ISSN 0350-5561
9 i ÍUJ-/U
za koMe tttiÉia
Pooblačilo se bo, deS bo jutri od s8varo?shoda zsjel vsa Slovenijo. Vmes boiio tudi nevihte. V soboto bo spet pretesno jasno. Hladneje bo.
r<
53 let
Številka 36
četrtek, 7. septembra 2006
Vozniki, pazite na nas!
Začelo seje novo šolsko Iclo. Učenci smo ^e po dolgih počitnicah z vtíscljem vrnili v šolske klopL Vsak dan sc akiivno vključujemo v promet, predvsem koi pei»ci. N» pnbudo Policijske postaje Velenje smo ludi mi dodali svoj Uciciž k večji varnosti pcšccv v prometu.
Akcija je stekla v ponedeljek, 4. septembra, ko nas je iibiskal ^iv spod policist, s katerim smo se najprej popovoriJi o varnosti iii obna* sanju v prometu, nato pa izdelali veliko opozorilno tablo /h voznike. Fantje smo naredili velik rdeč trikninik, v katerega smo prilepili bar-
vne figure učencev - i^šcev, ki hitijo v šolo. Tablo smn polepili i ži-vobarvnimi trakovi, da je bolj opa/na. Dekleta so zapisala: VOZNIKI, PAZni: NA NAS! Odnesli smo jo do roba ceste in jo postavili na vidno mesto. Z njo /ilimo voznike opozoriti na otroke v pr{> metu. Zavedamo se. da moraniti biti tudi pešci v prometu previdni ii3 se lepo obnašati. Sedaj se piičutimo bolj varno.
■ Učenci 5. razreda POS Vinska Gora
Vlaganje kandidatur do 27. septembra
Drugi krog županskih volitev, kjer bo ta potreben, bo 12. novembra
Znani so že pomembni datumi za izpeljavo leli)šnjih It^kalnih volitev, ki bodo, kol gotovo žc veste, 22. okiobra.
Vlai^anje kandidatur bo mo/no do 27. septembra do 19. ure. sez-
nam vseh kandidatov in list pa bo iibjavljen 7. oktobra. V občinah, kjer bo za izvolitev /.upana potreben drugi krog, bodt) te 12. uo-vembra.
Volilna kampanja se bo pričela
22. septembra, končati pa se bo morala 20. oktobra o pola oči. Neuradni rezultati volitev naj bi bili /jiani že kmalu ptî zaprtju volišč, uradni pa najpozneje sesti dan po volitvah.
Vnîilni imeniki bodo razgrnjeni dt> 9. septembra, preizkus kandidatur mora bili opravljen do oktobra, dan kasneje pa določen vrstni red kandidatov oziroma Ost kandidatov.
■ mkp
VT

GSM: 090140 804

(3MST/iii«)
2554 obiskovalcev filmskega maratona
Velenje - Prireditve v počastitev praznika Mestne občine Velenje se /C vrstijo. Meduje je sodil tudi tridnevni filmski maraton, ki jc bil od 1. do 3. septembra v kinu hotela Paka v Velenju.
Odziv ljubiteljev illmske umetnosti iz tukajšnjega okolja je bil velik, saj si je 17 najboljših filmov
poletne sezone ogledalo 2554 obiskovalcev. Zanimanje za nekatere predstave je biU) večje, kot je biJo na voljo prostili vstopnic. Te so bile po 500 (za družinske animirane filme) in po 300 tolarjev. V ceno je bila všeta ie kepica sladoleda v kavarni hotela Paka Velenje.
Poleg predstav jc precejšnjo pozornost pritegnila otvoritev fikn-skega maraiona. na kateri je sodeloval producent slovenskega filma Odgrobadogfoba JoSko Rutaja.
Mojca Žmrt. vodja kabineta župana Mestne občine Velcnjejc povedala, da je tolikšen odziv obiskovalcev maratona vodstvu občine dodatna spodbuda v prizadevanjih za vrnitev filmske umetnosti v Velenje, bodisi v obliki filmskih maratonov ali rednih predstav.
mtp
39. M®S
MOS pfinoio:
WNvw.c^eiem.si
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
NA OGLED EVROPA IN SVET Celje, 6.-13. september 2006
19 <QZSh2vrilT dvotin, prekD (5CX>rQza}ov<[avc^ (2 35držav
otnj • V aûzvo^u z nûrcjvc» Finančne crano • rdofo nti pfodsvcnj bodo pobjnir» kodček za zobavo otrok v holi N, gbsberi ii> pleaAi ncjstop*« nogrod^^gre..
Bili so v mestu angelov
300 SIT-1,25 EUR
irAIHO
Vrnite nam kino!
Milena Hrstič - Planine
S Kinom Velenjcanî nimamo snfài. Po fîsïani ko Je prvi kffio v weslu zgorel ao dru^e^o pre J dobrim letom po ksiih fetih zaprli. Obitika ni bilo. prazni t/vorcwi, pa ceprii\- med nujleiúe in najbolje opremljenimi v Sloveniji in ceh ziinaj njenih meja. posiavijeni v lloîel Paka. pa ni imelo smisla xrieii fiimov. Kotiknrenca y'elikih kino kompleksov v blitini je naredila svoje. Velenjski kino Je drastično izgubljal občin sivo. .ç lem pa ludi praviai do predvajanja W-mov V iako imenovanem slovenske/n startnem terminu ali iakry' po njem.
Ko seje zgodilo to, je bil kino ujel v začaran kro^. Gledalcev ni iňh. Ker ni bih jiledaJcev, kino nt mogel vrtel/filmov. ki 50 v Slovenijo sele prišli, ker nI nuygel vrieri řc/í./?/-mcn-. ni bilo obifikovalcev...
Velenjčani (in drugi) so pi)tem (dolgo) negodovali, ćeš, lako mesio f)a brez kina... Ce lo ni sramota? Mogoče Je ime! piilem kdo, ki ga prej nikoH ni bilo v kino. celo malo slabe vesli, ker bi vsaj kako vslop?Uco lahko lu in lam kupil. V podporo kinn in fkJpravi sramofe. Da so Velenjča/n teljni filmskih predstav, jm Je zdaj potrdil filmski maraton. V treh dneh so si lahko ogledali filme po simbolični ceni ^00 ali s^OiJ tolarjev, pri čemer Je bila v ceno vstopnice všteta še kepa sladoleda in nagrada za izžrebanega obiskovalca. Predsitrve so bile ene bolj druge manj obiskane, na .Kploh pa Je bil obi'ik odličen ^ Usti m, ki so nekdaj delali v tem kinn. ki so nanj cvstveno (in ludi gmottu>) vezani, se Je smejalo. Preko 7.40(i obiskovalcev na P predstavah! V zadnjih fretlh me.wah leta 2004. preden so ga zaprli, se je na 541 predstavah zbralo vsega !5.0i)0 obiskovulcet
V Mesini občini Velenje zatrjujejo, da si želijo, da sej'ilm In jllm-ska umetnost vrneta v meslo. Da si to želijo tudi Veienjčani, Je hHo konec tedna jasno nakazano, '/.daj l)o treba izfjolnili obljubo, ki so Jo dali: da bodo za podobne dogodk e skrbeli tudi v priMnje, će bo zanimanja dovolj, .^e več, obljubili so, da bodo v tem primeru i>oskrheli za redne fdiuske predstm-e. Cas pa bo pokazal, kako resna je bila ta obljuba, /n kako dolg rok trajanja ima.
H ^
Nocionolni orgon Programđ pobude Skupnosti INTBRREG lllA Slovenijo• Avstrijo 2000-2006 * jeSlu2bo Vlada Republike Slovenije 20	•
lokalno sarnoupmvo In regionolno politiko	^
Mestno občino Velenje; Titov trg 3320 Velenje, Slovenijo; Tel.: + 3B6 3 8961 532. Fox: +386 3 8961 542
Kmečka tržnica
kot inovotivna prodajna strukturo kmetijskih produktov
SOBOTA JE DAN ZA TRŽNICO
To sobotO; 9. 9. 2006, bo v atriju bivše Kovarne sloščičarne Center (KSC) v Velenju zaživela kmečko tržnica.
Ob 10. un jo bo otvonl župon Mestne občine Velenje Srečko Meh, nastopili bodo ljud$ki pevci in plesalci Šaleškega folklornego društvo Koledo, ogiedoli po si boste lohko, koko se kuha žgonje in kako nostojojo filcani izdelki iz solčavske volne.
Tržnica boodslej obratovala vsako soboto od S. do 13. ure. Na stojnicah boste lahko kupili kmetijske produkte in izdelke domače obrti izZgornjeSavinjske in Šaleške doline.
Vabljeni!
9770350556014
lokalne novice
Revitalizacija industrijske dediščine
Velenje - Danes, ćetrlek, 7. seplcmbra, oh 17 h, bodti poU železniškimi oNjki Klasirnicc v Pesju predstavili šiudij<i Modeli revitalizacije objeklov industrijske kullurne dediščine in odprli razstavo z enakim naslovmn.
Mesitiři občina Velenje je sVupaj s parineiji resno in načrtno pristopila k vprašanju rabe opuščenih industrijskih objektov in nastal je tako imenovani projeki LNDIJ.PIK. Projekt delno financira livropski sklad za regionalni razvoj v okviru Programa pobude skupnosti INTliRRIXî UIA. Slovenija - Avsirija 2000-2006. Pri pr<îjekiu je sodelovala vrsta tîlrokovnjakov, pomembnih aviorilel na svojih pndročjili: dr. Sonja liko, dr. AleS Crnić, Peler Toma/ Dobřila. Simon Karduni, Nevenka KaprivsekJurij Krpan. Aleš Ojstersck. Predlagali so Sliri modele za revitalizacijo Klasirnice v Pesju in tc bodo danes ludi predstavili.
■	mkp
Pika zbira konce volne
Veleíye - Bliža se Pikin festival, v okviru katerega se bo spet zvrstila vrsta delavnic za otroke. V nekaterih od njih bo Pika ob pomoći oirok iz za mnoge neuporabnih reči izdelovala uporabne in viiečnc izdelke. V Medobčinski zvezi prijateljev mladine bi radi za Piko /brali kar se da veliko za mnoge neupc^rabnega materiala: koncev volne, preje, bombaža, pa tudi prazne škatlice od zdravil. Oe imate doma kaj takega, vas prosijo, da prinesete v Vilo Mojca. CCS t a Borisa Kraigherja 5» Velenje.
■	mkp
Dan odprtih vrat Lingue
Vflenje. Šoitary - Vse več ljudi se zjveda. da bo v prihodnje brez znanja kakšnega od lujili jezikov težko. Starci svnje oirnke v različne jezikovne šole (izbira je velika) vpisujejo ?,c v zgodnji mladosti- V teh dneh bodo marsikje potekali ludi informalivni dnevi, ožinama dnevi odprtih vrau kjer se bodo lahko podrobno seznanili s p^jtekom učenja. V jezikovni šoli Lingua, ki jo vodi Lidija Napotnik, pripravljajo dan odprtih vrat v petek, 8. septembra, od 16. do 19. ure v OS Aniona Aškerca v Velenju, v Šoštanju pa bo dan odprtih vrat v soboto, 9. septembra, od 9. do 12. ure. na Tovarniški poti 2,
■	mkp
Na vrsti je desni del Zdravstvene postaje
Čeprav so v Šoštanju načrtovali, da bi dela opravili med kolektivnimi dopusti, jim to ni uspelo
Soslanj - V teh dneh v Šoštanju poteka druga faza obnovitvenih del Zdravstvene postaje, ki zajema prostorsko prenovo treh splošnih ambulant (er obnovo eiektnvstrojmh instalacij v desnem delu postaje, V skJi^pu prenove bodti zamenjali tudi okna in vrata ter sanirali tlake in talne obloge.
Sredstva za obnovo, ki bo predvidoma trajala do konca novembra, je zagotovila Občina Šoštanj, del sredstev pa so pridobili na razpisu mi-nisusiva za zdravje v okviru sofinancintnja naložb na primarni zdravstveni ravni. »Upali stno, da b<^mo obnovitvena dela lahko izvajali v času kolektivnih dopustov, vendar smo bili pri tem odvisni od sklepa ministrstva za zdravje v zve/j z višino njihovega sofinanciranja. Prejeli pa smo ga pozneje kot smo računali.« je povedala Alenka Verbic iz strokovnih služb Občine Šoštanj. Ob tem v Šoštanju poudarjajo, da se bo zdravstvena dejavnost v času obnovitvenih del nemoteno odvijala v levem delu šoštanjske postaje.
■ mkp
Popravek
V prejštiji številki našega časa, v članku Boj za ocene je odprt, smo pri OŠ (lorica Velenje napačno navedli število učencev POŠ Vinska Gora. V novem šolskem leiu jih bo pouk obiskovalo 66 in ne kot smo navedli- loliko, jih bo na matični šoli obiskovala I. razred. Za napako se opravičujemo.
■ Uredništvo
Konvencija Socialnih demokratov potrdila kandidate
Delegati so na Konvenciji Socialnih demokratov (SD) Velenja v torek potrdili kandidate za lokalne volitve - V vseh treh občinah Šaleške doline polne liste za občinske svete
Milena Krstič • Planine
Velei\je, 5. septemUra - Socialni demokrati Velenja so na toricovi Konvenciji s tajnim glasovanjem potrdili kandidate /ji ;^upane in i)b-činske svete v vseh treh šaleških občinah, v Velenju Srečka Meha, v Šoštanju Branka Franca Sevcnikarja in v Štnartnem ob Paki Alojza Podgorška. Slednji kandidira kut neodvisni kandidat ob podpori Socialnih demokratov.
V vseh treh občinah imajo prilne liste za občinske svete. V Velenju je na njej kandidatov, v Šoštanju 20 in v Šmartnem ob Paki. kjer bodo prvič volili po proporcionalnem in ne večinskem volilnem sistemu, 14. Medtetn ko sta nosilca list v Velenju in Šoštanju kandidata za župana, torej Meh in Sevčnikar. je v Šmartnem ob Paki, kjer županski kandidat nastopa kol neodvisen, drugače. Prvi na listi je Marjan Knez. Na vseh listah so zagotovljene ženske kvote, veliko je na njih mladili. »Posebej po-
Kandidati za župane: Branko Franc Sevčnikar, Alojz Podgoršek^ Srečko Meh.
Konvencija Je kandidate potrdila s tajnimi volitvami.
zorni smo bili na to. da smo v vsaki občini program, kandidate in postopke naravnali okolju, kjer kandidiramo, pri vseh pa je v prvem planu človek. Ne gledamo v preteklost, jo pa cenimo. Prihodnost bo rdeče barve, kot je rdeče barve tudi srce.« je na Konvenciji rekel predsednik Območne organizacije SD Velenje, Srečko Meh. V podporo Mehu se je oglasil Bojan Kontic: »Stranko je prevzel, ko so mnogi zapustili to politično opcijo. Kot Socialni demokrati smo / njim v Mestni občini Velenje dobivali Tiajboljše rezultate, na zadnjih lokalnih volitvah pa tudi najboljši rezultat v Slove-
niji.« Rekel je. da stojijo za Mehom tudi zato. ker v Velenju ne sme biti lačnih ljudi, ne ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, ne mladih, ki se zaradi gmotnih razmere ne bi mogli šolati In ne starejših, ki bi se bali. kako bo zanje poskrbljeno na jesen življenja. Branka Valič, kije predstavil kandidata za šoštanjskega župana, Brauka 1'rauca Sevčnikarja, r>a jemed drugim rekel, da bo z njim v Šoštanju zavel nov veter. Lista, ki so jo sestavili, je pomlajena iii taka, da se letos z njo v Šoštanju nadejajo najboljšega rezultata doslej. Marjan Knez, kije predstavil kandidata za šiuarškega župana, Alojza Podgorška, pa je posebej poudaril, da so z njim v Smartnetn ob Paki že pred štirimi leti izvolili človeka, ki je v prostor prinesel nove dimenzije, lakega, ki ga ljudje cenijtî posebej zalo, ker zna s svojo modrostjo obvladovati položaj, če tudi je la še tako zapleten.
s sosedi za skupnimi vodnimi okopi
Dva premiera lahko naredita več kot množica uradnikov - Reforme po valu navdušenja trčile ob zid kritike - Osnovnošolci že kar na fakulteto
Kako hiiro Ke lahko uredijo stxuri. ce sUtpilu ski/puj dva prava i'hveka! Janša seje s swfiifi hrvaškim kolei(ONt Sauaderjiím malo spnflufdîl ob Muri if! te Je bil spor zaradi f^radfije řiasípa ob reki rešai Seveda ne Uidi pnyblem določitve meje. Nasip bodo gradili se naprej, vendar ne več pod budnimi otwi nm'k fXiliàsiov. Cas, ko je vse skrqfaj izgledalo kol m kakšřie/ii kriznem obntoć/n v kakem dru^mi delu rte na meji med dvema "prijateljskima sosednj/ma<^ državama. In to med državama, od katerih je ena že v Imtpi, driii(a na njenem pra%u. je na sreœ mînlf. hi ceh med državama, ki obe vesla, da je freba obrežje reke Mure urediti, da ne bo veČ {Xtpfavljaki. Ju* pravi ljudje bi morali Ziistaviti prave l>eseJe. Iti na mi20 izložili prase argumente, ki j/b domaćim dobro poznajo. In vedo. kje mora potekati meja Samo spreiuid predsednikov vlad je premah, lahko pa Je zaœtek. Ta spor smo vsaj začasno uredili, ali ga vsaj za nekaj áua f^ometlipod preprogo, na slovenskem notnjr^epoliiičneni iXfdrogu pa ga nekateri še vedno Izrabljajo za obračunavanje ali opozarjajije. da stvari s to našo sosedo se vedru» močno neun^eue. In ko eni menijo, da mora pri ureja-njn prevladati razum, hi se drugi reševanja lotiH z malo tršo roko. Vse manj enotnosti je rudi ^lede naših relbrm. Se med tistimi, ki so v z^i-četku, íak(^ po objavi fjkivpe na /noč hvalili, Je vse več bolj opreznih, kt opozarjido na pomanjkljiv(K^ti in pasti, ki da /tas čaka/o. Mfvdušenje se vse holj spreminja v krifike in zahtew po p<)pravkfh. Ihti /ta, ki sit če oh začetka ofHtzaoaii, da so reforme še premalo odločne, se fk^ijo, da bodo .Ce bolj zbledele in i: vsega .'ikupii/ ne l)o nič. 'ludi pri leni pa velja, da ve* liko mavadnihis ljudi hi.st\'a reform še sphli ne ffozna, se tako ludi ob .sedaitJUi kritikah aH pohvalah ne znajo orientirati. Orientacijo išče tudi na tisoče šolarjev, ki so le dni seiili v šolske klopi. Zftova ali pa prvič. Na srečo je vsaj ob samem sač'etkn šolskega leta med prosvetnimi delavci malo manj kritike na ratvn šolske politike, sh
cer hi bdi mladi še bolj zmedeni. Ihhro je tudi, da lahko tudi v.^aj z našega širšega olmKtčJa i^oročamo o tem. da so domala pov:»od dobro poskrbeli za šolske prostore in se le še v redkih krajih šolarji stiskajo v neustreznih. Med »pro.'iiorskimi posebnostmi« velja omenili Celje, kjer mladi z olmiočja Polul in okolice obiskujejo osnovnošolski pouk kar na Jakulteti. Na celjski jakuiteti za logistiko. Ta zaenkrat .^e ne ffotrebuje vseh prostorov nekdanjega Merkurja, pa Je občina uredila prostoie za osfiovffošolce. saj /norajo na Fohdah zgraditi novo šolo. Zaradi pomanjkanja prostora pa morap prej porušiti slaro. Iz več krtýev tudi poročajo o jHimoči staršev, da so uredili predvsem okolja šol. Pomoč staršev {HI bi bila nasploh doÍ)rodošla predvsem .^ibkej.iini otrokom, da bi Jim pomagali tovoriti s htjigami in zvezki otetene torbe ali nahrbtnike. In ko šolarji pišejo v zvezke prve stavke, posamezniki, ki so se odločili. da bodo kandidirali za županska mesta s fmnočp podjHire občanov, te zbirajo njihove podpise. Veliko se Jih za tak način podpore ni odločilo, saj imajo raje, da Jih podpre kakšna stranka, posamezniki pa so se le. Kako u.^jMišni bodo v primerjavi ,ç ilstinii, ki jih v volilni boj pošiljajo stranke, bomo .se videli. V začetku tedna je bila v naši širši regiji ena kandidacijska uganka manp kandidaturo za še tretji mandat Je napovedal dosedanji celjski župan Boja/i Srot. Vendar znova nepoklicno, saj bo še naprej opravljal tudi odvetniško delavnost. 7.a razliko od večine drugih občin vsaj za zdaj kaže, da se v Celju ne bo drenjah kandidatov za županski stolček. Menjujejo pa se vodilni na drugih stolčkih. Matjaža Lenasslja. ki .se vodi nazarske Hišne aiHirate, so že imenovali za direktorja Alpine. Maksa Brečka pa bo na mestu direktorja Unlor Turizma zamenjal njegov »učenecff Damjan Pintar.
FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Cttqiiini«MQ2rišlii ta
titaU 06 i»títt*L Cere po$am6zr)»9a evoOa 300 STT 6 (S.S % oOSiopn m. 23.50 SIT (0.1 cm iTMđa Wi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> P^i přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ISH. ^«tftletnfl 11 mesečne 7 popisi
UriéiâM: BofH ZakoS^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uieđnfK), Mii^re Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana Podgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (uiedrua rad^), .ânja Ko^ula-ápegel Oehnićna uradnica]. Tomai Geiiak (otillkovalec) Profaganb: M<na Jug (vMja propagande}, Ssâo Konećnik. Jute Berilih (propagandista):
%tití undnava in uprm: 3330 l^ti^. KUnûva 2a. p. p. 2G2. t^tfon m BW
17 50.lili[u 103)^4643.
TRR- Nova LB, Vel»nja: 0240201338S4
E-aait pressSnascassi
Olilhovania in 0ral. priprm r^S ias d«.o
Tfak: Tsicara SET d4. MiMadi: S 400 Í2VC4CV Nanarnatiih fotograil in rtdcopBoy t» vraêaiaol
Po jakcnu o ODV le čas' uvrščen med parvode inlcmatMiega zna6a^ za
kaier» se piačufe đ»eK po ZS^ slocnj.
letno izkie 52 itevMk.
DOGODKI
Bo zaradi tribun še vroče?
Mestna občina Velenje zavrnila ponudbo Gosta, da odkupi tribune na stadionu - Gost bi se rad rešil poslovno nepotrebnih sredstev, v Mestni občini pa niso za tO; da na »njihov« račun
Mitena Krstić • Planine
Veleïye - Podjetje Ciosi. scsiavnl del Premogovnika Velenje, jc sredi julija Mesin" í)bČino Velenje seznanil da v skladu s progra-mtmi privalj/acije predvideva izločitev nekaterih sredstev, ki so za njihovo poslovanje piîslovno nepotrebna. Med njimi so ludi
Vmesna postaja za trajno odločitev o domskem varstvu
Varstvo starejših v drugi družini nova možnost za pomoč starejšim, potrebnim pomoči - Posebna komisija bo prvič pregledala prijave 7. septembra, javni poziv se izteče 29. decembra
Kdo so lahko izvajalci nove storitve?
