldanskih urah pa se bo med drugim udeležil zasedanja deželne federacije in-dustrijcev.
1 NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA V DVORANI «IC0 GRUDEN»
Vsestranski napredek v poslovanju nabrežinske hranilnice in posojilnice
Denarne vloge presegle 5 milijard lir - Upravni svet potrjen v dosedanji sestavi - Hranilnica šteje okrog 300 članov
«Te dni se spominjamo dveh važnih zgodovinskih dogodkov: včeraj je bila 36-letnica osvoboditve Italije, slovenski narod p« obhaja te dni 40-letnico začetka organiziranega u-pora proti fašizmu in nacizmu. Prav je, da se tudi mi spomnimo teh zgodovinskih dogodkov in se ob tej priložnosti poklonimo spominu tistih, ki so za ideale svobode, pravičnosti in demokracije, darovali svoja življenja. Za nas pa mora ostati obveza, da se bomo, čeprav v drugačnih okoliščinah, še dalje zavzemali za uveljavljanje idealov in načel, ki so bili kažipot in vodilo pred 36 oziroma 43 leti. V ta okvir spada tudi delovanje našega denarnega zavoda, saj bo naše ljudstvo lahko vsestransko napredovalo le. če bo predvsem na gospodarskem področju dobro in čvrsto zasidrano*.
S temi besedami je predsednik
PODOBNI SLAVJI BOSTA TUDI V MILJAH TER V NABREŽINI
Osrednje prvomajsko praznovanje bo ob 10.30 na Goldonijevem trgu
V Trstu bosta govorila Franco Marini in Ivana Piacer, na miljski proslavi Rodolfo Gasivoda in Patricij Košuta, na nabrežinski pa Stanislava Mokole-Tudi slovenski govori
V takem negotovem političnem položaju se je sinoči sestal pokrajinski svet — o teh vprašanjih pa je brez dvoma razpravljalo tudi pokrajinsko vodstvo KD, ki se je sestalo sinoči — ki je glavno pozornost namenil redni upravni dejavnosti. Predvidena razprava o dveh resolucijah, ki sta jih predložili SSk in KPI o nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, ki podrobneje obvezujeta pokrajinski odbor, naj bi se konkretno zavzel pri odgovornih organih za čimprejšnji začetek razprave v parlamentu
Pokrajinska vodstva sindikatov CG IL, C1SL in UIL se zavzeto pripravljajo na primerno proslavitev prvomajskega praznika delovnih ljudi. Slavje bo razdeljeno na tri velike shode, ki se bodo odvili v Trstu, Miljah in Nabrežini. Zadobili bodo izrecno tudi političen pečat, saj je slabšanje gospodarskih razmer na Tržaškem neposredno vezano na po litične premike, oziroma ustrezne špekulacije. To se jasno odraža v zaprtju pivovarne Dreher in steklar ne Vetrobcl, v pretresih znotraj tovarne Velikih motorjev, v dolgotraj nem postopku za ohranitev miljske ladjedelnice Alto Adriatico ter v ta ko imenovani krizi v štivanski papirnici, da se omejimo samo na vidnejše primere splošnega napada kapitala in reakcije na delavstvo in na sindikalno gibanje.
Osrednja sindikalne^ manifestacija bo v pe’ ak ob 10 JO na Goldonijevem trgu (kar pomeni, da predlog o nje-ni priredbi .-na'Trgu lUnita ni-prddrl , zaradi znane afere okrog vprašanja j slovenskega govornika). Na shodu ! bosta spregovorila najprej Ivana j Piacer v imenu pokrajinskega vod stva enotne sindikalne zveze CGIL CISL - UIL — tako v slovenščini kot v italijanščini — ter zastopnik vsedržavnega vodstva sindikalne fede racije Franco Marini Udeleženci tc osrednje proslave se bodo zbrali ob 8.30 na Trgu Pestalozzi, od koder bodo v sprevodu krenili po Istrski ulici, Ul. Bosco, Trgu Stare mitnice. ulicah Carducci in Roma ter po Korzu na Goldonijev trg.
Miljsko prvomajsko slavje bo ob 11. uri na Marconijevem trgu, zbo ro’ lici pa sc bodo sešli ob 10. uri v Drevoredu 25. aprila. Na manife staciji bosta v imenu enotne sindi kalne zveze spregovorila Rodollo Ga j sivoda in v slovenščini Patricij Ko šuta.
Nabrežinska prvomajska proslava bo pa ob 10.30 na glavnem trgu pri spomeniku padlim za svobodo. Zbranim bo tako slovensko kakor italijansko spregovorila v zastopstvu e-notne sindikalne federacije Stanislava Mokole.
Ob priliki proslavitve delavskega mednarodnega praznika bo ob 10.30, torej istočasno z začetkom osrednje manifestacije na Goldonijevem trgu, v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice podeljevanje «zvezd za delovne zasluge*. Prireditvi bo prisostvoval kot uradni zastopnik rimske vlade državni podtajnik pri pred sedstvu ministrskega sveta parla mentarec Pier Giorgio Bressani.
Priznanje, ki ga podeli predsednik republike, prejmejo: F. Albrizio (Vi dem), F. Bonavolta (Maniago), dr G. Valcagnoli (Trst), P. Chiappino (Manzano), E. Corrado (Torviscosa), G. Costa (Trst), R. Dentelli (Porde-non), rač. Giorgio Dimnig (Trst), L. Domini (Pordenon), L. Misciali (Štarancan), L. Moreal (Trst), A. Muran (Trst), B. Nadalin (Maiano), G. B. Olivero (Marano Laaunare), dr. G. Orsini (Trst), A. Piai (Sa-cile), B. Radin (Tržič), L. Renko
Obvestilo Izletnikom Primorskega dnevnika
Naše naročnike in bralce, ki so :.i prijavili za križarjenje po Dalmaciji, obveščamo, da bo odhod avtobusov v Benetke v soboto, 2. maja, ob 13. uri, izpred sodne pa lače na Trgu Foro Ulpiano.
Program križarjenja se je nekoli ko spremenil, in sicer tako, da se I > potovanje zaključilo v Kopru in ne v Benetkah, kot smo v začetku najavili Ker bomo s tem pridobili na času, smo v program križarje tkUučTtm tuai nekajurni, posta nek v 'Malem Lošinju.
USPELA POBUDA SLOVENSKIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Tudi na Tržaškem so mladi prižgali kresove v počastitev 40-letnice OF
Kresovi so goreli v nedeljo kljub slabemu vremenu - Po kresovanju so se mladinci zbrali v Ljudskem domu v Križu
OGORČENI PROTESTI BARKOVLJANOV
KAKO JE Z VPRAŠANJEM MLEKARNE V UL. CERRETO?
V	Barkovljali se ta čas spoprijemajo z zelo resnim vprašanjem, ki zanima številne prebivalce v okolici Ul. Cerreto. V tej ulici nameravajo namreč zapreti mlekarno, ki oskrbuje prebivalstvo z mlekom in mlečnimi izdelki. Prebivalci tega barkovljanskega rajona so zato upravičeno zaskrbljeni, saj mlekarne lastnik, oziroma najemnik ne namerava zapreti, ampak bo v to prisiljen. Barkovljani so se tudi združili v odbor za zaščito mlekarne in na eni izmed sej sprejeli resolucijo, ki so jo poslali v vednost tržaškemu županu in predsedniku barkovljanskega rajonskega sveta
V	resoluciji odbora j* namreč rečeno, da «bo po zaprtju mlekar-
ne prebivalstvo v rajonu ostalo brez bistvene storitve, ki dobavlja to prepotrebno hrano na področje, ki zavzema Furlansko cesto vse do bivše mitnice.*
In zakaj je do tega prišlo? Nune uršuiinke iz Ul. Cerreto bodo namreč izpeljale sodni izgon najemnikov prostorov za mlekarno, ker pač hočejo uporabiti te prostore za svoje namene, kot so že uporabile prostore bivše trgovine jestvin. Barkovljani pa pravijo, da «spoštuje-mo moralne namene ter sester in tudi njihovo lastninsko pravico, kljub temu p« smo mnenja, da bi morala občina najti rešitev, ki nas ne bi prikrajšala za tako neobhod no potrebna Moritev,*
(Trst), O. Rossi (Gradišča di Spi limbergo), A. Tacchinardi (Gorica), I Tambosso (Spilimbergo) ter E. Villa (Pordenon). (dg)
Programi in kartončki za prtljago bodo na razpolago izletnikom v potovalnem uradu Aurora v Ul. Ci-cerone 4 danes, 28. t.m., od 9. do 10. ure.
Uredništvo
P S.
Izletnike tudi obveščamo, da se bo na ladji plačevalo v lirah. Vsak izletnik lahko nese s seboj 200.000 lir v gotovini in 100.000 lir v tuji valuti s potrdilom menjalnice o nakupu valute.
Na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI bo danes ob 18. uri v Ljudskem domu «A. Gramsci*. (Ul. Pončana 14) javna skupščina, med katero bo govor o šestih referendumih. Uvodno bo spregovoril Denis Visioli. Ravno tako o fere-rendumih bodo razpravljali ob 12.15 v ,tovarni VM. Navzočim bo pro-blenj ^svetlila Pprla Luša.
upravnega sveta Gvido Zidarič začel občni zbor članov Hranilnice in posojilnice v Nabrežini, ki je bil v nedeljo dopoldne v dvorani domačega društva «Igo Gruden*. Zidarič je nato podal poročilo upravnega sveta o lanskem poslovanju hranilnice v katerem je omenil težave, v katere je lani zašlo tudi krajevno gospodarstvo, ter posebej poudaril postopno poslabšanje položaja v najpomembnejšem industrijskem obratu devinsko-nabrežinske občine, to je v štivanski papirnici. Kljub temu je bilo poslovanje domače hranilnice in posojilnice v lanskem letu uspešno, kakor je razvidno iz pregleda glavnih bilančnih postavk, ki ga je podal ravnatelj hranilnice M. Vremec.
Skupna vrednost denarnih vlog na hranilnih knjižnicah in tekočih računih se je v lanskem letu povečala v primerjavi s prejšnjim letom za 33 odst. ter prekoračila 5 milijard lir (5.269.973.468 lir), kar ponovno potrjuje zaupanje, ki ga člani in domačini sploh imajo v svojo denarno ustanovo, še v večji meri Je narastla vrednost dovoljenih posojil (+61,60 odst.), in sicer na 2 milijardi 657 milijonov lir. Razmerje med vlogami in posojili, ki je konec leta 1979 znašalo 41,4, se je tako konec lanskega leta dvignilo na 50.1 odst. Razširjena dejavnost (noso.iilnica je lani uresničila bilančni promet — brez razvidnostnih računov — v višini 6,3 milijarde lir) je pozitivno vplivala tudi na uspeh poslovanja, tako da se je poslovno leto zakliučilo s čistim dobičkom 112.671.912 lir, kar predstavlja povečanje kar za 88,56 odst. v primeri z letom 1979.
Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je pedala predsednica dr. M. Marc, nakar so člani soglasno odobrili obe poročili in bilanco ter priporočilo upravnega sveta, naj bi čisti dobiček v celoti odvedli v redno rezervo hranilnice.
Sledile so volitve za de’no obnovo upravnega sveta, saj je dvema njegovima članoma v tem času potekel
Ob 50. rojstnem dnevu
IGNACIJA OTE
mu iskreno čestita
Glasbena matica
. j3Uloq pipn?»mt 9». I
- .------------ ---- Oti" —------
triletni mandat. Oba člana sta bila potrjena za nadaljnjo triletno mandatno bodo, tako da ostaneta oba vodilna organa hranilnice še naprej neizpremenjena (upravni svet: G. Zidarič, predsednik, A. Markovič, podpredsednik, I. Brecelj, M. Carli, R. Jazbec, D. Lupine in R. Zidarič člani; nadzorni odbor M. Marija, predsednik, V. Ščurek in S. Tavčar stalna člana). V točki «razno» so prišli do izraza razni načrti za nadaljnjo krepitev delovanja posojilnice in za povečanje števila članov, ki jih je že danes skoraj tristo, (ef)
Uspel recital violinista Šiškoviča na Opčinah
Kulturno društvo <Tabor* z Opčin je v soboto slovesno odprlo malo dvorano openskega Prosvetnega doma z izjemno glasbeno prireditvijo. Pred številnim občinstvom sta nastopila violinist Črtomir šiškovič in pianist Cornelius Frotvein. Ši-škovičev recital je predstavila predsednica društva Stanka Hrovatin, ki je med drugim izrazila zadovoljstvo, da je dal uvod v koncertno dejavnost openskega društva v novi dvorani ravno šiškovič, ki je dejansko začel svojo koncertno dejavnost vred več leti prav na Opčinah.
Izleti
V nedeljo, to .je na predvečer 4(Metnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, so mia-di iz vse Primorske prižgali kresove. Od Kanalske doline. Beneške Slovenije, Goriške in Tržaške, pa
stop gojencev glasbene' šole. ki v okviru Mladinskega doma deluje skoraj 10 let in šolo obiskuje 18 gojencev. Nastopila sta še domači cerkveni ženski z!xir in na koncu dekliški pevski zbor iz Mačkolj,
v krajih onstran meje. to je od ki sta z 'o dobro zapela vsak ne
Tolminskega pa do Pirana so se ob 21. uri dvignili ognjeni zublji v počastitev zgodovinske obletnice, ki je pomenila ključni korak v življenju vsega slovenskega naroda. V tržaški pokrajini so kresovi goreli od Devina in Nabrežine, po vsem kraškem pobočju, tja do Minskih hribov. Mladi so se za akcijo dobro pripravili, škoda le. da ie bilo vreme izredno slabo in ie «mo-tilo* pogled na plamene, ki so goreli kot stkani v svetlo ogrlico. Ob vsakem ognju so se razlegale v deževno noč partizanske pesmi in zvoki harmonik. Po kresovanju so se mladinci s Tržaškega zbrali v Ljudskem domu v Križu. Marsikdo je pnsel na zbor ves premočen. golaž in dobra kapljica pa sta kmalu premagala mraz. Veselja v Križu tudi ni manjkalo, mladi so zapeli in plesali v kolu do pozne ure.
Prižiga n. je kresov na predvečer 40. obletnice OF je torej imelo prav gotovo velik pomen: za mlade bo to dogodek, ki ostane v spominu, važno pa je tudi to. da so prav mladi množično pomagali k splošnemu vzdušju in na zgovoren način rdopolnili* našo osrednjo proslavo, ki .je bila prav tako v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu. Naj zaključimo naš zapis z željo, da bi bile omenjene priložnosti vzpodbuda mladim, da bogatijo svojo zavest o tem, kar sta OF in osvobodilni boi pomenila za vse Slovence, (am)
Proslava v Mladinskem domu v Boljunru
V sredo zvečer so člani Mladin skega doma v Boljuncu proslavili 10. obletnico obstoja doma. V dvorani se je zbralo lepo število članov društva in vaščanov, ki so z zanimanjem sledili dobro pripravljenemu kulturnemu programu.
Pozornemu občinstvu se je najprej predstavila mlada članica društva, ki je pozdravila prisotne ter napovedovala ob vsaki točki bogat kulturni spored. V prvi točki sporeda je nastopil otroški zbor, ki je zapel štiri pesmi. Sledil je na-
kaj pesmi. Na tej pomembni prireditvi je bil prisoten tudi škofov vikar dr. Škerlj, ki je pozdravil
Danes delna stavka avtobusov
Od danes naprej bodo avtobusi v naši deželi vozili neredno. To je sklep deželnega sindikata prevoznikov, ki hoče s tem protestirati nad zamudami glede spoštovanja delovne pogodbe.
V naši pokrajini bodo prevozniki stavkali po sledečem urniku: avtobusi ne bodo vozili danes od 11. do 15. ure. V četrtek se bodo avtobusi ustavili ob 21. uri, v torek, 5. maja, ne bodo vozili od 11. do 15. ure, v petek, 8. maja, od 21. do polnoči, v torek, 12. maja, od 11. do 15. ure in prav tako v četrtek, 14. maja.
in želel odbornikom in članom doma še nadaljnjega uspeha. Odbornica Mladinskega doma Gracijela Metlika je orisala delovanje v teh desetih letih.
Po prireditvi so člani doma priredili vsem nastopajočim in navzočim prijeten večer, ki ie potekal v prijateljskem vzdušju.
Danes seja deželnega sveta
Danes dopoldne, ob 9.30, se bo sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Na dnevnem redu zasedanja je poleg odgovorov na vprašanja in interpelacije tudi razprava o raznih zakonskih osnutkih; med temi tudi o zakonskem osnutku, s katerim dežela refinansira del higiensko - zdravstvenega sektorja. Govor bo tudi o letnih rednih in izrednih prispevkih v korist avtonomnih turističnih ustanov. Deželni svet se bo ponovno sestal ju tri dopoldne.
Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin obvešča, da bo odhod na tridnevni izlet v Beograd v petek, 1. maja, ob 7. uri zjutraj, izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Priporočamo točnost.
Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30. telefon 64-150
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 28. aprila ŽIV AN
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.08 — Dolžina dneva 14.12 — Luna vzide ob 3.06 in zatone ob 13.05.
Jutri, SREDA, 29. aprila MARINA
Vreme včeraj: najvišja tejnperatura
16.3	stopinje, najnižja 10,1, ob 18. uri 15 stopinj, zračni, tlak 1008,4 mb ustaljen, veter jug 27 km na uro, s posameznimi sunki do 50 km na sito, vlaga 33-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja
11.4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Enrico Šorli, Daniele Chittero, Andrea Barzellatto, Moreno Flego Vattovani, Fabio Can-dot, Mauro Gregoretti, Manuela Cre-vatin, Martina Sinigaglia, Andrea Millo, Daniele Grando, Anna Bellan, Matteo Giraldi.
UMRLI SO: 73-letna Valeria Fran-cesehini por. Tramo, 80-letna Lucia Dagri vd. Delise, 80-letna Iolanda Castellani-Bencich por. Blasutti, 74-letna Danica Luksic vd. Quadrelli, 69 letna Francesca Ravalico por. i Cramesteter, 65-letni Guglielmo Roc-‘ ro, 74-letni Arrigo Raffaelli, 64-letni Vincenzo Colja, 78-letni Francesco Dotti, 70-letni Cornelio Carnelli, 20 letni Luigi Battaglia, 71-letni Rodolfo Rob, 77-letni Giovanni Piuca, 60-letnj Giovanni Benci, 69-letna Nella Servi por. Hermann, 35-letni William No vacco. 77-letna Romana Macor vd Fabian, 65-letni Giuseppe Roiazzi 48-letni Aldo Cisilin, 68-letni Paolo Coslovich, 58-letni Celestino Žerjal 92-letna Giovanna Anita Slivar vd
• V kinodvorani Ariston (Drevored R. Gessi 14) bodo jutri, 29. aprila, ob 16. in 18. uri ter ob 20.30 vrteli film «A Perfect Couple* Roberta Altmana.
VČERAJ DOPOLDNI NA TRŽAŠKEM NABREŽJU
Smrtna nesreča zidarja med preurejanjem hotela
Žrtev je komaj 41-letni Egidio Sincovich
Na delovišču bivšega «Hotel et de la Ville* (Nabrežje Grumula), ki ga znana zavarovalnica preu-strojuje za svoje potrebe, se .je včeraj dopoldne očitno zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov smrtno ponesrečil komaj 41 letni zidar Egidio Sincovich s Klanca na Greto 12. Pomagal je pri spuščanju podstrešnih tramov z žerjavom, ko se je tovor zaradi neuravnovešenosti naenkrat zamajal, nesrečnika dregnil in butnil v globino.
Sincovich je padel z višine 16 metrov in zadobil tako hude poškodbe na lobanji In drugih delih telesa, da je bilo brž razumeti, da
mu skoraj gotovo ne bo pomoči. Njegovi delovni tovariši so takoj poklicali 'policijo in rešilec Rdečega križa, slednji je ponesrečenega prepeljal v oddelek za oživljanje tržaške glavne bolnice, kjer pa je Sincovich nekaj po treh popoldne izdihnil.
Na kraj nesreče so dospeli tudi agenti znanstvenega oddelka trža ške kvesture, ki na delovišču niso našli nobenega predstavnika zavarovalnice, oziroma podjetja, ki zanjo preustrojuje poslopje. Potreben je bil tudi poseg zastopnika nad zorništva za delo.
Tosoni.			f
LOTERIJA			
BARI	10 31	69	33	81
CAGLIAR1	58 46	74	10	4
FIRENCE	16 37	65	23	1
GENOVA	54 32	15	8	29
MILAN	24	8	42	60	71
NEAPELJ	59 82	47	30	90
PALERMO	43 67	22	87	7
RIM	72 66	18	69	46
TURIN	21 65	42	84	7
BENETKE	74 48	14	11	1
ENAI.OTTO			
1X1 XIX X 21		2 2 2	
KVOTE 12 — 18.761.000 lir 11 —	659.500	lir 10 —	53.300	lir			
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, P. Giotti (sv. Frančišek) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 1-1. do 21. ure in praznična od 8. d ■ 20. ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
EBH1
V spomin na dragega nečaka Bru- I na Huterjs, ob obletnici smrti, da-1 ruje Milka Švab z družino 30.000! lir za Dijaško matico.	i
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
Danes, 28. aprila 1981, vas vabimo na razgovor o
PROJEKTU KULTURNEGA DCMA SREČKO KOSOVEL V SEŽANI
Pogovor ob diapozitivih bosta vodila arhitekta Vojteh Ravnikar in Matjaž Garzarolli.
Vljudno vabljeni!
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in KD Igo Gruden priredita v četrtek, 30. IV, ob 18.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini srečanje z arhitektom in kiparjem Robertom Nanutom, ki nam bo posredoval svoje dolgoletne izkušnje o
UMETNIŠKEM OBLIKOVANJU KAMNA
Vabljeni!