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za delo, dom in družino je sredi Julija objavilo javni poziv za l/vajanje nove dejavnosii na področju skrbi za slarejse • var-sivo starejših v domačem kraju oziroma v drugi družini. Prijave zarîj /hirajo na omenjenem ministrstvu do 29. decembra letos, posebna komisija pa bo prvič pregledala prispele prijave danes (v četrtek), 7. septembra.
»roje nova oblika inslilucio-nalne skrbi za starejše • možnosl za liste, ki potrebujejo tujo po-moč, pri tem pa bodisi čakajo na sprejem v dom za varstvo starejših ali pa bi raje jesen življenja prezivcU v bolj domačem okolju. Odhod v dom za varstvo odraslih predstavlja za mnoge starejše eno največjih življenjskih preizJcuienj. Varstvo v drugi družini hi bila lahko zanje vmesna postaja do trajnejše odločitve za varstvo v domu. Osnova za novo storitev na področju skrbi za siarejše je sprejela resolucija socialnega varstva do leta 2010 inje tudi ena od
Direktorica Centra za socialno delo Velenje mag.
Jelka Fužin »Varstvo starejših v drugi družini je priložnost za osebe, ki potrebujejo pomoč, vendar se za domsko varstvo ne morejo odločiti."
možnosti za zadovoljevanje potreb po domskem varstvu v Sloveniji. Dejstvo jc, da tovrstnih pf>-trcb ne bo mogoče kmalu zapolniti, za nameček pa je domsko varstvo prccej dražje, koi bi bilo
varstvo starejših v drugi družini,? je pojasnila razloge za novo storitev za starejše mag. Jelka Fužir» direktorica Centra za socialno delo Velenje, ki naj bi se do konca leia upokojila.
Varstvo slarejših v drugi družini je na moč podobmi domskemu varstvu. Skrb za uporabnika storitve traja 24urna dan. vključuje pa t)snovno oskrbo (primerno <igrevanc, opremljene in vzdrževane prostore z eno- in dvoposteljnimi sobami, zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno in skupne prostore. V osnovno oskrbo sodi tudi priprava in strežba celodnevne prehrane, primerne starosti in zdravstvenemu stanju osebe), zdravstvena (takšno, kot ga imajo vključeni v domsko varstvo) ter sociabia oskrba - varstvo kol pomoč pri reševanju osebnih ter socialnih stisk, pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, obJačeiiju, hoji, komunikaciji, posebne oblike varstva, namenjene ohranjanju samostojnosti, socialnih odnosov
Po navedbah I'užirjeve so to lahko samozaposlene osebe s končano osnovno šolo ter prido bljeno poklicno kvalifikacijo. Ta je podobna tisti, ki jo potrebuje izvajalec pomoći na domu. Poleg omenjenih pogojev mora izpolnili še najnujnejše tehnične zahteve oziroma normalive glede prostijrov In opreme, ki veljajo u varstvenf>delovne centre. En izvajalec ima lahko v varstvu tri starejše osebe, stare več kol 65 let. oziroma dve, če gre za osebi z motnjami v telesnem in dušev-nen^ razvoju. Največ pa ima lahko šest starejši oseb. vendar mora pri tem imeti še kakšnega zaposlenega. »Da lahko nekdo izvaja varstvo starejših oseb v domačem kraju, mora seveda pridobili soglasje pristojnega ministrstva in nato sklenili podjemno pogodbo s pristojnhn krajevnim centrom za socialno delo.«
V javnem pozivu so zapisani tudi viri Tmanciranja storitve. Ti so takšni kol pri domskem varstvu. Stroške oskrbe v drugI družino plačajo uporabniki sami. Oe nunajo dovolj prihodkov, jih plačajo ujihovi zavezanci zakonu (partnerji, otroci). V določenih primerih so možne o pros I i lve plačila, kar pomeni, da stroške oskrbe krije država ali lokalna skupnost.
Predvolilna usmeritev Našega časa in Radia Velenje
Začenja se predvolilni čas in rudi uredništvi Našega časa in Radia Velenje bosta spremljali dogajanja pred našimi oktobrskimi lokalnimi volitvami.
To bomo skušali naredili kar najbolj profesionaln<i in po ria-čellh novinarske ciike, brez kakršnega koli pristranskega poročanja Ln komentiranja.
/a nobeno stranko prostor v časopisu aU na radiu ne bo vnaprej rezerviran, saj ne bomo da-
jali prednosti nobeni od političnih opcij. Vsaka od strank bo pač morala s svojo proniclji-vosijo in lastnimi, za širšo skup-nosi lehtuimi pobudami, priti do novinarskih strani. Mi pa se bomo potrudili, da bodo različne opcije predstavljene kar najbolj ura vil oteženo, pri čemer si seveda jemljemo pravico, da bomo o prostoru, ki ga namenjamo volitvam, odločali po vsem samostojno.
Skrbno bomo pretehtali tudi vsa pisma bralcev in izločili lista, v katerih bo šlo za strankarsko propagando (zanjo bo prostor iv)sebej določen) in blatenja drugih si rank ali političnih lekmecev.
Objavljali bomo le prispevke, podpisane s polnim Imenom in priimkom in lelefonskim naslovom, na katerem je možno preverili istovetnost pošiljatelja.
Za širšo predstavitev strank in
kandidatov bomo namenili po seben prostor v časopisu in čas na radiu, ki ga bo možno zakupiti po posebni ceni, enako velja tudi za vsa predvolilna sporočila in druge oglase. Ne bomo pa objavljali oglasov, ki bodo spodbujali k neenakopravnosti, nestrpnosti in nasilju.
Vse objave bomo razvrščali tako, kol bodo prispele. Izjema bodo le oglasi, pri katerih bo naročnik plačal dodatek za dalum objave in stran oziroma čas oddajanja.
■ Uredništvo Našega časa in Radia Velenje
iribune mestnega siadi(ma, naložba Cîosia iz leta 1995.
V Gosiu menijo, tako direktorica Sonja Krk, da so tribune sphišnega pomena y^ vse občane mesta Velenja, in pričakujejo, da jih bo zaio Mestna občina, po knjigovodski vrednosti, ki znaša dobrih 22 milijonov tolarjev, prenesla v svojo lasi. V Mestni <ib-čini pa so drugačnega mnenja. sCiosl v odkup Meslni občini ponuja sredstva, ki so s pt>slovnega vidika za dru/bo nepotrebna. Glede na to, da je Ciosl sesiavni del Poslovnega sistema Premogovnika Velenje, predvidevamo, da je ta ponudba skladna s strategijo matičnega podjetja. Upravičeno lahko torej pričakujemo se več podobnih ponudb, saj je Premogovnik Velenje oziroma bivši Rudnik iignila Velenje v okviru sanacije zaradi izkopavanja lig-
nita degradiranega okolja v naši dolini vlagal v več objektov širšega pomena. ponudbe ne moremo sprejeli,« pa jim odgcv vaija župan Srećko Meh. ki je tudi prepričan, da prispevek Mestne občine v vzdrževanje stadiona, pa tudi s podpow dejavntv slim, ki se lam odvijajo, ni bil zanemarljiv.
V Meslni občini v odgovoru, ki sti ga posredovali lak<i direktorici Closta kol direktorju Premogovnika Velenje dr. Evgťiui Derva-ricu, nekaierim drugim institucijam in ludi medijem, navajajo, da je ponudba (îosia dokaz več, da je bila usianoviiev Komisije za oceno škode zaradi posledic rudarjenja v Mestni občini Velenje potrebna in bo lahko olajšala nadaljnje dogovore.
Iz obone Šmortno ob Poki
Hladní asfalt na treh odsekih <est
Podjetje Vialit asfalti iz Ljubljane je prejšnji leden s posebno bitumensko brezprašno prevleko (tako imenovanim hladnim asfaltom) posodobilo tri odseke ma-kadamskili cest v občini. In sicer odsek Poločnik-Šivak v Malem Vrhu v dolžini metrov. Bartv nija-NapotnIk (570 metrov) ter Verdev-Cirašič v Oavcah v dolžini 300 metrov.
Posodobitev 1233 meinw cest je veljala približno 7,5 milijona tolaijev.
Del denaija je za naložbo pri-makaila občina, ki se je pri pi>-djetju Gradiš uspela dogovoriti za brezplačen nasipni material 2.6 milijona SIT (ali po 120 lisoč tolarjev) pa so prispevali občani, ki so h(}disi lastniki parcel ali nepremičnin ob cesinili odsekih. Za cestni odsek Ban^nija-Napoi-nik so sami dodatno pridobili več kot 1,6 milijona tolatjevdonator-
smeri proti Cîavcam ). V teh dneh pričakujeji) še projekl za Izgradnjo pločnika in prehoda čez železniško postajo do mostu v Paški vasi.
Tako kol izdelovalce projektov bo tudi izvajalca del občina pridobila na osnovi razpisa, ki ga bo objavila v teh dneh. Za izgradnjo pločnikov je v lelt»šnjem občinskem proračunu predvidenih približno 6 milijonov tolarjev.
Za zdaj sest predlogov za obfínskapríznanio
Minulo sredo seje i/tekel rok za oddajo predlogov za dobitnike letošnjih priznanj in nagrad občine Šmartno ob Paki. Predmet razpisa sla bili dve nagradi, in sicer grb in plaketa, ne pa tudi za časi nega občana.
Na občinski upravi so do izicka n)ka p reje h šest predlogov za dobitnike priznanj-
Po zagotovilih projektantov bosta stanovanjska bloka
polepšala središče občine.
skih sredstev, tako da je bil prispevek občine zanj malenkosten.
Na občinski upravi pravijo, da je obnova cest s hladnim asfaltom ccnovno precej ugodnejša od klasičnega, kakovi^si prevleke pa primerna, kar nenazadnje dokazuje pred dvema letoma posodobljen odsek ceste v Velikem Vrhu.
Pločniki •••
Pred nedavnim je občina pridi>-bila dva projekta za Iz-gradnjo pločnikov Bole-Žerjav v Šmart-nem ob Paki ter od železniške postaje Paška vas do Kovača (v
Pred vrati je izgradnja drugega bloka
V	leh dneh bodo v središču Smarinega ob Paki začeli izgradnjo drugega stanovanjskega bloka. V njem bo 14 stanovanj u trg. VseIjiva naj bi bila najkasneje spomladi priht^doje leto.
V	prvem stanovanjskem bloku (objekt že pokrivajo) pa bo 20 stanovanj, od lega 16 neprollt-nih. /anje je glavnino denarja prispeval republiški stanovanjski sklad.
mtp
nikoli sami
107.8
AKTUALNO
""HIAS 1. septembra 2006
Ne dtzi, da je Velenje najbolj onesnaženo z ozonom
Tako pravi minister za okolje in prostor Janez Podobnik v odgovoru poslancu DZ Bojanu Kontiču - Ta je zastavil vprašanje, ali je to res, na podlagi časopisnega članka
Velenje, Ljubljana • Paslancc DZ Slovenije Bojan Kontic jc mi-nisiru za zdravje postavil pisno poslani^ko vprašanje. V njem jc zapisal, da je bil v časopisu Vccer 20. junija 2006 objavljen prispevek, v katerem je zapisano, da jc Velenje z okolico 'po zaslugi' Ter-moeleklrarne ŠoSlanj na neslav-
nem prvem mcsiu po onesnaženju z ozonom. To je izjavila dr. Agnes Somen Joksić y. Zavoda za /dravsiveno varsivo Koper. Mi-nisim je velenjski driavni poslanec postavil vprašanje, ali je seznanjen s icmi podatki in kako bo ukrepal. Kontiču su odgovorila lako minister za zdravje Andrej
Merilno mesto	Število urnih preseganj opozorilne koncentracije ozona (180 M9/^3) * posidfd je priets delovali v juni|u 2005				Vsota ur od 2003 do konca junija 2006
	2003	2004	2005	2006 <do konca junija)	
Nova Gorica	102	27	33	11	173
Ljubljana Bežigrad	18	4	11	9	42
Krvavec	8	7	7	15	37
Vnajnarje	0	17	2	10	29
Koper*	0	0	16	2	18
l^rba	11	1	0	1	13
Velenje	5	0	0	7	12
Maribor-Pohorje	7	1	0	G	8
Trbovlje	7	0	0	1	8
Murska Sobota • Rakican	6	0	1	0	7
Celje	2	0	0	3	5
Hrastnik	1	0	0	4	5
Zavođnje	0	0	3	0	3
Maribor	0	0	0	G	0
Zagorje	0	0	0	0	0
Spodnja iabeia prikazuje števíío preseganj opozorilne koncentracije ozona v ietih 2003-2006 (do konca junija
200$).
Republika Slovenija UPRAVMAENOTAVELfNJE p.p. 40.3322 Velenje Tel/taks: 03 89-95-700/8W5«1 E-naslov: UE.VEL£NJE@ÛÛV.SI
Na osnovi 21. ciena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, lt.52/2002 in 11/2003 - sklep US) objavlja Upravna enota Velenje
RAZGLAS
o razgrnitvi splošnega volilnega imenika za obnioSie Upravne anote Velenje v skladu z razpisom rednih volitev v občinske svete in rednih volitav županov (Uradni fist RS, h. fl4/06| terradnih volitev v svstB krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mastni občini Valanja in Občini Šoštanj (Uradni vastnik Mestne občina Velenje, it. 29/2006. Uradni list Občine Šoštanj, it. 7/2006 in Uradni vestnik občina Velenje it 13/2006)
Splošni volilni imeniki bodo razgmjani:
za območja Mastna občina Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Peki, na sadežu Uprevne enote Velenje, Rudarska cesta 6/a. Velenje,!.nadstropje, soba7.
Poslovni čas upravna anote ja: v ponedeljek, torek in četrtek v sredo v petek
od 07.00 do 15.00 ure. od 07.00 do 17.00 ure in od 07.00 do 13.00 ura.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni od sobote, 9. septembra 2006 do vključno sobote 07. oktobra 2006. Vsak diiavljan ima pravico v poslovnem času pregledati volilne imenike in pisno ali ustno zahtevati popravek pri U|vavni enoti Velenje, najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do petka, 06.10.2006.
Državljan lahko zahteva popravek:
1.	če je sem ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati:
2.	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
3.	če je vpisana oseba, ki je umrla;
4.	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek« ki se nanaia nanj ali na koga drugega.
Mag. MILENA PEČOVNIK NAČEUyíCA-SEKRETARKA
Bručan kol mlnisierza okolje in prosior Janez Podobnik.
Andrej Bručan je v odgovoru najprej pt)vedal, da je za izvajanje zakonodaje s področja kakovosti zunanjega zraka, v katero sodi ludi vsebuosi ozona v zunanjem zraku, pristojno Miuisirstvo za okolje in prostor. V primeru, ko raven onesnaženosti z ozonom preseže predpisano opozo rilno ali alarmno wîdnost. ki jo v skladu / Uredbo o ozonu v zunanjem zraku določa Agencija za ofailjc. U> polc^ javnosti in prebi-valsiva obvesii ludi Inšíiíui za varovanje zdravja Republike Slovenije. Inštitut o presežnih vrednostih lakoj obvesti območni zavod za zdravstveno varsivo, na področju kaierega je priilo do preseganja predpisanih vrednosti ozona. Območni zavodi za zdravstveno varsivo v okviru izvajanja javne službe javnega zdravja obvestijo prebivalce o tveganju za zdravje in predlagajo) potrebno ukrepe za zašciio pred tveganjem. Ti ukrepi pa so odvisni od prekoračitve ravni onesnažen o si i.
Med taksne ukrepe sodijo (nied drugimi) izogibanje naporom v času višje koncentracije ozona v zraku, zračenje prostorov zjutraj in zvečer, ko je koncentracija ozona v zraku manjša
Najbolj onesnažena je Primorska
izčrpen odgovoru na zastavljeno vprašanje, ki zagotovo zanima vse prebivalce Šaleške doline. je podal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. V odgi> Vi)ru je zapisal: "Onesnaževanje z ozont^m v prizemnih plasteh i)zračja je posledica emisij drugih onesnaževal, predvsem NOx (promet, v manjši meri kurilne naprave) ter ogljikovodikov (promet» organska topila), ki pri močnem sončnem obsevanju povzriv čajo njegov nastanek. V določeni meri prispeva k lemu ludi pojav i. i, ozonskih lukenj v stratosferi. Ozona torej ne spuščamo v /rak neposredno iz motornih vozil al: tovarn. so ukrepi za zmanjševanje Tega pojava lahko le posredni z zmanjšanjem naslajanja njegovih prekurzorjev - to pa so predvsem onesnaževala, kijih po vzroča promel. Pojav je sezonskega značaja inje omejen na pcv letni čas» ki> je sončno obsevanje najmočnejše. Prizadeta so predvsem urijana področja in višje le-
žeči kraji. Pri emisijah iz motornih vozil ima Slovenija sama malo možnosti za ukrepanje, v okviru EU pa p<Uekajo pogajanja v zvezi s sprejetjem ostrejših standardov za iz^puhc iz moloijev (liURO 5, kritični so predvsem dizelski motorji). Poleg tega izvajamo politiko omejevanja emisij hlapnih organskih snovi in dušikovih oksidov, tako v okviru omejevanja nacionalnih emisij ki)t pri posameznih izvorih (velike kurilne naprave. uporaba organskih topil v industriji in široki potrošnji).
Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mroža ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kak<iv<isii zraka, ki jo vodi Agencija RS za okolje, ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci, med njimi tudi TH Šoštanj.«
I-lekiroinštiiut Milana Vid-maija jc opravljal merilve z mobilno postajo ob Velenjskem jezeru. Ugotovljeno je bilo, da je Šaleška dolina blizu alpskega območja in da ob določenih zračnih masah pride z ozonom "<niesnažen zrak" iz AJp.
Dt)polnilno merilno mrežo v okislici velikih virov ima v upravljanju Elektroinštitui Milana Vidmarja, lileklroinštilul Milana Vidmarja mesečno posreduje pt> datke iz dopolnilnih merilnih mrež na Agencijo RS za okolje. Ta izda opozorilo o preseženi opozorilni koncentraciji za ozon, ko je urna koncentracija ozona 180 ).ig/m.^ presežena. Vendar Agencija izdaja opozorilo le za merilna mesta, ki sodijo v državno mrežo.
Trditev, da je Volonje med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji z ozonom, ne drži. Iz zgornje tabele jc razvidno, da Velenje ni problematično glede ozona in ne sodi med najbolj onesnažena mesta v Sloveniji. Termoelek-trama Šoštanj spušča v ozračje relativno malo organskih spojin, ki bi povzročale višje koncentracije ozona.
Na osnovi podatkov v zgornji tabeli je razvidno, da je primorska regija, kamor uvrščajo postaje Nova Gorica. Kt)per in Otlica, med najbolj onesnaženimi mesti z ozonom v Sloveniji. Navedeni podatki meritev predstavljajo sistematično spreJiiljanje koncentracij ozona v Sloveniji Ti podatki služij<i za izdelavo t)cene onesnaženosti. redJio pa jih sporočajo ludi [-.vropski komisiji.
»Ugotovimo lahko, da z merilnega mesta Velenje alarmna vrednost za ozon (240 |tg/m3) ni bila presežena, zato ukrepanje ni bilo potrebno." je še zapisal minister.
■ bš
»Trditev, da je Velenje n^ed najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji z ozonom, ne drži. Iz tabele je razvidno, da Velenje ni problematično glede ozona in ne sodi med najbolj onesnažena mesu v Sloveniji. Termoelektrarna Šoštanj spušča v ozračje relativno malo organskih spojin, ki bi povzročale višje koncentracije ozona.« pravi minister za okolje RS Janez Podobnik.
Evropski
Socialni
Sklad
Financiranje vozil, opreme In nepremičnin.
Informacije: 03 899 53 13. 899 53 12
NLB ® Leasing Velenje
d o. o., Veienje
iotSKfCiHmvmjs
Trg mladosti 3320 Velenje, Tel.; 03/696 00 00, Foxj 03/89 60 660 www.Kv.si nevenkfl.ro£mon^uest.ornes.&i
Šolski center Velenje vobi k vpisu izobroževanjo odraslih vvii|9i«lsk« ttrok^vM pr^^nmmt MEHATRONIKA ÉŒKTRONIKA INFORMATIKA KOMUNALA RUDARSTVO IN GÊOTEHNOLOGUA v	pro0rwi#;
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK ENERGETIK EL£KTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA EŒlCTRiKAR ELECTRON IK ELEKTRIKAR ENERGETIK STROJNI TEHNIK STROJNI MEHANIK OBLIKOVALEC KOVIN TURISTIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK |3+2) GOSTINSKO-TURiSTlČNl TEHNIK (3+2) PRODAJALEC OSKRBNIK EKONOMSKI TEHNIK RUDAR IN RUDARSKI TEHNIK MATURITHNI TEČAJ V pf§rmmm f«fiikcbiHilii»0Ci espo«abl|«fi|a. Vabimo vas no nformativni dan/ ki bo v čotrtak/ 7 «Ç* 2006/ ob 17« uri no SoUkom centru Volonio/ v stavbi C (rumena stavbor ucilnka CIO). Vpb novhcev bo v torek/12.9« 2006, od 15. ure dalje/ v tajništvu sole. iMEJMlIE IZZIV IN Si NAM PRIDRUŽITE!

podjetništvo
»Če hočeš bití uspešen v poslu, ga moraš imeti rad!«
v podjetju Krevzel instalacije sledijo zastavljenim ciljem in novostim - Dobiček v razvoj in v posodobitev tehnologije - Razmišljajo o dopolnilnem programu predvsem za starejše delavce
Tatjana Podgoriek
V zasebnem podjetju Krcvzcl instalacije v Mellecah pri Sošla-nju nžičnujcjo. da bodo letos ustvarili od osemsto do milijardo tolarjev realizacije. zaposlenih. od lega sta dva inžcniija. deset tehnikov, ostalo jc kvalificirana delovna sila. ima ta čas dela več koi dovolj. »Se/ona gradbeništva je na vrhuncu, ponudba tia-§ih storitev je široka, stalni naročniki pa dokaz, da opravimo delo kakovostno in po konkurenčnih ccnati.fl je utemeljil razloge za lo direktor piidjetja Franc Krev2el in nadaljeval: »V 17 letih obstoja ptidjctja se je lani prvič zgodilo, da smo kakšno ponudbo za delo zavrnili. Glede na to, da so «rankc zahtevne, da želijo za svoj denar dobiti čim več. smo menili, da je bolje opraviti storitev tako, kol je poirebno za dober posel, nc torej/a 'posel za vsako ceno'. Zadovoljni smo izvajalci in stranke,« Omenjene vrline pa so tudi odgovor na vprašanje, kako pridobivajo nove kupce. Cz jih dosledno izpolnjuješ, meni Tranc Krevzel. ni razloga, da ne bi uspel na kakšnem razpisu.