Razna obvestila
Zadruga «Naš Kras« vabi člane na
redni letni občni zbor,
ki bo v prvem sklicanju v četrtek, 30. aprila 1981 ob 9. uri v Kraški hiši, v drugem sklicanju pa v sredo, 13. maja 1981 ob 20.30 v prostorih Kraške galerije v Velikem Repnu.
Na dnevnem redu je poročilo u-pravnega sveta in nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna in predračuna ter razno.
Občinska podjetja sporočajo, da L maja, praznik dela, mestni avtobusi ne bodo vozili
KD Slavec — Rcmanje, Log — se klanja spominu preminulega vaščana dr. Danila Švare in izraža globoko sožalje bratom Antonu, Ernestu in Vladu ter ostalim svojcem.
Ob smrti dr. Danila Švare izreka iskreno sožalje bratom Vladu, Ernestu in Antonu KD Slavec,
Ob hudi izgubi dr. Danila Švare izreka iskreno sožalje Vladu Švari in svojcem Zveza slovenskih kulturnih društev.
Nenadoma je odšel od nas
prof. dr. DANILO ŠVARA
ricmanjski rojak, slovenski skladatelj in dirigent
Pogreb bo v Ljubljani na Žalah v četrtek, 30. aprila, ob 15. uri po jugoslovanskem času.
Žalujoči sinova, hčerki, bratje, družini Pirnat in Cej ter drugo sorodstvo
Trst, Ljubljana, 28. aprila 1981
V Ljubljani je nenadoma umrl
dr. DANILO ŠVARA
Za njim žaluje
Katinara, 28. aprila 1981
brat Anton z družino
Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu
> i
dr. DANILA ŠVARE
zaslužnega ricmanjskega rojaka, uglednega slovenskega skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga, ki je s svojim ustvarjalnim in poustvarjalnim delom prispeval dragocen delež v zakladnico slovenske kulture.
Slava njegovemu spominu.
Slovenska kulturno gospodarska zveza Trst, Gorica, Čedad, 28. aprila 1981
V Ljubljani je umrl tržaški rojak
dr. DANILO ŠVARA
dirigent, glasbeni pedagog in ustvarjalec
Njegovemu spominu se klanja
GLASBENA MATICA
Edi
Ob prerani izgubi skladatelja
DANILA ŠVARE
izreka najgloblje sožalje svojemu članu Antonu Švari in svojcem
godba na pihala iz Ricmanj
Za vedno nas je zapustil naš dragi
IVAN RODICA
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v samatorsko cerkev.
Žalujoči sestra Zorka, svak Stanko, nečaki Marta, Drago, Tatjana, MI rijana ter drugo sorodstvo.
Samatorca, Piran, S. Chamont, 28. aprila 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)

Štafeta mladosti danes v Novi Gorici
Danes zjutraj bodo na Vršiču mladi z Jesenic predali «štafeto mladosti 81» predstavnikom OK ZS MS Tolmin. Tako bo torej letošnja štafeta pričela svojo pot po Primorskem ozemlju, ki bo trajala celih dva dni.
Danes zjutraj, po sprejemu na Vršiču, bedo mladi Tolminci prenesli štafeto v Tolmin, kje bo ob 8.30 večja svečanost ob prihodu štafetne palice. Nato jo bodo predali mladim iz Idrije, nato pa bo prešla štafeta v roke mladim iz Ajdovščine. Novogoričani bodo pa prejeli štafeto pri Šempasu in to okrog 13. ure. Slavnostni sprejem «štafete mladosti 81» pa bo v Novi Gorici (na Kidričevi ulici) ob 13.30. Nato bo štafetna palica nadaljevala svojo pot po novogoriškem ozemlju do meje z občino Sežana, kjer jo bodo prevzeli tamkajšnji predstavniki OK ZS MS. V Sežani bo slovesnost okrog
15.	ure, nato pa bo palica prešla v roke mladim s Koprskega. Okrog 17. ure bo na glavnem trgu v Kopru slovesnost ob prihodu štafete mladosti, štafeta pa bo danes prenočila v Piranu. Jutri bo še prepotovala Izolo in Postojno; nato pa bo krenila proti hrvaški meji, kjer jo bodo pri Rupi predali hrvaški mladini.
Naj k temu še dodamo, da bodo mladi iz zamejstva tudi letos sodelovali ob prihodu štafete mladosti pri vseh štirih obmejnih OK ZSMS (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper). Na slavnostnih prihodih bodo mladi iz zamejstva prebrali pozdrav slovenske mladine s Tržaškega Goriškega in iz Slovenske Benečije letošnji štafetni palici in v nekaterih krajih tudi ponesli palico ter se vključili v posamezne štafetne izmene.
Šolske vesti
ravnateljstvo 'irgovskegu teun.c-nega zavoda «Ž. Zois* vabi starše, oziroma njih namestnike na roditelj ski sestanek in govorilno uro, ki bosta: danes, 28. t.m., ob 17.30 za: II. a in III. b, IV. a in IV. b, V. a in V.b razred. Jutri, 29.	t.m.,
ob 17.30 za oddelek geometrov: I. a in I. b, II. a in II. b razred. Naj prej bodo razredni sestanki s starši in razgovor o šolskem delu, nato pa pogovor s posameznimi predmetnimi profesorji.
Urnik trgovin za praznike
Zveza trgovcev je objavila urnik trgovin ob skorajšnjih praznikih.
JUTRI, 29. aprila: trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte ne samo zjutraj, ampak tudi popoldne
PETEK, 1. maja — praznik dela: popolno zaprtje vseh trgovin.
SOBOTA, 2. maja: vse trgovine strumentalnih dobrin, ki navadno zapirajo ob sobotah, bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne.
NEDELJA, 10. maja — praznik matere: cvetličarne bodo lahko odprte v jutranjih urab.
Gledališča
VERDI
V četrtek, 30. t.m., ob 20.30 otvoritev spomladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov oratorij «Letni časi». Dirigent Gert Meditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csa-po, Josef Protcha in Karl Helm.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 (red prost) komedija «Un sial per Carlotta» v tržaškem narečju. Glasba Nini Pemo, režija Francesco Macedonio. V a-bonmaju odrezek 8.
Urnik Rižarne
Tržaška občina sporoča, da je Rižarna pri Sv. Soboti odprta obiskovalcem po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta.
KD VESNA in sekcija VZPI - ANPI
prirejata danes, 28. aprila, ob 20.30 v Domu Albert Sirk v KRIŽU počastitev 40. obletnice ustanovitve OF.
Govoril bo novinar Jože Koren, zapel bo mešani pevski zbor Primorec iz Trebč.
Vabljeni!
Kino
Ariston 16.30 »La grande truffa del rock and roll». Nastopa rock skupina The sex pistols.
Eden 17.30 «Johanna, la pomo far-falla». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 »Asso*. Adriano Celentano, E. Fenech.
Excelsior 17.00 «1 carabbinieri*.
Grattacielo 16.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla.
Fenice Danes zaprto.
Aurora 16.00 «Camera d'albergo». E. Montesano, M. v7 it ti, V. Gassman. Barvni film.
Cristallo Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.15 «Quella super parno di mia figlia». Prepovedali mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Assassinio allo spec-chio». Agathe Christie.
Moderno 16.30 «Atlantic city». B. Lančaster. Zadnji dan.
Lumiere 16.00 «L'assedio di Alca-zar» in «Per chi suona la cam-pana*. G. Cooper, I. Bergman.
Mignon 16.30 «Le notti di Salem*.
Nazionale 15.30—22.15 «Bagnate di amore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Julie blue parno story». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 »Super sexual fantasy». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.	,
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
Skupini raziskovalcev naročili opredeliti novo vlogo pokrajine
Izrečenih je bilo več priporočil, da se pri tem upoštevajo tudi potrebe Slovencev
Prosveta
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Od sobote v KULTURNEM DOMU v Trstu nova predstava S S G
VVILLIAM SHAKESPEARE
KAR HOČETE
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTU
.........
RAZPIS 'NATEČAJA
za podelitev štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in literaturi.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije
RAZPISUJE
v smislu 8. člena Osimske imgrvlh*
NA I KUAJ
za podelitev šestih štipendij za Studi’ m izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1981-82.
Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Višina štipendije znaša 52.2tkV— din letno in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (po 5 din) od oktobra 1981 do junija 1982.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki Prošnje lahko vložijo Uidi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim le za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca In ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlnže pri šolskem skrbništvu >• Trstu do 30 april8 1981 Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
KD Rdeča zvezda - ŠK Kras prirejata predvajanje kratkometražne-ga filma o poimenovanju osnovnih šol v Zgoniku in Saležu maja 1980, ki ga je pripravil Sergio Ferrari.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
GOSTILNA «Pri Aleksandru* v Pre-
i benegu nudi vsak dan od 16. ure dalje pristne čevapčiče. Telefon 231-741. Ob torkih zaprto.
OSMICO je odprl Andrej Lavrenčič — Lonjer 263. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Silvester Berdon. Ricmanje 30. Toči belo in črno vino. - A) p A l
RABITE NOŽE raznih vrst in mer ter druge gospodinjske potrebščine? Obrnite se na naslov: Severin Komel — Ul. S. Gabriele 65 — Gorica, telefon (0481) 82-580.
PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 -60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227-284.
OSMICO je odprl Oskar Slavec -Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino.
IŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejmem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372.
OSMICO je odprla Ada Kante Fran doli Slivno 25. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM rulotko fend* 6,20 m letnik 1980 — čoln »solcio* 4 m 25 KS «evinrude» s prikolico »eledi* 300 — kombi volkstvagen - 9 prostorov v 1 odličnem stanju ter gumijasti čoln 3,50 m z motorjem «volvo» 8,5 KS. Telefonirati na štev. 826-759.
PRODAM kmetijo z dvonadstropno 50 let staro hišo. v dobrem sta nju, v Vinicah nad Izolo pri Kopru po zelo ugodni ceni. Za informacije Trst, tel. 231708.
HITRA strojepiska išče občasno de lo. Sprejema prepisovanje tek stov tudi doma. Naslov na upravi PD v Gorici.
TVRDKA Butkovič — sončni kolek-tor.il — vas vabi na sejem Espo mego, kjer si boste lahko ogledali delujoči sončni komplet A-riston.
Pokrajinski svet v Gorici je na sinočnji seji z glasovi svetovalcev in odbornikov koalicijskih strank (proti so glasovali svetovalci KPI in MSI) pooblastil skupino raziskovalcev iz Rima, da pripravi načrt bodočih nalog in izvede reorganizacijo posameznih služb v pokrajinski upravi. Po uvodnih besedah predsednika pokrajine Silvia Cum-pete, ki je dejal, da je pokrajina v zadnjem času izgubila nekatere svoje pristojnosti glede zdravstva, da pa je pridobila druge s področja prevozov, je odbornik Maurizio Fa-bro predlagal strošek 12,5 milijona lir, s katerim naj finansirajo skupino raziskovalcev, ki bodo izvedli reorganizacijo pokrajinskih služb, vzpostavili nove medsebojne odnose med posameznimi odseki, zagotovili večjo veljavnost strokovnosti in na novo uredili stalež. Pokrajina naj bi po Fabrovih besedah postala pomočnik dežele pri načrtovanju. Dodal je še, da je nosilče te naloge po rodu Goričan.
Silvano Pagura (KD) je opozoril na nevarnosti, da strokovnjaki, ki so v Rimu, ne bodo razumeli naših potreb in da niso še točno opredeljene naloge pokrajine. Ivan Bratina (KPI) je pripomnil, da pokrajinski odbor ni upošteval doslej opravljenega dela na nekaterih shodih, med katerimi je bil tudi tisti, ki ga je sklicala pokrajina sama in na katerem so bile izrečene pripombe na račun dežele, ker ni izvedla decentralizacije. Vprašal se je nadalje, kako bo v tem delu zastopan osimski sporazum, predvsem pa, če bodo upoštevali pravice Slovencev. To vprašanje sodi v pokrajinsko pristojnost, je dejal svetovalec Bratina, sicer pokrajina ne bi že sedaj objavljala dvojezičnih lepakov.
Jože Cej (PSI) je predlagal naj se najprej opredelijo naloge pokrajine. Opozoril je, da mora biti pristop k delu elastičen, predvsem pa je . potrebno zagotoviti večjo participacijo. Opozoril je tudi na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti in pri tem dejal, da bo potrebno zagotoviti dvojezičnost, kar bo mogoče doseči z zaposlitvijo ustrezne ga osebja.
Giuseppe Agati (KD) pa je sodil, da od dežele ni mogoče samo zahtevati, ampak se ji je potrebno predstaviti z novim modelom razvoja, ki naj ga ima vmesno telo med deželo in krajevnimi ustanovami. O katerem, sedaj ni važno, če sp imenuje pokrajina ali kako dru-gačer~pač -pa—je važno to. da se ipninitera<>iUpoBteua, da se takoj začne z delom, je dejal Agati, pri tem pa naj se upoštevajo tudi etnične posebnosti naše {»krajine.
V sklepnem povzetku je predsed-
nik Cumpeta sprejel poleg ostalih sugestij tudi to, da na pokrajini potrebujemo funkcionarje, ki bodo obvladali slovenski jezik.
Na začetku seje so svetovalci prejeli informacijo o pogovorih z de legacijo Evropske gospodarske skupnosti o vlogi naše dežele.
Tudi na Goriškem so zagoreli kresovi
Na predvečer 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so na celotnem zamejskem prostoru zagoreli kresovi v spomin na enega nasvetlejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Točno ob 21. uri .je veriga kresov od Kanalske doline do milj-skih hribov zaplapolala v noči.
Na Goriškem so se mladinci ter predstavniki raznih športnih in prosvetnih društev množično vključili v to akcijo. Skoro v vsaki vasi so domačini prižgali kres Tako .je oilo tudi v mestu, kjer so se mladinci zbrali na dvorišču Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič. Povsod, na žalost, pa je deževno vreme precej oviralo nemoten potek teh manifestacij, ki bi sicer še boljše uspele.
Potem, ko so kresovi dogoreli, so se vsi udeleženci akcije zbrali v Sovodnjah pred kulturnim domom.
Pridržana prognoza
zaradi nesreče z motorjem
S strogo pridržano prognozo so v nedeljo zjutraj sprejeli v vidpmsko splošno bolnišnico 43-letnega Gian-nija Ghirardija iz Gorice, Utica Casentino 1. Hudo se je ranil v prometni nesreči, na Majnicah, ko je z motorjem yamaha 750 silovito trčil v dostavno vozilo, ki ga je upravljal 20-letni Bruno Rogantini iz Gorice, Ulica Cordaioli 20. Dinamika nesreče še ni povsem pojasnjena, vendar izgleda, da je do trčenja prišlo v trenutku, ,ko je Rogantini s kombijem nameraval zariti v levo. do bližnje trafike, za dostavo časopisov. Tako Gbirar-di, kakor Rogantini sta namreč vo-gha v smeri iz Gorice proti Gradišču.
Reševalcem, ki so prihiteli na kraj nesreče je bilo takoj jasno, da gre za hude telesne Doškodbe. Z vso naglico so ponesrečenca prepeljali v noriško splošno bolnišnico, kjer pa 'so takoj odredil i Ghi-rardijev prevtfz' na' SDečlaližiran oddelek bolnišnice e v Vidmu,*' Roga n tipi pa je v nesreči utrpel le lažje telesne poškodbe ter bo ozdravel v desetih dnevih.
Ghirardi .je pred nekai leti že
Premestitev
URADA EFEKTOV
Od včeraj, 27. aprila, dalje je
URAD EFEKTOV
Tržaške hranilnice premeščen s centralnega sedeža v Ulici Cassa di Risparmio
v Ulico Genova 6
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA »DAMIR FEIGEL* in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredita v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda razstavo izbora
PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA TISKA
ki bo jutri v sredo, 29. aprila, ob 20.30 v prostorih knjižnice v Gorici, Ul. della Croce 3.
Vabljeni!
doživel hujšo prometno nesrečo, tudi takrat se je peljal na motorju. Takrat se je zdravil kar šest mesecev, vendar je po okrevaju spet sedel na motor.
Jutri na Espomegu jugoslovanski dan
Jutrišnji dan blagovnega sejma Espomego je posvečen Jugoslaviji. Ob tej priložnosti se bosta na sedežu zbornice ob 10. uri pogovarjali delegaciji gospodarske zbornice Slovenije in trgovinske zbornice iz Gorice. Ob 11.30 bo jugoslovansko delegacijo sprejel goriški župan dr. Antonio Scarano in jo ob 12. uri pospremil na mednarodni mejni prehod štandrež. Ob 17. uri se bo jugoslovanska delegacija ogledala sejem in svoj obisk sklenila z zakusko ob 18. uri.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v 1'rži-ču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
v
Spominska plošča v Standrežu
1- '
;.... -
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443.
tmm um
«ur?> iOfu .. urno
ii:W
im*
■	i«
■	vffe&rKiF' S ■ ■ ;(?'
. »srihr v "m-m
umit M&1
ŠMi
•
tum mm • k *&*t’ mm tmt
1
V soboto dopoldne so v domu Andreja Budala v standrežu slovesno odkrili spominsko ploščo z vklesanimi imeni 22 v narodnoosvobodilnem boju padlih vaščanov. Ob priložnosti je bila v dvorani kulturnega doma tudi zanimiva razstava z življenjepisi padlih borcev
UGODNO POSLOVANJE POSOJILNICE V DOBERDOBU
HRANILNE VLOGE LANI PRVIČ PRESEGLE DVE MILIJARDI LIR
Zvišale so se, v enak porast tudi
primerjavi s prejšnjim letom, za okrog 37 odstotkov - Približno pri naložbah - Jožef Gergolet - Dac častni predsednik posojilnice
Na rednem občnem zboru — 73. | računu ostalo 30,589.674 Kr čistega
po vrsti od ustanovitve, kakor je dejal Jožef Gergolet - Dacov, predsednik upravnega sveta — so se v nedeljo, v župnijski dvorani v Doberdobu, zbrali člani tamkajšnje posojilnice ter v skladu z zakonskimi določili odobrili obračun poslovanja v lanskem letu ter sprejeli nekaj drugih odločitev. Posojilnica. ki je v lanskem Jpju k<?nq-i no pridobila, sp^obno urejen sadeži in zdaj posluje redno vsak dah; jfe tudi v lanskttMj ^eprari^^ROSboCfeHt-i skega vidika precej neugodnem letu, zabeležila znaten napredek, zlasti pa so k temu veliko Drispe-vali člani iz Laškega, domačini, ki so se v letih po drugi svetovni vojni preselili na območje občin Renke. štarancan. Foljan in Zagraj. Obseg poslovanja se je znatno raz širil in tako je posojilnica v letu 1980 upravljala že za preko 3,7 milijard sredstev. Hranilne vloge, ki so 31.12.1980 prvič presegle dve milijardi lir (2.433 milijonov), so v orimerjavi z letom pre.i narasle za skoraj 37 odstotkov, približno enak porast pa so zabeležili tudi pri naložbah, kjer je vrednost posojil ob koncu leta znaša'a 1.001.468.283 lir. Po opravljenih amortizacijah in odpisih ter po poravnavi raznih drugih obveznosti, .je na zaključnem
■iiiuiiiiiMiniiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitHiiiiiHtifiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiitmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii
l OBNOVITVIJO SEDEŽA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS
Na Vogrskem slovesna počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte
« Skozi boj in vstajo smo postali junaški narod,» je dejal slavnostni govornik dr. Aleš Bebler pred hišo Olge Fornazarič, v kateri je bi! bunker
Vogrsko v spodnji Vipavski dolini simbolizira protifašističnega in svobodoljubnega duha primorskega ljudstva, ki se tudi v obdobju najhujše diktature ni predalo. Spričo visoke politične in narodnoobrambne zavesti vaščanov, je na Vogrskem med vojno dobil varno zavetje Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije, ki je pod vodstvom dr. Aleša Beblerja- snoval organizacije Osvobodilne fronte in Komunistične partije in s tem pripravljal pogoje in ozračje za začetek množične oborožene vstaje proti okupatorjem. V nedeljo dopoldne so tam odprli obnovljeni sedež Pokrajinskega komiteja KP ter s tem proslavili štirideseto obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda.
Pred hišo Olge Fornazarič (po domače pri Barabonovih), v kateri je bil bunker oziroma sedež Pokrajinskega komiteja, je govoril dr. Aleš Bebler, ki je sedaj član Sveta federacije Jugoslavije. Pojasnil je politične in vojaške razmere ob svojem prihodu na Primorsko, kamor sta ga kot svojega pooblaščenca poslala CK KPS in Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Dr. Bebler je prispel na Vogrsko 15. novembra leta 1942 ter je v vasi ostal do 10. marca naslednjega leta. Iz bunkerja »Pri Barabonovih* je usmerjal politično in vojaško dejavnost Pokrajinskega komiteja KPS. Tja so prihajali na posvetovanja o položaju oziroma o širjenju narodnoosvobodilnega boja na Primorskem tudi voditelji vstaje ir osrednje Slovenije in iz Jugoslavije. Med njimi naj omenimo sekretarja Komunistične partije Slovenije Franca Le-
skoška - Luko in sekretarja Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) Rata Dugonjiča.
Dr. Bebler je v svojem govoru tudi dejal, da je bil bunker tako varno napravljen, da ga okupatorji niso odkrili. Zaradi izdaje so namreč marca 1943 hišo Fomazaričevih italijanski okupatorji obkolili, zasliševali stanovalce in sosede ter kričali, da hočejo odkriti oziroma zvedeti, kje se skriva «Primozi». Gre za Primoža, torej za partizanski vzdevek Beblerja. Pri vsem tem pa so imeli v hunkerju električno razsvetljavo, pisalni stroj, radijski sprejemnik in zemljevid Evrope, na katerem so spremljali razvoj vojaških operacij na raznih frontah.
Govornik je spomine in izročila iz tistega obdobja povzel v ugotovitvi, da je slovensko ljudstvo med vojno našlo samo sebe oziroma potrdilo svojo narodnostno in politično identiteto. «Skozi boj in vstajo smo postali junaški narod*, je dejal in opozoril, da moramo ob proslavljanju jubileja OF potrditi hvaležnost in spoštovanje vsem, mrtvim in živim, ki so dali svoj delež za zmago nad zavojevalci in za u-stanovitev socialistične Jugoslavije.
Ob otvoritvi obnovljenega sedeža Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko, so »Pri Barabonovih* pripravili tudi priložnostno razstavo raznih dokumentov o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem. Med njimi sta tudi pismi, ki sta jih dr. Beblerju pred njegovim odhodom na Primorsko poslala Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Sicer pa je tistemu obdobju namenjena tudi knjiga spo-
minov, ki jo je dr. Bebler izdal te dni pri koprski založbi »Lipa*. Gre za knjigo, v kateri opisuje svojo življenjsko pot revolucionarja, intelektualca in podtika oziroma diplomatskega predstavnika nove Jugoslavije. Prvi izvod knjige je dr. Bebler daroval Olgi Fornazarič, ki je tudi omenjena v njegovih spominih.
Spominsko slovesnost na Vogrskem je pripravila občinska organizacija Zveze komunistov iz Nove Gorice. Med udeleženci so bili poleg Beblerjevih sodelavcev in soborcev tudi visoki 'predstavniki družbeno-po-litičnega življenja Slovenije, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Ljubo Jas-nič in Dušan Šinigoj.
Štafeta mladosti, ki potuje po Jugoslaviji v počastitev Dneva mladosti in v spomin na predsednika Tita, bo danes ob 13.10 po tamkajšnjem času prispela v Novo Gorico. V mestu ji pripravljajo velik in slovesen sprejem. Prireditev'bo v Avditoriju hotela »Argonavti* in jo organizira Občinska organizacija Zveze mladine. V njeno čast bo kulturni program s petjem, recitacijami in folklornimi plesi v izvedbi mladinskih glasbenih in dramskih amaterskih skupin iz šql in krajevnih skupnosti. O štafeti mladosti kot enem izmed simbolov Jugoslavije in izrazu zvestobe izročilom in o-sebnosti predsednika Tita, bo govoril predsednik občinske organizacije Zveze komunistov NSavo Vuk.
Na slovesnosti bodo prebrali tudi pozdravno pismo slovenske mladine iz zamejstva matični domovini Jugoslaviji.
dolžnosti v tem organu pa pravljal Jožef Colja.
bo o-
Razna obvestila
Mladinski odbor SKGZ in Mladinski center priredita jutri, 29. a-priia, ob 30.30 v Dijaškem domu v Gorici srečanje z maturanti. Tema ppgov^a o možnostih naflaljeva-
dobicka, ali skoraj 86 odstotkov več kakor v letu 1979. Dobiček -bodo v višini. 93 odstotkov namenih v rezervna sklada, 7 odstotkovrpa bodo porabili v dobrodelne namene. Taka porazdelitev je sicer nekoliko neobičajna, lahko rečemo izjemna, vendar skoraj nujna ob upoštevanju možnosti nada! (njega
reč'- prčtrraženje 'posojilnice preše-; tgtaolfift KliHjitnospTIrerkitr. predstavlja pogoj, da bo zavod v prihodnjem letu lahko opravljal in to ne- | J)anes ob 23.31, bo v finski sej-posredno različne operacije v zve- j ni dv()rani v i>0berdobu manifesta-• P^^van^m oavsov IVA, dja solidarnosti' latinskoameriškim iKHta1 m itil JSG.	| odporniškim gibanjem »Nicaragua -
Ciani posojilnice so nadalje odlo- j vencio,- el Salvador vencera*. čili, da ostane nespremenjena vi-1 sina maksimalnega upndga zneska j ter odobrili povišek za znesek, ki
Prireditve
za
ga plačajo noVi člani ob pristopu, kakor tudi ‘ določili višino nagrade članom upravnega sveta ter nadzornikom. Odobrjii so nadalje pristopi (ž deležem 4.4 milijona) k premoženju deželne j federacije posojilnic v Vidmu.1
Z nedeljskega občnega zbora pa velja zabeležiti še sklep (člani so ga odobrili z navdušenim aplavzom)* da se- dosedanji predsednik upravnega sveta Jožef Gergolet -Dac, ki je sklenil po več kakor tridesetih letih predsedniških dolžnosti. to breme zdaj odložiti, imenuje za častnega predsednika. Na nedeljskem zboru so .izvolili tudi tri člape - v pravnega sveta ter člane nadzornega odbora.
Ng odborniškem mestu sta' bila zopet potrjena Andrej Gergolet in Umberto Jarc, na., novo pa je .bila izvoljena Severina Pepip. • Občni zbor je potrdil dosedanjo .sestavo nadzornega odbora, predsedniške
Kino
•i#4v -s.}*- :vT. ■■■
E ort ra
VERDI 18:00-22.00 «Asso» A. Celentano in E. Fenech. Barvni film.
CORSO 17,30- -22.00 «Uno contro l’al-tro — praticamente amici*. R. Pozzetto in T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom-
VITTORIA Danes -zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Sexy mo-vie*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «1 super fu-sti Tallocrati*.
Aoivj i. or ir a	*
in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Emanuela». Frar,-coskj film.
SVQBODA 18.00-20.00 »Resnične zgodbe I. del*. Nemški film.
DESKLE 19.30 »Delo za določen čas». Jugoslovanski film.
trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica
Espomego
MEDNARODNI SEJEM
GORICA 24. APRILA - 3. MAJA 1981
Ul detla Barca, .15 Tel 0481/33440	•...
OBIŠČITE SEJEM

NAMIZNI TENIS
SVETOVNO PRVENSTVO V NOVEM SADU
KITAJSKI VSI NASLOVI
Kitajski predstavniki in predstavnice niso osvojiti le vseh 7 zlatih kolajn, pobrali so tudi vse razpoložljive srebrne medalje Šurbek zopet odličen: osvojil je kar tri bronaste kolajne
NOVI SAD — 36. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Novem Sadu se je končalo s pravim zmagoslavjem Kitajske, ki je osvojila kar sedem zlatih kolajn, pobrala pa je tudi vse mogeče srebrne medalja. Edini dve <tprosti srebrni kolajni* sta osvojili Madžarska (ekipno moški) in Južna Koreja (ekipno ženske).
Letošnji svetovni prvak med posamezniki je 26-letni kitajski igralec Guo Juehua, ki je v velikem finalu seveda premaga rojaka Čai Ženhua. Zmaga Guo Juehue ni bila nikoli v dvomu, čeprav je moral ta odlični igralec prepustiti 2. set svojemu rojaku. V tretjem in četrtem nizu pa je Guo Juehua u-veljavil svojo premoč in tako zanesljivo zmagal.
(riidi v ženski konkurenci je bil v velikem finalu kitajski spopad. Zmagala je mlada, 19-letna Tong Ling, ki 'je po ogorčeni borbi premagala rojakinjo Čao Janhua.
Na Kitajsko sta «odšla» seveda tudi naslova v moških ter ženskih dvojicah in seveda tudi zlata kolajna v mešanih dvojicah. Skratka, ostalim državam so ostale le drobtinice.
Jugoslavija je končala nastope v Novem Sadu z zadovoljivim obračunom: osvojila je namreč tri bronaste kolajne. Zasluge za to pa i-ma izključno veteran Dragutin Šurbek, ki je bil trikrat tretji.
Z nastopom v Novem Sadu pa so lahko delno zadovoljni tudi Italijani, ki so si v moški konkurenci zagotovili obstanek v najboljši skupini. Od žensk pa ni bilo pričakovati večjih podvigov.
NEDELJSKI FINALI POSA.MEZNIKl
Guo Juehua (Kitajska) - Čai Ženhua (Kitajska) 21:14; 17:21;
21:14; 21:16
POSAMEZNICE
Tong Ling (Kitajska) - Čao Janhua
Posameznice: Tong Ling (Kitajska) Moška dvojice: U Žensi, Čai Ženhua (Kitajska)
Ženske dvojice: Žang Dejing, Čao Janhua (Kitajska)
Ekipno moški: Kitajska Ekipno ženske r Kitajska
Jugoslavija je osvojila tri bronaste kolajne, in sicer s Šurbekpm med posamezniki; s Šurbekom ip Stipančičem v moških dvojicah ter s Šurbekom in z Baiintčevo v mešanih dvojicah.
ODBOJKA
Drevi
Jugoslavija — Madžarska
Najboljši jugoslovanski odbojkarji bodo drevi Borovu odigrali prvo letošnjo mednarodno tekmo z madžarsko reprezentanco. S pri-
prav v Vukovaru pa bodo odpotovali v Zagreb, kjer bo v začetku .maja velik- turnir za »Trofejo Ju-
Igpsigvije*,;
Hearijs ohranil naslov
NEW YORK — Američan Thomas Jlearns je'ohranil naslov svetovnega prvaka welter kategorije (verzija WBA), s tem da je s tehničnim k.o. v trinajstem krogu' premagal rojaka Rand.vja - Shiledsa.
Muhammad zmagal s k.o.
ATLANTIC CITY - Američan Saad Muhammad je premagal s k.o. v devetem krogu Škota Murra-ya Sutherlanda in je s tem ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednji težki kategoriji (verzija WBC).
ROKOMET
POKAL PRVAKOV
Ljubljančanom ni uspel podvig proti Magdeburga
Domače moštvo zanesljivo zmagah in osvojilo nashv evropskega prvaka - Groba igra in nekaj izgredov
Magdeburg van 29:18
— Kolinska
(12:8)
Prosvetno društvo Briški grič tz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSSDl, prirejata v nedeljo, 3. maja,
2. SPOMINSKI POHOD Števerjan • Gonjače -Šleverjt.i
ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km).
PRAVILNIK:	_
—	prireditev bo ob vsakem vremenu
—	prijavijo se lahko posamezniki ali skupine
—	vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru
—	vpisnina je 2.500 lir
—	odhod izpred spomenika NOB ob 9.30
—	čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km
—	nagrajevanje bo oh 13.30
—	med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice
—	prireditelji odklanjajo vsako Odgovornost za morebitne nezgode alt nevšečnosti med pohodom
—	vsi udeleženci bode prejeli . posebno spominsko kolajno
—	5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale
—	pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski vrogi.
Boswt-H (z belo majicj na sliki AP) je bil eden najboljših v vrstah Sqn;bba v odločilnem srečanju za italijanski naslov proti Sinudynejn
KOLINSKA -SLOVAN: Brglez, Ban 3, M. Bojovič 1, V. Bojovič 3, Rav-lič, Tominec 3, Gorišek 1, šumej 2, Lomgo, Doblekar, Krivokapič 5 in Sirotič.
Rokometaše Kolinske Slovana iz Ljubljane v povratnem srečanju finala za pokal prvakom ni uspel veliki med, da bi osvojil dragoceno lovoriko.
Vzhodnonemški prvak Magdeburg jih je premagal z visokim izidom, s kar enajstimi goli razlike. Jugoslovanski prvak je imel pred tem povratnim srečanjem samo dva zadetka prednosti in je bilo izredno težko pričakovati, da bodo v gosteh izgubili s tekmecem, ki igra vse drugo kot privlačen in atraktivem rokomet. Poudariti velja, da so bili domačini izredno grobi, in to predvsem pred golom domačega vratarja Schmidta. Poleg tega pa sta madžarska sodnika tako igro tudi pustila, kar je seveda samo vleklo vodo na mlin domačina, saj so bili gostje vse bolj nervozni, da so napravili nekaj incidentov, med katerimi je bil najhujši Goriškov samo minuto pred koncem, ko je bil izključen brez možnosti za menjavo.
Omeniti velja, da so vzhodni Nemci povsem zasluženo evropski prvaki v tej mednarodni konkurenci, za rokometaše Kolinske Slovana pa so se poslovili od tega tekmovanja z doslej največjim uspehom slovenskega rokometa na sploh.
Premagali so nekaj odličnih ekip in v finalu klonili šele v drugem srečanju.
ATLETIKA
V NEDELJO V TRSTU
Zmaga A. Furlana v metu kopja
V nedeljo zjutraj se je v Trstu nadaljevalo atletsko tekmovanje za naraščajnike in naraščajnice za prvenstvo po skupinah panog. Istočasno so tekmovale tudi starejše kategorije v priložnostnem programu. Dosežek dneva je zabeležil Tržačan Butinar, ki je na progi 2000 m čez zapreke {»stavil nov deželni rekord 6’19”7. Odličen je bil tudi Piapan, ki je . y troskoku dosegel 16,08 m.
SlovdhSKf tftteti 'h* atletinje so o-pravili precej nastopov in dosegli nekaj dobrih rezultatov in uvrstitev. Tekmovalno je bil najuspešnejši borovec Andrej Furlan, ki je zmagal v metu kopja z znamko 40,66
metra. V isti panogi je bil s 34,68 m drugi član Adrie Vasilij Pečar. Drugi adrijevec David Gregofi je moral preteči napornih 3000 m. U-vrstil se je na tretje mesto s časom 10’17”8 brez možnosti za boljšo uvrstitev, ker je bila konkurenca nekoliko hitrejša. Za
Z nastopom, ki tehnično , ni bil na povsem zadovoljivi ravni se je na tretje mesto v krogli uvrstila tudi Tatjana Milkovič (8,55 m). Borovec Marko Umari se je pomeril v zahtevnem troskoku (10,68 m), v teku na 200 m pa sta se pomerila Fausto Bonanno (Adria, 27”2) in David Inamo (Bor, 27”9).
V konkurenci mladincev in članov je Gabrijel Sedmak osvojil 2. mesto v kopju z ne predobrim metom 51,20 m, adrijevec Carlo Bonanno pa je 200 m pretekel v 25” 1.
Švedi (na sliki AP v svetlejših drekih med tekmo s Kanado) so na svetovnem prvenstvu v Goteborgu nepričakovano, toda zasluženo ošvojili drugo mesto za Sovjetsko zvezo
.............umumiuuiiounnniunuHii«.........................................................................................HUnimi.l.lliiii.l«"lll"l""UUN»
KOŠARKA
ZA PRESTOP V C-l LIGO
Poraz Jadrana v Codroipu
Naši so povsem popustili proti koncu srečanja - Nezbrana igra
Jadran
92:74
II Mobiie (47:46)
IL MOBILE: Cecco 14, Moretti 4, Riccardi, Vignando 27, Dominut-ti 4, Del Giudice 2, Moretuzzo 27, Alberini, Martina 4, Marchetti 10.
JADRAN: Adrijan Sosič 4, Žerjal 4, Klgvdij Starc 12, Valter Sosič 10, Kraus 2, Ivo Starc 2, Vitez 18, Ban 12, Daneu, Klobas '10.
SODNIKA: Supino iz Portogrua-ra in Munerin iz Benetk.
PM: II Mobiie 26:40; Jadran 20 proti 30. PON: Kraus, Dominutti, Vitez, Cecco, Žerjal,. Klobas in Ban.
CODROIPO — Jadranovi košarkarji, ki so si že priborili uvrstitev v višjo ligo, so v nedeljo gostovali v Codroipu, kjer sb se pomerili z nedvomno bolj zbrano ekipo II Mobiie. Košarkarji iz Codroipa se namreč v tem delu prvenstva na vse kriplje borijo za prestop v C-l ligo in jim je bila zato zmaga nad jadranovci neobhodna.
Večji, del srečanj? s«,.ML,, R8$4 košarkarji enakovredni domačinom, proti koncu tekme« pa* so -povsem popustili, tlako da je domače moštvo slavilo visoko zmago.
V	Jadranovih vrstah se ni nihče posebno izkazal.
V	soboto bodo naši košarkarji v

(Kitajska) 21:19; 16:21; 21:17; 18:21; 21:15
MOŠKE DVOJICE
Li Žensi, Čai Ženhua (Kitajska) -Kšie Saike, Guo Jenhua (Kitajska) 21:17; 21:16; 19:21; 21:11
ŽENSKE DVOJICE Žang Dejing, Čao Janhua (Kitaj ska) - Tong Ling, Pu Kvijuan (Kitajska) 21:15; 21:12; 21:18
ZMAGOVALCI
Posamezniki: Guo Juehua (Kitaj ska)
HOKEJ NA LEDU
SP V GOTEBORGU
Švedska presenetljivo druga za SZ
GČTEBORG — Končalo se je sve- j tovno prvenstvo skupine A v ho j keju na ledu, na katerem je letos j premočno zmagala sovjetska re | prezentanca. ki ni izgubila niti e- j nega srečanja.'
V	zadnji tekmi so Sovjeti igrali neodločeno 1:1 proti ČSSR, tudi 5 ta točka pa Čehoslovakom ni bila dovolj, da bi osvojili srebrno kolajno. Z zmago nad Kanado v zaci njem kolu šo drugo mesto osvojili Švedi, ki so tako zelo ugodno presenetili.
V	tolažilni skupini je bila poslednja Nizozemska, ki je tako izpadla iz lige. Njeno mesto v A skupini pa bo prevzela Italija, ki’ je v Or-titeeiu v B skupini zasluženo zmagala.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
SZ - ČSSR 1:1; Švedska - Kanada 4:3; ZDA - Finska 3:3; ZRN -Nizozeipska 12:6.
KONČNA LESTVICA
1; SZ; 2. Švedska; 3. ČSSR; 4. Kanada; 5. ZDA; 6. Finska; 7. ZRN: 8. Nizozemska.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
NAP0LI NEPRIČAKOVANO IZGUBIL JUVENTUS SAM NA VRHU LESTVICE
Po nedeljskem porazu Udinese v nevarnih vodah - Roma druga
predzadnjem kolu tega turnirja i-grali v Dolini mestni derbi s Ser-volano. Pričakovati je, da bodo i-grali le bolj zbrano in požrtvovalno ter se- tako z zmago poslovili od svojih številnih, zvestih in navdušenih navijačev.
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Dobra igra borovcev
La Talpa
Bor B 47:102
(21:49)
BOR B: Čuk 5 (3:5), Pertot 12 (4:7), Meneghettii 8, Gerdol 6, Ra-seni 8, Lokar 2, Štavar 2, Slavec 15 (1:3), Barut 12 (2:3), Corbatti 32 (2:4).
PON:- Tosolini (La Talpa 1 v, 34. min. in Čok ©Or B) v 35.
SODNIKA: Redivo in Sollazao iz Trsta.
Borovi mladinci so v soboto zve-
si je s pomočjo zelo napadalne 0-brambe «mož- moža« zagotovila zmago že v uvodnih minutah: 16:1 v 7. minuti in 39:12 v 16. Nato so se na igrišču izmenjavali vsi razpoložljivi igralci: Bor B pa razpolaga z dokajšnjo izbiro enakovrednih menjav, tako da se je naskok stalno večal do konca srečanja. Starejši (in tudi manj trenirani) igralci La Talpe niso mo gli kljubovati zelo hitri igri nasprotnika, tako da so popustili že na začetku.
Med borovci so vsi igrali dobro, izstopali pa so Corbatti (32 točk v 28 minutah), Slavec (metal je zie- Vpisnina za lo točno in tudi dobro branil) ter Pertot (odlično je branil).
Prihodnje srečanje bo v petek zjutraj proti peterki Sabe, ki je tudi po tem kolu še vedno prva na razpredelnici
, -fp-r
POP Števerjan 81
1.
1
•PODLE C-l»
t rMflllllliiliiUlC
štiri kola pred koncem prvenstva italijanske A lige je Juventus sam na vrhu lestvice.
Med tremi velikimi tekmeci so bili Turinčani edini, ki so zmagali. Obenem pa so imeli varovanci trenerja Trapattonija tudi najlažjo nalogo za osvoboditev dragocenega izkupička. Srečanje v Vidmu je oilo odločeno že v prvem polčasu, saj domačini niso nikoli resneje ogrožali vrata Zoffa. Po tem spodrsljaju so Videmčani v nevarnih vodah lestvice in v nedel jo bo Udinese igral z Brescio, ki ima enako točk. Presenetljivi Ascoli je prisilil Romo na delitev izkupička in srečanje se je novrhu končalo še nrez zadetkov. Vsekakor je potrebno o-meniti. da so bili gostje boljš' in zapravili enkratno priložnost.
Pravo dramo pa so tokrat doži-
......................ii,iiiiiiiiiMMiniiiiiMitiiitiiiiiWM»iiiiii*(immii«iiniiiiiiiiiiiiiiiiMMiiin......nitim..........
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
veli številni navijači Napoliia. Nesrečni branilec Ferrario je že v 50 sekundi poslal v lastno mrežo in s tem je bilo praktično srečanja konec. Vsa prizadevanja in napadi domačinov so se končali pred izredno obrambo Perugie, ki je prav gotovo pripravila na.jveč.je presenečenje kolav Po 'dve izredno dragoceni točki pa sta pospravila Como in Brescia. Slednja enajsterica pa je bila prvič uspešna v letošnjem prvenstvu na lastnem terenu. Torino drsi na lestvici vse niže, .saj ie izgubil tudi domači nesporedni obračun z Interjem. Strelec edinega gola je bil Prohaska.
Derbi med Catanzarom in Avelli-nom se je končal z delitvijo izkupička in prav gotovo v veliko zado vol.jstvo gostov.
Lepo .je bilo srečanje med Ficv rentino in Bologno
IZIDI 26. KOLA
TRIESTINA IZ PIACENZE S TOČKO
Piacenza — Trieatlna 1:1
(0:1)
PIACENZA: Serena, Maiani, Sec chi, Legani, Vichi, Mariani, Sko-glund (PerCassi), Mendoza, Ra-mella, Trovati, Quattrini (Belli), (Veneziani, Tretter in Rossi)-
TRIESTINA:	Bartolini, Lombar-
do, Magnocavallo, Amato, Frevedi-ni, Mascheroni, Mitri, Lenarduzzi (EM Croce), Štrukelj, Giglio (Sca-rel) in Zandegu, (Torresin, Luc-chetta in Franca).
STRELCA: v 12. min. Štrukelj in v 51. min. Mendoza.
SODNIK: Lamorgese iz Potenae.