Njihovi najpomembnejši pi>
Direktor podjela Krevzef Instalacije Franc Krevzel: »Pravi prist op f kakovostno opravljeno delo, spoštovanje dogovorjenih rokov ter sledenje novostim so odgovori na številne Izzive,"
slovni parlneiji so Gorenje, Komunalno podjetje Velenje, 1<> kalne skupnosti v Saša regiji» vrtci in drugi javni zavodi, gradbeno podjetje Cigrad. v 1 jubljani inženirske ui gradbene firme, /e vrsto let pa je med njimi tudi mi-nistrstvo za notranje zadeve.
IŤanc Krevzel se sicer pri-dru/iije mnenju podjetnikov, ki menijo, da so finančna nedisciplina. previsoki davki in huda konkurenca zaviralci razvoja podjetništva. »... vendar je to. kako se nekdo zna od/vati na iz7ivc, premagali ovire, odvisno tudi od njega samega. Menim» da mi posel uspeva, ker ijuam poklic preprosto rad.« Do leta 1989, ko se je odločil za pot podjetnika, je bil zaposlen v Hek-trostrojni opremi Velenje. Delo je postalo rutinsko. Bil je vse bolj nezadovoljen, Ija po razvoju na področju strojnih inštalacij, kjer je bil zaposlen, pa vse močnejSa. «Odločil sem se, kot sem se. in še enkrat bi se tako, če bi bil znova na razpotju.»
Lastnik podjetja Krevzel instalacije je zadovoljen, ker ne glede na takšne in drugačne ovire in konkurcnco sledijo pogumno zastavljenim ciljem, pri čemer pa ni mogoče spregledali vloge delavcev. Krevzel pravi, da pri njih odhodov ni, kar pomeni, da so zaposleni zadovoljni S skupnimi močmi se trudijo biti najboljši. Mojc načelo je. da mo-
Wiii
VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
www.vks-celje.si
Spremenite svoje življenje!
Pridobite dipiomo visol<e strokovne soie Studijski program
KOMERCIALA
Naslov: DIPLOiVlIRANI EKONOlVIlST
Vpis v Celju 7. in 8. september ob 16.30 Prostih je se nekaj mest
Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje.
Po diplomi /ahko študij nadaljujete na magistrski stopnji
Informacije
MAT1ČMA ČOLA
ENOTE
CEUE VKŠCEUE Lsva 7. Galje
03/4285544(46)
vvww.vk^cilji.si
MARIBOR ACADEMIA
GÍBvnltrglTb.Maríbor
02/2283531 www.aesd6mia.8i
UUBLIANA EMONA EFECTA St9gne21C,ljubljan8
01/SD0031B vfc»>l)^»iQlnet
WWW.Vl(S4Blj«.8Í
NOVAGOHfCA LAMPHfT CONSULTING Ul. Tolminskih puirtirjev 4. N. Gorica 06/3333960 lflřo@Íamprefcon>ultiftQ.>ž wwwJ un pret-oi niuíting .li
dali sodelavccm veliko dela, jim omogočili lake Jelovne pogoje, da Z'à bodo lahko kakovostno opravili. Zalo dobiček usmerjamo v razvoj, posodobitev Lehnologije, skrbno spremljamo novosti na področju klimatizacije, gretja, izrabe /unanje energije. podlaiiiic. razvoju lopli)tnih črpalk, individualnih prezračevanj in podobno. Doslej smo jih kol prvi v dolini ponudili na irgu v dolini. Ker od delavcev sorazmerno veliko ;^ahievamo, jim omogočamo pridobitev potrebnih /nanj na raznih seminarji, tečajih. /a opravljeno delo pa jih ludj primerno nagradimo.» Na področju izobraževanja ze nekaj let lesno sodelujejo s Šolskim cenirom Velenje, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o izobraževanju dveh, treh vajencev. Tako vsako leto pridobijo vsaj enega novega sodelavca • pomočnika.
Na izzive, ki jih čakajo v prihodnje. se bodo od/i val i s pravim pristopom, kakovostno opravljenim delom, spoštovanjem rokov, konkurenčnimi cenami in z uvajanjem novosti. Razmišljajo pa fc o uvedbi dopolnilnega programa (izdelava sklopov, polizdelkov) predvsem za starejše dclavce in jih tako razbremenili terenskega dela.
i'-
t1H^
RADIO V£L6NJ£
Gospodarske novice
HTZ znova na MOS-u
Velenje, Celje - Invalidsko podjetje Premogovnika Velenje. IFIZ, bo na letošnjem MOS-u predstavilo novo program SONIILIX S tem programom so med prvimi v Sloveniji začeli s postavitviio sončnih elektrarn, ki so vsekakor allcrnalivni vir energije za prihodnost.
■ mkp
Namesto Lenassija Hendrik Kretzer
Nazarje - Poročali smo ze, da je Matjaž LenassK kije sest let vodil najuspešnejše podjetje v okviru koncerna Bosch and Siemens BSIl Hišni aparati Nazaije, 1. septembra prevzel vodenje Alpine. Po pon>ča!\iu ne-katerili medijev naj bi na njegovo mesio novembra sedel Hendnk Kretzer, kije doslej vodil prodajo in marketing za jugovzhodno Kvropo.
Spremembe sc napovedujejo tudi na drugih vodstvenih mestih v B,SJ I Nazarje. Naloge direktoija gospodarjenja naj bi prihodnji mesec prevzel sedanji Rnančni direktor podjetja Boštjan Corjup. novembra pa naj bi se omenjenima dvema pri vodenju pridružil še Andreas LiebI, ki naj bi bil odgovoren za proizvodnji), razvoj in nabavo. Pred prihodom v Nazarje je Vi^dil podjetje BSH v Michalovcih na Slovaškem.
Morda bo o spremembah več znanega na tradlcionalnejn dnevu <xl-priih vrat BSH IliSni aparati Nazarje, kiga bod<i pripravili v soboto, 9. septembra.
■tp
Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstva
Velenje - Podjetje za ravnanje z odpadki PIJP Saubermacher iz Velenja bo v dneh od ponedeljka. 11,, do čeirtka. 14. septembra, organiziralo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
V občini Šmarino ob Paki jih bodo zbirali v ponedeljek od 9. do 12, ure. zbirno mesto bo paiicirišče pri kmetijski zadrugi, popoldne omenjenega dne pa še pri gasilskem domu vTopolšici. Dan kasneje bo akcija zbiranja odpadkov pi)ickala od 9. do 12, ure pri gasilskem domu v Ciaberkah, od 13. do 16. ure pa pri gasilskem domu v Šoštanju. V sredo, septembra, bodo lahko občani mestne občine Velenje odložili nevartie odpadke iz gospodinjstva pri gasilskem domu v Šaleku (od 9. do 12. ure) ter pri gasilskem domu v Velenju (od 1.^. do 16. ure), zadnji dan akcije (v četrtek) pa v dopoldanskem času na parkirišču muzeja Prcnii)govnišiva, v popoldanskem pa na parkirišču pri KS Pcsje.
mtp
B/S/H/
BSH HI$nidH^«Ud.o.o.
Vabljeni na dan odprtih vrat
* !
To leto za vas odpiramo vrata tovarne v soboto 9. septembra 2006.
Vabljeni,
da z nami preživite zabaven dan.
BSH Hišni aparati d.0.0.
Program dneva:
- ii*" Voden ogled pfolžvDdnje li'^'» -Pozdraví
od 12*' Pogostitev, sreîelov in zabava 22 otroke
Možnost ugodnega ndkupa doloCenlb aparatov Bosch in Siemens.
UTRBP
^'^HIAS 7. septembra 2006
m
Sreda, 30. avgusta
Premier Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk sta s predlogom sprememb davčne zakonodaje seznanila koalicijske partnerje in o njih govorila še s podpisniki Partnerstva za razvoj. Tako stranke kot sindikati so za-dovoljni, da predlog ne vsebuje enotne davčne stopnje, bolj pa so deljena mnenja glede treh dohodninskih razredov in nespremenjene stopnje DDV.
Študentska organizacija Slovenije je v državni zbor vložila 47570 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o visokem šolstvu, od tega pa so jih na upravnih enotah overili le 12296, medtem ko so preostale zbirali na posebnem obrazcu, dostopnem na medmrežju.
Od srede do torka • $Yet ia domoviat
Petek, 1. septembra
Premier Janez Janša in minister za finance Andrej Bajuk sta se udeležila tradicionalnega pohoda na Triglav. Do koče na Kredarici sta se podala čez severno steno, pri vzponu pa ju je spremljala skupina vodilnih slovenskih gospodarstvenikov.
o pomilostitvi Toma Križnarja in izpustitvi iz zapora. Čeprav informacija še ni bila uradna, je Rupel že razmišljal o roku za Križnar-jevo izpustitev in vrnitev domov.
Nedelja, 3. septembra
Na 39. tradicionalni Šuštarski nedelji se je v Tržiču zbralo več

Direktor lahko po novem postane tudi odgovorni urednik in obratno.
Skupščina Dela je brez razprave in nasprotnih predlogov sprejela statutarne spremembe in delitev dobička ter podelila razrešnico upravi. Nov statut določa, da lahko uprava imenuje urednike brez soglasja nadzornega sveta ter da je direktor družbe lahko tudi odgovorni urednik in obratno.
v
Četrtek, 31. avgusta
Predsednik državnega zbora je sporočil, da ne bo razpisal referenduma o visokem šolstvu, saj bodo upoštevali le obrazce, katerih podpis in identifikacija podpisnika sta bila ugotovljena na upravnih enotah. Na neveljavnost podpisov je opozoril tudi strokov-njak za ustavno pravo Miro Ce-rar, ki seje strinjal, da morajo državni organi ravnati po veljavnem zakonu, ki določa, da mora biti obrazec, ki izraža podporo za sklic referenduma, podpisan osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice.
Haiderju dvojezične table kljub zakonskim odločitvam še vedno ne dajo miru.
Premier Janša in minister Bajuk sta se vzpenjala na Triglav, učenci pa so odhajali na pot v šole.
Medtem pa so se mnogi šolarji prvič vzpenjali do šolskih klopi -počitnice so se dokončno iztekle in začelo seje novo šolsko leto za 165.646 osnovnošolcev, med njimi 18.384 prvošolcev. Kot vsako leto je bila tudi tokrat na prvi šolski dan pozornost usmerjena predvsem na previdnost v prometu, veliko pozornosti pa so si poskušali pridobiti tudi kandi-datje na lokalnih volitvah, ki so učence ponekod spremljali do praga šole.
Poleg novega šolskega leta pa je prvi september prinesel še dražjo naročnino in pogovore pri Telekomu ter dražji avtobusni prevoz. Naročnina za navadni priključek (2799,96 SIT) je višja za slabo desetino; cena minute pogovora je v času dražje tarife 6,9 tolarja, v času cenejše pa 5,52 tolarja. Avtobusni prevoz se je v povprečju podražil za 2,4 odstotka.
Sobota^ 2. septembra
v Mostecu sta srečanje pripravili Zveza za tobačno kontrolo ter Društvo nekadilcev in zdravega življenja, ki sta opozarjala na ne-
Hrvatje poudarjajo, da je členu o ustanovitvi sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov zadoščeno.
Minister Vizjak je prejel odgovor Hrvaške na predhodni poziv k spoštovanju meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško, ki pa po ministrovem mnenju ne odgovarja na vprašanja. Andrej Vizjak je pojasnil, da hrvaška stran podaja nasprotujoča si sporočila, saj sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov še ni ustanovila, po drugi strani pa predstavniki južne sosede v pismu poudarjajo, daje 11. členu meddržavne pogodbe, ki od solastnic NEK terja ustanovitev sklada, zadoščeno.
Tudi v Zavarovalnici Triglav so se odločili, da bodo 1. oktobra podražili premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena premije bo 4939 tolarjev, kar je za 4,35 odstotka več kot do sedaj.
V Mostecu so opozarjali na nevarnosti kadilskih razvad.
varnosti kadilske razvade. V obeh organizacijah so povedali, da kljub razmeroma novi slovenski področni zakonodaji, ki med drugim skoraj v celoti prepoveduje kajenje na javnih prostorih, država potrebuje nov zakon. Ta naj bi začel veljati že konec leta in bi sledil irskemu, italijanskemu ali španskemu zgledu popolne prepovedi kajenja tudi v lokalih. S temo o manjšinski kulturi in narodovi duši se je na Opčinah pri Trstu dogajalo srečanje slovenskih izobražencev Draga 2006. Potekalo je v znamenju stote obletnice rojstva Antona Trstenjaka, teme letošnjega srečanja pa so bile izbrane tudi zaradi 60. obletnice osvoboditve in vstopa v Evropsko unijo.
Verjetno najbolj brana, poslušana in gledana pa je bila novica o tem, da naj bi sudanski predsednik Omar Al Bašir podpisal sklep
deset tisoč ljudi, istočasno pa je v Ribnici potekal 31. ribniški semenj in rokodelski festival. Zavezništvo za prihodnost Avstrije koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja je v tamkajšnjih dnevnikih objavilo oglas za enojezičnost Koroške. Kot so zapisali v celostranskih oglasih, naj koroški časniki ne bi hoteli objaviti njihovih tem, zato so prostor zakupili. Zavezništvo poudarja Haiderjevo obljubo, da ne bo sprejel nobene rešitve v zvezi z dvojezičnimi napisi v nasprotju z voljo prebivalstva, podobne oglase pa načrtujejo vsako nedeljo do zveznih volitev 1. oktobra.
Ponedeljek^ 4. septembra
Konzul na slovenskem veleposlaništvu v Kairu Andrej Dernov-šček je sporočil, daje Križnal z letalom prispel v Kartum, tam opravil obisk na policiji, ki je pristojna za meje, potne liste in tujce ter se podal na letalo proti Frankfurtu. Andrej Šter je ob tem opozoril, da je sudanski predsednik Omar Al Bašir Križnarja oprostil le kazni, ne pa tudi obtožb, zato si bo odvetnik Mahdžub še naprej prizadeval za Križnarjevo oprostitev in predvsem za povrnitev njegove osebne lastnine.
Vlada je na dopisni seji potrdila šest točk, o katerih sta se dogovorila premierja Slovenije in Hrvaške, ter določila, da bo nasip na Muri obnovljen. Obnova protipo-plavnega nasipa je tako skupna odločitev obeh držav, sprejeta zaradi poplavne ogroženosti lokalnega prebivalstva, tudi obnovo pa bosta financirali obe vladi.
žabjcr
perspektiva
Učenci 9. razredov se bodo v tem letu učili za kemijo,
fiziko zgodovino ali prvi tuji jezik.
Minister za šolstvo in šport Milan Zver je objavil sklep o predlogih za tretji zahtevani predmet na nacionalnem preizkusu znanja: učenci 9. razredov bodo za tretji predmet na nacionalnem preizkusu znanja opravljali kemijo, fiziko, zgodovino ali prvi tuji jezik.
v Slovenijo se je vendarie vrnil Tomo Križnar, ki je dejal, da je vsem hvaležen za pomoč, prepričan pa je tudi, daje njegova izpustitev znak, da se Sudan odpira svetu. Kmalu po prihodu je obiskal zdravnika, saj si je v zaporu v EI Faširju nakopal kar nekaj zdravstvenih težav, predvsem s sluhom, potem ko mu je v desno uho zlezla žuželka, mučila ga je bolečina v zobu, poleg tega pa je dobil tudi amebe. Povratnika je nedolgo zatem v svojem uradu sprejel predsednik države Janez Drnovšek. Poudaril je, da ga zasluge za Križnarjevo vrnitev ne zanimajo in da je važno le, da se je vrnil.
Sedem sindikalnih central je napovedalo protestni shod pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kar resornega ministra Janez Drobnica ni presenetilo. Kljub temu je poudaril, da se mu shod ne zdi potreben, saj po njegovem mnenju ne omogoča socialnega dialoga. Drobnič je povedal, da se zavzema za uveljavitev t. i. skandinavskega modela zaposlovanja, ki bi omogočil prožen trg dela in večjo socialno varnost.
Potem ko je časopis Dnevnik zapisal, da naj bi bili oklepniki dobavljeni šele leta 2008, njihova cena pa naj bi za 28 milijard tolarjev presegala do zdaj znano, so se oglasili na ministrstvu za ob-
Predstavniki sedmih sindikatov so za petek napovedali protest proti ministru
Drobniču.
rambo. Odločno so zanikali trditve o kakršni koli spremembi pri nabavi oziroma dobavi oklepnikov 8 X 8 in povedali, da se z izbranim dobaviteljem, podjetjem Rotiš, pogajajo nemoteno in po načrtih. Minister za obrambo Kari Erjavec je večkrat poudaril, da bo javnost o koncu in rezultatih pogajanj pravočasno obveščena.
Misija ne, mogoče
Jure Trampuš
Juin, morda pojutrišnjem, gotovo pa kmalu, se v Slovenijo vrača Tomo Križnar Popotnik, kije za ene nespameten avanturist, norec, za druge pa veliki dobrotnik, človek, ki si upa in ki zna pomagati pozabljenim ljudem. Resnica tokrat ni nekje vmes, Tomo Križnar je neobičajni humanitarec, a je tudi posameznik, ki iskreno išče pot do konca vojne. Včasih je v svo-jem iskanju uspešen, večkrat ni. A za razliko od svojih kritikov poskuša pomagati Ciniki bi mu navrgli, da je sebičen, da se klati po prašnih delih sveta samo zato, ker na račun drugih išče svojo potrditev, dejali bi, da širi lažno upanje samo zato, ker rad uživa v pozornosti. A za razliko od cinkov je bil Tomo Križnar v Sudanu. Za razliko od razvajenih Evropejcev je v požganem Dar-furju zbiral informacije in zaradi njih sedel v sudanskem zaporu. Ja, drži, njegove poteze niso poteze izučenega diplomata, a ravno zato je včasih uspešen tam, kjer je izučenim diplomatom spodrsnilo. In kjer jim še vedno drsi. Včasih namenoma. Križnarjeva sudanska kalvarijaje v Sloveniji razkrila nekaj najbolj pritlehnih človeških lastnosti. Najprej je popolnoma odpovedala politika. Slovenska diplomacija se je zganila šele po nekaj tednih, konzul iz Kaira je v Kartum prišel zelo pozno. Lahko bi celo verjel izgovorom, da so bile v Ljubljani pač počitnice in da tam v obokani Mladiki pač niso spremljali vsega, kar se dogaja po svetu, če bi predstavniki ministrstva takšne izgovore sploh uporabili. A jih niso, razlog so poiskali drugje. Križnar naj bi bil zaprt zato, ker naj bi bila njegova misija slabo pripravljena, diplomatsko diletantska, zaprt naj bi bil zato, ker ga je v Sudan poslal predsednik države, ki se o svojih načrtih prej ni pogovoril z vlado. In namesto da bi politika poiskala najhitrejši način, kako Križnarja spraviti iz ječe, je raje lajala na predsednikov urad in na njegovega nekonvencionalnega šefa. Kot da bi v nesreči nekdo poizkušal poiskati osebne koristi.
Še huje od politike so reagirali nekateri posamezniki, recimo anonimni državljani, ki se jim zdi potovanje po Afriki nesmiselno in škodljivo. Njihovo razmišljarije gre nekako takole: Križnar je sam kriv, ker je zaprt, saj je silil tja, kamor ne bi smel, naj ga vržejo v kotel in požrejo, saj ga tukaj ne rabimo. ' Govorijo o tem, da naj se Slovenci najprej pobrigamo zase, šele potem za druge. Zbranih 210 milijonov tolarjev humanitarne pomoči za Darfur se jim zdi zapravljanje denarja, še bolj nesmiselno zapravljanje denarja so stroški za reševanje zapornika in jasno, oni tam so pravzaprav sami krivi, ker je v Darfurju vojna. Morda je k vojni pripomogel celo Križnar sam, ker naj bi podpiral uporniške skupine. Ker se je z njimi pogovarjal.
Privoščljivost in provincialna omejenost sta včasih nedoumljivi. Zakaj pa naj bi se Slovenci brigali samo za Slovence? Zakaj pa naj bi pomagali samo sami sebi? Zakaj naj bi živeli samo v svetu, kije omejen s sosedovim plotom, domačo streho, kije omejen samo z enim pogledom, enim prepričanjem in, če že hočete, enim srcem. Fijakarski konji gledajo samo naravnost, ne levo, ne desno, le naravnost. V smeri, kamor jih žene bič. Stopajo počasi in vdano. Zmeraj isto, sto let eno in isto, vse dotlej, dokler ne klecnejo pod mesarskim nožem.
Križnar pravi, da se bo v Sudan vrnil. Spet bo želel pomagati, pa čeprav stoji pred misijo nemogoče. Vendar Križnar ne pomaga zgolj v Sudanu. Njegovo iskanje ljubezni ima odmev tudi v Sloveniji Je tih, a se sliši. In morda bo nekoč vendarle preglasil prostaško rezgetanje konj iz domačega hleva. V Sloveniji bo takrat življenje bolj znosno.
nikoli sami
107,8

eVZGL
lolazlictnco /
PlEsna Šolska cesta 48, Mislinja devz8j@siol.net
V Velenju smo pričeli v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle.
HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ
TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI)
Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 11. septembra.
NASI KRAJI IN UUDJE
Vsega ni mogoče naenkrat narediti
V Cirkovcah so praznovali - Spet nekaj več asfalta
/ii krajane /aselka Šmaninske Cirkovcû jc hila minula sončna nedelja pi^sebcn dan. Pred Red-nakovo domačijo (po domaće Scdodvnikavo) se je /bralo pre-
odmakiîjen kraj še iiekolikt) bli/e dolini in v njem spel /a odtenek lažje življenje.
Seveda si v C'irk(wcah želijo, da bi to ccsUî v celoti posodobili. Nekalen so bili celo nezadovoljni, CCS, /akaj nis<.i potegnili šc kakšen nieicr asfalla već. A jim je morda ptjsrcdno odgovoril župan, ki je v kratkem po/Uravnem nagovoru med drugim tudi dejal, da je pač proračun narejen lako, «da nikoli
septembrsko nedeljo, vsako )eto popestrijo tudi / vaškimi igrami. Tudi letos je bilo tako. Na njih se je /brali") sedem ekip. ki so se pomerile v zanimivih spretnoslih, ki so izvabile od njih veliko (ekino-valtiega duha. od gledalcev pa prečoj smeha. Km na podobnih igrah je bilo tudi med cirkovškimi v ospredju /nano geslo - ni važno zmagati, pomembno je sodeltv vali. Vseeno pa so bili tekmovalci
cejSnje številko krajanov, ki se jim je pridružil tudi velenjski župan Srećko Meh, pa tudi predstavniki drugih krajevnih skupnosti. Od Rcdnakovih proti Verbotnovim (jziroma Venlr»vini je del ceste d(v bil asfaltno prevleki*.