Trije neposredni zasledovalci ekipe Cremonese so v 28. kolu iztržili točko. Povrhu so vsi trije igrali v gosteh in tako ostaja razlika v o-svojenih točkah med Triestino, Reg-giano in Fanom te naprej enaka. S temi tekmeci pa je Cremonese izgubil točko prednosti, ker je v nedeljo ostal praznih rok v S. Angelu Lodigianu.
Nogometaši Triestine so na dveh gostovanjih iztržili tri točke, kar je nedvomno vejik uspeh. Končni izkupiček pa bi bil lahko še boljši, če ne bi Tržačani popustili v Piacenzi, potem ko je Štrukelj dosegel prednost od 1:0. Samo srečanje iz objektivnih razlogbv ni bilo najlepše. Močno razmočen teren, dež, veter in tudi temperatura niso bili najbolj primerni za igro, ki je bila samo občasno zanimiva za ne preveč številne gledalce.
Gostje so prišli v vodstvo že po prvem bolj resnem napadu. Na sredini igrišča je prizadevni Magnocavallo poslal žogo do Amata, ki se je odlično osvobodil Trovati ja in točno poslal žogo na sredino pred gol Serene, da Štrukelj ni imel velike težave, da je premagal poslednjega branilca domačinov.
Po tem zadetku se je igra precej razživela in to predvsem po zaslugi domačinov, ki seveda niso imeli več druge izbire. To je Piacenzi prineslo tudi izenačenje kmalu po začetku drugega polčasa.
Strelec je 'bil Mendoza, katerega je prisebno poslužil Mariani.
IZIDI 28. KOLA Casale - Novara	2:2
Forli ,- fano	1:1
Mantova - Sanremese	0:0
Modena - Reggiana	1:1
j Parma - Spszia	3:1
Piacenza -Triestina	1:1
S. A, Lodigiano - Cremonese 2:1 Trento - Empoli	0:0
Treviso - Prato	4:2
LESTVICA
Cremonese 40, Triestina in Reggiana 36, Fano 35, Treviso in Mantova 32, Empoli 31, Trento, Forli ih Modena 30, Sanremese 29, S. Angelo Lodigiano 27, Parma 26, Piacenza 21, Casale 20, Novara 18, Spezia 17, Prato 14
PRIHODNJE KOLO (3. 5.) Casale - Sanremese, Cremonese -Mantova, Empoli - S. Angelo Lodigiano, Fano - Treviso, Novara -Modena, Prato - Piacenza, Reggiana - Forli, Spezia - Trento, Triestina - Parma.
Ascoli - Roma	0:0
Brescia - Cagliari	1:0
Catanzaro - Avellino	11
Como - Pistoiese	1:0
Fiorentina - Bologna	2:1
Napoli - Perugia	0:1
Torino - Inter	0:1
Udinese - Juventus	0:2
LESTVICA
Juventus 37, Roma 36, Napoli 35, Inter 31, Fiorentina 37, Bologna in Catanzaro 25, Torino in Cagliari 24, Avellino 23, Como 22, Ascoli 21, Brescia in Udinese 20, Pistoiese 16, Perugia 15.
PRIHODNJE KOLO (3. 5.)
Bologna - Torino, Brescia - Udinese, Cagliari - Como, Inter - Ascoli, Juventus - Avellino. Napoli - Fiorentina. Pistoiese - Catanzaro, Roma - Perugia
KOŠARKA
SLOVENSKA INTERLIGA
Polet in Inter Milje na vrhu lestvice
Prejšnji teden »e je končal prvi del kadetske košarkarske interlige. Kot znano, natopa v interligi pet ekip, ker se je ekipa Kopra zadnji trenutek odrekla tekmovanju.
Že danes bo na sporedu prvo po-1 vratno kolo. Spoprijela se bosta j Kontovel in Polet ter Bor in Kra-1 ški zidar iz Sežane. Trenutno je , edjna še nepremagana ekipa Po- I let, ki pa mora še odigrati zaostalo srečanje z Borom.
IZIDA 5. KOLA Inter Milje - Sežana	103:61
Bor - Kontovel	63:76
Počitek: Polet
LESTVICA
Polet in Inter Milje 6, Kontovel 4, Kraški zidar Sežana 2, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Polet (danes ob 18.00 na Kontovelu); Bor - Kraški zidar (danes ob 19.00 na stadionu «1. maj»).
Marko
-Jadrpu se je pridružil Elmitex
Tudi Pachera je matematično v C-l ligi:	v preostalih
dveh kolih se bo torej še bil oster boj za četrto mesto, ki zagotavlja nastopanje v C-l ligi v prihodnji sezoni. Najugodnejši koledar ima trenutno El-crom, ki je tudi v dobri formi; zato je ta ekipa glavni kandidat za četrto mesto.
IZIDI 12. KOLA Servolana - Pachera 83:91 Gabrielli - Elcrom	68:69
H Mobiie - Jadran	92:74
Elmitex - Mobiienarduzzi 110:83
LESTVICA
Jadran in Elmitex Vicgnza 18, Pachera San Bonifacio 16, Elcrom Tržič, Gabrielli Citta-della, H Mobiie Codroipo in Mobiienarduzzi Spilimbergo 10, Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO Jadran - Servolana (2. 5. ob 20.00 v Dolini): Mobiienarduzzi - Gabrielli: Pachera - Elmi-tex; Elcrom - 11 Mobiie.
čer zanesljivo odpravili peterko La Talpe in s tem tudi osvojili tretjo zaporedno zmago v prvenstvu prve divizije. Tako so se naši fantje še bolj približali vrhu lestvice in glede na dejstvo, da se njihova igra čedalje izboljšuje, je upati, da bodo to uvrstitev ohranili' tudi v teku vsega prvenstva.
Sobotna tekma se je vseskozi odvijala enosmerno: slovenska ekipa
PRAVILNIK KD Briški grič v sodelovanju s taborniki RMV prireja dne 1. maja t.l. z zbirališčem na Bukovju ob 8.30 planinsko-orienta-cijski pohod za ekipe.
Sodelujejo lahko ekipe od tri do pet članov obeh spolov in mešane ekipe.
Po starosti sodelujočih bodo e-kipe razdeljene' v dva razreda: -ekipe, ki so sestavljene s tekmovalci do 18 let, in ekipe, ki bodo v svoji sestavi imele tekmovalce in tekmovalke nad 18 let starosti.
Vsaka ekipa si mora priskrbeti kompas, svinčnik in uro, posamezniki pa težko obutev in dolge hlače.
Poleg orientacijskih nalog bodo ekpe morale reševati tudi naloge iz zgodovine. Pohod je posvečen namreč 40. obletnici u-stanovitve OF.
vsako ekipo znaša 2000 lir. Vpisovanje na startu. Točke za posamezne naloge bodo objavljene pred startom. Tudi vsa druga pojasnila bodo dana pred startom.
Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe pred, med in po tekvanju.
NOGOMET
Rc-V Sccieti-zd prvsk
U
• Udeleženci bodo dovolj podatkov ! za reševanje nalog zgodovine našli j v' knjigi »Zgodovina slovenskega na-j rodnoosvpbftdilnega boja* Metoda
Real -Sociedad je- letošnji nogo- Mikuša.- Knjiga je iz redne zfcirke metni prvak Španije. Real Sode- J Prešernove družbe za leto 1970. dad ima po koncu prvenstve enako j Prav tako se priporoča knjiga Fran-število točk kot Real Madrida, to- j ka Božiča «Zgodovina slovenskega da boljšo razliko v goiin v medse-! naroda«. Izšla je prav tako v redžd
bojnih srečanjih.
j knjižni zbirki Prešernove družbe 1970
llltMllllilllllilimillMIIIIIIIIIIMIIIMIMŽHMtimimOHIlIHIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllUMnUIIIIIIIIIII
KOŠARKARSKI IZIDI NA TRŽAŠKEM
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
IZIDI 22. KOLA
Edera - Bor 72:63: SGT - La Talpa 74:63; Stella Azzurra - Grandi Motori 50:53; Scogiietto - Don Bosco 82:77; CUS - Polet n.o.; Ferroviario - Barcolana 76:68. LESTVICA
Ferroviario 40. Dcn Bosco 32. Barcolana 30, Scogiietto 26, Bpr in Edera 22, Kontovel in Grandi Mo tori 20, SGT 18, Stella Azzurra 16, Polet 8. CUS 4. La Talpa 2. PRIHODNJE KOLO Edera - SGT; Stella Azzurra -Ferroviario; La Talpa - Scogiietto; CUS - Grandi Motori; Barcolana -Kontovel (3. 5. ob 11,00 v Ul. del-la Valle); Polet - Bor (3. 5. ob 16.00 v Dolini).
1. DIVIZIJA
A SKUPINA IZIDI 4. KOLA
Barcolana -'Inter Milje 41:59; Bor A - Prevenire 66:64; Renault -Inter 1904 38:113.
Jadranovci (na sliki med zmagovito tekmo s Servolano) so v nedeljo v Codroipu nekoliko popustili In izgubili proti moštvi II Mobiie. Naši košarkarji pa so vseeno ohranili prvo mesto na lestvici, čeprav
se jim je sedaj pridružilo moštvo Elmitexa
LESTVICA
Inter 1904 8, Bor A in Inter Milje 4, Barcolana, Libertas, Prevenire in Renault 2.
Inter 1901, Barcolana in Renault imajo tekmo več.
PRIHODNJE KOLO
Inter Milje - Renault; Prevenire -Libertas; Inter 1904 - Bor A (1. 5. ob 10.00 v športni palači),
B SKUPINA
IZIDI 4. KOLA
Don Bosco - Stella Azzurra 79:57; La Talpa - Bor B 47:102; Saba -Kontovel 103:82;POM - Alabarda 75:69.
LESTVICA
Saba 8, Don Bosco Bor B in POM 6, Stella Azzurra 4, Kontovel 2, A-labarda in La Talpa 0.
PRIHODNJE KOLO
A>abarda - Don Bosco; Kontovel - POM (1. 5. ob 10.00 na Kontovelu); Bor B - Saba (1. 5. ob 11.30 na stadionu «1. maj«); La Talpa • Alabarda.
DEČKI
IZIDI 22. KOLA
Kontovel Bor 70:72; Libertas -Barcolana 74:51; Ricreatori - Ala-, barda 43: 138; Ferroviario - Inter 1904 46:117; Don Bosco - Inter Milje 95:31.
KONČNA LESTVICA.
Don Bosco in Alabarda 38, Inter 1904 32, Inter Milje 28, Bor in Ferroviario 20, Libertas 18, Kontovel 10, Ricreatori 8, Jadran 6, Bar-eolana 0.
NOGOMET
EP «UNDER 21»
Danes v Zadru (srečanje mladih) Jugoslavija-Grčija
ZADAR — Danes s pričetkom ob 17. uri se bosta v Zadru v okviru evropskega prvenstva «Undpr 21» sf»prijeli reprezentanci Jugoslavije in Grčije.
. Favoriti so Jugoslovani.
Današnje srečanje pa bo le generalka za jutrišnje, gotovo pomembnejšo tekmo v okviru kvalifikacije za SP med članskima vrstama Jugoslavije in Grčiče. To srer Čanje pa bo v Splitu.
PORT ŠPORT
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Naše ekipe tokrat niso izpolnile pričakovanja
Vesna je izgubila stik z vrhom lestvice, Breg pa se je znašel v zelo težkem položaju - Nezaslužen poraz Zarje - Za Kras le točka
Vesna — Staranzano 1:1
(0:1)
VESNA: Košuta, Purič, Peresut-ti, Acquavita, Pribac, Zucca, Bor-tolotti, Pipan, Starc, Candotti, Rus-sigr.an (Kostnapfel).
STRANZANO: Tortolo, Broggian. Zentilin, Tricarico, Sanon, Fedel, Logazzo, Piedimonte, Radikon, Ca-sagrande. Trombone.
STRELCI: v 22. min. Radikon, v 7. min, d.p. Candotti.
Z remijem proti Staranzanu si je Vesna najbrž zapravila še zadnjo priložnost, da prav na koncu ujame ekipo Costalunge na samem vrhu razpredelnice in si .'tako , zagotovi prestop v višjo ligo.
Nedeljska tekma je sicer pokazala izredno voljo do zmage «plavih», toda napadalci zapravijo vse preveč golov. Tako sta najprej Borto-lotti in na to še Starc zapravila zelo ugodni priložnosti. Kdor pa zgreši, plača in Staranzano je kmalu zatem povedel z Radikonom, ki je izkoristil kratko odbiti prosti strel. Tu se je praktično končal p.p. saj napadi domačinov niso nikoli resneje zaposlili nasprotnikovega vratarja.
V	d p, so se «plavi» odločneje vrgli v napad. Že v 7. min. je Candotti poskrbel za remi, saj je lepo izkoristil nesporazum med furlanskim vratarjem in branilcem. Po zadetku je Vesna sicer nadaljevala z napadalno igro toda Staranzanu so se pojavile najugodnejše priložnosti. «Danes smo si zapravili delo vsega leta.» To je bil komentar, igralcev po tekmi, saj bo morala Vesna sedaj igrati dodatne tekme in šele po teh (razen skoraj nemogočih razpletov) bi morda prestopila v višjo ligo.
Fabio
Kras — CGS	0:0
KRAS: Pavlin, Škabar. Cegina, Puntar, Dilič, Gulja, Ljubo Milič, Blažina, Lanza, Ferfoglia, Colja, 12 Srupek, 13 Purič.
V	zadnjem nastopu na domačem igrišču se je Kras v nedeljo poslovil od zvestih navijačev. V tem kolu je žreb določil za Krasovega nasprotnika ekipo CGS. ki zaseda višja mesta lestvice. S to ekipo so i-meli »rdeče - beli* še odprte račune, saj jim je v prejšnjih treh nastopih uspelo odnesli le eno samo točko. Domačini so stopili na igrišče motivirani, s trdnim namenom, da zapustijo čim lepši vtis. V tem so tudi uspeli in z nekoliko več športne sreče bi prav gotovo slavi li zasluženo zmago. Vsbftakbri'ib treba priznati, da so se ri-čno 'boriit1 in neštetokrat ogrožali'tihšprottfiltA-’ va vrata.
Že v začetnih potezah je bilo razvidno, da igralci ne bodo prikazali vrhunske igre, nekaj več od igre pa so imeli «rdeče • beli*. Vsaka e-kipa je imela po eno priložnost, katere ni znala izkoristiti. V d.p. so igralci Krasa popolnoma nadkrilili goste in stalno oblegali nasprotnikova vrata. V 20. min. je Ferfoglia ob robu kazenskega prostora lepo zaustavil žogo, v prodoru pa si jo je preveč »podaljšal*, tako da je postala lahek plen vratarja. Najlep-- ša priložnost se je ponudila istemu igralcu nekaj minut pred iztekom tekme, ko je v direktnem stiku z vratarjem poslal žogo visoko nad pračko.
Po koncu tekme je društvo pripravilo za vodstvo ekipe, igralce in zveste naviiače jedi ne žaru in k,;ub muhastemu vremenu je praznik leno uspel: prisc-tr’ so se ob kozarčku domače kan’’ice zadržali v pogovoru do trde noči.
,	Z S.
Campanelle — Breg 1:0 (1:0)
BREG: Micor. Albertini, Tritta. Peroša, Dazzara. Pinzin. Žerjal (Samec), Azzolin, Ciguj, Je/, Strnad, CjVMPANELLE:	Medin. Polh,
Grassi, Sinico, Štokel.i, Messi, Va-scotto. Ben, Aversa (Zulieh v 32. min. d.p.), Zorzut, Gattinoni. SODNIK: Livoni iz Cormonsa. GLEDALCEV: 150.
Rumeni karton: v 21. min. p.p. Ciguj (Breg), v 39. min. p.p. Gattinoni (Campanelle), v 44. min. d.p. Samec (Breg). ,
Brežani so v predzadnji tekmi izgubili s tesnim rezultatom in tako znatno poslabšali svoj položaj na lestvici.
V nedeljo bi si Brežani zaslužili vsaj remi. kajti so skozi vso tekmo so imeli terensko premoč in so Campanellam odgovarjali tudi s precej nevarnimi protinapadi. V prvem polčasu so Brežani torej prevzeli vajeti igre v svoje roke in večkrat spravljali v nevarnost o-brambo domačinov. Toda skozi vso tekmo je dobro branil vratar Medin, katerega je treba posebno pohvaliti, Campanelle pa so z nevarnim Gattinonejem večkrat spravljali v nevarnost «plave* in prav v 17. min. je mladi Gattinoni zadel prečko. V 33. min. je Jež za las z glavo zgrešil zadetek. V teh minutah je bila Bregova napadal-
nost na višku, toda njegovi napadalci niso bili točni pri strelih. Na drugi polovici igrišča pa .je v 45. min. mladi Sinico s kazenskim strelom poslal žogo v mrežo. Pravo presenečen,je za Brežane.
V drugem polčasu so Brežani napadali z večjo vnemo, a preveč živčno in nezbrano. V teh trenutkih pa je odlično igral vratar domačinov Medin. Brežani so do zadnje minute mrzlično napadali, a ne da bi zadeli Medinova vrata, škoda, kajti vsi Brežani so se potrudili in dali vse od sebe, a nič ni pomagalo.
Dolinski predstavniki so na zadnjem mestu lestvice skupaj z Opi-cino Supercaffe in bo sedaj njihova naloga izredno težka.
Franko Korošec

TENIS
V GORICI
Troboj naši deželi
Druga je bila Slovenija, pred Koroško
Tenisarji Furlanije-Julijske krajine so zmagovalci mednarodnega turnirja, ki ga je v Gorici pripravil teniški krožek in na katerem so sodelovale reprezentance F-JK, Slovenije in Koroške.
Srečanja, ki so se zaradi slabega vremena odvijala na pokritem igrišču, so bila na visoki tehnični ravni. Vse tri reprezentance so namreč nastopile z izborom najboljših igralcev, ki spadajo v sam vrh v svojih državah. Tako so Korošci nastopili z dvema igralcema, ki sta že igrala v Davisovem pokalu.
F-JK — Slovenija 3:0 Piuk - Verdig 6:3, 6:1 Piuk/Odlin - Košak/Verdig 6:1, 4:6, 6:3
Odlin - Tomovič 6:3, 6:4 F-JK - Koroška 2:1 Piuk - Klatil 6:3, 7:5 Piuk/Odlin - Klatil/Gradischnich 6:4, 4:6, 6:0
Mazzocchi - Gradischnich 1:6, 6:4, 2:6
Slovenija — Koroška 3:0 Virag - Klatil 4:6, 6:3, 6:2 Virag/Tomovič - Klatil/Gradischnich 6:1, 1:6, 6:1 Tomovič - Gradischnich 6:2, 3:6, 6:3.
Naj ob koncu povemo., še, da so V okviru troboja igrali tudi mladinci ‘ifd‘"15. fet^stat-oštt^ V^tej konkurenci so manjkali slovenski igralci. Izida:
Antonisch - Stratta 6:1, 6:3 Antonisch - Cudini 6:2, 7; 5.
(nr)
NOGOMET
Z. ITALIJANSKA LIGA
Ogorčeno na vrhu in na dnu lestvice
Italijansko nogometno prvenstvo B lige postaja izredno zanimivo in razgibano tako na vrhu kot tudi začelju lestvice.
Potem ko so bili strelci nekaj kol v ozadju, so bili v nedelju spet razpoloženi, saj so dosegli 23 golov.
Nogometaši Milana imajo 3 točke prednosti pred Ceseno in pet pred Laziom. Bivši rimski prvoligaš pa ima za petami genovski tandem, ki zaostaja za točko oziroma dve.
Na dnu lestvice pa je razvrščenih v razmahu samo dveh točk kar pet ekip. Ob le-teh pa je Monza po vsej verjetnost) že obsojena na izpad.
Ne gre pa pozabiti, da manjka do konca prevenštva še sedem kol. V 31. kolu so bile uspešne domače ekipe, ki so slavile 7 zmag.
Tri tekme so se končale z delitvijo izkupička, med katerimi tudi Lazio - Genoa.
IZIDI 31. KOLA
Bari - Varese	2:1
Cesena - Catania	2:0
Lazio - Genoa	2:2
Milan - LR Vicenza	2:0
Palermo - Monza	2:0
Pescara - Foggia	3:2
Piša - Lecce	2:0
Sampdoria - Atalanta	0:0
Taranto - Spal	0:0
Verona - Rimini	2:1
LESTVICA
Milan 43, Cesena 40, Lazio 38, Genoa 37, Sampdoria 36, Pescara 33, Piša 32, Spal 31, Catania 30, Verona, Rimini, Foggia in Bari 29, Lecce 27, LR Vicenza 26, Taranto, Palermo, Atalanta in Varese 25, Monza 21.
PRIHODNJE KOLO (10. 5.)
Atalanta - Pescara, Catania - Piša, Foggia - Bari, Genoa - Sampdoria, LR Vicenza - Palermo, Lazio - Monza, Lecce - Verona, Milan - Taranto, Rimini - Cesena, Spal - Varese.
TENIS
Na mednarodnem teniškem turni rju v Rimu je Italijan Panatta premagal Argentinca Garcio s 6:1 in 6:4.
Zarja — Čampi Elisi 2:3 (1:0)
ZARJA: Sancin, Dana, Grgič, v 84. min. Marc, Franko, Makor, Križmančič, Fabio Ražem, Mosetti, Lenarduzzi, Vojko Ražem in Sa-mese, 12 Pucer.
ČAMPI ELISI: Sebbini, Zoffoli, Bulang, Fantina, Babič, Morgan, Miozzo, Petagna, Petribelich, Ritos-sa, Paccione.
STRELCI: 20. min. Lenarduzzi, 60. min. Betagna, 83. min. Petribelich, 85. min. Lenarduzzi, 87. min. Fantina.
Tudi v nedeljo je morala Zarja poražena z igrišča. Poraza pa si tokrat Bazovci niso zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo boljši od gostov, katerim je tokrat nerazpoloženi sodnik precej pomagal. Zar-jani so začeli tekmo v velikem slogu in so že v prvi akicji zadeli prečko z lepim strelom Mosettija. Bazovci so še naprej silovito napadali in kronali premoč v 20. min., ko je Lenarduzzi s silovitim strelom premagal Sebbinija. Le nekaj minut nato pa je sodnik oškodoval Bazovce, ko je najprej spre-' gledal očitno 11-metrovko, potem pa je še izključil njihovega igralca.
V drugem polčasu so Bazovci branili urejeno, dokler ni sodnik »podaril* gostom 11-metrovke. V 83. minuti, pa je priznal gol Petribe-licha, čeprav sta se kar dva gostujoča igralca znašla v offsideu. Dve minuti nato pa je dokaj usmiljeno priznal gol še Zarji. Le tri minute pred koncem pa je Fantina z lepim strelom premagal Sancina. Naravnost nerazumljiva pa je bila odločitev sodnika, da je odžvižgal ka-
nec tekme v 89. min., ko se je Lenarduzzi znašel sam pred vratarjem.	big
Ascoli - Roma	X
Brescia - Cagliari	1
Catanzaro - Avellino	. X
Como - Pistoiese	1
Fiorentina - Bologna	1
Napoli - Perugia	2
Torino - Inter	2
Udinese - Juventus	2
Lazio - Genoa	X
Pescara - Foggia	1
Sampdoria - Atalanta	X
Modena - Reggiana	X
Venezia - Padova	2
KVOTE 13 — 327.218.400 lir 12 -	2.766.600 lir
					
Liiiiii]!	t6'	Tj§	E		I pj
1.	-
2.	-
3. -
5.	—
6.	—
1.	Gates
2.	Daspa Jesolo
1.	Patturelli
2.	Okavango
1.	Fernanda
2.	Dut un Fun
1.	Chantal
2.	Ženo doto
1.	Groos
2.	Skelby
1.	Barclay
2.	Iendi
Bazoviška Zarja
nedeljski prvenstveni tekmi s Čampi Elisi doživela poraz, katerega ni zaslužila

ATLETIKA
NA MEMORIALU «G. ZIANI* V GORICI
Pet zmag za Novogoričane
Desantis odličen v metu krogle, Bruni pa v skoku v višino
Ekipa Fiamme Oro iz Padove je zmagala na atletskem memorialu »G. Ziani*, ki ga je v Gorici pripravilo društvo Atletica Gorizia. Na njem so, poleg zmagovalcev, nastopih še atleti AK iz Nove Gorice, Libertasa iz Vidma, rimskega Eser-cita, goriške UGG ter celovškega KLC.
Atleti iz Padove so v zanimivih dvobojih zmagali pred Novogoričani, ki pa so si v raznih disciplinah zagotovili kar 5 prvih mest.
Med najzanimivejšimi rezultati naj omenimo met krogle' Desantisa iz Padove, ki je z mero 19.73 m dosegel letošnji najboljši italijanski rezultat na prostem. Bruno Bruni je v višini dosegel najboljši letošnji rezuhat. Zanimiva sta bila tudi teka na 800 m in 400 m, kjer sta slavila novogoriška atleta.
REZULTATI
Tek na 400 m z zaprekami
1.	Zorn (Padova)
2.	Rucli (Videm)
3.	Urbančič (N. Gorica) Tek na 100 m:
1.	Clementoni (Padova)
2.	Scarangella (vojska)
3.	Fiorino (Videm)
53”3
53”5
54"2
10”6 10’'8 11”0
mi..........................................
V 3' AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM
■ I
NOGOMET
y hibi
Sovodnje sprožile «rafal»
Mladost je morala v Fari tokrat položiti orožje
Brežanke med srečanjem s šesterko tržaškega (US
Adria — Sovodnje 2:7 (0:1)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Flo-renin, Vižintin, Tomšič, Petejan, Butkovič, Sambo, Šuligoj, Gomi-šček, Kovic,
STRELCI: Butkovič (3), Šuligoj (2), Kovic, Tomšič.
Sovcdenjci so gostovali v nedeljo v Tržiču pri šibki ekipi Adrie, ki trenutno zaseda zadnje mesto lestvice. V načrtu slovenske ekipe je bila visoka zmaga, saj nasprotniki še niso dobili točke v letošnjem prvenstvu.
Kljub veliki razliki v zadetkih je treba reči, da ni bila zmaga lahek plen za Sovodenjce. Vižintinovi varovanci so stopili na igrišče prepričani v gladko zmago, vendar so naleteli na zelo odločnega in borbenega nasprotnika, ki si je želel priboriti vsaj prvo točko v letošnjem prvenstvu. Prvi polčas se je končal pri skromnem rezultatu 1:0 za Sovodenjce, potem ko so domačini zapravili enajstmetrovko.
V	drugem polčasu je domačinom celo uspelo izenačiti, nakar so So-
vodenjci resno in odločno odgovorili in nasuli še 6 golov domačemu vratarju. Domačini so dali drugi gol z enajstmetrovko, ko je bil rezultat že 5:1 za slovensko ekipo.
P. I.
Pro Farra — Mladost 1:0
(0:0)
MLADOST: Silvan Ferfoglia, D. Gergolet, Pahor, Gerin, Uljan, E. Gergolet, K. Ferfoglia. Frandolič, Balaminut, Lavrenčič, Kobal.
PRO FARRA: Spesot, Bregant, Bokan, L. Brumat, Disegna. Spesot, Trevisan, Sporri, G. Brumat, Rossi, Vižintin.
STRELEC: v 90. min. Visintin, Nezasluženi poraz doberdobske e-najsterice na tekmi z vodeči ekipo Pro Farre, ki si je s to zmago matematično zagotovila prestop v višjo ligo.
Že v uvodnih potezah so gostje dokazali, da bo domačinom trda predla. Po strelu Balaminuta (za las nad vratnice) je Lavrenčič po osebni akciji z diagonalnim strelom skušal ukaniti Spesot a. To bi mu tudi uspelo, če bi v zadnjem trenutku ne posredoval Bregant. Po teh dveh akcijah se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. Napadalna igra gostov se je nadaljevala, Lavrenčič pa je 28. min. iz ugodnega položaja poslal žogo v mrežo. Domačini so igrali nezbrano. V napadu so izkoriščali predvsem hitre protinapade, medtem ko šo si naši fantje ustvarjali množične napadalne akcije, čeprav resnejših prilož nosti za gol ni bilo.
V	nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila, številni napadi Kraševcev pa niso obrodili zaželenih sadov, čeprav je v teli trenutkih do-
mači vratar Spesot imel polne roke dela.. Pot do gola je poskusil tudi Uljan, vendar se je tudi tokrat njegov strel odbil od vrat. V ključnih trenutkih so gostje ostreje pritisnili na vrata Spesota, ki se je tudi tokrat dobro odrezal. Na drugi strani pa smo videli priložnost za domačine, ko je sodnik spregle-
Izidi 28. kola 3. amaterske lige so bili na Goriškem taki:	
Poggio - Piedimonte	0:2
Capriva - Vermegliano	0:0
Juventina - San Lorenzo	1:2
Italcantieri - Audax	1:1
Azzurra - Isonzo	1:2
Adria - Sovodnje	2:7
Pro Farra - Mladost	1:0
Brazzanese - Fogliano	0:0
LESTVICA	
Pro Farra 42; Fogliano	41;
Isonzo 36; S. Loren/a 34;	Az-
zurra in Juventina 33: Audax 32; Poggio 30: Mladost in Pie-	
dimonte 28; Sovodnje 27;	Ca-
priva 24; Brazzanese'23;	Ital-
cantieri 22; Vermegliano 15; A-	
dria 0.	
PRIHODNJE KOLO	
Audax - Juventina Isonzo - Brazzanese	
Vermegliano - Adria Sovodnje - Azzurra Mladost - Poggio	1
Piedimonte - Pro Farra San Lorenzo - Italcantieri Fogliano - Capriva	~ j
dal čisti ofside, venda je	tokrat
Sobota, 2. maja:
Podbrdo -ri 3. mali maraton, (21 km). Organizator: SD Bača in šRD Sorica.
Sobota, 9. maja:
Ljubljana: 25. partizanski marš (8 km in 25 km). Organizator: Org. odbor.
Sreda, 26. maja:
Tolmin— Posočje 81 (17 km) Organizator: ZTKO Tolmin. Nedelja, 24. maja:
Kumrovec — Partizanski marš 26 km). Organizator: SH Zainteresirani iz zamejstva za zgoraj navedene prireditve se lahko za podrobnejše informacije obrnejo na sedež ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11 - tel. 767-304) in v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 33 029).
ATLETIKA
WALNUT — Na nekem atletskem tekmovanju v Kaliforniji so dosegli vrsto odličnih rezultatov. Tako sta najboljša rezultata leta na svetu dosegla tudi Foster na 110 m ovire (13”48) in Moses na 400 m ovire (48"61).
Tek na 8006 m:
1.	Jan (N. Gorica)	1’51”5
2.	Rigo (Padova)	1’51”3
3.	Bressan (UGG) !	1*51”*
Mpf kr mrl n
1.	Desantis (Padova)	19,73 m
2.	Andrei (vpjska)	18,80	m
3.	Danadai (Videm)	14,92	m
Skok v višino
1.	Bruni (Videm)	221	cm
2.	Millo (vojska)	211	cm
3.	Aprile (UGG)	808	cm
Skok s palico
1.	Datti (Padova)	450	cm
2.	Cargnelli (Videm)	459	cm
3.	Melli (vojska)	430	cm
Tek na 400 m
1.	Humar (N. Gorica)	48”2
2.	Corii (Padova)	48'’9
3.	Calligaro (UGG)	49''1
Tek na 2C0 m
1.	Guglieimi (Padova)	22"2
2.	Srebrnič (N. Gorica)	22”1
3.	Millocco (UGG)	22''4
110 m z zaprekami
1.	Pessina (Padova)	14”4
2.	Floreani (Videm)	14”5
3.	Bognin (UGG)	14”7
Maž knnla
1.	Zalar (N. Gorica) 73,76 m
2.	Cas^rsa (Pa#**) »
3.	Certte (UG^:: $K&
Skok v daiPMMig:: .-s
1.	Piculin (N. Gorica)	^7.10 m
2.	Curci (vojska)	7,07 m
3.	Zuttion (UGG)	6,95 m
Tek na 5.000 m
1.	Soratto (Videm)	14'18"9
2.	Costa (Padova)	14’30”3
3.	Altersberger (Celovec)	14’35”1
Štafeta 4x100 m
1.	Esercito Roma	42”
2.	Fiamme Oro (Padova)	42”6
3.	Libertas (Videm)	43”0
Štafeta 4x400 m
1. Nova Gorica	3’17”0
2. UGG	3’17”7
3. Fiamme , Oro Padova „	3T9”9
4. Libertas Videm	3’20”2
KONČNA LESTVICA	
1. Fiamme Oro Padova	76 točk
2. Nova Gorica	56 točk
3. Libertas V.dem	55 točk
4. Vojska Rim	49 točk
5. UGG	47 točk
6. Celovec	24 točk
Rudi	Pavšič
	
tiliiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiHiiniinitiiiiiiiiuiiiii
OBVESTILA
Športna šola Trst
sporoča, da bo zadnji kvalifikacijski turnir v igri med dvema ognjema (Sv. Ana, Škedenj, Sv. Jakob, Milje) danes, 28. aprila., ob 17. uri na stadionu «1. maji v Trstu.
# # *
ŠZ Bor (atletski odsek)
obvešča, da bo seja sekcijskcga odbora v četrtek, 30. t.m., ob 20.
uri na stadionu «1. maji.
« • «
ŠD MLADINA (smučarski odsek) Križ obvešča člane in prijatelje, da organizira v soboto, 2. maja, družabni večer v prostorih doma «A1-h-rt Sirki v križu. Začetek ob 18. uri. Zainteresirani naj se prijavi** naikasneje do četrtka, 30. aprila osebno v bani doma. Cena 1000 lir.
KAUIiAJOKI - Tudi Romunija in Finska sta se na kvalifikacijskem turnirju v Kauhajokiju na Finskem uvrstili v finalno skupino letošnjega ženskega evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo na sporedu 15. septembra v Italiji (Ancona).
PORTO — V finalni del moškega odbojkarskega tekmovanja za »Spomladanski pokal* so se uvrstili I-zrael, Turčija. Grčija, Švedska, Belgija, ZRN, Finska in Nizozemska.
KOLESARSTVO
NA DIRKI »DEŽEL*
Premoč Sovjetov
GUBBIO — Na mednarodni amaterski kolesarski «Dirki dežel* je včeraj osvojil drugo etapo (Citta-ducale - Gubbio) Sovjet Zagredinov. li je 65 km dolgo progo prevozil v 3 46’50”, s poprečno hitrostjo 43,644 km na uro. 2. je bil čehoslovak Jurko po 1”, 3. Švicar Hokimi po 27”, 4. Sovjet Logvin po 33", 5. Kubanec Cardet, 6. Italijan Zola, oba z Lo-gvinovim zaostankom itd.
SKUPNA LESTVICA ' 1. Zagredinov (SZ)
2.	Jurko (ČSSR) po
3.	Suhoručenkov (SZ)
4.	Hekimi (Švi.)
5.	Barinov (SZ)
6.	Logvin (SZ)
7.	Stajkov (Bol.)
8.	Petito (It.)
9.	Ricco (It.)
10. Kačrin (SZ)
itd.
2’27’56"
26”
31"
43"
45”
47"
48”
48”
49"
50”
Dirka po Španiji
Nizozemec Lamertink je osvojil včerajšnjo etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji.
Na skupni lestvici vodi še vedno Regis.
SABLJANJE
Na mednarodnem sabljaškem turnirju v Budimpešti za pokal Hunga-ria je zmagal Sovjet Krivopuskov.
•MimntiiMiifiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiitiiiil«
KG-.-RKA
Na turnirju v Tolminu
Dom na tretjem mestu
Zmagali so gostitelji, pred ljubljanskim Slovanom
MIHI IIHIIIIHI lil IIIIIIIIIMIIIIIMttltMHttllHIIIIIIIIIIIIItlft Ml llllllfllitliiriiltttiiiiiiiitiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM TURNIRJU
Ferfoglia dobro posredoval. Ko so vsi pričakovali končni žvižg sodnika je Vižinti po predložku Rossija z glavo premagal Ferfoglio in prinesel zmago domačemu moštvu.
Ta zmaga je povsem nezaslužena. saj je Mladost pokazala učinkovitejši nogomet in bi z malo večjo srečo lahko odnesla vsaj točko, če ne več.
Tekaške prireditve maja v Sloveniji
'Z mesecem aprilom so se za letošnjo sezono zaključile tekaške prireditve na smučeh. Na vrsti so sedaj le tako imenovani »suhi* teki, ki se bode zvrstili tudi pri nas v zamejstvu v raznih krajih ter ob prilikah raznih praznovanj in podobno.
V programu tekaških prireditev 1980/81 Odbora za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije so v mesecu maju le štiri tekmovanja, od katerih bosta dve potekali v naši bližini in sicer v okolici tolminskega področja. Pa poglejmo spored tekaških prireditev v Sloveniji za mesec maj 1981:
Krasove mladinke uspešne v Nabrežini
V raznih kategorijah so dosegle dobre uvrstitve
V	nedeljo se je v Nabrežini odvijal deželni namiznoteniški turnir, na katerem so poleg najboljših tekmovalcev iz naše dežele nastopili tudi igralci in igralke iz Vrtojbe in Semedele. Na turnirju so nastopile tudi mladinke Krasa, ki so tako imele še zadnjo resno preizkušnjo pred nastopom na državnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu, ki bo 1. maja v Monzi.
V	absolutni ženski kategoriji so se dobro izkazale primorske zastopnice iz matične domovine, katerim se je enakovredno upirala le Kraševka Sonja Doljak. V finalnem obračunu je slavila zmago Pi-ligram iz Semedele, Doljakova je bila druga, tretje mesto pa si delita Gorkičeva in Nemčeva iz Vrtojbe. Dam lana Sedmak je v četrtfinalu klonila poznejši končni zmagovalki. Alenko Furlan pa je odpravila Nemčeva
V	ženskih dvojicah sta se Dolja-kuva in Sedmakova prebili do pol-
finala, kjer pa sta tesno klonili z 1:2 tržaškemu paru Cappelletti -Zanot in sta se tako morali zadovoljiti s tretjim mestom.
V mešanih dvojicah je Krasov par Lucijan Colja in Sonja Doljak v o-stri konkurenci izpadel že v prvem kolu, Damjana Sedmak pa se je skupno s Cecchinijem prebila do finala in je po porazu s semedelskim parom pristala na sicer odličnem 2. mestu.
B, S.
Smrt treh športnikov
Na avtocesti proti Brennerju so v nedeljo izgubili v dveh prometnih nesrečah življenje tri.je italijanski športniki- igralec bezbola. igralka softbola in košarkarica. Vsi tri.je so se vračali, s prvenstvenih tekem, ko je zaradi slabega vremena prišlo do obeh nesreč v katerih je bilo tudi več drugih športnikov huje ranjenih.
Domovci so Se v nedeljo udeležili tradicionalnega košarkarskega turnirja v Tolminu, kjer so nastopile tri ekipe in sicer'AET Tolmin, Slovan iz Ljubljane in Dom Gorica. Vsa tri srečanja so se odvijala na odprtem košarkarskem igrišču v Tolminu.
Ob številni domači publiki sta najprej stopila na igrišče ekipi Doma in domačega Tolmina. Dom se je ob tej priložnosti ojačil z dvema igralcema Gostola iz Nove Gorice, ki se je letos povzpel do finalnega dela kadetskega prvenstva. Ni pa igral center Podberšič, kar se je močno poznalo pri lovljenju odbitih žog. Igralci Tolmina so bili mnogo višji od naših, igrali so v obrambi bolj učinkovito, kljub temu pa so domovci igrali dobro. Domači igralci so vodili skozi vso srečanje z dvajsetimi točkami razlike, toda v poslednjih minutah so domovci z ostrim presingom začeli dohitevati nasprotnike. Igrali so res berbeno, domači pa so le zdržali do konca in tako zmagali v prvem srečanju.
V	drugem srečanju sta se spoprijela med seboj Dom in mladinska ekipa Slovana iz Ljubljane. Srečanje je bilo zelo izenačeno, saj sta se ekipi neprenehoma vrstili v vodstvu. Naši fantje so igrali bolj tehnično. nasprotniki pa so dobro izkoriščali razliko v višini (najmanjši njihov je bil višji od najvišjega do-movca), Pet minut pred koncem je že vse kazalo, da bodo «belo-rdeči* tudi tokrat izgubili, teda dali so vse od sebe in približali so se Slovanu na samo tck-ko razlike. V poslednjih sekundah srečanja pa je prišlo do neljubega dogodka, ko so domovci prestregli žogo nasprotniku in so s hitrim protinapadom poskusili doseči zmagoviti koš. 'Igralci Slovana so tedaj dobesedno zgrabili Kogoja, sodniki pa so nepravično dosodili Kogoju korake. S tem je bilo srečanja tudi konec.
V	tretjem srečanju pa so po pred-videnju slavili domači, ki so si zaslužili končno zmago. Prikazali so bolj hitro in kvalitetno igro, medtem ko se je pri Ljubljančanih o-pazilo pomanjkanje rezervnih igralcev.
Ob koncu srečanja so organizatorji podelili priznanja igralcem Tolmina, ki so poleg turnirskega pokala dobili še prehodni pokal KK AET Tolmin.
KK AET Tolmin - Dom 69:62
(39:23)
DOM: M. Dornik 14, Kogoj R. 10. Terčič 6, U. Dornik, Zavrtanik 18, Kokoj 2, Bric, Ziani 8. Nanut 2, Čubej 2.
TOLMIN: Jeran 10, Mavrič 20, Breška, Vidič 10, Manfreda 10, Stres 7, Rovšček 2, Kavčič 8, Zakrajšek 2.
Slovan — Dom 74:71 (42:42) DOM: M. Dornik 4, Kogoj R. 20, Herčič 14, U. Dornik 1. Zavrtanik 24, Kogoj, Bric, Ziani 6, Čubej 2.
SLOVAN: Rojs 5. Hupoklin 28, 2i-levski 15, Jesih 6, Miklavčič 20.
KK AET Tolmin : Slovan 70:56 (36:31)
KONČNA LESTVIA 1. KK AET Tolmin; 2. Slovan; 3. Dom;
M. Č.
ODBOJKA
V ŽENSKI D LIGI
Sloga spet klonila šesterki Solarisa
Solaris — Sloga	3:1
(3:15, 15:12,3:15, 15:12,15:10)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Hrovatin, Kovačič, A. in L. Križmančič, Sosič, S. in V. Vidau
V	povratnem srečanju je moštvo Sloge spet klonilo močni ekipi Solarisa.
Igralke Sloge so bile že od samega začetka zelo razigrane. To so takoj pokazale, saj v prvem setu niso pustile, da bi nasprotnice naredile več kot 3 točke.
V	drugem setu so nekoliko popustile, vendar že sam rezultat jasno kaže. da sta si bili ekipi enakovredni.
V	tretjem setu pa je Sloga popolnoma nadigrala nasprotnice, ki niso mogle nič proti borbenih slo-gašicam.
Ostala dva seta sta bila kritična za slovenske igralke, čeprav sta bila izenačena. Hrovatinova se je zaman trudila, da bi reorganizirala vrste a kljub njeni izkušenosti, je bilo vse zaman. Igralke so bile tudi zelo potrte, saj sta jih sodnika večkrat oškodovala, kar je seveda negativno vplivalo na ekipo, čeprav so v zadnjem setu stalno vodile že od samega začetka, so izgubile zaradi pomanjkanja koncentracije.
V	naslednji tekmi bo morala Sloga nujno zmagati, če namerava igrati prihodnjo sezono v ženski D ligi. Zlasti, ker 01ympic. ki je tudi na robu izpada, igra proti šibkemu Inter ju in njegova zmaga bi lahko pomenila za Slogo izpad.