»Veliko napora in truda je bilo potrebno vložili, da je nastala ta aslaltna prevleka. Ves napor in trud bo hitro pozabljen, ne bomo pa pozabili pomoći vseh, ki so zaslužni za to pridobitev, o čemer pred letom dni nismo upali niti sanjati, je dejal Viki Rednak. eden <id kraja nt) v.
V imenu tistih, ki jo bodo koristili. se je zahvalil županu in Mestni občini Velenje, predstavnikom /avoda za gozdove SoSianj. svetu ICS Cirkovce, izvajalcu zemeljskih del - skratka, vsem, ki so kakor koli pomagali in oraogi)čili, da bo zjiradi le pridobitve v njihov
Zabavali so se oboji' tekmovalci in giedalci,
ne moremo vsega naenkral naredili. Pred dobrim desetletjem smo prišli /. asfaltom do Rod na ko vili. sedaj smo ga podaljšali. S pmracunom je potrebno pokrivati veliko zadev, zalo je pac treba določiti prioriteto, pri tem pa je pomembno, da ne pozabimo nikogar v občini, da nihče nima ob-cuika. da smo ga odrinili ali zapostavili.«
Krajevni praznik, ki ga slavijo sicer v avgustu, letos pa so ga zaradi slabega vremena preložili na prve
Tudi mladi se navajajo na odpiranje cest.
zelo zagrizeni, najboljšim štirim ekipam v vsaki igri (tekmovali so v metanju balonov napolnjenih z
vodo. lovljenju ravimležja in nošenje žoge na cilj ter v hoji na smučeh) pa so iz rok predsednika kra-
jevne skupnosti Branka Britovška prejeli lepe pokale.
■ S. Vovk
Prenova ceste Heroja Gašperja
V času del bo cesta zaprta, obvoz urejen po Primorski
Šošlanj. I. septembra • V petek so v Šoštanju podpisali pogodbo o prenovi ceste Heroja Gašperja. Pogodbo sta podpisala župan Milan Kopušar in direktor podjetja CMC Celje Marjan Vengust dela pa so pričeli že v ponedeljek.
Predmet pogodbe je rekon-sirukcija ceste od vrtca do mosta čez Bečovnico. oziroma do odcepa za Vilo Široko. Rekonstrukcija p<ileg prenove celotnega cestišča vključuje tudi obnovitvena dela komunalnih in clektro instalacij. prenovili pa bodo ludi obcestno razsvetljavo. Cesta bo opremljena s pločnikom, ki bo. gledano od vrtca proîi MeileCam.
Pogodbo so podpisali v petek^ dela so stekla v ponedeljek.
potekal po levi strani cesie. Dela bodo predvidoma zaključena v 45 dneh. V času ptueka del pa bo cesta v ccloti zaprta. Obvtîz bo urejen po Primorski.
Vrednost naložbe je blizu 56 mi-
lijonov tola ricv, na javnem razpisu pa Je bilo kot najugodnejše od ireli ponudnikov, ki so pt^dali ponudbe, izbrano ptîdjeije CMC iz, Celja.
■ mkp
Mimo Poštafnerja (včasih) le s težavo
Krajani se pritožujejo, ker trgovina za raztovarjanje gradbenega materiala uporablja krajevno cesto - Vožnja mimo zna biti nevarna - Franc Stropnik meni, da je v pritožbah prisotne tudi nekaj »favšije«
Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk_
Šoštanj - >»Krajani Raven pri Šoštanju se pritožuiemo nad pri)-m et ni mi razmerami na delu ceste, ki vodi mimo trgovine z gradbenim materialom Poštajner. Podjetnik za raiiovarjanje materiala iz tovoraili vozil uporablja krajevno cesto. Cesta mimo Irgo viue je že brez tega nepregledna, saj pelje v ovinek, nevarnost pa pí>večujejií še v koloni stoječi priklopniki, ki zapirajo celoten pro-n\cini pas,« so v pismu, ki so ga naslovili (ludi) na naše uredništvo, pole^ nas pa se, kot pišejo, tudi na policijsko postajo in de« lovno inšpekcijo, zapisali Raven-cani.
Pravijo, da se lahko zaradi razmer. ki tam vladajo, prebije^ mimo samo tako, da na laslno tveganje pelješ po levem pasu v nepregleden ovinek in upaš, da v tisiem ne pripelje kdo mimo. Kot da takšne razmere niso ze same po sebi dovolj kaotične, lastnik pri raztovarjanju z viličarjem vozi po še edinem prostem vozneuî pasu, zaradi česar je cesta večkrat zablokirana.« in dodajajo: »V zagovor pregovorno poznane favšije na Slovenskem, naj poudarimo, da ni naš namen blatiti imena ti^ovine. ki s strankami posluje korektno in uspešno. Ne nazadnje tudi za nas, Ravenčaue, pomeni dobrav došlo pomoč pri nabavi materialov. Želimo si le, da se razmere uredijo In lo prej, preden nas v lo
Franc Stropnik: "Žal se temu ne da popolnoma izogniti,-
prisili nepotrebna tragedija.«
Mi smo se cjglasill pri njih. Inieli smo »srečo«, da sn ravno v času našega obiska raztovarjali material, in da smo se lahko sami prepričali, kako 10 gre. Lastnik vine Poštajner, Franc Stropnik, s katerim smo lahko ob obilici dela» ki ga ima. komaj spregovorili Siiri» pet stavkov, je najprej, kti smo mu povedali, zakaj smo tam, najprej res omenil »favšijo«. »F.na sama krajanka kar naprej kliče, ne
samo nas. ampak tudi policijo.« je rekel. Dobro. Ce tudi je ena sama. Pa ima prav? «Do pred nedavnim je bil zaradi sanh'anja plazu omejen parkirni prosttv ziidaj za trgovino, zato je občasno res prihajalo do težav. Moram priZTiati. da se tudi še zdaj tu in tam z-godi. da pride do lega. vendar bomo, če bo do tega še prišlo, dosledno izvajali
nasvet, ki so nam ga dali. da pred vozilom in za njim pi>siavimo trikotnik in tako voznike opozorimo. da so previdni,* je potem razložil Stropnik.
V irgwini Pošlejner pa so dodali se. da je lam mimo omejitev hitrosti določena s 50 kilomeiri na uro. da pa včasilj kdo pripelje poln šus«. Policisti so bili tam že večkrat, tako zaradi tistih, ki pre-liilR^ pripeljejo, feji zaradi tistih, ki so se pritoževali nad zagalami v promelu. In kaj so rekli? «>Rekli so.
da vodo, da drugače ne moremo razkladali, da pa moramo s trikotniki dosledno opozoriti na Ux«
V trgovmi z gradbenim materialom Poštajner so obljubili, da bodo pri raztovarjanju kar se da pazljivi, čeprav se. kot so dodali. '>nesp(ïrazumom« v celoil ne bodo mogli vedno iz(^gnili. Sploh takrat ne, kadar bo istočasno pripeljalo gradbeni material več tovornjakov.
vi pišete
'^HjiSSi 7. septembra 2006
Itx
Piše; Marjan Marínsek
Prvi šolski dan (2)
Prvo leic) pa vojni seje pouk za-cd v ponedeljek, 15. nklobra. Ta-krai so Sli v Solo vsi. ki so zarHcJi vojne ostali áonvA, tako da je bilo nicU prvošolci ?.c nekaj prav velikih oirok.
Takrai ni bila navada, da bi slarsi spremljali svoje otroke v t^oio. Toda mama sije i/misliia, da bi bilo zelo lepo, če bi ja/, dve leli mlajši, opremljal brata, ko je prvič vàt)lo.
In poleni s^va sla. Brsl spredaj, jaz zadaj. Bral je slopal vedno hi-irejc. da bi bila ra/lika med nama čim večja in da se ne bi videlo, da greva skupaj. Do Me ni bilo daleč, le nekaj korakov po cesli, êez mosi in 2c si bil pri šolskem plotu. S hribov so prihajali otroci v družbi stareji^ih sosolcev, nekalen med iijijni so bili že pravi oijaki- Dobro je. da spremljam brala, sem si mislil in sel pordžno za njim, ki mu očitno moja dru/ba ni bila vsec. Takrai so tiri-bíwci opazili, da ima brat spremstvo.
»Lej ga. kam pň li iireš? Saj si šc otrok!« so me /badali vsi po vrsti, gres morda v šolo?« »Ne, jaz samt> brata spremljam. da sc mu ne bi kaj /godilo.« sem povedal po pravici. Takrai j^a cela skupina v smeh:
»Ti ga varuješ, habaha! A ne more bral sam v šolo? Teh nekaj
Zgodbe iz šolskega nahrbtnika
k(»rakov, kaj?« so se spoitledovali in posmihah. Sami so imeli uro hoda do ^ole, nazaj pa uro In pol. In 10 strmo v hrib!
Takrat jc imel brat vsega dovolj! Počakal jo. da sem prišel t1o njejia. me prijel za ramena, obrnil nazaj proti hiši in brcnil v zadnjico, rek<Jč:
«^Mars domov, otrok!«
Skupina hribovcev je zavpila od navdušenja, brat pa je šel potem / lahkim korakom in sproščeno proti šoli. Sam sem tuleč pritekel domov in zaril glavo v mamin predpasnik.
»Nič ne joči!« je dejala mama. ki je vse videla skozi kuhinjsko okno. i»Kljub temu je lepo, da si bratca spremljal na njegovi prvi poti v šolo.tf
September 1947
Moja prva učiteljica Marica Sirec piše na tablo ravne in poševne ene. Sošolcc Ladko piše kar čez dve črti, a tovarišica ga opozori, da mora paziti na pomožne črte v zvezku, kijili sploh ni opazil. Moji prsli ne morejo svinčnika prav zagrabiti in trudim se, da bi iztegnjeni palec rahlo položil na svinčnik in ne pritiskal tako, daje p(wsem rdeč.
Potem gre tovarišica k vsakemu
posebej in napise v zvezek eno ravno in cm poševno Črto z čim svinčnikom, kije na drugi strani moder. Deklice že pišejo drugo vrsiu. medtem ko dečki šc prve nismo končali. Na skrivaj gledam proti Heleni, ki piše lepo postrani, moje črte pa nese v napačno stran. Nočejo in nočejo bili raviie, poševne pa se kot pijane muhe opotekajo od začetka do konca. Se sreča, da imam radirko.
Mihec iz Veirnika se znajde in napiše številko ena z dvema zamahoma: prvič do vrha in polení kol navzdol. Tovarišica ga opazi in opozori:
»Da mi nihče ne piše številke ena z dvema potezama,« reče navidezno strogo.
»Ce je kdo končal, naj nariše še kakšnci rožico, zapre zvezek in Ua roke za hrbetU konča tovarišica um lepopisa v našem razredu.
Oez nekaj dni že pišemo, lanko gor. debelo dol: Naša čitanka.
Imamo novo čitanko. Na vsaki strani so slike. Prav stran kaže maršala Tita. Ljuba moja prva čitanka! Kako zelo sem le vzljubil. Bila si moja prva knjiga v življenju.
Velenjski častniki in veterani na vojaškem maratonu
v soboto, 2. septembra, je v soorganizaciji Društva maratoncev in pohodnikov Celje 38.vojaškoic-ritorialiio poveljstvo iz Celja v okviru tradicionalnega tekmovanja v maratonu Ccljc-I.ogarska dolina uspešno pripravilo 22. vojaški maraton iz Celja do Logarske doline.
lekmovanje v super maratonu in vojaškem jnara-tonu memorial Stefana Šetnrova je bilo posamično in ekipno, v disciplinah super maraton na 75 kilřv metrov, vojaški maraton na 42 kiiomelrov ter tek in rekreativni pohod na 17 kilomcimv i-kipe so sestavljali trije tekmovalci, lekmovanje na 17 kilontfr trov pa je bilo posamično. Start super maratona na 75 kilometrov je bil ob (îb 6. uri na Trgu celjskih knezov na ploščadi pred z^iradbo Mestne občine Celje, start vojaškega maratona na 42 kilometrov ob 9. uri v Moziriu v Savinjskem gaju ter start teka na 17 kilometrov oh 12. uri v l.učah. Organiziitor prireditve je poleg maratona pripravil tudi rekreativni pohod na 17 kilometrov za posameznike - za-
čel se je ob 10. uri v Lučah. ktmčal pa pri Penzionu na Razpotju v Logarski dolini, kjer jc bil cilj celotnega maratona.
Vojaškega maratona so se udeležili pripadniki CiSsV, poveljstev, zavodov in enot Slovenske vojske, zaposleni v upravah, službah in drugih organih na Ministrstvu la obrambo, čiani organizacij in društev Zveze slovenskih častnikov, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, /druženje Sever in drugi, družinski člani zaposleuili ua Ministrstvu za obrambo 1er v Slovenski vojski ler upoki)jenci MO. Tekmcv va Id so bili razdeljeni po spolu v kategoriji stalna sestava SV in drugi.
V kategoriji drugi se je vedno bolj priljubljenega 17 kilometrov dolgega rekreativnega pohoda za posa mezji i ke od Luč do Logarske doline udeležilo tudi preko članov in njihovih družinskih članov območnih združenj Zveze slovenskih častnikov iu Zveze veteranov vojne za Slovcnjio Velenje.
■ Zdenko Zaje
Na Koroškem je lepo
Novinarji športniki spoznavali lepote Dravske doline - Za naslove v lokostrelstvu
Ktmec minulega tedna so novinarji športniki, združeni v društvu SCU Slovenija, sptjznavali ie-ptue Zgornje Dravske doline od Gortine pri Muri do Radelj oh Dravi. Lepo sončno vreme je v peiek. I. septembra, polepšalo srebrno gladino reke Drave, po kaicri je mirno drsel 24 m dolg splav, ki ga je krmaril Anton Cios* tenčnlk. Poleg novinarjev športnikov Sla po uvodnih pozdravnih nagovorih na splavu uživala tudi glavni urednik Večera Tomaž Rane in župan radeljske občine Alan Bukovnik,
Petkovo popoldne in večer so novinarji športniki preživeli v Radljah ob Dravi, kjer so spoznali lepote varovanega gozda in vrsto kulinaričnih dobroi, ki so jih pripravile članice akiiva kmečkih žena.
V soboto zjutraj jc goste sprejel župan Mute Boris Kralj in se z njimi zadržal na ogledih najstarejše cerkvc na Slovenskem (ro-
tundě na Sptidnji Muti) in muzejev na Zgori^i Muli do športnega popoldneva na Pernicah. Naj na kratko imicnimo. da je v lokostrelstvu v absolutni konkurenci zmagal dopisnik Našega časa Ilinko Jerčič (l.^l kn^gov), potem ko jc za en sam krog premagal Matjaža Tanka. V konkurenci do 50 lel jc
zmagal Vili 1 inspieler (Delov dopisnik za Velenje). V odbojki na travi je ekipa občine Mute premagala novinarje.
S podelitvijo praktičnih nagrad, kovaškega orodja, so sklenili športni del srečanja, druženje pa seje oh zvokih harmonik domačinov nadaljevalo pozno v noč. Domačini so dokazali, da je na Kiv roškem res »lajn«. Skratka, očarani novinatji so si zaželeli, da bi koroška srečanja postala stalnica poleg že uveljavljenega smučanja, kolesarstva, tenisa, balinanja...
■ Hinko Jerčič
SplavarsM krst
Prijetno za poslušalce in nastopajoče
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - ObnKJČna izpostava Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleške doline, javni zav<id Mladinski center Šmartno ob Paki in šmarško kulturno društvo so minulo nedeljo pripravili t>bmočflo srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmarinem ob Paki so na prireditvi z naslovom T.no pesem peti nastopili: vokalna skupiita Vajnštajn, pevci ljudskih pesmi Reber, kvintet Po domače. Gabrški cvet. Malčka Jelen in Ltyzka Jezeruik. Jesensko cvetje in Prija teli i. Njiliov našlo p je • poleg občinstva, ki je napolnilo p rosi or p<îd kozolcem in ob njem - spremljala Urša Šivic z glasbcnonarodopisnega oddelka SA/U iz. 1 jubljane. Slednja bo sedaj izbrala eno ali dve skupini za nastop na medt^bmočneni srečatiju ljudskih pevcev in godcev, ki bo 14. oktobra na Ravnah na Konjškem,
■ťp
Med nastopom skupine Reber
Nekdanji nadzorniki so se zbrali
Po več kot 25 letih so se v soboto srečali ucenci Rudarske nadzomiske sole let" nlka 1978-80. Vseh udeležencev Je bih 27, srečanje pa seje začelo z ogledom rudarskega muzeja. Po ogleduje bil čas za kosilo na Ribiški koči Velenje, nato pa Je sledila glasbena zabava s harmoniko. Ifajala Je vse do večera.	■ if
reportaža
Bili so v mestu angelov
Na mednarodnih športnih igrah šolarjev Bangkok 2006 tudi deset velenjskih plavalk in plavalcev ter šest atletinj in atletov s spremljevalci - Dokazali, da so pravi športniki
Sreda. 2?- avgusi«, opoldan. Še nekaj /adnjih napotkov in objemov siaršcv, uradne besede popotnice /upana Mcsine obćinc Velenje Srečka Meha, rahlo rosna očesa mam in veliíja pričakovanja v glavah mladili ^ po rini kov. In /e jc aviobus s sc^inajsLlmi mladimi šporlniki in njiliovbni trenerji odpeljal i/prcd Rdeče dvorane pn>li letališču na Dunaju, kjer se je pričela pol proii Daljnemu vzhodu,
mestu so ohctiili. da so gostitelji v/eli stvar zelo resno in da bodo projekt dobro i/peljali. l^re so v Bangkok pripeljale več kol 2300 mladih áptirlnikov icr okro^ 700 spremljevalcev in gostov in po irebno je bilo pi)skrbeti /a vse.
Kot je večkrat poudaril guverner Ban^zkoka, in v lo smo se lahko prepričali tudi sami, so bile igre pole^ praznovanja 60-letnice vladanja tajskega kralja Rame iX le-
cev v organizaciji iger, krasna jedilnica z raznoliko brano in s se bolj vabljivimi sladicami in sadjem. pa številni sponzoiji, ki so poskrbeli za opremo, brc/plačne sladolede in pijačo, dobri varnostni ukrepi, in se in še ...
In ko so 25. avgusta /večer na osrcdtiii stadion pred približno 25 tisoč gledalcev v pisanem defileju z zastavami vkorakali mladi športniki, se je začelo zares: ob velikem
drugih edin. Doka/ali, kaj zjnorc in kaj je na svoji športni poti žc dosegel morda prav na igrah preseči svoje najboljše dosežke. Tudi razočaranja so bila, taksna in drugačna, pa vseeno tekmovanja niso bila zaznamovana z dopingškimi aferami in nefer odnosi med so-lekniovalci. Vsi si) se za svoje rezultate borili častno in po najboljših močeh, k temu pa so priptrnio-gle ludi vzpodbude domačih navi-
Ùario Čivić (desno) na zmagovalnem odru, ponosen na bron
v skoku v daljino.
sko popoldne, 27. avgusta, nam je polepšal naš Dano ("'ivič, ki je s skt>kom v daljino in 669 cm priskočil na tretje mesto. Bron je naš, oziroma Dariev! Veseli, iskreno in od srca smo mu čcsiitali in ptmosn<i spremljali svečano podelitev medalj na osrednjem stadionu. Ne bi si mogli zamisliti lepšega zaključka tekmovanj za mlade velenjske športnike na letošnjih igrah, kolje bila bronasta medalja, ki je izstopala iz šopka ostalih izvrstnih uvrstitev nasili športnikov. Izredno visoke uvrstitve osialih so samo potrdile dobro pripravljenosi in upravičile dolgo pot na letošnje igre.
Veseli in zadovoljili smo si zvečer privoščili obisk nočnega ba* zaôa. tistega najbolj obiskanega v velikem Bangk(iku, se sprehajali med šicvilnimi trgovinami, kupo vali spominke in se preizkušali v zbijanju cen. In dobro nam Je šio, še p(«cbej nekaterim. Pa pica in
drugačen način - na Vi)di - živi v niesiu več kot milijon ljudi.
Prihodnje leto v Islandiji
Olimpijski ogetij je iia osrednjem stadionu ugasnil in zastavii otroške olimpijade so i/ Bangkoka odnesli organizatoiji iger prihodnje leto na Islandijo, v Reykjavik. Mladi športniki so la po tradiciji menjali kape in majice, drobna darilca. naslove, teleronske številke ...
In je prišel dan odhoda proti Fvropi, domov, na prag novega šolskega leta, novih treningov, nazaj v domačo posteljo in k najboljšemu maminemu krompiiju. t.epo, naporno in uspešno. Prijetno in zanimivo je bilo.
Velik in pisan je mozaik spominov in vtisov in vseh še nismo uspeli urediti. Številni se bodo po Javljali ob pogovorih s prijatelji, nekaterih se bomo sp<MnniLi čez čas in spel druge bomo morda raz-
ftumeno-zeleni velenjski tabor na otvoritvi 40. Mednarodnih športnih iger Šolarjev
Bangkok je zadnje dni avgusta goslil največji otroški športni do godek na svetu • Mednarodne športne igre šolarjev, lahko bi rekli otroško olimpijado, saj potekajo pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. V tajsko prestolnico so dva dni prihajali mladi športniki In njihovi spremljevalci iz X2 nîcstih, iz več kot 40 držav in štirih celin. Na tem šp<Ttnem dogodku namreč šporlniki tekmujejo pod zastavo svojega mesta, pa seveda ludi države. Tako je tudi deset plavalk in plavalcev ler šest atletinj in atletov ponosno stopilo i/ letala na letališču v Bangkoku. Nič kaj utrujeni od poli. vendar polni pričakovanj.
»Dtîbrodosli v Bangkoku, mestu angelov,« so nas že na letališču pozdravile uslužbenke urada guvernerja Bangkoka hi vsakemu v znak dobrodošlice poklonile pisan ven-ček iz svežega cvetja in iskren, širok nasmeh ter raliel priklon.
Na temperaturo in vlago, ki nas je zajela ob izhodu iz letališke zgradbe, smo se morali navadili, saj bo potrebno v takšnih pogojih tudi tekmovali. In že prvi nasmehi. prvi koraki organizacije, nastanitev v luksuzjiem hoielu v
UVRSTITVE
ATLniKA:DdríoČhňc-skokvdaljinú - 3,mesto. Manja Part - 60 m - 7 mesto, Matic Ogrizek -60^1 - 22. mesto, Peter Kribaňek - BOm - 25. mesto, Ka-tarína MHdavzina - 200m -24. mesto. Ajda Trdin-100 m-33. mesto i>UVANJE: Nina Drolc-lOOmh^ tno - 8. mesto, 100 m prosto - 9. mesto; Ajda Ariič • 50 m prsno -12. mesto. 100 m prsno -13. mesto: Ajda Pra> nik- 50 m delfin - U. mesto, 100 m de-ffîn-16. mesto; Jana Koradej'50m
rfr-A



U' 'V..

.-..•.îT....."-	'"ji ■ jL^i'	' % '__
i

Katarina v zavoju...
Ne le organižacijaf navduševaii so nas tudi templji in paiace
tos najpomembnejši dogodek v mestu. In ludi mi smtj se počutili pomembni in dobrodošli gostje 12- milijonskega mesta, ki nas je s svojimi prostranstvi, visokimi stol-pnicanu in socialnimi kontrasii objemalo in hkrati navduševaltJ teden dni. Nastanitev v luksuznih hotelih, izredno dobro urejeni športni objekti, prijaznost in us-trezljivost več kot 1400 prostovolj-
prsno -14. mesto. 200 m mešano -17. mesto; Špela Htrsei- 50 m prosto - 39. mesta 50 mdelfin -26. mesto; Marko Krstić- 50 m prosto -19. mesto. 50 m delTm -18, mesto; Borut Lampret-SO m hrbtno -18. mesto. ÎOO m hrbtno -23. mesto; Jaka Gonšek-100 m hrbtno -14. mesto, 200 m mešano - 22. mesto; 2ga Hudournik-5Om prsno -18. mesto, 100 m prsno - 21. mesto; Štafeta délice - 4x100 m mešano -ll.mesto. 4x100mpn)sto-10. mesto; Štafeta dečki-4xiOO mmešano -17. mesto, 4x100 m prosto - 20. mesta
navdušenju In vzpodbujanju m no žice m pisanem pn^gramu, v kaie-rem niso manjkali niti sloni žon-glerji, niti ognjemet. Otvoritev je ptnekala v prisotnost i najvišjih gostov mesta in province, ki jih je wv dil guveruer Batigkoka, simpatičm gospod Apirak Kosayt>diiin. Poseben pečal dogodku pa je vsekakor s svojo prisotnostjo dala ludi tajska princesa Sirivatmavari Nariratana, kije mlade športnike pozdravila in jim prenesla poslanico tajskega kralja ter utrla pol kraljevemu ognju, ki je tiekaj trenutkov zatem z«i-gorel na osrednjem sladionu in uradno ozjianil začetek iger.
Trije dnevi tcknuTvanj v desetih športnih disciplinah so bih napeti polni tekmovalnega duha in dokazovanja. hkrati pa prežeti z duhom prijateljstva mladih z vsega sveia. Vsakdif je žailel doseči največ, se morda prvič preizkusiti v mednarodni konkurenci in se po starti ob bok svojim vrstnikom z
Štdrtye pomemben. Žiga že ve...
jaških skupin in številnih gledalcev. ki so s iribuu ves čas bodrili prav vse tekmovalce.
Bron je naš
Velenjčatii smo bili razpeti tned atletske steze in plavalni bazen, spremljali rezultate kvaliftkacij tu in tam. vzpodbujali drug drugega, biLi napeti ob vsakem finalnem nastopu in sc iskreno veselili vseh uvrstitev. Kako ludi ne. saj so bile vse dobre, kar odlične, in dosežene z dobrimi rezultati v močni mednarodni konkurenci.
Ppo tihem smo si želeli tudi kakšne medalje. Zgodnje nedelj-
pijača v množici nekaj tisoč ljudi pod velikim odrom z glasbo, sredi Bangkoka, pozno zvečer. Obisk veličaslne kraljeve palače, številnih templjev, sprehcid okrog 46 m dolgega zlatega bude, vzpon na Prawnov kamniti tempelj, sprehod po živahnih ulicah vrvečega mesta, pa prometna gneča, vožnja po levi, vonjave tu in tam, lakšne in drugačne .„ Gotovo je bilo posebno doživetje, ko smo sedli v čoln in se odpeljali na plovbo po veličastni reki Chao Phraya. ob kateri so v Bangkoku nanizane številne pomembne zgradbe, in zavili tudi v kanale, ob katerih na
umeli kasneje. Nemogoče pa Je izbrisati spomin na prijaznost in us-trežljlvost domačinov, njihovo ii> plino in iskrenost, ki nas je včasih kar presenečala ali spravljala v zadrego, hi potrievala, da je Bangkok res mesto angelov, tistih na zemlji, ki so skrbeli za uas, ki smo jih spoznali in sn:čevali, kj so naše bivanje in 40. Mednarodne igrešiv iarjev naredili nepoz^abne.
In na koncu: mladi velenjski šporlniki so dokazali, da so pravi športniki, tako po rc/.uitatih kot tudi po vedenju. Mesto naj bo ponosno nanje!
■ Matjaž Černovšek
KULTURA
""HIAS 1. septembra 2006
Poleg slovenskih tudi tuji cvetličarji
Velenje - V Rdeči dvorani v Velenju bo où 22, do 24. septembra potekalo 10- odprto dr/avno prvenstvo v fforisiikL Na njeni ho poleg Pestil) slovenskih cveilicaijcv - (Inalisîov / lanskega pred I ek m o vanj a (od tega bosla dva I/ Velenja) nastopilo tudi šc« lujih lekmovalcev i/ Nizozemske, Nemčije, llalijc. Madžarske in Hrvaške. Organ Izaloija d(v godka sla Obrina zbornica Slovenije In Meslna občina Velenje.
Prvi dan tekmovanja, v potek, bodo cvetlićarji in cveilicarkc ustvarjali cvctlične aranžmaje na lemo »piknik na travi /a dve osebi« In »nasad v posodi«, dan kasneje, v w^boto, pa bo tema Ivraesto.
Vrhunec lekmovanja bo soboina večerna prireditev, na kateri se bodo
lekmovalcl In tekmovalke v /Ivo na odru pomerili še v ireh lekmoval-nili temah: prosti šopek, poročni sopek in presenečenje. Takrai bo znan ludi zmagovalec odprtega prvenstva Slovenije v lloristiki in do-biinik naslova dr?.avnega prvaka. Slednji bo zastopal barve Slovenije na evropskem cvetličarskem prvenstvu v florisîiki, ki bo v jeseni prihodnje leto prav tako v Velenju.
Tckmovalci in tekmovalke bodo v dneh odprtega dr/aviiega prvenstva v flnristiki izdelali kar 72 cvetličnih kreacij, kar je - po mnenju organizatorjev - prav toliko ra/logov za ogled prireditve.
■ tp
v
Četrti festival Poletne melodije
/e čelrio leto zapored smo ravenski mladinci zdru/ilj moči in pripravili glasbeno tekniovanje za mlade. Doslej sc je imenovalo Mladinski evrosong. sedaj pa smo ga spremenili v Polcine melt >djje.
I.eios se nam je predstavilo kar nekaj nadebudnih pevcev, ki so peli popevke znanih eslradniktw in lako /asiopali različne države, z malo Impromacijc, seveda. TI so bili: 1. Maja Pirnat: Dana International • Diva, Izrael; 2. Marko Ilribersek; labrizio lani-ello -1 do. Malta; IJrsa Kame-nik; Klena Paparizou - My number one. Grčija; 4. Lucija Sovič; Nina Puslar - Ni ona. Belgija; 5. Jana Obšleter Charlotte Nllsstm - Take me lo your heaven, Bosna in Hercegovina; 6. Vanja Ctm-pere; l ina Karol • Show me your love. Ukrajina:?. Maja Sovič; Manca Špik-Marinero, Estonija; ii. Špela Sovič; SIdsel ben Sem-mane • Twist oflove. Danska
Taksno tekmovanje zahteva kar precej priprav. Se pred pol meseca smo ga skoraj odpovedali, a je na srečo prevladala miselnost, da naS kraj poirebuje prireditev, ki bi lahko poslala tradicionalna. Nikoli namreč ne vei kdaj poslane tekmovanje odmevno, kot so na primer Slovenska popevka. Melodije morja in sonca. Enia. zato smo zavihali rokave, malce pohiteli in uspeli.
(llasbcne prireditve v prostorih stare ravenske sole seje udeležilo preccj obiskovalcev, predvsem
naSi starši in somdniki. pa tudi nasa razredničarka nekdanjega 9. b razreda OŠ Šoštanj Danica Sovič. ki seje z veseljem od/vala našemu povabilu.
Pevci so svoje nastope odiiČJio pripravili, zaio lahkt> rečem, da so v naših očeh zmagovalci vsi. Pa vendarle je moral bili na konci nekdo najboljši, kajli lo je smisel tek ní o vanj a, kajne?
Po končanih nastopih so imeli delo predvsem občinstvo in letos prvič ludi simkovna komisija (Danica Sovič. Gabrijela Tajnik in Ivica Potočnik), da izberejo najboljj^ega. V llnalni krog so se uvrstile Maja Sovič, Ursa Kameník in Špela Sovič 1er svoj nastop
opravile še enkrat. O zmagovalki je tokrat odločala le strokovna komisija. ki jo je najbolj navdušil sproščen ter dobro pripravljen nastop kasnejše zmagovalke Maje Sovič. Maja na prireditvi ni novinka, saj je sodelovala že îia 2. Mladinskem evrosongu kol plesalka Jane Obšleter in zmagala, lani je bila napovedovalka, letos pa seje odločila za nastop In se lakoj povzpela na sam vrh. Mogoče bo kdaj postala celo lako znana, kot je Manca Špik. katero uspešnico je zapela.
Na drugo mesto se je uvrstila Urša Kameník, ki pravi, da nI pričakovala tako visoke uvrstitve In je z njo zelo zadovoljna. Špela Stv
vič pa je bolj vesela tretjega koi pa -nehvaležnega« drugega mesta, saj je bila druga že lani. izjavila je celo: »Ne želim bili vedno druga kol na primer Saša Len-dero!«
Po koncu dobro pripravljenega glasbenega tekmovanja jc bil rezultat naslednji:
1. Maja Sovič; 27 točk; 2. Urša Kameník: 22 točk; 1 Špela Sovič: 21 točk;4. Marko llrlbersek; 5. Maja Pirnat; 6.1.ucija Sovič; 7. Jnna Obsieler; S.Vanja Cimpcrc 'lakšno druženje nudi cjbilo zabave. seveda pa nikt^li ne manjka solz sreče in razočaranja, za organizatorje prireditve pa je pomembno sodelovati in ne zmagati, še toliko bolj, če želimo ohranjati tradicijo.
■ Marko Potočnik
amsau
^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722
ww^.plsnet-tus.com
(«igroiui (Lůn,
rifnt qiim.CflU.Pí,KmeoeiEe^Plan«UlšCc^M^twkM«8
ir
Sostakovič 2006
Vréka Šramal Vučina
Raz/icfiim okroglim obleinfcafn g/ashťnikov se v kiošnjefn aep-íenihru prikljuáde sMa ohleinicu rc^síiv x/uvnega ruskega skla-daielja Dmiiríja íioshikovica, i' čigar življenju se zrcalijo družbeni dogodki 20.
&>siukovfč seje rotUl v Sanki Peiefi)urgu 12. sepiembra (ih) niskem ozinn/ia 25. .%epiewhra f>o mikm kxMarju) I9<)6, Ceh zivljenjeje Uvel y 50\jeisketn režimu, kije bi! včasih z ujim dobrotljiv. drugič jta gaJe oslro hiïiziral. .Svofo prvo simfonijo je (kot diplomsko delo) na-pisal pri iiïy/// ik\'ei/iajsiih i/i te /ia.Mfiie leio se je us/^uo izvijala zufiiii .mjeMf meja (desei fei po misianku se je z Lomm MaiuCir čem pnič izsajaia celo v Ijubijam. kar je se za današnje razmere pra\i usfK'Ji). ^S^gOY opus Je obseden, pisai je simfonije (15). koncerte. komorno glasbo ( 15 godalnih kvanelov), open* (Mos, J.ad\' Madwíli Mcenskega okroHa). b^ilefe, zhonmko in jllmsko glwibo. I^egovo zivijeff/e je bilo [»oino vz/nriov /// padcev, nekaleni dela je publiku sprejemala z na\du.k'filem iu kritika jih je hrezmcjm hvalila, druga .so pukWa pf)Malce hladne in kritika seje spraševala o njegovem umeUiiškem poštenju ter ga imeia za sovražnika iiudstva. Kot skladatelj je verjetno najbolj znan /w petna/stih simfonijah, v katerih se tKileg .skladateljem osebnosti kaze njegova vsezivljenska notmftja (m txmkod zunanja) borba s sovjetskim režimom Pred .štirimi leti je v slovenščini z veliko zamudo izšla knjiga Sas-lakovićevih spominov, kijih je napisal muzikolog Solomon Volkov. Ta knligaje ob prvi (ameriški) izdaji leta 1979 dvignila ve^ liko prahu, saj je v čisto novi luči o.'^vetfila reprezentančnega skladatelja sovjetske glasbe. V spominih flostako\ič opisuje svoj čas in ljudi s posei)nim immo/jem in sarka.'itično komentira takratno stvarnost. V ospredju zgodbe so opisi različnih imameznikov (predvsem glasbenikov, pa tudi drugih, kot je na primer maršal ihhačevski in režiser Mi^erhoid), skozi katere je mogoče razbrati rdegovo kotnroverzno in globoko tragiČJio zgodbo. Sostakoviću Je u.'ipelo preživeti stalinizem, ne da hi emigriral, še več, pri tem nm Je usfie/o ostali asebfiost. Po izidu spominov (na njegovo zeljo so izšli po skladateljevi smrti)Je bil .^ostakovič na zahodu razumljen kot .'sovjetski disident in kmalu seje začela sovjetska propagandna kmnpanja, kije obtožila .'îpomine kot »luž od prve do zadnje be-sede'(. '/.adftiih deset let ifotekajo velike ruzisku\e njegove glasbe, na dan prihajajo nova odkritja, rudi nedokončana in prezrla dela iz ^ostakovičevega družinskega arhiva v Moskvi, iostakovlčevi Spimnni. ki doslej se niso bili prevedeni v ruščino, so imeh težave tudi pri sloven.^ki izdaji, saj bili na začetku o.semdesetih. ko Jih je prevedel Branko Oradišnik. na sovjetsko željo (biye na pnp<mibo beloruske gospodarske delegad/e) tik pred izidom umakm'd i= programa založbe D/S in so lako z dvajsetletno zamudo izšh sele leta 2002 pri Novi reviji. Zanimivo brafye.
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove Izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu In dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral
Za delo v posiovalnid INTERSPAR v Velenju iščemo:
-	Kuharja v restavraciji (m/ž)
Pogoji:
-	IV- stopnja Izobrazbe ustrezne smeri
' najmanj 1 leto delovnih Izkušen)
-	Mesarja (m/ž)
Pogoji:
-	\y, rtopnja Izobrazbe živilske smeri
' najmanj 1 leto delovnih izkušen)
-	veseije do dela z ljudmi in komunikativnost
Nudfmo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas
z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave poáljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Inters par Velenje, Šalek 112, 3320 Velenje
PRIDRUŽITE SE NAMI ® SLOVENIJA
107,8 MHz
R/^DÛJQkD im Č/I\S@P!]SlUl
Glasbene novičke
»O, mama mia«
Poškodila jo Suzano Kok, naso /.vesla radijsko nioderalorko. odvrnila od l(>rkt)Vih srccaiy s pt> slušalci in poslusaikanii l^dia Velenje /.a celo ielo. Seda^i je znova pred radijskim mikrofonom. Vrnlicvje doživela kol: »IJiier lom po. Vsakokrat je poiwhno globoko vdihnili.« je povedala. Cc ji je bilo kaj dolgčas? »Po pravici? Malo že. sicer pa sem clovck, ki si najde /aposlliev. Cc drugatn ne, usmerjani energijo v vzgojo iidraščajoče hčere in v življenjsko naložht).«
Suzana je poleg Vilya Grabnerja najsiarejsa moderatorka po siažu (da ne bc: pomole) na Radiu Velenje. »I/ lisie generacije, ko sem začela, sva <iSlala res samo midva. Zaradi honorarja najbrž /o ne, Velik<i refíírm sem že pre/ivela v iclih druženja z radijskim mikrofonom. To pa bo že 20 lel. O, mama mia, kako čas leče.«
/ivljeiij^ka naložba in vzgoja jo lako zaptîslujela. da za zdaj iiiii ne razmišlja o svoji radijski oddaji. Ptv gre^ pa več časa /a pravo modera-lorsivo, /a prisincjši slik s poslušalci in poslušalkami. Te nagovori ludi kol vodilcijica javnili priredi-lev. »Sedaj imam že lak siaius, da labko i/biram med povabili.« je še povedala Suzaiia Kok.
Siccr pa v naši radijski in čast> pisni hisi še vedno nismo vsi na
svojih mestih. Zato smo listi, ki se trudimo zbrati dovolj gradiva /a 24 sirani časopisa in za zvočne prispevke v oddajali radia, toliko boli veseli tiove počitniške moči - Vîelite Hudej, študentke slovenislike na filozofski fakuUeii v Ljubljani.
Suzana Hok: 'Moj prosti čas /0 zelja po prostem ćasu, po vsem tistem, kar sem imela, ko sem hila še
sama.«
žláfo ••• na kratko
JAN PIESTENJAK
V	četrtek, U. septembra, bo nastopil na h tradicionalnem koncertu v ljubljanskih Križankah. Nd odru se mu bo kot posebni gost pridružil hrvaški izvaialec Masin» SaviČ.
DJ SVIZEC TURBO MIX
OJ SviTec je izdal svoj ire^f album z naslovom Dee Jay Time - OJ Svizec Tudw mix št 3. Na zyošéenki so zbfane pesmi Turbo Angels. Boštjana KoneČnika. Atomik Harmonik. Wemerja, Veselih Stajerk, skupine Skuter, Fiedyja Milerja, Ptujskih 5. skupine Pepel in kri. Team6anda, Domna Kumra in Rebeka Dremeli Korada in Brendija, Mime f^eynoUs in drugih.
lOJZE SUK
V	s^j redni repertoar je vključil tudi skladba Nekaj ^adkega, kije pravzaprav predelava skladbe Neki ^adkega skupine Big Foot Mama. S skladbo seje lani pojavil na koncertu ob 15. obletnici delovanja skupine Big Foot Mama.
ATOMIK HARMONIK
Na Interni avdic^i so Atomik Harmonik končno izbrali novo pevko. To je OomzalČanka Mateja Vuk • Tejči. nekdanja plesalka Pike Božič in članica skupine Oobre mrhe.
PERPETUUM JAZZILE
1. septembra je 40-članska vokalna zasedba izdala novo ^oš-čenko 2 nask»vom Čudna roS.
Ti
Anika najboljša
Na lelošnjcni festivalu Slovenska popevka 2006, ki je po dolgem času potekal brez glasovanja televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev, je strokovna foimisija za najboljšo pesem razglasila skladbo Belo nebo, ki j« jc izvedla Ajiika Horval. Besedilo zmagovalne pesmi je napisala Damjana Kenda I lussu, aranžma pa je prispeval Pairik Greblo, ki je prejel tudi nagrado /a najboljši aranžma.
Strokovna komisija jc nadělila šc štiri nagrade. Nagrado tA najboljše besedilo jc prejel l.con Oblak za skladbo Panlha rci v izvedbi Tadeje Fatur. Priznanje za najboljšo izvedbo je prejela Kri-stijia Oheržan, ki seje predstavila s pesmijo Vsak dan je drugačen. Koi debiiantka pa je komisijo najbolj navdušila Neža Drobnic.
Podelili MTV video nagrade
v noči na pelek, L seplenîbra, so v New Yorku podelili MTV vi-deo nagrade. Za video leta je bila nagrajena punk skupina Panic! at lbe Disco /a poa^ni I Write Sins Noi Tragedies. V kategoriji najboljšega novega izvajalca so nagrado odnesli metalci Avenged Sevenfold (Bat Coimiry). James Blum pa je prejel nagrado za najboljši moški video za balado You're Beautiful. Kalifornijski baiîd An je bil nagra^ien za najboljši rock video (Murder). Cba-
f
millionaire pa se je veselil nagrade za najboljši raperski video (Ridin).
Med največjimi poraženci jc bila Shakira. ki je bila nominirana za sedem nagrad, prejela pa ni niti enega pomembnejšega priznanja, le nagrado za koreogra-njo. Tudi Madonna, kije bila za video Huii^ [Jp nominirana petkrat, je osiala praznih rok. Najboljši ženski video so prisodili Kelly Clarkson (Because of You ). najboljši pop video jc pripadel Pink (Stupid Girls), srebrno pri-
Ave V razstavišču Mestne knjižnice Velenje
V preddverju velenjske knjiž« nice je na ogled razsiava gradiva o legendarnem velenjskem rock'n'roll ansamblu Ave. Haz-siavljeni so številni plakati, časopisni članki, nosilci zvoka in drugo gradivo, ki ilustrira dolgoletno delovanje le velenjske glasbene skupine, katere najbolj plodno obdobje sodi v sedenide-seia leta. Po dolgih letih mirovanja se je skupina spet zbrala in pred kratkim izdala tudi aibu:n z naslovom Igral bom za zabavo. Razstava bo na ogled do 23. septembra.
znanje Moonman za najboljši plesni video pa Pussycat Dolls feat. Snoop Dogg (Builons). Bey-once Knowles je skupaj z râper-jem Slimom I hugom prevzela nagrado za najboljši RAB video Check On II.
Po 25 letih zbirka največjih uspešnic
Depeche Mode bodo 13. novembra po skoraj čctn sioletja uspešnega dcitwanja izdali svojo prvo zbirko največjih uspešnic. Na njej bo 17 uspcinic, ki so jih nanizali v času svoje boga le kariere. Med njimi bodo seveda tudi nepogrešljive Just C:an l (îel Tnough. Personal Jesus. Bnjoy The Silence, Precious ter mnoge druge. Poleg slarih hitov bo na albumu ludi povsem nova skladba - Martyr. De-peche Mode so med leioma 1981 in 2006 pn>dalj već kol 72 milijo nov albumov, v živo pa jili je videlo več kot 30 milijonov obijže-valcev /adnji album Playing 'llie At^el. ki je /JÎ presegel naklado treh milijonov izvodov, so pred kratkim prcdstawlí tudi pri nas na koncerlu v Ljubljani.
Konec leta nov album
Velenjska skupina Šank Rock deluje že 23 let in za letošnji konec leta napoveduje izid svojega že 14. albuma.
Pri nastajanju novih posnetkov bodo sodelijvali vsi člani kol av-loiji, araažorji iu producenti ter tako zagotovili, da bo novi album res šankrockovski, Toni Jurij in Sejgej Pobegajlo pa bosta poskrbela za kvalitetno tonsko tehniko.
Kako poteka snemanje, boste laliko spremljali na spletni strani skupine www.sankrock.com, kjer bodo vsak dan objavljali ekskluzivne posnetke dnevnega dogajanja v studiu in tako vsem obiskiv val:cm omogočili vpogled v nastajanje najnovejšega ccdcja. V prihajajočih lednih bodo tako Sank Rockovci veliko časa preživeh v studiu Codelli. večino vikendov pa bnajo, kot ponavadi, rczervira-nili za nastope.
r lif ' f '
Î i/
Robi Goter na MOS-u
CeU« - Na 39, mednarodnem tîbrlncm sejmu, ki so ga odpriJ včeraj v Celju, sodeluje ludi velenjski glasbenik Robi Goter Na zunanjem razstavnem prostoru poleg nove hale L predstavlja prvi računalniški program za učenje diatonične harmonike na svelu VSl.N sli »vsak se lahko nauči«».