L. K.
VATERPOL
LONG BEACH — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju za svetovni pokal v Kaliforniji so dosegli v 2. kolu te izide:
SZ - ZDA	6:5
Jugoslavija - Španija	10:9
Kuba - Madžarska	9:8
Avstralija r Bolgarija	15:8
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
e****
V kulturnem delu sporeda je nastopil tudi mladinski zbor Glasbene matice
Nedeljske svečane proslave ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v Kulturnem domu se je udeležilo veliko število gostov in občinstva
Občinstvu se je s svojo borbeno pesmijo predstavil tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki ga je spremljaj harmonikarski ansambel
Violinist Črtomir šiškovič je tudi poskrbel za svojevrsten umetniški
užitek
. > *.»•

V soboto so proslavili obletnico osvoboditve tudi v Nabrežini, kjer je pred spomenikom padlim borcem spregovoril župan Albin škerk
V priredbi VZPI ANPI, ANED, ANPPIA, ZVI in ZATGTO so se po klonili tudi spominu obešencev. v Ul, Ghcga
Člana SSG Mira Sardočeva in Stane Starešinič sta posredovala nekaj značilnih tekstov na tematiko OF
Udeleženci nedeljske proslave v Kulturnem domu so si lahko ogledali tudi zanimivo fotografsko razstavo, ki je obudila v spominu marsikoga živo sliko dogajanja iz vojnih časov in poznejše osvoboditve
Na petkovi svečani seji dolinskega občinskegu sveta je župan .Švab izročil spominsko plaketo občine prvima podpisnikoma listine o pobratenju med to uašo občino in občino Kočevje
širom po Primorski so v nedeljo zvečer zagoreli kresovi. Okrog ognjev so se zbrali, kljub močnemu deževju, ,	mladinci, da bi tako potrdili vero v ideale NOB

Tudi Križani so počastili obletnico osvoboditve in šli v sprevodu po vaških ulicah do spomenika, kjer je
bila osrednja slovesnost
V Miljah se je v soboto na glavnem trgu zbralo veliko ljudi, da bi proslavili obletnico osvoboditve. V slovenščini je spregovoril tudi občinski odbornik Jurij Vodopivec

Ob priliki 10-letnice pobratenja med Dolino in Kočevjem so prišli na obisk tudi šolniki iz tega kraja, kar
spada v že tradicionalne stike
f JgL, —	
	
Petkove svečane seje v gledališču »France Prešeren« sc jc udeležilo veliko število gostov in domačinov
SLAVNOSTNI GOVOR BORISA RACETA-ZARKA
V NEDELJO SMO ZAMEJSKI SLOVENCI V KULTURNEM DOMU V TRSTU PROSLAVILI 40-LETNICO USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE
POZDRAVNI NAGOVOR NEVE LUKEŠ
Na klic Osvobodilne fronte smo Slovenci
odgovorili s plebiscitarnim odzivom
Iskra upora ni poznala meja
Slovenski narod si je z orožjem izbojeval svobodo sam, nihče mu je ni podaril - V Italiji in v Avstriji so še močni ostanki protislovenske politike - Po zmagovitem boju si nismo mogli predstavljati, da delu Slovencev ne bodo priznane najosnovnejše narodnostne pravice - Konec vojne je zgovoren primer, kako ne more nasilje trajno prevladati
Niti mesec dni ni bi1 o treba, da je postalo vsem jasno, da so nacistična Nemčija, fašistična Italija in Madžarska, po razbitju Jugoslavije in z razkosanjem Slovenije 1941. leta, obsodile Slovence na narodno smrt.
Nemci so na Štajerskem in Gorenjskem izpolnjevali Hitlerjevo naročilo: «Napravite mi to deželo zopet nemško» z ukinitvijo slovenskih šol, tiska, z razpustom društev, z uničenjem dveh in pol milijona slovenskih knjig, z zaplembo kapitala in premoženj Slovencev, z izgonom zavednih Slovencev in naselitvijo Nemcev.
te v prvih mesecih okupacije so Nemci izgnali nad 80.000 ali 10 odst. Slovencev pod nemško okupacijo. Nameravili so izseliti okrog 250.000 Slovencev, torej 1/3 prebivalstva, kar predstavlja najvišji odstotok nameravanih nasilnih izselitev v primerjavi z drugimi zasedenimi deželami.
Hitlerjev ukaz so nacisti nameravali izpolniti v štirih, petih letih.
Kakšna bodočnost se je obetava-la Slovencem Ljub'jane. Notranjske, Dolenjske in Bele krajine, ki so z odlokom Viktorja Emanuela Ul. z dne 3. maja 1941 bili priključeni Italiji in postali občani Ljubljanske pokrajine, je bil zadosti zgovoren položaj primorskih S'o-vencev. ki so bili že več kot 10 let oropani vseh narodnih pravic in izpostavljeni najbolj grobemu raz n arodovanju.
((Prebivalci naj bodo čimprej Italijani))
MussoHni je v tem ukazu sicer zagotavljal avtonomijo ' šolanje v slovenskem jeziku, toda kdo bi te mu verjel, saj so bila 1918 dava Primorcem podobna zagotovila. Visoki komisar Grazioli je v Ljubljani pohitel z napovedjo: «Priklju-čili smo to pokrajino Italiji in na pravili bomo, da bodo tudi njeni prebivalci čimprej Italijani.»
Madžarski okupatorji so Prekmurje formalno pravno priključili k Madžarski in razdelili to ozemlje med dve županiji. Zanikali so oh.«* stoj slovenskega naroda, izgnati zavedne Slovence, uničevali slovenske knjige in uvedli madžarsko šob.
Nobenemu narodu v okupirani Evropi ni bila namenjena taka u
soda, kot slovenskemu. Prebivalstvo Poljske, Srbije in okupiranih delov Sovjetske zveze je pretrpelo verjetno večje mulce, toda tako sistematičnega pristopa k nasilni raznarodovalni akciji kot na Slovenskem ,ni bilo nikjer; v Evropi. Nemški nacisti in madžarski fašisti so ,z naglimi radikalnimi ukrepi žeieH čimprej ponemčiti in po-madžariii slovensko ozemlje, ita lijanski fašizem je čas poitalijančevanja Ljubljanske pokrajine ne koliko podaljšal v bodočnost, očitno zaradi tega, ker je predvsem Ljubljana, kot narodno, kulturno in gospodarsko središče slovenske ga naroda, predstavljala prehud zalogaj.
Zmaga sil osi bi predstavljala torej uničenje slovenskega naroda.
■zgo.
V usodo in {friintoiati-nasilje, kloniti pred najmočnejšo vojno maši-nerijo ali, stopiti a pot brezkom-prpmlsnpga boja za uresničenje vsenarodnega programa im za socialno osvoboditev slovenskega
POZDRAVNA POSLANICA KP!
ZA UVELJAVLJANJE KULTURE SOŽITJA MED DVEMA NARODOMA
Tržaška avtonomna federacija KP1 'pozdravlja proslavo ob obletnici ustanovitve slavne Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je nastala v Ljubljani, ki so jo zasedle čete italijanskega fašističnega režima. V tistem trenutku je bila ustanovitev OF, enotne borbene organizacije slovenskega naroda, pod vodstvom Komunistične partije Slovenije, z Borisom Kidričem na čelu, odločilnega pomena za začetek boja proti nacifašističnemu okupatorju, za osvoboditev vse Slovenije, za sodelovanje Slovencev v skupnem boju vseh jugoslovanskih narodov v ljud ski osvobodilni vojni pod vodstvom tovariša Tita.
Tudi v naših krajih je delovanje OF imelo značaj narodnega osvobajanja in gibanje med Slovenci, ki ga je vodila OF, , je prispevalo k nastanku podobnega gibanja med italijanskim prebivalstvom v sodelovanju s federacijo ilegalne KPI, ki ni nikoli prenehala s svojim vztrajnim bojem proti fašizmu in s svojim organizacijskim delom med italijanskimi in slovenskimi delavci v Trstu s svetlimi zgledi junaštva od Pinka Tomažiča do Luigija Frausina, od Nataleja Kolariča do Vincenza Giganteja.
Tako so bile angažirane antifašistične sile in se je krepila med ljudstvom zavest o slovenskem narodnostnem vprašanju v Julijski krajini, ki ga je dvajsetletna brutalna raznarodovalna politika fašističnega režima še zaostrila. Veliko tovarišev komunistov je v Trstu •n v njegovi pokrajini sodelovalo z OF, bili so njeni aktivisti in voditelji v vseh obdobjih boja do osvoboditve teh krajev. Zato se v Trstu zgodovina OF v marsičem prepleta s samo zgodovino naše partije.
Zaradi vsega tega ob bratskem pozdravu tej skupščini izražamo upanje, da bo prispevala k enotnosti odporništva v Trstu, k enotnosti tržaških antifašistov, k enotnosti bivših italijanskih In slovenskih borcev. Ta enotnost je nujno potrebna za napredovanje demokracije, za poraz neofašizma in reakcionarnega partikularizma, ki se je v teh letih pojavil z vso svojo močjo, za uveljavljanje kulture sožitja med Italijani in Slovenci in za globalno zakonsko zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji.
Ti naši cilji so povezani s cilji italijanskega in slovenskega Odporništva, na katerih temeljijo sedanji pozitivni odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ki jih je treba še okrepiti v duhu, ki je vodil osimske sporazume. Zaradi vsega tega naš pozdrav proslavi 40-letnice ustanovitve OF ni formalen, pač pa hoče biti obveza v skupnem boju proti terorizmu in proti nacionalizmu za demokracijo in svobodo.
Pokrajinski tajnik KPI CLAUDIO TONEL
POZDRAVNA POSLANICA PSI
POTRDITEV VOLJE ZA BOLJŠO IN PRAVIČNEJŠO DRUŽBO
Drnci tovariši
V posebno zadovoljstvo nam Je, da lahko naslovimo topel in bratski pozdrav italijanskih in slovenskih socialistov *^ **”^ *** udeležencem proslave ob 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte
slovenskega naroda.
Ta pomembna slovesnost v spomin na enega najvažnejših trenutkov nedavne slovenske in jugoslovanske zgodovine in katerega pomen priznava vse mednarodno demokratično in ljudsko gibanje, ima značaj enotnega proslavljanja osvobodilnega boja proti nacl fašizmu, ki so ga Italijani in Slovenci teh krajev bojevali za svobodo. Obenem je ta proslava tudi potrditev volje za nadaljnje skupno delo, za boljšo in pravičnejšo družbo, za prijateljstvo in sodelovanje med obmejnimi državami in deželami.
Z bratskimi pozdravi	Pokrajinski tajnik PSI
ARNALDO PITTONI
človeka tudi kot trajno garancijo za narodno svobodo.
Te okoliščine je treba imeti pred seboj, ko se presaja veličina takratne odločitve, Ico se presoja beda tistih, ki so bili za čakanje, kaj bodo drugi storili za nas, in kako neodpustljivo je bilo izdajstvo tistih, ki so sodelovali z okupatorjem.
Iste okoliščine so v času samega boja vplivale na to, da so napredne sile neslovenskega — predvsem italijanskega — prebivalstva na rodnostno mešanega ozemlja v re volucionarnih letih pozitivno oce nje vale takratni slovenski revolu ebnarni narodni program. Naj zgovornejši dokaz za to je dejstvo da so se v ta antifašistični boj vklitičile. Zato bi bilo nerazumljivo, če bi, zgodovinska vzeto, iste .napredne sile ta program danes oče njevale drugače,
Slovensko ljudstvo se je odločilo ža boj, ker je uvidelo, kakšna usoda ga čaka in ker so bile v njem sile, ki so bile pripravljene in sposobne prevzeti vodstvo tega boja.
V jugoslovanski in s l d v e n s k i družbi so te sile poznale tiaravo nacifašizma in njegove-imperialistične cilje, v prvi'vrsti Nemčije, da preko slovenskega ozemlja pro dre do morja. Prav tako so pozna le težnje Italije, da si zagotovi mostišče na Balkanu za nadaljnji prodor in gospostvo nad Jadran skim morjem.
Te sile so predvidevate nacifaši stični napad na Jugoslavijo in njegove namere, da uniči slovenski narod.
Delavsko gibanje je prevzeEo zgodovinsko odgovornost za bodočnost slovenskega naroda
Edvard Kardelj je že 1937. leta,
, manifestu, sprejetem na ustanov-rrm kongresu KPS zapisal, da pomeni nemško - italijanska zveza za slovenski narod strašno nevarnost, da ga bodo fašistični roparji vnovič razkosali in da slovenski komunist manifestirajo trdno voljo dati na razpolago svojemu ljudstvu vse sile in izražajo neomajano zvestobo slovenskemu narodu.
Kardeljeva knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki je izšla tik pred vojno, je v pravi luči razgrnila preteklost slovenskega naroda in je z neizprosno kritiko dotedanje slovenske uradne politike pokazala na rneogibnost revolucionatne akcije pod vodstvom delavskega razreda», kot pravi sam Kardelj.
, V strategiji, ki je slonela na teoretičnih spoznanjih, s tem da je delavsko gibanje prevzelo nase zgodovinsko odgovornost za bodočnost slovenskega naroda in v naporih KPS, da bi že v letih pred voj no ustvarjala enotnor' demokratičnih sit v duhu splošne usmerje nosti KPJ pod vodstvom tovariša Tita, je treba i skati.ključ za hiter in učinkovit odgovor na okupacijo, raj je bila komaj štirinajst dni po okupaciji slovenskega ozemlja na pobudo KPS ustanovliena Osvobodilna fronta slovenskega naroda skupaj s krščanskimi socialisti, demokratičnim krilom Sokolov in kulturnimi delavci.
Z gesli o pravici slovenskega naroda do samoodločbe, o osvoboditvi ' in združitvi razkosanega slovenskega naroda, o povezanosti narodov Jugoslavije, o naslonitvi na Sovjetsko zvezo in izraženi nujnosti spremembe družbenih odnosov kot trajna garancija narodne enako pravnosti in neodvisnosti slovenskega naroda, je OF izražala tisto, kar je ogromna večina Slovencev v tistih težkih dneh občutila. Nič čudno torej, če je OF postala združevalna sila Slovencev ne glede na njihovo dotedanjo svetovnona zorsko m politično pripadnost.
OF je postala edini predstavnik slovenskega naroda
Sprejetje načela oboroženega boja proti okupatorju na ustanovnem sestanku OF in začetek oboroženega boja samega že v juliju 1941, ko so za to dozorele razmere, pomeni za slovenski narod prelom s preteklostjo, ker je s tem stopil na revolucionarno pot reševanja nacionalnega in socialnega vprašanja, kakor so si ga zamislile njegove najbolj napredne sile. Prav oborožena akcija je bila poizkusni kamen za iskren pristop h gibanju in je izzvala moralno diferenciacijo med Slovenci.
OF je z množično osnovo postala edini predstavnik slovenskega naroda, ustvarila je temelje slovenskega partizanstva in bila v vsej dobi osvobodilnega boja njegova opora in garancija. Prav zaradi takega značaja, moči OF in njene zakoreninjenosti v narodu, ni slovenska partizanstvo, tudi v velikih krizah ob sovražnikovih ofenzivah, zapuščalo slovenskega narodnega ozemlja.
OF je tako prerasla v enotno vseljudsko osvobodilno gibanje, ki se je,, skupaj s partizanstvom, razširilo na celotno ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci.
Primorska se ni vdala
Kljub temu, da je bilo revolucionarno gibanje na Primorskem po valu aretacij 1940. leta slabotno, re je osvobodilno gibanje in partizanstvo tu in v Trstu pojavilo že poleti 1041. leta.
Mreža OF se je širila, partizanske akcije so se množile, Primorska se ni vdala. Še je tlela iskra pod pepelom. Ni je pogasila niti Bazovica, niti smrt Tomažiča in tovarišev. Aktivisti OF in partizani so bili nosilci novih upov novih obzorij. Nič ni moglo zaustaviti revolucio varnega vala na Primorskem. Niti hermetično zaprta meja z ljubljansko pokrajino niti pomnožene policijske postojanke niti Mussolinijeve grožnje v Gorici niti gosta vojaška zasedba vzdolž in počez.
V	samem Trstu je bilo decembra 1942. leta že 30 terenskih odborov OF. Antifašistično gibanje je vedno bolj prodiralo med italijansko prebivalstvo.
Ognjeni krst skupnega slovensko-italijanskega antifašističnega oboroženega boja predstavlja tako imenovana goriška fronta, ki je septembra 1943. združevala slovenske partizane in italijanske delavce v obrambi osvobojenega ozemlja proti premočnim nacističnim silam. Ta prva skupna izkušnja je bila znaniieljica nadaljnjih skupnih bojev, žrtev in zmag slovenskih in italijanskih partizanov.
Niti zapori niti mučenja in de portacije niti Rižarna niso bili ovira za utrjevanje, širjenje in obnavljanje borbene antifašistične fronte na Primorskem, v Trstu, Gorici in v Benečiji in Reziji ter skupnega boja Slovencev in italijanskih delovnih množic v času nemške okupacijei
V	prvih mesecih leta 1945. je imela delavska enotnost, ki je združevala slovenske in italijanske delavce v Trstu, sedem rajon-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Začenjamo današnjo proslavo v počastitev 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ko je ves slovenski narod, z ramo ob rami z ostalimi narodi Jugoslavije stopil na pot brezkompromisne in odločne borbe proti nacifašističnemu okupatorju. Ponosni smo, da se proslavam v počastitev te obletnice, ki bodo danes in jutri širom po Sloveniji in ki jih bo slovenski na-
rod praznoval brez svojega ljubljenega predsednika Tita, pridružujemo tudi mi, skupno z vsemi tistimi tovariši, borci, antifašisti, ki so občutili in spoznali, da bo lahko edinole enotna borba vseh naprednih in demokratičnih sil pripeljala svet do končne zmage. Zato z zadovoljstvom pozdravljamo v naši sredi številne borce, aktiviste, predstavnike političnih strank in borčevskih organizacij, goste iz matične domovine, ki so želeli z nami proslaviti to pomembno obletnico.
Primorsko ljudstvo je že dolga leta pred 1941 ječalo pod fašističnim jarmom. Okusilo je ječe, kon-finacije in preganjanja. In prav zaradi tega je na klic Osvobodilne fronte odgovorilo s plebiscitarnim odzivom, zavedalo se je, da je napočil čas, da si izbori svobodo in da premaga fašizem. Tako so takoj po nastanku Osvobodilne fronte tudi Slovenci v zamejstvu množično vstopali v narodnoosvobodilno gibanje, ustvarili gosto razpredeno mrežo narodnoosvobodilnih odborov ter se pridružili prvim partizanskim brigadam. Dosti je bilo junaštva, žrtvovanja in trpljenja, ki so ga prav Slovenci s tega
področja izpisali v tem boju, v katerem so imeli na svoji strani ne le ves slovenski in jugoslovanske narode, temveč tudi demokratične sile italijanskega naroda. Skupno s temi smo izbojevali dokončno ..zma-go proti skupnemu sovražniku in postavili temelja novim odnosom, ki so se v povojnem času razvili med obema sosednjima državama in ki so pripomogli k sožitju enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in utrjevanju prijateljskih vezi med sosednjimi narodi. Dosti žrtev je bilo potrebnih, da smo dosegli svobodo. In na te žrtve danes ne smemo pozabiti. Njim se moramo zahvaliti, za vser kar smo dosegli, njim šmo dolžni obvezo, da nadaljujemo boj za ideale, za katere so oni dali svoja življenja. Naša je naloga, da te ideale prenašamo tudi na mlade rodove, saj bodo prav ti nadaljevali pot, ki smo jo skupno začeli. Današnja proslava je. potrditev teh svetlih idealov, ki smo jih zapisali v narodnoosvobodilnem boju. Naj nam bodo ti tudi napotilo v našem vsakdanjem delovanju, v boju za dosego naše globalne zaščite, v boju za mir, enakopravnost in demokracijo pri nas in v svetu.
Gostje in delegacije na proslavi
Nedeljske proslave 40-letnice ustanovitve OF so se med drugimi udeležili: predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ustanovni član OF Tone Fajfar, predsednik komisije za mednarodne odnose CK ZKS Jože Smole, posianc-c Antonino Cuffaro, senatorka Jelka Gerbec, ,deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, predstavnika deželnega vodstva ESI Saverio Giacchetti in Branko Pahor, pokrajinski tajnik KPI Ciaudio Tonel, pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni, predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Bojan Lubej, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje SR ( Jernej Jan, predsednik komisije za
mednarodne odnose zveze sindikatov Slovenije Vlaj-ko Krivokapič, član sveta federacije SFR Jugoslavije Joža Vilfan, Marija Vilfan, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Danilo Turk, sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjan Lenarčič, predsednik medobčinske obaino-kraške SZDL Boris Kralj, predsednik in tajnik koordinacijskega odbora za stike s tujino pri občinski medobalni SZDL Črtomir Kolenc in Stanko Erzetič, župani in predstavniki slovenskih občin in Kraške gorske skupnosti, predstavniki leve struje SSk, številni slovenski izvoljeni predstavniki in drugi.
SLAVNOSTNI GOVOR MARIA LIZZERA-ANDREE
BOJ, KI GA JE VOLOVENIji VODILA OSVOBODILNA FRONTA JEvPOSTAVIL OSNOVO ZA TEMELJITE MBBBENE SPREMEMBE
dovolite mi, da’	premagovanje UrdMbvr mednarodne napetosti.