Po zagcPlovilih Goierja program omogi)ča najhitrejšo in tudi cenejši) m(»žnosi osvojitve znanja igranja na la instrument, pridobitev izkušenj in odlično prstno lehniko svetovnega prvaka. Je eno-siavcii za uporabo, med drugim omogoča učenje d{mia in ob pc-Ijubnem času, zato je kot učitelj vedno pri roki.
PtidrobnejSe inforniacije o programu so na voljii ludi na spletni sirani w w w.sola-h a rm < j n i ke. si
mtp
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbar poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo ps lahko slisite v ^ programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in pe poročilih ^ ob 18.3D.
I.ROfiBlE WILLIAMS-RudeboK 2 CASSIE-M€&U 3.JÛJÛ-T00 Lrttfe. Too Late
Robbie Williams nadaljuje svojo evropsko turnejo, ki jo bo zaklji> čil 19. septembra s koncertom v Angliji, nato pa bo po enomesečnem premoru nadalieval z na stopi po Aziji. Avstraliji In Južni Ameriki. Skladba Rudebox prihaja s skorajšnjega Robbieje-vega plesnega albuma 1974, na katerem se kct avtorji pojevljajo tudi William Orbit in sloviti duo Pet Shop Boys
r ■ ~
' LESTVICA
M,
in
Vsako nedeljo ob 17.3Û na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Maš cas.
Takole ste glaaivali v nedeljo, 3.9.2Û06:
1.	BUM: Daj. skuliraj se
2.	ŠMARŠKl MUZIKANTI; Zaljubljeni Jurček
3.	SčSTlCA: Uubezn zmeren zmaga
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE: Ko srce spregovon
5.	OBJ&M: Koreiaki
Predlogi za nedeljo, 10.9.2006:
1.	BRATJE IZ OPLOTNICE: Stari panj
2.	MARJAN KOČEVAR: Glasba ogreje srce
3.	NARODNI ČUKI: Na zdravje
4.	SREOENŠEK: Štajerc nas je very good
5.	FRAMC ŽERDOMER S PRIJATIUI: Pri mlinarju
■ Viti Orabnef
.J
armia
^ Na sačetku sobotne nogometne tekme med Rudarjem in Zagorjem je uradni napovedovalec posebej pozdravil dr. Evgena Dervariča, direkorja Premogovnika Ve-ienje, ki si je tekmo ogledal v skupaj s kandidatom za velenjskega župana Francem Severjera. Čvek ni zvedel, ali je slišal tudi pozdrav gledalcev: Hočemo prvo ligo! Si je pa skupaj s Seveijem nafbrz mislil, da bodo morali biti igralci za uresničitev te želje bolj iznajdljivi pred nasprotnikovi vrati.
^ Kunigunda je lepa čarovnica, ki si jo lahko
predstavljamo vsak po svoje. Kot vsako leto je tudi Jetos v mesto pripeljala številne zanimive igralce, lutkarje, plesalce, glasbenike, multimedijske umetnike ... Tako mogočna je, da pred njo skorajda poklekne (ali vsaj počepne) tudi glavni pri organizaciji festivala. Direktor Mladinskega centra Velenje Aleš Ojsteršek že ve, kakšno moč ima ta čarovnica. Ravno on je tisti, ki se že deveto leto podpisuje pod njeno ime. I^ko dolgo, kot obstaja Mladinski center, in tako dolgo, kot čarovnica »straši« po mestu.
^ Podžupanja Mestne občine Velenje Ana Roza Hri-
bar ni kazala pretiranega navdušenja pri nedavnem čakanju na otvoritev Merkurjevega novega centra na Cesti Simona Blatnika v Velenju. Je morda razmišljala: »Zdaj sem se pa tudi sama prepričala, kako 'ohiski' so Gorenjci. Dobila sem balon, a ne vem, kaj bi z njim. Bi si pa že želela kaj bolj konkrét-nega kot pa nekaj, kar lahko vsak trenutek poči.«
Skorajda bi lahko rekli legenda slovenske glasbene scene in eden najbolj plodnih domačih glasbenih avtorjev Zvone Hranjec, ki je med drugim sodeloval s Šank Rockovci, Chateujem, Ritem Planetom, Pop Designom ... je s svojo Nadjo, s katero sta skupaj ze tri leta, dočakala srečen trenutek. 25-letna Nadja je na Zvonetovo veliko veselje noseča in zaupala sta nam, da pri* čakujeta fantka. O imenu novega družinskega člana pa zaenkrat še molčita. Srečen trenutek bo konec novembra ali v začetku decemba in seveda bomo o tem poročali tudi mi!
Hivsi skvipaj
Kaj imajo skupnega Jelena Kovačevič, 6 Pack Čulojr in Aleš Uranjek? Nihœ namreč ne živi več v Velenju. Jelena Kovačevič se je zaradi TV kariere na Kanalu A (ki se je pred kratkim tudi končala), preselila v Ljubljano, 6 Pack Cukur, ki v svojih komadih rad omenja velenjsko ave-nijOj živi v Mariboru, Aleš Uranjek, član skupine Šank Rock in uspešen glasbeni menedžer, pa je svoje domovanje našel v Celju. Bivše Velenjčane pa smo takole ujeli v Ljubljani... in seveda je kakšna beseda padla tudi o našem mestu!
""^'■MA V.I P
Svetovnega prvaka v neprekinjenem plesu in organizatorja najrazličnejših lepotnih izborov, kot so npr. Miss Tangic, Miss Sonca in podobne, MK Michaela velikokrat srečamo v Vele* nju. Kaj fant S primorskim naglasom^ ki sicer živi v Kranju, tolikokrat počne v našem mestu?! Michael nam je pojasnil, da je tu predvsem, ker je v mestu toliko obetavnih lepih deklet^ ki velikokrat zmagujejo na njegovih hr borih, da pa poveže prijetno s koristnim, pri nas nakupi tehnično robo, ki jo potrebuje za svoje predstave, ki jih izvaja tako v Sloveniji kot tudi v tu* jini. Letos naj bi s svojim showom Orient gostoval celo v Bangladešu!
Konino mesto
v soboto bo torej Velenje končno postalo pravo mesto« Evropsko mesto. Dobilo bo trž^ nico. Kmečko tržnico. To ne pomeni, da je od števila kmetov odvisna veličina mesta.
Preblisk
Končno bo pa menda kar držalo, da je v mestih in primestih vse več kmetov. Saj vse pogosteje slišimo za različne pridelovalce konoplje.
Na konju
Velenjčani ugibajo: če je Dejan Radovanonč, ki je predsednik velenjskega konjeniškega društva, postal še novi pred« sednik velenjskih nogometašev, pomeni to, da je velenjski nogomet zdaj končno na konju!
Bodočnost
Mladi so letos spet manj napolnili sole. Kljub temu naj bi še vedno veljalo, da je mladina naša bodočnost. Je naša bodočnost torej vse šibkejša?!
Nevarnosti
Na otroke preži nevarnost na poti v šolo. Na učitelje vse bolj v šoli!
Neenotnost
Objava z najvišje ravni, da pri nas le ne bomo dobili enotna davčne stopnje, je precej poenotila Slovence.
Nestrpni
Slovenska davkarija je poskrbela, da so bili mnogi državljani čez poletje močno nestrpni. Tako tisti, ki so pričakovali kaj denarja, še bolj tisti, ki so bili v negotovosti, koliko bodo morali doplačati.
Za noge
Matjaž Lenassi je v zadnjih šestih letih dodobra postavil na noge nazar-ske Hišne aparate. Zdaj bo naredil korak naprej In bo poskušal na noge čim bolje postant! čim več ljudi. S čim boljšimi čevlji.
Pozneje na jug
Letos se bodo menda ptice selivke od nas na jug odpravile kasneje kot običajno. So slišale, da bo pri nas dolga vroča jesen. Vsaj tja do 22, oktobra.
REPORTAŽA
Kunigunda - prisluhnili in pogledali
Za prejšnji leden res niiiče nc bi moi-el reći, da mu je bilo doIgOas! V mestu sc je (/a spremembo .,.) odvijalo veliko nenavadnih, p(v sobnih, /animiviii. ^moànih. prijemih prirediiev. Kuni^uiKl«< -9.
predstavah, ki so sc odvijale ccl leden, ustavilo veliko ljudi, ki so predstave zelo po/itivno sprejeli. Prva ulična predsiava je bila tC/r> spndicna Petrova-ulični allcizro«, ki jo je odigrala Pelra Markovič.
nom očlino ni dosti do slave, saj so se na odru upali poka/ali le štirje! Da pb oder ni nič strait nega» sta pokazala komaj 3-lctiia I.eon in Arne. ki sta si prislu/jla tudi prvo nagrado • 5 tisoč tolar-
stava je (kot ostale tlo tega dne) potekala brez besed, le z uporabo zvokov. Ob pol sedmih pa jc bila na sporedu žc druga ulična pred-stava »Milena Zupančič v tej prcdsia>i nc igra«. Ta je bila povsem »ekstra« • zanimiva, saj so v njej nastopali naključno L^brani gledalci in s pomočjo lomaža la-pajneta odigrali znano zgodbo o I.epi Vidi Pri tej predstavi jc bil v največji možni meri prisoten smeh, ki je v dobro voljo spravil se lako mrke obraze, ki s<i si (igle-
delavnica-tokrat je bila tema sodobni ples. S plesnim vaditeljem Dušanom leropšičem so mladi vadili do sedme ure. Napočil je tudi čas za otvoritev zaključne razstave Razstavisče 360. V mestni galeriji Velenje seje predstavilo 6 avtorjev in 7 kustosov, kar jc pričaralo pravo raznolikost umelniskih stvaritev. Koncertni oder pred Kofeurco je ta večer zasedla skupina Hthnodelia in zahvaljujoč peiku in kvaliteti koncerta je bila Kt)fetarca prvič v
odrom pred Kofctarco stal televizijski zaslon, na kaierem so se vrtele fotografije celega tedna • drugače rečeno, čas je hil za Kuni-gundine vtise. Pika na i Kani-gundc ali zaključna prirediiev, je bil koncert šansonov Sveilane Makarovič, ki jih je zapela Janja Majzelj ob spremljavi Jožija Ša-Icja. Cîlede na to. da jc Světlana Makarovič edina slovenska san-s<mjerkb, ki lahko stoji ob bi)ku vseh velikih imen francoskega sansonaje koncert njenih sanso-
fostival mladih kuitur, sc je, kot smo ze poročali, začel že v peiek. 25. X.. in se nadaljeval do sobote, 2. 9. 2006
Četrti dan -ponedeljek
v ponedeljek so sc začele Hr-ninc ustvaijalnc delavnicc na Cankarjevi ulici, ki so trajale do konca ledna. Ob 18:.10 uri je bila po dolgem času zopet t)dpria maia kino Uv(»rana. v kateri se je vrtel film Glasba je časovna umetnost L« Kt>i se M Velenje spt^dobi obiskovalcev ni biio veliko. Film. ki se je vrlel, je bil dokumeniarne narave in je govoril o skupini Pankrli in njihovem vplivu na slovensko glasbeno sceno konec 70-tih. Po lllmu je bila v multimedijskem centru Kunigunda otvoritev multimedijske razstave, ki so jo pripravili Mladen Stropnik, Nataša Skusek in Katja Skusek. Razstava nenavadne narave, privlačna za f»bisk(v valcc, jc na ogled zvečer od 18, do 23. ure. Prava ponedeljkova poslastica pa je obiskovalce čakala v večnamenski dvorani centra Nnva. kjer je Plesni Teater Velenje obnorel obiskovalce s celovcčcmo plesnti predstavo r»Mctamorfozc«. Plesalke so se morale prikloniti več knt štirikrat, tako zeio je bila predstava všeč občinstvu!
Ko pride torek grafitov do harmonike
od
Torek pa je bil od začetka do konca skoraj popoln uspeh. Cira-faaiji so sicer malce zamujali s svojim umetniškim ustvarjanjem, tako da se je prenova podhoda začela sele ob dvanajstih. Ob glasbi in dobrem ritmu so se izražali do Četrte ure popoldne, koje podhod dobil novo končno podobo. Od dvanajstili do štirih pa je na odru pred kavarno Kote-tarča trajal tudi bodypainting. Kot že ime pove. gre za risanje po telesu in Ira Trebičjnk Knežje v 4 urah prav zanimivo porisala s'voj model.
Dobro udeležbo je doživela tudi hip hop delavnica ob petih popoldne. Vodil jo je slovenski državni prvak v hip hopu Aleš C3orišek. Prišlo je veliko plesalk i2 Plesnega studia N, delavnici pa so se priključili tudi drugi hip-hopa željni mladi. Ob sedmih /večer se je začelo ulično gleda liivče. Res pohvale vredno jc, da sc je pri
Veliko ^.ongliranja z žogicami. Sale, polna mera smeha in na konai žongli-ranje v ognjem so mimoidoče brez težav prepričali, da so se pred Mladinsko knjigo ustavili in si ogledali dogajanje, /al pa vreme ni moglo zdržati čisto do konca dneva. Burek teater je zalo moral svojo predstavo K.A.l'.K.A. odigrati v podhodu cenira Nova. To pa ne pomeni, da je bila predstava kaj slabša. Brc/ pretiravanja lahko rečeru, da gre za zanimivo. Izvinjo predstavo, narejeno z ncv vini pristopom? Ne zgodi se ravno pogosto, da bi v predstavi v živo igrali tudi bobni, bas kitara, električna kitara in še kaj! Z q}0 pa se torkov program se ni zaključi i. V MC-ju sta nastopila Miha Debevcc in Tomaž Ri^žanec - eden na diato-nični, drugi pa na klavirski harmoniki. Res škoda, da se ta koncert (zaradi dežja) ni mogel odvijali na pnjstem, saj bi nedvomno privabil veliko število piislušalcev. Harmonikarska \inuoza namreč nista igrala le klasične glasbe, ampak sta dokazala, da se na harmoniko da zaigrati tudi znane popularne popevke. Občinstvi) jc bilo več kot /jidovoljno!
Bobni^ lutke, glasba ali preprosto sreda
v sredo se je po centru Velenja sprehajala prav živa lulka - mari^v neta. Ob petih je bila na sporedu predstava «Lilo - živa lutka« -predstava avtorskega gledališča Santimbanco. Marsikdo bi se vprašal, kako takšna luika izgleda? I.ilo (Dafne M. Delamar) je imela roke in noge z vrvico pi> vezane do palice, ki jo je držal ajcn lastnik (Sam Sebastian), ki je bij na več kot I meter visokih hoduljah. Precej neobičajna predstava je marsikomu vzbudila zanimanje. Ze ob pol scstih pa je bilo pred Mladinsko knjigo slišati različne ritme bobnov - potekala je bnbnarska delavnica z Albinom. Poleg nekaj udele/.cncev s predznanjem so bili na voljo tudi prch sli stoli in bobni, na katerih so se v igranju lahko preizkusili mimj> idoči. Kdor je želel pokazati, kaj zna, in se predstavili na odru na prostem, je imel to možnost ob šesti uri. koje pred Kofetarco ptv tekal »Oder talentov«. Velcnjča-
jev (konkurenca je bila res huda Oder pa sc za ta dan še ni izpraznil -za pravi zaključek večera je na njen] zaigrala skupina Munchmellow iz Slovenj Cîradca.
w
Četrtek - Prisluhni brez meja
Zadnji avgustovski teden je bilo k sreči dovolj sonca in v četrtek je vse dt>gajanje potekalo na prostem. Od štirih do šestih jc bil na olrt>škcm igrišču »Ta veseli dan« v izvedbi Medobčinske zveze prijateljev mladijie Velenje. Pripravili so veliko različnih ustvarjalnih delavnic in športne igre. V lirnini ustvarialni dclavnici, kije tudi potekala na tem prostoru, so otroci risali tatuje. Ob peiih je na svoj račun prišla še ena ulična predstava z naslovom «Spraji«, ki sta jo odigraj a Cioran Završni k in Damjan Trbovc. Tudi ta pred-
dali nastop. Kunigundin oder je bil na četrtkov večer zaseden s krajšim programom. Predstavljena je bila ulična poezija druge generacije hip h opa.
Petek - Tik pred koncem
Na bolj ali manj vesel prvi šolski dan za osnovnošolce seje Kunigunda počasi poslavljala. Na mostu pri knjižnici ŠCV je ob desetih polekala tradicionalna celodnevna tržnica za mlade, na kateri so se predstavile vse članice Mladinskega sveta Velenje. Ob štirih popoldne sc je na Cankarjevi ulici začela že druga plesna
tednu nabito polna.
Sobota - vsega lepega je enkrat konec
Na zadnji dan je bil program bo(i okrnjen. Ob deseti uri so se predstavili plcsalci Plesnega studia N in ob vročem soncu zaplesali na Cankarjevi ulici. Od pete ure dalje je pred koncertnim
nov (tudi najzgodnejših) v odlični Janjini inicrprctadji vedno znova enkratno doživetje.
Zaključimo lahko kratko in j^ drnato - festival je uspel, izbira je bila dovolj ray.nojika, da seje našlo za vsakogar kaj, in upajmo, da bo Kunigunda v Velenje prihajala še mnogo let.
■ T/dša
Va andragoški zavod
LJUDSKA \
LJUDSKA UNIVERZA
Osrednji itiformotivni dan o vseh programih izobraževanja odraslih na Ljudski unhrerzi Velenje
bo v SREDO, 13. SEPTEMBRA 2006 ob 18. uri na Ljudski univeai Velenje. Titov trg 2.
Podrobnosti o programih nobrazevanja so objavljene v katalogu in nd spletnih straneh LUV.
VPIS V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE BO POTEKAL vSRiDO,20. SEPTEMBRA 2006 od 9. do 12, ufB in od 15. do 18.ure na Ljudski univera Velenje, Trtovtrgl
Informacije in prijave : 03/898 54 50 Spletne s^ni : tfmvvrlii-velenierSi
ZNANJE JE STALNICA VSEH CENERACMI
Nocionoini orgon fro^romo pobude Skupr^osti INTIRREG INA Siov«níjo - Avstríjû 2000-200fi ja Službo Vlade Republike Sloven'^'« 2o lokalno somouprovo in re^ionoho politiko
Mestno občino Velenje; Titov trg 1,3320 Velenje, Slovenijo; Tel.: + 366 3 Ô961 532. Fox h.366 3 8961 542
Mestno občina Velenje je v letu 2005 pričelo z izvajanjem projekta INDU.PIK - modeli revltolliacije objektov industrijske kulturne dediščine. Ob zokljuČku projekte vos danes, 7.9.2006, ob 17. url vabimo na predstavitev studije »Modeli revitollzacije objektov industrijske kulturne ded ličine« in otvoritev nazstove »Revitolizodjo industrijske dediščine« pod železniške oboke objekta KJosimica.
Med 16. in 17. uro si boste lahko ogledali tudi nekaj prostorov v Klasirniel.
Vljudno vabljeni!
Projekt INDU.PIK- modeli revitolizocije objektov industnjske kuKume dediščine je delno financiran «strani programa pobude skupnosti INTiRREG NIA. Slove nijo-AvstríJa 2000-2006.
14
VI PIŠETE
7. septembra 2006
Pes zna jahati konja
v Aiiirliji jc prava /animivosi poslala kmeiija. na kateri /.elijo turisti spo/jiaii psička, ki zna jahati konj a. Psiček Ireddic lahko
na ponija sple/a sam, poni Dalt^y pa nima prav nič proti temu, da na njem sedi pes • Sc več, prava prijatelja sla. Lastnica konja meni, Ja je Freddie rojeni džokej, saj Daisy uboga prav na vsak njegov ukaz. jahahie sposobnosti šli-rino/ca pa $o osupnile tudi njo. Živalska prijatelja se večkrat skupaj odpravila na potep po kmetiji. nič pa nimata proti vsej mncv žici radovednežev, kiju fotograH-rajo, snemajo ali kako drugače obožujejo.
Najstniki se slačijo
v ameriškem mestu Bralller-horo se skupina najstnikov že vse poletje slači na javnih mestih in ra/burja meščane, ki jio prepričani, da so mestnim <îblasîeni va-jeti ušle i/ rok. To poletje se je namreč skupina najstnikov slačila v parkih, knjigarnah in galerijah, pred restavracijami, na parkiriščih ... /ačelo se jc tnaja, ko je bil
na mestnem parkirišču glasbeni festival, ki je pnnuoviral goloto in uporništvo, in takrat so bili ena glavnih atrakcij goli skakalci čez koiebnico. Na ^aćctku poletja je v parku na klopci posedala gola mladenka. Kmalu zalem se je v središču mesteca sleklo neko drugo dekle. Prejšnji mesec se je sleklo približno ducat mladih, ki so povedali, da «preizkušajo svoje pra vice Čeprav je v meslu dovoljeno plavali brez kopalk, že velikokrat so videli tudi gole tekače, ki so po-pestrilijavne prireditve, mesto pa prireja celo festival prsi, na katerem ženske /goraj brez paradi-rajo po mestu, pa se nekateri bo-
jijo, da bodo goli najstniki, ki se največkrat /birajt) ua zloglasnem parkirišču. uma/-ali ugled mesta. Razmišljajo tudi o zakonu, ki bi takšno vedenje prepovedal.
Že stotič aretiran
4i)-letnega Anihonyja l.<iva je newyorská policija aretirala že natančno stotič. V Brooklynu živeči nepridiprav je ob jubilejnem prestopku iz neke trgovine i rabljenimi oblačili ukradel za 1300
d<ilaij<iv oblek, ki jih jc skril v avtomobilu. Kot že 99-krat pred tem pa so ga možje v modrem izsledili in ga privedli na policijsko postajo. Načelnik postaje je pcwe-dal. da ima l.ove res pestro kartoteko: (ibtožen je bil že kraje, nasilja, razgrajanja In nedovoljene nošnje orožja. In to kljub svojemu ljubkem priimku »Love«.
Nenavaden ženitni oglas
Zaposlene v centru za v/.rejo zaščitenih živali je skrbelo, ko se je purica Roger začela obnašati nenavadno, zalo so se odločili. da ji bodo pomagali. Po radiu so (Objavili ženitni oglas. Roger, ki hi lani skoraj končala
Ijati perje in ves čas jc sedela na jajcih, ki so jih znesle race. Nič čudnega torej, da so se zaposleni odlt>čih, da ji najdejo partnerja. Na oglas prek krajevnega radia je kmalu «i)dgovoriI<i neki puran. Vodja centra, ki skrbi za Roger, je dejal: »Pripravili smo zmenek na slepo in zdaj lahko le držimo pesti. da si bosta všeč. Nekaj časa ju bomo opa/.ovalL in če ho šlo vse tako, kot je treba, jima bomo dovolili malce zasebnosti.«
Vozil brez rok
Policisti so v Novi Zelandiji zaradi prehitre vožnje ustavili mc> skega, ki je že od rojstva brez rok. Vzeli so mu vozniško dovoljenje, proti njemu pa vložili obložnico.
kot božična večeria. a jo je eden od zaposlenih rešil, je postajala vedno bolj p<jtria, začela jc izgub-
3l-letnik se jc po tem na vse prelege trudil, da bi možem p<ístave dokazal, da lahko vozi tudi brez rok. Seveda njegovo telesno po manj kli i vos t nadomesti avtomatski menjalnik, ki jc prilagojen prav za njega • pred začudenimi policisti je prikazal. kak(f sedež premakne nazaj, nato pa z eno nogo pritiska na pedala. z drugo pa usmerja volan. In policisti so z odprtimi usti umaknili ovadb<i ter vozniku vr-
nili vozniško dovoljenje.
Jedo tudi meduze
Vsako jesen japonsko morje preplavijo orjaške meduze, ki poškodujejo ribiške mreže, s čimer je prizadet vsakodnevni ribolov. Ribiči so tako zelo nejevoljni, letos pa so se prebivalci domislili, kako kljubovati nadležnim prebivalcem nit^rja. Odločili so se namreč, da jih bodo
kuhati - nekateri od njih pa meduze vlagajo v slanici, postrežejo pa jih s kumarami in vinskim kisom ah zgobovo omako. Pred tem meduze seveda razre-žejo na manjše kose, nato pa svetu dokazujejo, da ,laponci pač res pojedo skoraj vse ...
Zaspala na letalu
17-lcina Bolgarka. ki seje s počitnic na Malti vračala v rodno Bolgarijo, je med leiom lako trdno zaspala, daje ni zbudil niti trk ob pristanku v Sofiii. Tako je spala naprej, opazili pa je niso niti člani posadke. Novi potniki, namenjeni v I.a Valetio, so napolnili letalo, ki jc ponovno poletelo proti Mahi, sele takrat pa se je iz globokega spanca prebudila speča B<flgarka in ugotovila, da ne leti proti domu, t^ač pa nazaj, od koder je prišla. Dekle je tako moralo na Malti kupiti novo karto za Icialo proti Bolgariii in zanjo odšteti novih 200 evrov. Družina zaspane Bolgarke je
pojedli. Organizirali so celo te- ogorčena, saj so prepričani, daje
čaj kuhanja meduz, ki se ga je udeležilo okoli 20 učencev, predvsem hotelskih kuharjev in ribičev. Po njihovem mnenju ima meduza precej vode. tako dajo je mogoče speči na žaru ali
dogodek posledica malomarnosti osebja na letalu. A v letalski družbi odgovarjajo, da letalo ni prostor za spanje.
Izbrali carja in carico 2006
Velenje - Prejšnjo nedeljo je bilo družinsko tekmovanje ribiške družine Vele-tije za vsakoletni izbí^r caija in carice šaleških vod, tako jezer kot rek. Tekmiv valci so tudi tokrat poskušali izje/m potegniti najtežjo ribo. Kljub deževrn nedelji se je tekmovanja udeležilo 35 tekmovalcev in tekmovalk, od tega 10 parov in 15 posameznikov. Ijiviti so začeli ob 15. uri, končali pa so ob 18. uri.
Car za leto 2006 jc postal Rudolf Bizjak, ulovil pa jc ploščica, težkega 775 gramov Za Carico leta 2006 pa so razglasili Ž^ljko Kavčič. Ulovila je rdečt> oko. težko 100 gramov.
Zgodovina tekmovanja jc že dolga, saj so v Ribiški družini Velenje carja prvič izbrali leta 1975. carico pa I9î^2.
Na kronanju za letošnjega carja in carico so podelili tudi nagrade za trofejne ribe. Medalje so prejeli: Boris Siopar za soma. težkega kg. (1. razred, zlata riba); Zdravko Podkoritnik za krapa. icžJcega 11, 30 kg (2. razred, srebrna riba); Niko Vlvod za ščuko, težko 6.10 kilograma (3. razred, bronasta riba).
Medalje podelijo za najiežjo rib<f posamezne vrste, ulovljeno v času od enega do drugega kronanja carja in carice.
Leiošnjđ car In carica ribiške družine Veienje sta v nedeljo postala Rudotf Bizjak in Željlta Kavčič,
Spodbujanje ekipnega duha, spoznavanje krajev ...
Rekreatur je prvo večdnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji, ki je potekalo na relaciji Lendava-Ptuj-Velenje-Kranj od 24. do 27. avgusta. Organizator. Studio Oreh iz Kranja je /a kolesarienje določil 353 kilo-metrf>v dolgo pol, ki jo je prev<izilo 5 ekip.
Kolesarienje je bilo namenjeno vsem. ki radi organizirano kolesarijo, udeleženci 6-članskih ekip pa so na štiridnevnem kolesarjenju spozjiavali tudi kraje, skozi katere
rili; tako so v soboto. 26. avgusta, v p{>pol-danskih urah prikolesarili v Velenje. Predstavniki Turlstičiio-inforniacij&kega centra (TIC) Velenje smo jim na ciju pri resiavra-ciji Jezero pripravili predstavitev turistične ponudbe, ob prihodu v cilj jih je pričakala Pika Nogavička, ki jim je podelila »meda-lie« - Pikin gumb 1er jim zastavila nagradna vprašanja, tidelcženci pa so se se posebej razveselili akcije »Pošlji brezplačno razgîed-
Rekreatura o rekreativnem, a kar zahtevnem kolesarjenju po stranskih poteh Slovenije prepletena s sarmom velikih dirk. prava. Vzdušje na Startu in cilju - z vsem spremstvom, reševalnimi vozili in navijanjem - je bilo enkratno. Podelitev oranžnega traku pa posebno doživetje." Dodal je, da se bo naslednje leto Rekrealur "spet podal na pot".
Na Rekreaturu je na koncu zmagala ekipa
so se vozili. Glavna značilnost Rekreatura je spodbujanje ekipnega duha. V nasprotju s tekmovalnostjo na velikih kolesarskih maratonih je bila na Rekreaturu najboljša ekipa tista, ki se je čim bolj približala povprečnemu času vožnje vseh ekip.
Udeleženci Rekreatura so po koncu vsake eiape prenočili v kraju, kamor so prikolesa-
□ico iz Velenja«.
Př>dellive priznanj na ploščadi pri restavraciji Jezero se je udeležil tudi župan Srećko Meh, ki je kolesarje prijazno pozdravil ter jih tudi ob drugi priložnosti povabil v Velenje.
Predsednik organizacijskega (^dbora \n-drej Zalokar jc ob koncu dejal, da je "ideja
z najboljšim povprečnim časom, ki ga je dosegla ekipa Iskra PRO team, l'a je progo prevozila v 17 urah 20 minutah in tako le za 2 minuti presegla povprečni čas. Druga je bila ekipa Feniks le 3 min za p»>vprečnlm časom. Podrobni rezultati so navedeni na wvvw.rekreaiur.si.

VI PIŠETE
Kobariški stol
Ct se v telí (spel) poletnih dneh potepale po Posočju in si za spremembo /azeiile »niilcjšh v/pon. polem se poda.ile iz Kobarida, kjer zapusliii? počliníáki paradi/ in vrvež, ki sodi /raven, v Breginj-ski kot. Tu VXS takoj oh.i^inie spokojnost in utnirjeiiosi narave in ljudi. V Bre^inju sva povprašala mimoidočega starejšega možaka, čc lahko lukaj parkirava avio, pa je zamahnil z roko. rekoč: -^Lahko - /a eno leto!« Drug, mlaisi sprehajalec s psom, naju je prav lako prijazno napotil se malo vise v smeri nadvss skromne cerkvi(;e sv. Maijcic. Var sva s livale/nosijo sprejela,
Tako sva puslila avlo v prijemi senci jfozda in se napotila skozenj v strmino. S<upaj zjuirom seje prebujala ludi narava m na vojici
lik ob poli se je vrtela mlada sinička in si naju zvedavo ogledovala. Prav lako sva si lahko dodobra ogledala še vso zaspano žabo sekulio. Še nekajkral sva prečila vedno skromnejšo cesto, dokler naju ni pot pripeljala mimo prej omenjene cerkvice. Tu se gozd počasi poslovi in pričnejo se obširna travnata pobočja, ki omogiv čajo ra/silede na jug. Pol se vseskozi vzpenja in nazadnje v ključih pripelje na vrh. Tu si na višini 1673 m sp<)čijcš oko s poj^ledi na go/dnai Maiajun desno od njega pa se razprostira Beneška Slovenija. Vmes se vije reka Nadiža in se i/gublja ija na italijansko stran. Na severni sirani sež^o pogledi na Ka ninsko pogorje, bliže spodaj pa se vzporedno s ceslo vije reka IJčja / istoimenskim
mejnim prehod<'m. 'i"a nam omogoča obisk skrivnostne, hrihoviie Re/ije.
Na Kohariškem Stolu se spet srečamo z zgodovino soške fronte, saj je bil ->cden najpomembnejših italijanskih utrjenih vrhov-tudi s protiletalskimi pokv žaji, kije branil prehod v Turian-sko nižino<f.
Za jadralne padalce je to pobočje. ki zelo spominja na K(v šuto, želu zanimivo, saj se tod veselo dvigajo v /rak in spuščajo na tla. Skoraj bi eden s plahto padala prekril po stezi mimoidoča planinca, s katerima sva se ravnokar poslovila, ko Sla se vračala proti Kobaridu, od koder sla prišla. Midva sva morala bolj gledati v tla kol v /.rak, saj se je na suhi travi tik ob poli sončil gad. ki je dovolil posnetek samo enemu fotografu. Sicer pa je bil zelo »prijazen«,..
Nazaj grede sva v Bre-ginju pokukala še vzelo lepo cerkev sv. Nikolaja s samostojećim zvonikom (spominjamo se ga iz dokumentarnih posnetkov zadnjega potresa!) in se po prijetni dolini odpeljala nazaj pnai Ktîbaridu. kamor naju je pospremil dolg drevored.
■ Marija Lesjak
OBVESTILO PLANINCEM!
Če boste dovolj zgodaj pf&-bra'i »Naš čas«, se se lahko prijavite v pisarni PD Velenje (do 11 h) zâ udeleibo nâ Dnřvu planincev v Vratih s p oil o dom do vznožja Severne stene Triglava in ogledom slapu Petič nik za ceno t.500 sitVABUENl!
Z vr/ia Kobariškega Stola seže pogled tja proti Beneški Sloveniji.
Mnenja in odmevi
Ločeno zbiranje odpadkov_
K temule pismu meje spodbudil vaá članek o sortiranju in ločenem zbiranju odpadkov, ki je htl objavljen v vasem častniku, mislim, da vslevilki ^1.
Kol vesto, imamo na Gorici ločeno zbiranje odpadkov in lukaj se pojavi nemalo težav. Ja/ ne vem, mogoče veste vi. po katerem odloku MO ali X-ključu se je PUP odločil, kje bo postavil smetnjake, v kaierih se bodo k> čeuo zbirale smeti. In ker omenjeni ne spoštujejo niti svojih lastnih načrtov, je teh smetnjakov po naši ulici IX seveda premalo, /a to se dogaja, da v smetnjake. ki stojijo pred mojo hišo, odlagajo smeli tudi tisti, ki bi morali imeti svoje lasine smetnjake. Pa dobro, bi si človek rekel, to se da se vse prenesti, saj me niti ne moli toliko.
Problem nastopi, ker se /aradi prevelike količijie uporabnikov ti smeinjaki pač prehitro napolnijo. Kakšen namen ima ločeno zbiranje odpadkov. Če se zaradi prenapolnjenega smetnjaka plastična embalaža odlaga v smetnjak, namenjen stekkwini, se vpraša človek. Tako sem dal ustno pritožbo na PIJP, in sedaj nastopi sledeče. Po ustnem dogovoru z g. Hriberskom (ta naj bi bil odgovo ren za to delo) mije ta obljublil, da bodo vse smetnjake (plastična embalaža, papin steklo) praznili I-krat tedensko (sedaj jih l-krat mesečno), in kar je obljubil, se je res nekajkrat zgodilo. Vendar, kot je to običajno pri naši mestni upravi, ustni dogovori očitno ne veljajo, saj se ta <idvoz po začetnem mesecu zopet ne izvaja lako. kolje bilo obljubljeno. Se več, sedaj ne praznijo niti papirja, kar so prej delali redno.
■ Iztok Sagmeisier
Kdo zavira razvoj Šoštanja?
Prepričan sem, da hi morali bili veseli vsakršnega vlaganja v razvoj našega prostora in mesta, ne gicde na to. ali gre za javni ali zasebni kapiiaL Zasebnega ni bilo potrebno še posebej privabiti ali pritegniti posame/nc zasebuih investitorjev, da bi vlagali v prti-jekte. ki bi pomenili dolgoročen ra/voj celotne občine Šoštanj. Sistem se spreminja, zato bi bilo nujno hitro prilaganje pristojnih na te nove fH/mere, karpoineni. da bi morali med drugim / odpr-
timi rokami pozdraviti nove, zasebne investitorje.
/elo me je presenetilo dogajanje na zadnji seji sveta Občine Šoštanj, kar me je tudi spodbudilo k temu zapisu, saj je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih /a dele mesta So štaoj z imenom ».ŠoStanjski trikotnik« {Uradni list Občine Šoštanj. št. 6/2006 z dne 28.7.2006) sprejel z vehko težavami! Círe namreč za to» da se bo s sprejetjem tega akta omogočila gradnja manjših stanovanjskih blokov (peterčkov) praktično v samem središču Šoštanja.
Gre 7n projekt na zanimivi lokaciji, ki bo v naš kraj privabila nove ljudi, mlade družine bodo lahko odšle «na svoje« in si ustvarile svoj kiiliček /a življenje. Zagoiovo so predpogoj za nadaljnji razvoj mesta ljudje, ki bodo tukaj živeli. Scie z njihovim prihodom se bo kraj tnalo razgibal in pričel dobivati uov pečal. Kdo to zavira!?
Ne morem se znebili občutka, da so bili zapleti pri sprejemanju odloka v občinskem sveu predvsem v dejstvu, kdo bi bili vlagatelji v razvoj Šoštanja. Mislim, da nekatere udeležence te seje ni molila sť>rcmemba odloka, katere sprejem se je vlekel tako dolgo. Spremembe pa bodo pomenile dvig življenja prebivalcev Šoštanja tia višji) raven. Zato se sprašujem, kdo je pravzaprav Usti, ki razvoj Šoštanja zavira? Ali je to občina kol instituciia ali zgolj po same/niki v občinskem svetu?
Drugod se veselijo vsake novo-gradi]je. Nerazumljivo je, da je ravno pri nas drugače!
■ Novalija Muminovic
Govorice o razprodaji zemlje nimajo osnov
v zadnji šlevilki časopisa Naš čas je bil na 24. strani ;apisan članek z gornjim naslovom, v katerem župan Občine Šmartno ob Paki pojasnjuje živahno di)gaja-aje na trgu nepremičnin v občini. Kot je iz vsebine razvidno, so osnova za ta pojasnila vse pogostejša in glasnejša ugibanja občanov o prehajanju nepremične lasinine - zemljišč v roke nepremičninskim trgovcem in govi> rice o razprodaji olKinskcga premoženja. in ker pregovor pravi kjer je dim, je tudi ogenj«, bo nekaj lega Že držalo.
?!upan pravi, da občina v zadnjih štirih letih ni prod?la drugih parcel kot tistih, na katerih
rasteta dva stanovanjska bloka, kupila pa ni nobene, ker/a zdaj ni imela tovrstnih potreb, /e ta izjava ne bo držala, saj je bilo. kot je znano, zemljišče za gradnjo poslovnega centra zamenjano za pmstore obstoječe prej Crine zdaj Mercatorjeve trgovine. kjer naj bi nastali novi prostori občinske uprave. Koliko je bilo prodanih občinskih zemljišč, je razvidno iz sklepov občinskega sveta, ki se objavljajo v Uradnem vestniku MOV. Tega pa ni bilo tako malo. Da ni bilo kupljeno nobeno zemljišče, pa pravi, ker ni bilo potreb. To bo seveda držalo kot pribito, saj potreb ne moreš imeti, če ne veš. kaj boš v prihodnosti počel, kakšne bodo potrebe občanov v malo bolj oddaljeni prihodnosti in nenazadnje, kaj sploh želiš. Temu v nekaterih sredinah pravijo RAZVOJNI NACRI, v nekaterih pa VIZIJA. In prav slednje župan prav gotovo nima.
Da se ne bi oddaljil od vsebine članka, nadalje navaja, da je prodaja in nakup nepremičnin stvar trga ozirona ponudbe in povpraševanja. lo je seveda res, toda na trg vpliva veliko število dejavnikov, kijih sedaj ne bi našteval. Kar zadeva nepremičnine, sodi med bistvene lokalna skupnost. Pa smo zopet pri VTZUl. V najslabšem primeru bi moral pri živahnem nepremičninskem pro metu pristaviti že lako prezadoV ženo občinsko malho. Nedvtv mno bi lahko imel močno orožje v komunalnem prispevku, ki je smešno nizek, s čimer nedvomno prispeva k privlačnosti gradbenih parcel v občini. Vse to na račun občanov, ki so v preteklosti komunalne dobrine gradili s prostovoljnimi prispevki in delom.
Posebno poglavje predstavljajo prostorski akii. ki so na dnevnem redu praktično vsake seje občii]-skcga sveta in poskušajo izpolniti zahteve in želje vsakega investitorja. Seveda zopet brez VIZUE, in kar je še huje, brez STROKJ£. Tako prostorski akti v Šrnarlnera ob Paki dovoljujejo nerazumno visoko gostoto poseljenosti v središču kraja, nastajanje novih stanovanjskih sosesk v pretežno kmetijskem okolju, kjer ni po trebne komunalne opremljenosti in drugo. Zupan se ne zaveda, da so ravno prostorski akti bistven element VIZIJE oz. RAZVOJ-NE(ÎA NACRTA občine.
Če bi župan Imel VIZIJO, hi se zavedal, kakšne posledice ga čakajo. Vrtec je že pretesen, da bi
sprejel vse vpisane otroke, pogoji v šoli, ki smo jo mimogrede prizi-dali z lastnimi sredstvi, bodo zo-pel slabši. Potrebno bo graditi nove ceste, pločnike, kanalizacije. vodov(jd, da o drugih posledicah ne govorimo, saj se bodo nedvomno poslabšali tudi medsebojni in sosedski odnosi.
V člajjku jc navedeno, da je ot>-člna spomladi pričela zbirati individualne vloge za spremembo namembnosti zemljišč - teh naj bi bilo dtîslej 45. Tudi to naj bi vplival.) na še bolj živahen trg nepremičnin v občini, Če predpostavimo, da bo pri vsaki vlogi šlo za 4 do 5 gradbenih parcel, si lahko predstavljamo, kako bo to vplivalo na promet z nepremičninami
v občini. Seveda je zbiranje teh predlogov samo d<îbra predvolilna poteza župana Vsem vlagateljem bo namreč obljubil, da bo njihovo malo vredno kmetijsko zemljišče postalo zazidljivo in s tem tržno zanimivo in dobrtJ plačano, čeprav se zaveda, da o tem ne odloča sam. pač pii pristojno ministrstvo. Tako bodo nekateri vlagatelji ostali brez težko zasluženega plačila za sviy vcsliJni glas. Naj mu samo pojasnim, da ministrstvo vloge, na katerili piše, da so ptv dane /.aradi prodíyc oz. pmmeia z njimi, izloča kot prve, brez mož-n(5Sti dodatnih ohra/ložitev Torej pozitivno rešene vloge ne bi smele bistveno vplivati na promet z nepremičninami. Prav lako tudi
ne predlagane spremembe zakona o prostorskem planiranju, ki bo samo skrajšal oz, poenostavil pi> stopke, na vsebino aktov, ki bistveni VIZUO, pa ne bo imei vpliva, razen če se bo stara zgodba ponavljala.
Vse to bi moral župan vedeli iu bi ga moralo skrbeti. Ali pa mu je res za vse vseeno?
/aradi tega razumem govorice in ugibanja občanov, ki jim ni vseeno, kaj se bo / občino Šmartno ob Paki dogajalo v prihodnje. Prepričati sem, da si vsi želimo razvoja in napredka, k: pa mora biti uravnotežen in za vse čim bolj sprejemljiv. Zato pa je potrebna VIZIJA.
■ Janko Kopuiar
Ugoijna sejemska ponutJba iJo 13.9.2006!
Kuhinja Dana
polepša vaš dom
GflR/INr
Pohištvena Iní3ustrija, dd., Polzela, Polzela 176 a
Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, lnfo@gararrt.si, www.garantsi
Kdaj se bodo prebudili strelci?
Kdaj bo Komar s soigralci začel pikati? Kljub številnim priložnostim Rudarju le točka proti Zagorju - V ligi po 4, krogu ni več neporaženega moštva
v derbiju kn^ga je vodilni in ncpora/eni Triglav doživel hladno prho v lekmi z Livarjem. saj je pred svojimi gledalci iy.^bil z O : I In moral vodilni položaj prepustili Bonifiki in svojyniu sobotnemu naspro-iniku. Koprčani so /. odlično i^ro presenetili Dravinj<^ na nje-neni igrišču in zmírali kar s 4 : 0. Konjićani so gotovo največje razočaranje prvih štirih kn^giïv, <tí zlasiK ker so bili skorajda Uo to>nca minulega prvenstva eden najresncjSih kandidatov za uvrstitev v prvo [igo.
Tudi ljubitelji nogťímcta v Velenju so najhrž pričakovali kakšno točko več pt> štirih krogih. A si trener Roman Franges zaradi lega še ne heli glave, saj pravi, da se mora moštvo k uigrali. Bolj pa mtira hiti zaskrbljen /aradi neučinkovitost sv<v jlh napadalcev. Rudarjevi igralci so sc namreč tudi proti Zagorju na svojem igrišču mučili z žogo pred gi)Stujočinii vrati. Na koncu so se mtîrali zadtwoljiti le s točko. i/iO je bll l ; l. prièa-ktîvali iû napovedovali pa so seveda vse tri.
Imeli so številne priložnosti /a visoko zmago, a Komar, Raj-kovlù Javorník» Jaliič in tudi soki branilec Muharcmovič, ki je /Jasli pn udarcih s kola priha-
jal v gostujoči kazenski prostor, ludi s Uko imenovanih lOO-odstotnih priložnosti niso znali zadeli.
Začeli so siccr obetavno. Že v 2. minuli jih je vvodslv<î popeljal branilec Ilankič po Jawimikovi podaji. Sredi drugega polčasa pa so /agfîij^ni kaznovali njihovo nenatančnost in ncsprelnost / v/m-načujočim goiont
Romanj Franges, trener Rudarja: »Na prejšnji tekmi proli Dravinji sije nasprotnik ustvarjal pri-ložnosii. a smo vendarle zmagali. Na lej lekmi pa smo bili veliko bolj nevarni pred vrati kol gosi je: kar kakšnih sedem, osem velikih priložiu»sli za zadetek smo imeli, pa ni bilo dovolj za zmago. Tako jc pač v nogonietu. Tokrat se je pravilo 'čc nc daš dobIS' obrnilo proti nam. Na^a težava je še vedno neučinkovitost. Veliko vadimo. Nimatnn pa igralca, ki bi znal zadeti s prave pnl(yž-nosti, kaj šele iz polprilož-nosti.