Mario Lizzero - Andrea je v svojem slavnostnem govoru najprej poudaril, da pomeni spomin na 40-letnico ustanovitve OF spomin na dogodke, ki so bili v zgodovini zelo pomembni, imajo pa tudi danes izreden politični pomen, in to ne samo za narode, ki so bili nosilci teh dogodkov, »To pomeni,* je nadaljeval Lizzero, «da se spominjamo dejstva, da je pred 40 leti Osvobodilna fronta, da bi se zoperstavila nacističnemu in fašističnemu agresorju, začela tisti boj, ki ga zgodovinarji smatrajo za' največji osvobodilni boj, za najboij junaški partizanski in ljudski odpor, kar jih je bilo med drugo svetovno vojno bojevanih v Evropi. Dolg, dosleden boj, ki je terjal od narodov iz sosedne republike ogromne žrtve in ki se je začel takoj po nacističnem in' fašističnem napadu leta 1841 ter se nadaljeval do popolne nacionalne osvoboditve ter se zaključil z osvoboditvijo Trsta.
Nepozabni predsednik Tito je v nekem svojem nedavnem poročilu Zvezi komunistov poudaril, da se je po proglasu CK KPJ oboroženi boj v Jugoslaviji začel takoj širiti in razvijati, tako da so konec leta 1941 partizanske osvobodilne sile zavzemale obseg splošnega ljudskega upora z 80 tisoč borci, ki so vezali nase pet nemških, osemnajst italijanskih in pet bolgarskih divizij, tri madžarske brigade ter sile kakih šestih divizij domačih izdajalcev: četnikov, belogardistov, domobrancev in drugih, skupno torej nad pol milijona sovražnikovih vojakov.*
/rovariš Tito ,ie nadalje poudaril, da je že v sep-
tembru 1941 poveljstvo jugoslovanskih osvobodilnih sil sklenilo ustanoviti partizanske udarne brigade, da so bile v decembru 1942 ustanovljene partizanske divizije in parti zanski korpusi in da so bile v zaključni fazi vojne formirane partizanske armade, kar se je torej zgodilo le v jugo slovanskem osvobodilnem gibanju, kajti jugoslovanska osvo bodilna vojska je tedaj štela nad 800 tisoč borcev.*
Izredno visoka cena Jugoslavije za neodvisnost in svobodo
»V svojem poročilu je tovariš Tito nadalje podčrtal, da je'jugoslovanska osvobodilna vojska v štirih letih boja zadala sovražniku velikanske izgube: agresor je imel pri bližno 450 tisoč mrtvih in nad 100 tisoč ranjenih. Seveda so jugoslovanski narodi to plačali z velikanskimi žrtvami. V boju je padlo 305 tisoč borcev, en milijon 401 tisoč ljudi pa je umrlo v nacističnih taboriščih ali v represalijah To se pravi, da je Jugoslavija imela v celoti en milijon 706 tisoč človeških žrtev, kar je bilo 10,8 odst. vsega prebivalstva. To je izredno visoka cena, ki jo je plačala za neodvisnost jn svobodo, to je tudi velikanski prispevek k zmagi zaveznikov nad nacifašističnim sovražnikom, prispevek, s katerim so si narodi nove Jugoslavije, ki je bila porojena v partizanski in antifašistični revoluciji, priborili visoko in trajno spoštovanje.*
nih številk, ki pa govorijo o veličini boja in žrtev jugoslovanskih narodov, z ginjenostjo spomnim, da je tovariš Lazar Koliševski, ko je govoril pa svečanostih na pogrebu tovariša Tita zatrdil, da so se legendarnemu poveljniku jugoslovanske ljudske armade poklonile bojne zastave vseh 365 partizanskih brigad, med katerimi je bila tudi ena sovjetska, ena bolgarska, ena francoska in 21 italijanskih, torej zastave tistih italijanskih partizanskih brigad, ki so se formirale v Jugoslaviji na zahtevo italijanskih vojakov, podčastnikov in častnikov, ki so se . hoteli spremeniti iz napadalca v partizanske zaveznike, in ki so v svojem boju, dali 20 tisoč mrtvih, ki so padli za svobodo in neodvisnost Jugoslavije, torej za čast in neodvisnost Italije.*
«Boj, ki ga je v Sloveniji vodila Osvobodilna fronta, ki je bila ustanovljena na pobudo KPJ leta 1941, je bila velika borba, borba, ki je postavila osnovo za temeljite družbene spremembe.*
Pri nas se je že leta 1942 začelo sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi partizani
»Ob tej priložnosti pa mi italijanski in slovenski partizani s tega obmejnega področja smatramo za potrebno podčrtati, da je prav v zvezi z bojem jugoslovanskega odporniškega gibanja že v samem začetku v naših krajih osvobodilni boj zadobil svOje lastne posebne značilnosti, ki so bile drugačne kot v ostalih predelih Italije, kajti v naših krajih se je sodelovanja Italijanov in Slovencev z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem začelo že v 1942. letu. Tu je bil šest mesecev prej kot v ostalih predelih Italije in sicer v marcu 19-13. leta ustanovljena prva garibaldinska enota. Tu je takoj po 8. septembru več kot tisoč delavcev CRDA in delovnih ljudi s spodnjega Posočja in furlanske nižine formiralo brigado «Proletaria», ki se je skupno s slovenskimi brigadami borila v Gorici, v tistem boju, ki ga upravičeno smatramo kot prvo veliko bitko italijanskega odporniškega gibanja. Poleg tega so tu nastale brigada «Friuii», junaški «Tržaški bataljon*, »Alma Vivoda*, brigade »Fontanot*, «Triestiria» in udarna garibaldinska divizija »Natisone*, ki so se junaško borile na ozemlju Italije in Jugoslavije proti skupnemu sovražniku in za svobodo naših narodov.*
»K temu in še k drugim sodelovanjem v skupnem boju partizanskih formacij je treba dodati tudi slavno stran zgodovine, ki so jo v Primorju napisali slovenski aktivisti, ki so začeli boj že v samem začetku in sodelovanje tolikšnega dela slovenskega prebivalstva, moških in žensk, ki so prav gotovo omogočili najmogočnejšo skupno borbo v teh krajih. In prav zaradi tega velikega boja je nemški okupator namenil našim krajem, mestu Trstu, žalostni in boleč privilegij, da je namreč Trst dobil edino uničevalno taborišče v Italiji, skozi katerega je šlo in v 'katerem je junaško umrlo na tisoče italijanskih in slovenskih borcev ter pripadnikov judovske skupnosti.*
Skupni boj je odstranil nasprotstva
Mario Lizzero - Andrea je nato govoril o nekdanjih kontrastih med Italijo in Jugoslavijo, o nasprotstvih, ki so se čutila tudi med NOB. Toda prav skupni boj proti nacizmu in fašizmu je odstranil ta nasprotstva in deželi zbližal, ter prispeval tudi k temu, da so bili sklenjeni osimski sporazumi, ki so omogočili tudi zadovoljivo rešitev mejnih problemov med obema državama.
Nato je govoril o velikem napredku, ki ga je napravila Jugoslavija v teh 40 letih in v tem napredku je treba posebej podčrtati ureditev nacionalnih problemov narodov in narodnosti nove Jugoslavije, »kar je prav gotovo velika, morda največja pridobitev jugoslovanske revolucije. Podčrtal je izreden ekonomski razvoj v Jugoslaviji in še posebej «povsem izvirno pot demokratične socialistične ureditve, socialističnega sistema, ki temelji na samoupravljanju, na delegatskem sistemu, ki omogoča široko ljudsko sodelovanje na vseh ravneh.*
Toda jugoslovanska NOB ni bila le boj za neodvisnost, svobodo in socializem, je nadaljeval svoje izvajanje Lizzero, pač pa tudi »boj proti vojni, boj za trajni mir*. In prav v trenutku, ko smo priča velikim mednarodnim napetostim, »moramo podčrtati velikanske zasluge predsednika Tita in ostalih voditeljev nove Jugoslavije pri ustanovitvi sistema neuvrščenih*.
Govornik je nato podčrtal zgodovinsko vlogo naše de žele kot mostu med obema državama in tudi med dvema Evropama, za kar pa je potrebna utrditev miru, za kar
»In mi, Italijani in Slovenci iz Furlanije - Julijske krajine spoznavamo vrednost prispevka, ki sta ga Jugoslavija Jn Tito dala pri ustanovitvi gibanja neuvrščenih kot nove komponente mednarodnega sistema, ki hoče ustvariti pogoje za premagovanje Jripolarizma med velikima silama.*
V zveži s tem je Lizzero izrazil zaskrbljenost nad razpokami, ki se kažejo v tem okviru in tudi zaradi oboroževalne tekme med dvema nasprotujočima si blokoma, oboroževalne tekme, ki zahteva 370 tisoč milijard lir na leto, vtem ko milijoni ljudi iz tretjega in četrtega sveta umirajo od lakote.*
In v tej tako dramatični stvarnosti prihajajo še bolj do izraza »zgledno dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo, dobri odnosi med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in republiko Slovenijo, dobri in razvijajoči se odnosi med krajevnimi ustanovami naše dežele in sosednje Slovenije*. »In prav iz te stvarnosti- izhajajoč bi morali dati svoj konkretni prispevek pri reševanju perečih problemov*. Nato je Lizzero spregovoril o krizi, ki je zadela Trst, o težavah ki jih je Furlaniji prizadejal potres. V zvezi z napetostjo je podčrtal potrebo po boju za mir na vseh ravneh, v deželnem, v pokrajinskih in občinskih svetih, pa tudi po tovarnah, na podeželju in šolah, kajti »danes niso dovolj diplomatske zveze med državami in vladami, da bi rešili ogroženi mir, pač pa je potrebno ustvariti novo diplomacijo, diplomacijo narodov, v kateri pride do veljave pobuda milijonov ljudi vseh narodov in vseh ljudi. Lizzero je v nadaljevanju podčrtal, da se posebno v Beneški Sloveniji zadnje čase opažajo hude negativne pobude, proti katerim se je treba bojevati in na katere je treba vzpodbujati pozornost vseh političnih sil, da bi se preprečili poizkusi krhanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
V celoti izvajati osimski sporazum
»Dovolite mi, je nato dejal Lizzero, predno zaključim s temi spomini, da spregovorim nekaj besed o dveh vprašanjih, ki se nam zdita v tem trenutku še posebno važni in nujni.*
«Prvo mora obvezati, kakor od vedno poudarjamo z obeh strani meje, pobudo obeh držav: nanašam se na prizadevanja za polno izvajanje, v duhu in črki, osimskih sporazumov. Vsem so znane težave, ki so žal nastale predvsem z lokacijo industrijske cone na meji, ki jo predvidevajo sporazumi. Ne moremo ignorirati, da obstajajo težko rešljivi problemi, ki so jih sile in formacije, ki so nastale prav iz nasprotovanja do izvajanja sporazumov, ali njihovih bistvenih delov, naredile še težje.*
»Po drugi strani pa je padlo več predlogov, nekaj tudi pozitivnih in ki lahko prispevajo k rešitvi kočljivih -in kompleksnih problemov, ki so nastali. Tako stanje pa ne napreduje, česar se je treba dobro zavedati. Kljub nedavnim bilateralnim pobudam različnega značaja, vzdolž celotnega obmejnega pasu od Milj do Trbiža (ki so nedvomno nezadostne), uresničevanje sporazumov pa napreduje še vedno počasi.*
»Kaj narediti za premostitev tega zastoja, ali prepočasnega izvajanja sporazumov? Z naše strani je treba sprejeti pobude na vseh ravneh: na državni ravni, v parlamentu, kot se sedaj dogaja: vse demokratične politične sile morajo sprožiti enotne pobude; tako tudi na deželni ravni, v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, kjer . je treba obnoviti in še razširiti pobude v teku; tako tudi na krajevni ravni v vseh izvoljenih skupščinah, ki jih je treba obvezali v konkretnem naporu, da bi posredovale tehtne predloge. Pomisliti je treba, da je napočil pas, ko je treba sprejeti ljudske pobude in vključiti zainteresirano prebivalstvo,' še posebej ono z obmejnih predelov. Na tak način bi lahkb popravili resnične napake, ki sp se pokazale v odtujenosti prebivalstva, ki ni pomaio problemov in pobud za uresničevanje sporazumov. Na tak način bi se .lahko pozitivno lotili tudi novih prob’emov, ki- jih odpirajo sporazumi glede obmejnega prometa. Dobro pa poznamo tudi velika in kompleksna vprašanja, ki jih državi sedaj proučujeta, o katerih pa se danes ne morehio zaustaviti.*
Italija ima natančne obveznosti do slovenske narodnostne manjšin«
»O enem od teh vprašanj, o že starem vprašanju, ki zadeva našo državo, to je o vprašanju pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 > 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 Ur — vnapre| plačano celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
28. aprila 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 iADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk® krajine se naročajo pri oglosnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
,	,	trd.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska f ^irsr založnikom fjeg
lil
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR BORBE V ODGOVOR MOSKOVSKI PRAVDI.
«Ne sprejemamo nikakršnega poduka pri ocenjevanju razmer v svetu»
Zaradi svoje neuvrščenosti, neodvisnosti in drugih notranjih značilnosti je Jugoslavija pomemben mednarodni dejavnik miru in napredka
BEOGRAD — Ne sprejemamo nikakršnega poduka o političnem o-cenjevanju razmer v svetu ali naši državi, piše «Borba* v zunanjepolitičnem komentarju, v katerem odgovarja moskovski »Fbavdi*, ki je napadla beograjski dnevnik zaradi čianka, v katerem so bila ponovljena načelna stališča jugoslovanske zunanje politike. Presenečeni smo, nadaljuje «Borba*, da je moskovska »Pravda* začela polemiko z našim komentatorjem na to temo.
Jugoslavija ni Li ne more biti izven vsega, kar se dogaja na mednarodnem prizorišču, ne samo zaradi svojega geografskega položaja. ampak tudi, kot smo poudarili zaradi svoje neuvrščenosti in neodvisnosti in drugih notranjih značilnosti, zaradi česar smo pomemben mednarodni dejavnik miru in napredka. Če tega kdo ne razume, ali pa je spregledal, potem napačno o-bravnava našo državo brez občutka realnosti.
Ne gre za terminologijo, v kateri je glede na ‘doke p’i internacionalnem med nami precej razlik, ampak za politiko. Avtor članka v »Pravdi* postavlja nasproti našemu komentatorju tezo o dveh nasprotnih političnih pravicah in njunih razlikah. kot da poleg tega ne obstoji nič drugega. Avtorja je takšno stališče pripeljalo celo do tega. da nas poziva, naj se opredelimo do blokov. Na takšne zahteve pa smo vedno odgovorili podobno kot velika večina neuvrščenih: gibanje in politikš neuvrščenih nista in ne moreta biti nadomestilo ali rezerva kateregakoli bloka, saj je to nezdružljivo z bistvom politike neuvrščenosti.
Opredeljujemo se predvsem po konkretni politiki posameznih držav, ki pripadajo blokom in ocenah, ali ta politika prispeva ’• miru, varnosti in napredku v mednarodnih odnosih ali ne. Nikoli torej nismo izenačevali blokov niti po vrstnem redu njihovega nastanka ali kako drugače. Vedno pa smo se dosledno izrekali proti blokovski politiki, tuji nadvladi, proti vsem oblikam po-litično-gospodarske hegemonije, za pravico vsake države do svobode, neodvisnosti, do samostojnega razvoja.
Takšno naše stališče seveda ne Izključuje, ampak vključuje dvostransko sodelovanje tudi z državami, ki pripadajo vojaško političnim grupacijam, in sicer na znanih načelih sožitja enakopravnosti in v
obojestranskem in splošnem interesu.
Z drugimi besedami to pomeni, da ne zapiramo oči pred realnostjo blokov v današnjem svetu, smo si pa vedno prizadevali za konstruktiven vpliv na odnose med velikimi silami, za odpravo blokovskih nasprotij, za sodelovanje velikih sil pri reševanju perečih problemov, za širši neblokovski koncept splošnega popuščanja, za mednarodne odnose oziroma za uresničevanje pogojev za odpravo tako blokovske politike kot blokov v mednarodnem življenju.
ji neodvisni in neuvrščeni opredelitvi. Glede tega — in to more biti vsakomur jasno — ni mogoče začeti dialoga in so zato vsa ugibanja in špekulacije glede tega zunaj vsake realnosti, piše «Borba». (dd)
Spopadi v Libanonu
BEJRUT — Po relativnem nedeljskem zatišju so se včeraj v Bejrutu, v dolini Beka in v Zahlu obnovili spopadi med sirskimi «ze-lenimi čeladami*, palestinskimi borci, redno libanonsko vojsko, desni-Takšno stališče med drugim tudi carsko falango in raznimi musli-
ni oviralo razvoja dobrih odnosov in sodelovanja s SZ. Kot je znano, temeljijo jugoslovansko-sovjetski odnosi na zgodovinskih načelih enakopravnosti, neodvisnosti in nevme-šavanju, ki sta jih obe strani potrdili leta 1956 v Beogradu in leto kasneje v Moskvi. Ta načela so bila podlaga nadaljnjemu plodnemu sodelovanju med našima državama in pomembnemu razumevanju med številnimi srečanji Tita in Brež-njeva.
Obe državi se torej zanimata za nadaljnji ploden razvoj medsebojnega sodelovanja in zato ni dobro, da želi nekdo morebitne prehodne težavo v drugi državi izkoristiti, ali jih izrablja v namene, ki so v nasprotju s skupno sprejetim stališčem medsebojnih odnosov.
Sredstva obveščanja obeh držav morajo prispevati k nadaljnji krepitvi prijateljstva med državama, torej morajo slediti načelom spoštovanja med državama, ki so v skupnem interesu obeh strani. Odnosi med državama morajo, z drugimi besedami, biti zadeva obeh držav in jih ni mogoče postavljati v drugačen kontekst. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost obsodb s strani o našem notranjem ali mednarodnem položaju, da nam določajo tako prijatelje kot sovražnike in s tem omogočijo prostor različnim špekulacijam glede prihodnosti Jugoslavije.
Naša neodvisnost in neuvrščenost sta naša realnost in to ni nikakršna <čarobna krogla*. Zaradi tega smo tudi budni, ko gre za blokovska zaostrovanja in zato ne sprejemamo nikakršnega vsiljevanja političnega razumevanja in pogledov na razmere v svetu ali v naši državi. Jugoslavija ostaja dosledna sebi — notranjemu samoupravnemu socialističnemu razvoju in svo-
manskimi naprednimi silami.
Medtem je izraelsko letalstvo po nedeljskem bombardiranju južnega Libanona včeraj ponovno napadlo palestinske položaje in civilne o-bjekte v Sidonu, Tiru in Naba-tijehu.
MNOŽIČNA MANIFESTACIJA KMETOV V RIMU
Delamo več, zaslužimo pa manj!»
Kmetje iz vseh krajev Italije so se včeraj združili v enotno demonstracijo po rimskih ulicah. Na trgu Popolo je stotisočglavi množici spregovoril predsednik kmečkega sindikata Avolio, ki je zlasti poudaril, da so leta 1980 kmetovalci pridelali mnogo več, zaslužili pa precej manj, kot bi sicer morali (AP)
.......................................................................................■mio....
MF.nTF.M KO SE BOBBY SANDS BORI S SMRTJO Giovaitlti Conso
nasledil Zillettija
SEVERNOIRSKA DRAMA SE ZAPLETA
,,, .	..	, , | v • •	ia j • v . . , .i . tekel mandat sedanjim članom sve-
Pripadmki IRA so za britansko vlado teroristi in zločin«, ne pa politični jetniki ta. bo nadomestil uga zmetuja, m
*	je prejšnji teden odstopil. Consa so
izvolili soglasno, zanj pa se je javno opredelil tudi sam predsednik Pertini, ki je, kot znano hkrati tudi predsednik višjega sodnega sveta.
BELAST — V bombnem atentatu je včeraj popoldne v Belfastu izgubil življenje britanski policijski agent, drugi trije pa so bili težko ranjeni. Napetost na Severnem Irskem sp iz dneva v dan stopnjuje kot ginejo upanja, da bi britanska vlada »popustila* in tako preprečila smrt Bobbyja Sandsa, pripadnika severnoirske republikanske armade in novoizvoljenega poslanca v spodnjem domu britanskega parlamenta, ki je 1. marca začel gladovno stavko, da bi njemu in preko 400 drugim njegovim tovarišem priznali status nepolitičnega jetnika*.
Sandsovo zdravstveno stanje je tgko.Ja’itičpq, da lahko izdihne vsak trenutek, z vsemi tragičnimi posledicami za Ulster, saj je skoraj gotovo, da severnoirsko katoliško prebivalstvo ne bo mirno pozabilo r a smrt svojega predstavnika. Včerajš nji atentat v Belfastu je s tega vidika le uvod v še hujši irski od govor britanskim oblastem. Da se položaj lahko vsak trenutek izrodi v pravi oboroženi upor zgovorno
priča vest, da so se sestali voditelji protestantskih severnoirskih pol-vojaških organizacij, ki so sprejeli operativne sklepe za primer odkritega upora katoličanov.
V tem položaju, ko celo poslanci britanskega parlamenta dobivajo eksplozivna pisma, Thatcherjeva vlada vztraja pri stališču, da so pripadniki IRA (Irska republikanska armada) le teroristi in navadni zločinci, ne pa politični jetniki. Nedeljska množična manifestacija severnoirskega katoliškega prebival stva v Belfastu, ki se je je udeležil tudi nekdanji pravosodni minister ZDA Ramsey Clark, ni niti za ped premaknila britanske vlade, kot ostaja- gluha na številne pozive mednarodne javnosti.
Gedafi v Moskvi
MOSKVA — Kot »voditelja velike libijske septemberske revoluci-. je* so včeraj na moskovskem letališču Vnukovo dočakali polkovnika Gedafija najvišji sovjetski
partijski in državni voditelji z Leonidom Brežnjevom na čelu.
Zatrt upor v Fossombroneju
FOSSOMBRONE — Obračunavanje med kamoristi, ki je terjalo smrt enega zapornika, je bilo povod za množični upor jetnikov v posebnem zaporu v Fossombroneju. Skupina «navadnih» zapornikov je namreč zajela 12 jetniških paznikov, ob 19. pa so talce izpustili in se predali. Pravosodni minister Sarti je odredil zaprtje povzročiteljev u-pora v izolacijske celice za mesec dni.
NEW YORK — Ameriško državno tajništvo je sporočilo da bo 1. maja prispel v Rim državni tajnik Haig, da bi se udeležil ministrske konference NATO. V Italiji se bo Haig sestal s predsednikom Perti-nijem in s predstavniki italijanske vlade.
Petrolejski škandal:
10 zapornih nalogov
MILAN — Milanski sodniki, ki vodijo preiskave v okviru takoime-novanega »petrolejskega škandala* so včeraj izdali še deset zapornih nalogov proti nekaterim industrij-cem (med drugimi tudi zloglasni Bruno Muselli) in upraviteljem raznih rafinerij, ki so od leta 1973 do leta 1979 sodelovale^ s podjetjem «Bitumoil». Skupno naj bi državo opeharili za vsaj 13 milijard lir.
RIM — Španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofija bosta danes prispela na dvodnevni uradni obisk v Italijo. Španskega suverena bo na Kvirinalu sprejel predsednik Pertini.
•iliiitMiiMiiiiMtiiuiiuitiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiimimmimHimmiiiHiiiMtiiiiiiiHHiiiHHiiitminMiiuitiiMiiHUlllinimiiliillillllUliiililiillH
nadaljevanja
• Boris Race
(Nadaljevanje s I. strani)
z drugih strani • nadaljevanja z drugih strani • nadaljevanja
skih komitejev, v tovarnah pa 72 komitejev z 200 podkomiteji in 2000 aktivisti. OF z žensko in mladinsko organizacijo je imela 24 rajonskih in 212 terenskih odborov s 1400 aktivisti.
Iskra upora, ki se je porodila 27. aprila 1941, ni torej poznala niti predvojnih meja niti meja, ki jih je začrtal okupator. Zajela ni le slovenskega človeka, ki je branil svoj narod pred uničenjem. Njena revolucionarna vsebina je oplajala tudi italijanske antifašiste pri nas in ustvarjala enotno fronto v boju za svobodo in pravičnejši družbeni red, v širšem smislu pa enotno fronto vseh zavezniških sil, ki je slavila zmago in osvoboditev 1. maja 1945.
Kakor ni mogoče govoriti o OF, ne da bi omenili, kako je bila zgodovina nenaklonjena slovenskemu narodu zaradi njegove številčne majhnosti in njegovega geografskega položaja, kar ga je vklenilo v stoletno odvisnost in ne da bi vsaj shematično opisali tragične razmere, v katerih se je znašel po okupaciji, tako ni mogoče mimo vprašanja, kako ta narod danes živi.
Kar zadeva njegov večji, matični del, je OF izpolnila svoj program. Slovenski narod si je z o-rožjem izbojeval svobodo sam. Nihče mu je ni podaril. Prav to predstavlja novo kvaliteto, njegovo dokončno afirmacijo in trdno obvezo, da bo svojo, s tolikšnimi žrtvami priborjeno svobodo in pravičnejše meje, branil tudi v bodoč-\ nosti. Z narodno osvoboditvijo si je slovenski delovni človek priboril skupaj z delovnimi ljudmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti tudi socialno osvoboditev in uvedel samoupravljanje, to najnaprednejšo družbeno ureditev, ki hkrati zagotavlja 'enakopraven položaj vseh narodov in narodosti. Z jugoslovansko neuvrščenostjo vodi plemenit boj za mir, za enakopravnost svoje države in za ena kopravnost vseh narodov in držav na svetu.
Deli slovenskega naroda izven meja Jugoslavije niso enakopravni z večino
Kako živijo deli slovenskega naroda, ki so izven meja Jugoslavije? Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da noben del slovenskega na-
roda, ki živi v treh sosednjih državah ni enakopraven z večinskim narodom.
Posebno v Italiji in Avstriji so še močni ostanki protislovenske politike, ki je bila prisotna v času velikih preizkušenj za ves slovenski narod. Razlika je res v tem, da je bil tedaj v nevarosti ves slovenski narod in da gre danes za njegove manjše dele. če se o-mejujemo na slovensko manjšino n Italiji, je treba opozoriti še na razliko, da so močne progresivne sile večinskega naroda na strani slovenske manjšine. Razlika je tudi v tem. da vsaj deli naše manjšine uživajo določene narodnostne pravice.
Kljub vsemu temu izgubljamo, ker so v pomembnih krogih in celo pri nekaterih odločujočih političnih dejavnikih večine cilji politike do slovenske manjšine še vedno njena asimilacija.
Iskreno priznavamo, da si po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju in odporništva pred 36 leti nismo mogli predstavljali, da ne bodo delu Slovencev še danes priznane najosnovnejše narodnostne pravice, kol se dogaja v Kanalski dolini, Reziji in Benečiji. Nismo si mogli predstavljati, da ne bomo mogli še danes uporabljati povsod in ob vsaki priložnosti našega materinega slovenskega jezika, da bomo morali velik del svojih moči uporabiti v obrambi zemlje naših prednikov, skratka, da ne bomo enakopravni. Nismo si mogli tudi predstavljati, da bo del večinskega prebivalstva iz golega prezira do Slovencev in Jugoslovanov še danes odklanjal sodelovanje na enakopravni osnovi z našim matičnim narodom, kar bi bilo v korist obema stranema.
Danes, pet in pol let po podpisu osimskega sporazuma, ki obvezuje italijansko državo, da uzakoni pravice naše manjšine, ne vemo, na kakšni stopnji je postopek za uresničitev te obveznosti. Posebna komisija v Rimu je pred štirimi meseci zaključila svoje delo in ne vemo, ali je predsednik komisije sploh predložil vladi poročilo in ne vemo, kaj namerava vlada storiti.
Obračun s temnimi silami bi moral biti popoln
Štiridesetletnica ustanovitve OF nas opominja na temne sile, ki so sejale smrt, izvajale nasilje nad vso Evropo, posebno še nad številčno majhnim slovenskim narodom
Obračun s tem' silami bi moral biti danes popoln. Ne le za nas,
marveč predvsem za večinski narod. Zaključek vojne je zgovoren primer, kako ne more nasilje trajno prevladati.
Naj bo to poučno za vsa nasilja, velika in majhna, in za vse krivice. Zavedamo se, da se moramo proti krivicam neprestano boriti. V tem nam je svetel primer OF. Hkrati pa pričakujemo, da bo najširši demokratični, ljudski in svobodoljubni del večine z nami in da bo z nami delil zadoščenje, da so nazadnjaške in protislovenske sile poražene.
Lizzero
(Nadaljevanje s 7. strani)
krajini, pa je treba danes povedati nekaj besed. Italija ima natančne ob-veznosti do slovenske narodnostne manjšine. Ne samo zato, ker to izhaja iz republiške ustave, ki se je rodila iz odporništva; ta je najbolj nujna dolžnost, ki se ji ni moč izmikati v letih, ko se pripravljamo proslavljati 35. obletnico ustave; ne samo ampak tudi zato, ker ji osimski sporazumi, ki pa se v tem delu sploh ne izvajajo, nalagajo točno dolžnost do manjšin. Rekel pa bi, da te dolžnosti izhajajo predvsem iz zavesti o dolgem skupnem boju, o globokem skupnem sodelovanju Italijanov in Slovencev v teh krajih v bitkah proti fašističnemu barbarstvu že v prvih povojnih letih, od razbohotenja nasilja fašističnih škva-der Francesca Giunte proti sedežem demokratičnih in kulturnih slovenskih in italijanskih društev; to sodelovanje je prišlo do izraza v dolgem protifašističnem boju, pred po sebnim sodiščem, v zaporih, v kon-finaciji; pri tem se je treba spomniti, da je bil delež te dežele v letih fašistične diktature, najvišji v Italiji glede obsodb, pri čemer je treba upoštevati sodelovanje Slovencev in Hrvatov: od skupijo 34 smrt nih obsodb, ki jih je izreklo posebno sodišče, jih je kar 28 prizadelo Slovence in Hrvate in da bi se spomnit vseh, dovolite mi, da imenujem nepozabnega heroja Pinka Tomažiča in njegove tovariše. Spomni ti se je treba, da je bilo veliko tudi skupno sodelovanje v španski vojni, kakor je tudi dobro znano, da je bilo sodelovanje slovenske narod nostne skupnosti v boju za osvoboditev države, poleg Italijanov, zelo veliko.*
«Iz vsega tega izhaja, da ima slo venska narodnostna skupnost pravico. da se premosti sedanje stanje in da si zagotovi popolno enakopravnost pravic r vsemi državljani te zemlje in cele Italije.*
«Minilo je več desetletij, v katerih je bilo sprejetih več pobud na vseh ravneh: sprejele so jih italijanske in slovenske sile, ki se sklicujejo na vrednote in ideale odporništva italijanske nacionalne protifašistične revolucije; sprejele so jih na državni, deželni in krajevni ravni, kot sta resoluciji, ki sta jih v tržaškem pokrajinskem svetu predložili KPI in Slovenska skupnost. Enakopravnost pravic pa ni bila dosežena; nasprotno, saj ni bilo opuščeno krivično razlikovanje v priznavanju slovenske narodnostne skupnosti, glede na to, ali živi v Trstu, ali v Gorici, ali pa v Beneški Sloveniji, kjer se sprejemajo sramotne pobude, ki jih poznate, proti priznanju tiste skupnosti kot delu slovenske manjšine.*
«Tukaj pa mora rasti naša politična, kulturna in idealna obveza: ohstajajo potrebni zakonski osnutki, peticije in pobude različnih sil. Ko danes proslavljamo 40. obletnico u-stanovitve Osvobodilne fronte in se spominjamo skupnega boja, moramo odločno poudariti kot nujno dolžnost trdno obvezo za dosego pravic in popolne enakopravnosti slovenske manjšine; to pa še toliko bolj, ker se danes borimo ne samo za pravice slovenske manjšine in narodnostnih manjšin, ampak tudi za pravice jezikovnih manjšin, ki živijo v Italiji. Italija ne sme več odlašati, ampak mora zagotoviti, čeprav z zamudo, izDolnitev te velike ustavne pomanjkljivosti.*
«Na tak način se bodo razvijali odnosi, večalo se bo število srečanj in kulturnih izmenjav med itali.ian sko narodnostno skupnostjo, ki živi v Jugoslaviji in slovensko v Italiji: to bo dragocen prispevek za rast prijateljstva med obema narodoma in obema državama.*
i Proslava OF
(Nadaljevanje s 1. strani)
stva spregovoril starosta slovenskega osvobodilnega gibanja Josip Vidmar, ki je skozi zgodovinski prerez nekdanjih dogajani osvetlil slavne pridobitve takratnih bojev. »Prav je*, .je med drugim de.ial, »da se ob jubileju spominjamo preteklosti, zlasti če je slavna in velika, kakršna so ta dolga leta Osvobodilne fronte. Mimo tega se mi zdi, da bo morda te besede poslušalo tudi veliko mladih ljudi, katerim je treba posredovati vednost o naši preteklost; In če sem v tem pregledu nemara najtopleje govoril o junaštvu Osvobodilne fronte, se je to zgodilo, ker je junaštvo, kakor je rekel neki vojskovodja, vrlina, ki .je ni mogoče si-
mulirati ali igrati, in ker je tudi vrlina, brez katere ni ne napredka ne velikih odločitev. In drugič, ker marsikoga med nami velikokrat obhaja nekakšno domotožje po tistih nekdanjih časih, ko smo bili Slovenci resnično strnjeni v enotnost, v kateri je živel vsak za vsakega, in vsi enodušno za našo skupnost. Poudarjam hrabrost OF in enodušnost slovenskega naroda tudi zato. ker živimo v negotovih in nevarnih časih, v katerih bo morda kdaj treba pozabiti na razkošje varnosti in na malenkostna notranja nesoglasja in ko nam bosta hrabrost in sloga potrebni in ko ju bo naš slovenski in jugoslovanski patriotizem zahteval od nas.*
> Kongres PSI
(Nadaljevanje s 1. strani)
so ga izvolili za tajnika, potem ko so postavili v ozadje vse stare lea derje, se je Craxi počasi, a gotovo premikal in prišel do sedanje absolutne premoči v stranki. To so že pred kongresom poudarjali italijanski in politični komentatorji, to poudarjajo tudi danes, potem ko se je kongres končal in potrdil skoro neomejeno oblast Crarija v stranki. V njej se je toliko utrdil, ima toliko zavzetih pristašev, ki ga podpirajo, da lahko sedaj meri tudi na predsedstvo vlade. Vendarle pa je v nedeljo tudi jasno povedal, da noče po sedanjih uspehih na strmi poti napraviti napačnega koraka, da bi socialistična stranka spet zdrsnila v globino kot se je že pripetilo večkrat.
Očitno je, da socialisti mislijo na vodilno vlogo v državi. Od komunistov, ki imajo trikrat večjo moč od njih, hočejo da bi jih podpirali brezpogojno v trenutku, ko bi prišlo do zamenjave na čelu vlade. Z demokristjani pa se hočejo soočati vsak dan tudi o spornih vprašanjih. O-čitno je, da hočejo Craxi in njegovi ponoviti Mitterrandov uspeh v Franciji, kjer so socialisti z novo in docela drugačno politike dosegli zelo velike uspehe in potisnili komuniste, ki so sicer v Franciji sila dog matični, na nižjo stopnjo.
V Italiji stanje sicer ni tako kot v Franciji. Krščanska demokracija sicer kaže znake utrujenosti. Prav to hočejo socialisti izkoristiti in s sedanjo novo politiko nacio nalnega tipa. ki se je otresla starih tradicionalnih socialističnih oblik, hočejo pridobiti zase tiste volivce, ki so doslej tradicionalno volili za demokristjane.
Na to stalno konfrontacijo z demokristjani so poudarili na kongresu številni govorniki tudi iz refor- ■ mistične večine. Na to je opozoril tudi član vodstva KPI Achille Occhetto, ki je vse te dni. kot član delegacije KPI pazljivo sledil kongresu, v nedeljo zvečer v govoru na prazniku Unita v Palermu. Occhetto je dejal, da je osrednji problem italijanske politike odstraniti krščansko demokracijo z vodilnih mest s skupno akcijo delavskih strank. Čisto drugačno stališče, kot v časih zgodovinskega kompromisa torej. Vendarle, čeprav so tudi v PSI mnogi — tudi med reformisti — prepričani v nujnost take politike. ni jasno, kakšna bo s tem v zvezi v bližnji bodočnosti politika prenovljene socialistične stranke. Da je stranka prenovljena, dokazuje tudi dejstvo, da so se na njej uveljavili predvsem mladi voditeiji, medtem ko so starejši bili potisnjeni skoro v stran.
> Danilo Švara
(Nadaljevanje s 1. strani)
mlajšimi pa Šurbek, Kristjan Ukmar. Arnič in njegov nečak Boris Švara.
V času svojega dirigiranja v ljubljanski Operi je pripravil in vodil okrog 70 opernih del iz svetovnega. predvsem italijanskega, nčmškega in slovanskega repertoarja. Izjemno bogat je njegov skladateljski opus. ki obsega blizu 100 del, med katerimi štiri opere (Veronika Deseniška. Slovo od mladosti /Prešernovo življenje/. Ocean, mladinska opera Štirje junaki). baleta Nina. in Pinocchio, Puntarska kantata ža soli, zbor in orkester, ki bo doživela v kratkem posmrtno izvedbo, več simfonij, suit za razna glasbila, celo vrsto koncertov pa vokalnih skladb za zbore in soliste, za mladinske zbore itd. Uglasbil je tudi številne pesmi na partizansko tematiko.
Dr. Danilo Švara je bil v družbi izredno prijeten človek, kot glasbeni pedagog pa strog in zahteven do svojih gojencev.
Prav do zadnjih dni svojega življenja je zavzeto spremljal tudi naše zamejsko glasbeno življenje in splošno manjšinsko dogajanje. Bil je stalni nedeljski abonmajski gost opernega gledališča Verdi domala vseh povojnih sezon. Kadar mu .je čas dopuščal se ie vračal v svoje rodne Ricmanje med svoje stare znance in prijatelje
S svojo bogato zapuščino si je zagotovil tra jno in pomembno mesto v zgodovini slovenske glasbe.
%r\	TjgjTJ
lllJ:	IjSkU
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Dan za dnem — Dnevna rubrika Dnevnika 1
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kako zelena je bila moja dolina, 5. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Zrcalo sveta
15.00	La sberla — zabavno-glasbe-ni program
16.03 Neposreden prenos prihoda španskega kralja v Rim
16.30	Haopy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2. 1... Stik!
18.00	šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo
18.30	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.00	Braccio di ferro — risanke
19.20	240 Robert — TV film 19.45 Almanah in Vremenske
razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Debata o vojaških sodiščih in o dosmrtni ječi — KPI, PRI, PSDI, PR.
21.20	«Le ali della colomba* —
2. del TV nadalj.
22.30	Veliko povpraševanje
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenske razmere in Zrcalo sveta.
Drugi kartal
12.30	Robinovo gnezdo — TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.00	Potovanje v nerealnost
I.	del
15.25	Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar; francoščina
16.00	Evropski dnevi
17.00	DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan, n. del
17.05	Mnenje Nantasa Selvalaggia Program za mladino
17.30	Čarovnica Bia — risani film
18.00	šolska vzgoja:
Otrok in televizija
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
18.50 Dober večer z...
Ave Ninchi Nanoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — Vesti 20.40 DNEVNIK 2 — Spazio sette
Italo Moretti je pripravil reportažo o dogajanjih v Španiji pred'Obiskom'kralja Mua-na Carlosa v Rimu, Reportaža še zlasti obravnava špansko stvarnost po nedavnem poskusu državnega u-dara. V okviru oddaje bodo na sporedu še reportaže o zastarelih ladjah in o uporu jetnikov v koncentracijskem taborišču Buchemvald
II.	aprila 1945, ko je 900 internirancev presenetilo SS straže in zbežalo iz taborišča.
21.30	Landru — film, ki ga je režiral Claude Chabarol
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	— 15.45 Kolesarske dirke
19.00	in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja 20.40 Torkov koncert
21.45	Delta — tedenska oddaja o znanosti in tehniki
22.10 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	- 16.00 TV v šoli: TV koledar; Nafta:	TV vrtec;
Dnevnik 10; Prirodopis; Risanka; Književnost in jezik; Zgodba; Risanka; Glasbeni pouk; Vesolje; Vstaja narodov; Jugoslavija EU.
18.15	Poročila
18.20 Kapetan Kuk,
18.30	Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov
12. aprila 1981, že četrtič zapored, so se v Ljubljani zbrali baletni umetniki iz celo Jugoslavije, da s skupnim nastopom počastijo dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Letošnja organizatorja Kulturni dom I vana Cankarja in Baletna skupina «Lidija Sotlar* (ta skupina že vsa štiri leta pripravlja srečanje) sta se tokrat še posebej potrudila, da sta pripravila kolikor je le bilo mogoče elitno zasedbo, ker letos praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na sporedu so bila dela dvanajstih koreografov, od tega kar osem jugoslovan skih (I. Otrin, M. Šparem blek, D. Parlič, O. Milosav leva, M. Skorupski, V. La A" nov, D. Bogdanič in I Kosi) ter 10 različnih kom penistov, od tega dva jugoslovanska (T. Prokopjev in J. Gregorc). S televizijsko ekipo so posneli reportažo o tem srečanju, ki je pomemben ljubljanski kulturni dogodek in ng predstavlja le srečanje jugoslovanskih plesalcev, ampak tudi širjenje prijateljskih vezi med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
19.05	Palčki nimajo pojma
19.35 Obzornik
19.45	Mostovi — Hidak
20.00	Knjiga
20.15	Risanka
20.24	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Noč sloveaskega naroda, dok. oddaja
21.55	»Vzpon Rougonovih*.
1. del francoske nadalj.
22.50 V znamenju
23.05	španske operne zvezde: Plaeido Domingo
Koper
15.00	Nogomet:
Jugoslavija Grčija
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.25	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15 TV D — Stičišče
20.30	Pazi na glavo — film
22.00	TV D — Danes
22.10 Trnova pot — TV nadalj.
22.55	Baletna oddaja
Zagreb
18.45	Pustolovščine
19.25 Kronika občine Osijek
19.45	Splošna ljudska obramba
20.30 TV DNEVNIK
21.00	Aktualnosti
22.00	Zaročenka zahcdr.onemški film ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18	30 Oddaja za mladino
19	05 Dokumentarna oddaja
19.55	Nogomet
TRST A
7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja;
10.10	Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Odraslim prepovedano! 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za...; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče; 18.00 »Periferija*, kriminalka; 18.50 Priljubljeni, motivi.
KOPER
{Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.M Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak motivov; 15.00 Najlepše ljubezenske pesmi; 15.33 Prijetno popoldne; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 16.45 Poje zbor Marko Garbin iz Rovinja; 17.00 Glasovi našega časa; 17.10 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Poje Leo Sayer; 18.45 Radijski zastor; 20.09 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospo-red; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 1,4.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasita.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12 00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Ni bilo leto prej?; 12.30 Ulica Asiago T.enda; 13.25 Poštna kočija; 13.32 Master; 14.30 Volk in jagnje; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 17.03 Star gags; 17.08 Blu Milano; 19.30 Zgodovina jazza; 20.50 Glasbeni odmor; 21.03 Jazz koncert.
RADIO 2
7.30, 8.30,	10.00, 11.30, 12.30,
13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 • 8.45 Dnevi;
9.05	Radijska priredba; 9.32 ■ 1012 Radio 2 - 3131; 11.32 Šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio: 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Neposreden prenos iz kavarne Greco; 19.50 Prostor X, glasba za vse okuse; 22.00 Milan ponoči.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol;
10.05	Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Operne arije in monologi; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo izbrali:
13.30	Kmetijski, nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev -Iz. naših sporedov; 14.30 Pripo ročajo vani...; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Padio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Sotočje; 19.45 Gla sbena medigra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansam blom Jožeta Privška; 21.00 Slo venska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.30 Tipke in godala; 24.05 Lirični u trinki; 24.10 S popevkami po Jugoslaviji.