V naslednjem krogu bomo gostovali v Ivančni Ciorici, pri Livarju, ki je
skupaj z Bonlîlko na vrhu lestvice. Pt^skušali bomo iztržili čim več. Želimo vsaj točko. Da bi se xo zgodilo. bodo morali igrati lako napadalno, kol smo igrali proti Zagorju, pri strelih pnHl vratom pa homo nîorali biti veliko bolj zbrani.*
■ vos
Šmartno - druga zmoga, Šoštanj -tretji poraz
Šaleška Člana Štajerske lige sta bila v četrtem krogu polovično uspešna. ŠoStanj je doživel še tretji letošnji poraz, saj ga je na njegovem Igrišču s :2 premagal Jurovski Dol. Šmarčanl pa v lokalnem derbiju niso dtwolili Šampionu. da predahne, saj so ga premagali kar s 3 : 0. Strelci so bili: Matej Kolone. Dejan Podbrcznik in Dejan Plesnik.
Trenutno sta v vodstvu s po 10, točkami Zreče In Rogaška, tretji jc Ormož, četrto Šmartno, peta Oplotnica in šesti Jurovski Dol. Vsa ta šliri nK)štva Imajo po 7 točk. i>oštanj je z eno zniago oziroma s tremi točkami 12. Na predzadnjem mestu je z dvema točkama Peca. zadnja pa jc Pcs-nica. ki nima še nobene ločkc. ■
Matej Grudnik in Mitja Strožič pometla s konkurenco
V soboto, 2. septembra, je v Lt> gatcu polekala tretja dirka državnega prvenstva v paralelnem reli krosu. Na njej se je zbralo kar 4.*^ voznikov iz Italije, Avstrije in Slovenije, dirko pa si je ogledalo tudi rekordno število gledalcev. Najštevilčnejša je bila kategorija vozil do 1400 ccm. kjer je nastopalo kar 21 voznikov. Matej Cirudnik (V.RacIng Velenje) z Renaultom Cliom 1.4 16 V je na dirko prišel kol vodilni v diviziji 1- avtomobili do 1400 ccm. Z brezhibno vožnjo in dobro pripravljenim dirkalni-kom jc brez težav pomeicl s konkurenco in dokazal, da je njegov avtomobil zelo konkurenčen dir-katnlk, ki bi lahko poslal najštevilčnejši v slovenskem državnem prvenstvu. Mateju je uspelo zmagali tudi med vozniki do 21 Ici in je domov odšel z dvema pokaloma 1er še z nagrado organlza-loija - prejel je Mini moto.
Prvič je s Fiaioni Seicenlom nastopal tudi Milja Strožič (prav tako član V-Racinga) in se že takoj vpisal med zmagovalce ter s tem dopolnil uspeh naše ekipe,
Na dirki so nastopali še Sandi Boh Mitsubishi Lancer Tvo 8, ki je bil v svoji kategoriji peli. Valter Kobal Subaru Imprez.a s n, ki je bil šesti, prvič pa sta nastopala ludi Simon Lenko z Lado Samaro. bilje šesii, in Boštjan Ccl-cer s IHatom Seicenlom, kije dobro presial svoj prémiemi lïastop.
Škodo Felicio z Vi>znikom (îo-razdom (sieničem. v četrtini Tínala pa je naíetel na (avoriia za končnega zmagovalca. Avstrijca Alfreda Kramerla, ki je vozil Su-baruja Imprcza WRC. Da je dirkanje v Paralelnem Rally Crossu dolgo in naporno in od voznika vseskozi zahteva popolno kon-
usr^l premagali. S tem je Matej Cîrudnik s Clloni 1.4 IňV postal zmagovalec lega dvoboja in se uvrstil na odlično končno 4. mesto v g;cneralni razvrstitvi.
Zmagal je Darko Peljhan z Mil-sublshijem l.anceijcm, pred MIhom Rihtarjem prav tako Mitsubishi, tretji pa je bil MIlan Bubnič
Matej Grudnik
Glede na dobre dosežene čase v dirki seje Malej Grudnik uspel z enajstim častím uvrsiiti tudi v večerni fmale 16 najboljših voznikov. V prvem krogu je izločil -
centracijo, se je izkazalo prav v tem dvoboju. Avsrijecje v ciljnem zavtîju zdrsnil, udaril v zaščitne gume 1er se za trenutek ustavil, to pa jc bilo dovolj, da ga je Matej
Mitja Strožič
i. Laucio Delto. Zadnja, četrta dirka v Paralelnem Rally Crossu, ki bo odločala o letošnjih državnih prvakih, bo konec oktobra prav lako v Logatcu.	■
Tako so igrali
2. SNL, 4. krog
ftudar-Zagorje 1:1(1:0)
Rudar: Krpač. Rošer, Jesenlčnlk. Mu ha rem o vlč, Kraljevici. Hankie. Raf kovič (od 57. Jahič ). Trifkavič 6 (od 44. Jelen). Komar, Mujaković. Javorník.
Trener Roman Frange!.
Strelca: 1:0Hanklć{2)J:1 Boži-
eic(67)
DrugI izidi: Dravlnja - Bonitika 1:4. Mura 05 - Tinex Senm 2.2, Alumi-
nij - Krško 1:2. Triglav - tivar 0:1, Vrstni red: lBonlfika9(11:7),2. Uvar9{8:5).3.IŠenčur 7,4.Tri-9lav7(3:lL 5. Rudar7i5:4). 6. Zagorje 5,7. Kriko 4,8, Dravinja 3, S. Aluminij 3,10. Muja 05 2. Pari 5. kroga: Tinex Šenčur - Aluminij (petek). Livar - Rudar. Bonifika -Mura 05. Krško - Triglav, Zagorje -Dravinja (nedelja. 10. septembra, ob 16. uri).
Štajerska liga^ 4. krog
foštanj - Jurovski Dol 2: 3
Šoštanj: Tasič (od 46. Forštner). Kar-koski (od 41. Pogačnik), Gegič, Veha-bovic. Koca, Bulajíc. Varmaz, Agič. Spasojevič. Šabanovič, Redllč (od 87. Frangeš); trener: FalKKoca. Strelci;0:1Satler(36),G:2Brez-nik(4Q),l:2RBdžič(47).2:2Koca (66., 11 m).2;3Šnoil (73). Drugi izidi: Šmartno 1928-OP Šampion 3:0. Peca - Oplotnica 4:5. Mons Claudius - Šentilj Jarenlna 3. O, Tehnotim Pesnica - Rogaška 0:3, ^eče Bistrica 1:1. Gerečja vas llnukšped Holermous Ormož 1:1.
Vrstici red: 1. Zreče 10 (12:2). 2. Rogaška 10 (12:5), 3. H. Ormož 7 (10:71,4. Šmartno 19287(9:6). 5. Oplotnka 7 (8 ; 6). 7. Jurovski Dol 7(8:71, ...12.Šoštanj3(3:9). 13. Peca 2.14. T. Pesnica 0. Peti krog: Oplotnica - Šmartno 1928 (sobota ob 16.30). H. Om^ož-Šoštanj (nedelja ob 16.30).
Ženski prijateljski rokomet
Turnir v Velenju; Velenje -Zagofie 20 : 12, Velenje-Kaka Varaždin 22:17, Zagorje • Koka VaraŤdln 16:17.

NA KRATKO
RK Gorenje - koristen turnir
Na krajii lurneji po Franciji so rokoniela:>i (torenja odigrali sliri lekni e, ki jih je pomočnik glavnega trenerja Borui Plas kan lakole ocenil: »Zadovoljni smo lahko le z naSo igro v Pari/u. ko smo / vrhunsko predstavo dejansko povsem podredili Ivry. Deloma smo lahko zadovoljni tudi s prvim polèasom na turnirju v Grenohlu / Monipellierjem, medlem koje bila slika ostalih 90 minul turnirja v Grenoblů povsem drugačna. Vsekakor imamo na voljo áe 14 dni za dvig forme do zaćelka prvenstva. Ne vemo pa, kje smo v primerjavi s slovenskimi tekmeci, saj smo pripravljalne tekme odigrali večinoma res dobrimi evropskimi ekipami«
I/Idi: Pari/; Ivry - Gorenje 3.1 : ^^ ( 16 : 18): Grenoble: Monl-pellier - Ciorenje :27 ( IS : 16). Tunizija B -Gorenje 30:27 ( 13 : 14), Monpellier-Ivry 32 : 27. Vrsini red: 1. Monlpellier. 2. Ivry, 3. Tunizija B. 4. yCiorenje.
Spoznavanje skrivnosti starodavnih borilnih vesfín
Vsi. ki bi se radi odkrili skrivnosti karateja in za:^lveil manj siresno življenje se lahko vpi^cle v zacelniške karale tečaje Karle kluba Velenje. Tečaji so namenjeni vsem si:an)stnim kategorijam s posebnim programom za osnovnošolsko mladino. Vpisali se boste lahko 12. in 13. septembra na osnovni soli Salek od IH. do 19. ure.
Klub pa poučuje ludi kitajski ve^Cini gibanja In meditacije Tai Chi Chuan in Qi Gcmg, s katerimi lahko vzpostavile svojo notranje ravnovesje in dosežete stopnjo popolne umirjenosti. Predstavitev in vpis bo v ćctrlek, 14. septembra ob 19.30 uri na (îsnovni íoli Šálek.
Z novim naslovom v novo sozono
Velenjski strelci so se ob vstopu v novo tekmovalno sezono v Ljubljani udeležili državnega prvenstva univer?..
/. enakim rezu U a to m, kot ga je dosegel Rajmond Debcvcc na pravkar minulem svetovnem prvenstvu v streljanju /. zračno puško (5X9 krogov), je prvak univerz postal Tuka Avberšek. Res imeniten dosežek Luke, ki bo še eno leto streljal v mladinski konkurenci. V isti konkurenci je streljal še Jure Sodja in bil s 57X krogi četrti, enako mesto pa je s 382 kn)gi pri dekletih zasedla tudi ladeja IJrankar. Bolje se je/zračno pištolo odre/Jil Jure Ba-nováek, ki je pri fantih zasedel 3. mesto.
Robi se je utrdil v reprezentand
Na 10f)-metrski skakalnici pod Šmarno goro je bila konec minulega ledna tekma /a veliko nagrado Mednarodne smučarske /veze. Na njej je bil član SSK Velenje Robi Hrg<na predskakalec in si je ?. zelo dobrimi skoki utrdil mesto v reprezentanci. Tudi Anže Obreza je imenitno skakal na kvalifikacijah, vendar zaradi točk ni mogel nastopiti v konkurenci. Sele pred dvema mesecema seje odločii, da bo na mednarodnih tekmovanjih tekmoval kot so-list in ne nordijski kombinatorec. Clan SSK Mislinja Gorazd Robnik pa je zasedel 30. mesio.
Žiga Urleb, Gašper Berloi, Klemen Omladič 1er Marjan Jelenkcj so nastopili na Alpskem pokalu v Nemčiji, na katerem sta Uricb in Berloi osvojila točte s 17., oz- 27. mestom. Omladič in Jelenkt^ pa sla jih le za las zgrešila.
Najmlajši so tekmovali na pokalu Cockta v Moravčah. V kategoriji cicibanov do 8 let je zmagal Vid Vrhovnik, ki je pri Ciciba-nili do 9 let zasedel 3. mesto, Patrik Vitez 13. in Blaž Sluga 31. mesto.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub, več o klubu pa si lahko ogledajo na spletni strani skijump-ve-lenje.si/ssk.
Regata
Člani Kluba vodnih športov Velenje so konec avgusta organizirah regato za Jezerski pokal Slovenije, kije štela tudi za DP JZS. V izredno lepem. s<mčnem In ravno prav vetrovnem vremenu so se na Vcletijskem jezeru pomerili jadralke in jadralci iz 7 slovenskih kiubov v treh razredih: Opiinilst, Europa in Laser 4.7, V pripetem dokumentu so tudi rcTultati. Zmagovalci so prejeli lepe pokale in priznanja, prav vseh 39 udeležencev pa je prejelo priznanje za sodelovanje in dviîduevno druženje na in ob Velenjskem jezeru. V razredu Optimist so najboljši trije prejeli še posebne kristalne krožnike za pokal VIP 2006.
reportaže
S Kitajske polni pozitivnih atletskili izkušenj in lepili vtisov
Velenjski atletski klub v 15-clansko slovensko izbrano vrsto na svetovnem atletskem mladinskem prvenstvu v Pekingu prispeval dve tekmovalki, Nino Kokot in Majo Mihalinec, trenerja Borisa Šalamona in tehničnega vodjo reprezentance Martina Steinerja
Se/.r>na 2006 je hila /a min-dince allele, ki naj hi v prihodnjih Iclili nadomesilli ali pa se priključili »vrhunski atletski selekciji Ai-Iclske zveze Slovenije« zelo po mcnihna.
ujiolovimo, da je ludi velenjski alleiski klub v I5-cîaiisk(î sl<wen-skt) izbrano vrslo prispeval dve tekmovalki, Nino Kokoi in Majo Mihalinec, 1er trenerja Borisa Salamona in ichničneita
Ijena / visokimi lemperalurami, ki so nas spremljale vse dni nagega bivanja v glavnem Kilajskcm niesiu. Za ickniovalce nc prcvoe ugi^dni pogoji za tekmovanje, pa vendar, v Pekingu bo 2008 ludi
Martin Steiner, dr, Peter Hukovha (predsednik AZS)f Nina Kokot, Maja Mihatinec in Boris Šaiamon
Svetovno mladinsko prvensivo. ki je od 15. do 21. avgusla v Pekingu obralo najhilrejše mlade allele z našega planeta, je dalo odgovor na vprašanje, koliko jc vredna slovenska mladinska alle-tika v primeijavi /. vrsiniki, ki so prišli iz 1X2 dr/av.
Predvsem in ž veseli cm lahko
vodjo rcpre/cnlancc Martina Steinerja.
Na Kiiajsko smo se odpravili preko Ljubljane in Budimpešte v Peking, l.et se je pričel s slabo 4-urno /amudo. Leleli smo mirno devei ur in prispeli v Peking, kjer nas je čakal časovni zamik 6. 5 ur ter izredno visoka vlaga, podkrep-
odmpijada in se velja na takšne razmere privadili.
Po krajci časovni aklimaiizaciji so se pričela tudi tekmovanja. Ki-lajccm je bila organizacija mladinskega svetovnega prvenstva ena od generalk za olimpijske igre leta 200X in moram reći, da jim je kar dobro uspela.
/m zdaj vzgajajo nekaj tisoč mladili ljudi, ki bodo opravljali različne vloge pri organizaciji OI 200X.
Kitajci so prijazni in uslu/.ni ljudje. Peking je hitro razvijajoče se mesto, v kalerem lahko vidiš predstavništva vseh velikih svetovnih podjetij. Kitajska je
vladovaii 1,300.000 milijonov ljudi in 10 milijonov kilometrov različne kulture in preteklosti.
In še o tekmtîvanju: Nina K(v kot je v dopoldanskih kvalifikacijah v prvem preizkusu skočila 6, 20 m. kar je hil velik obet za finale. Na osnovi tega, da je bil to drugi re/ulial kvalifikacij, smo povsem opravičeno razmišljali o kolajni.
Vendar se v finalu ni i^stcklo po pričakovanjih.
venstvu 2007 prav gotovo viî^ek njene mladinske kariere.
Maja Mihalinec je hila v slovenski ekipi najmlajša udeleženka. Peking je biJ uvod v velika tekmtv vanja. ki Si) j>c pred njo. Kljub temu pa je kot članica štafete 4 x 100 m odlično pripomogla k novemu državnemu rekordu.
P<»lni pozitivnih atletskih izkušenj in lepih vtisov smo se vrnili iz daljne Kitajske. Vendar lahko giUovo zatrdim, da smo bili vsi v ekipi veseli, ko je letalo přislalo na Brniku. Ja. malo je treba iti po
ogromna, je svcuivna velesila, ki se bliskovito razvija. Kitajci sami pravu(j: »Ne bojimo se nikogar, samo sami sebe«. Verjetno jc res prava umetnost ob-
Kljub temu pa je deveto mesto na svetovnem prvenstvu odličen uspeh, posebno če vemo, da je Nina mladinka še niti ne drugo leto in da ho na tivropskem pr-
svetu, da vidiá in spoznaš, kako lepa in prijazna je naša *mala« Sloven ij a-
■ M. Sterner, foto: B. Šaiamon
S srebrom in bronom z Norveške
Velenjski modelaiji s svetovnega prvenstva zelo zadovoljni - Čolne za tekmovanja sesta\djajo sami - Modelarskim klubom primanjkuje sredstev
Brat in scstra.iulyan fer NeliGo-lavšek sta se z letošnjega svetovnega ickmcjvanja v vodenju mo-deltjv čolnov na daljinsko vodenje na Norveškem vrnila s srebrnim in bronastim odličjem, kar je za velenjske modelarje velik uspeh. Zalo ju predstavljamo v športnem popoldnem utripu tudi mi.
Julijan. ki ho letos začel obisko-
vali 1 letnik škofijske gimnazije, se z modelarjenjem ukvaria 2e sedem Ici. Neli, bodoča študentka Fakultele /a upravo, pa štiri leta.
»Letos je bilo malo manj konkurence, ker je bilo tekmovanje na Norveškem, ki jc pnicej draga država. Cene so trikrat višje V,o\ pri nas. tako da je bilo tekmovalcev malo manj.«je povedala Neli.
/a dosego odličja sta morala Julijan in Neli s svojima čolnoma prevoziti progo v najhitrejšem možnem času. »Dvajsci minul se Ví5/j po progi v obliki črice M. Saj proge v osno^ ni iežkt> prevozili, ker gre za pet vodnih boj. A koje zraven tebe še dvanajst drugih čolnov, je stvar malo te/ja,« je razla* gal Julijan.
Ne smemo seveda pozabili na glavno stvar lekjnovaiija • n^odele Čolntw, ki lahktî dosežejo Mtri)Sti do 140 kilometrov na uru. Njihova hitrost z leti narašča, kar je posledica tehničnega napredka, kot razlaga Samo Golavšek. oče obeh tek-
movalcev; »lehnika je na tem področju tako napredovala, da ji je zelo težko slediti. Danes čolni s tremi kubičnimi centimetri vozijo tako hitro kot pred desetimi leii čolni s petnajstimi kubičnimi centime! ri. Ker je z razvojem težko držati korak» marsikdo v modelarstvu nhupa.«
Čolne si v glavnem delajo sami saj so samo iako boljši od konkurence. »Sam kalup stane okrog 500 cvrov, ccna celotnega čolna pa je odvisna od njegove kvalitete.« pove Julijan. ki se omeni, da jc za gradnjo čoltiov bolj odgt^vo-ren njegov <^če Samo: »Lansko jesen sem se lotil i/delavc čolna, ki semga sam zasnoval. Za náčrtová-
uje na računalniku sem porabil približno sto ur. Od odlitkov do samega modela pa je šc kakšnih osemdeset ur dela.«
Velenjsko društvo Modelar je bilo ustanovljeno letH 1963 m šteje danes pribli/no 25 rednih Članov. »Modelaiji se ukvarjajo z letali, avtomobili, najbolj pa je razvilo ukvarjanje s čolni. To je najveijei-neje zaradi bližine jezera. pf>goji so dobri, čeprav imamo zadnje čase težave z ljudmi, kijih moti /yok motorjev. T.den od razlogw je morda tudi to. da smo do sedaj g<'>siili že tri svetovna prvetistva.« uam je o usmcrilvi kluba povedal Janez Melan^k. eden njegovih članov in udeleženec nedavnega svetovnega tekmovanja na Norveškem.
Večna težava klubov, ki niso najbolj prisotni v medijih, je tudi piv
manjkanje denarja. Vprašanje je poslalo se posebej očitno z razvojem tehnike in hkratnim umikanjem podpore dr/ave. Podrobneje o lem nam je pripovedoval predsednik kluba Stane HočeTar: »Včasih jc modelarstvo podpirala vojska, ki jc zagotavljala stalen lok sredstev. Danes država klubov več ne podpira, tako da nimajo tako rek(»č nobenih dohodkov. Modelarstva večina niti ne priznava več ton spiirt, ampak vidi v njem bolj neko vrsto igračkanja.«
Uspeh Julijana in Nelije ncdvo m no izjemen, saj medalje s svetiv vnega prvenstva niso kar lako. Morda bodo taksni uspehi poleg že o fça ni/i ranih svetovnih prvenstev prispevali k večji prepoznavnosti in posledično boljšemu financiranju lega šporla.
■ trenej Jerič
šport in rekreacija
'^HjkS 1. septembra 2006
Dobri rezultati motiv za naprej
v članski ekipi Elektre Esotecha vedno več mladih domačih igralcev - V svoje vrste vabijo nove člane - Od letos dalje dobrodošle tudi deklice
Kniarkarji članske ekipe T-lcktre lisoiecha so priprave na novo sezono začeli med prvimi v Sloveniji, ?.c v začetku avgusta. Nič manj pridni pa niso niii člani mlajših sdekcij, saj so nekateri med njimi (mladinci in kadeti) prav lako že začeli delati L avgustom. in sicci' kar dvakrat dnevno. Prav načrtno in sistematsko delo /. mladimi pa je tisto, s katerim /elijo v tem šoštanjskem klubu zastaviti trdae lemelie kluba /2 prihodnost. V teh dneh pa že iščejo tudi nove igralce in vabijo vse, ki si želijo igrati košarko, da se jim pridružijo. lina pomembniyšili novosti letošnje sezone je. da v svoje vrste vabijo tudi dekleta. Več nam je povedal Peter Rotovnik. vodja mlajših selekcij.
Kako so do sedaj potekale priprave mlajših selekcij kluba?
Mladinci in kadeti so začeli vaditi /e 1. avgusta in od takrat do koca meseca trdo delali dvakrat dnevno, dopoldne na stadionu, popoldne v dvorani z žogo. Opravili so tudi petdnevne priprave na Ljubnem. Kinalu za njimi so s treniranjem začele tudi ostale naše ekipe, vse do pionirjev. Fante in trenerje moram pohvaliti, s^' so kljub počitnicam pokazali veliko volje in želje do dela.
Pravzaprav nekateri od naših Igralcev čez poletje sploh niso imeli prosto, saj seje velika večina njih - na lastno željo - udeležila raznih košarkarskih tahorov. Bili so prisotni na taboru v Postojni, ki je uradni tabor K/S, na taborih na Hrvaškem, že drugič zapored pa je odšla v Srbijo na zelo kvaliteten in priznan tabor v Zlaii-bor večja skupina naših igralcev skupaj s trenerjem. Na taborih lahko igralci izredno napredujejo, saj jih trenirajo priznani svetovni strokovnjaki m delo /. mladimi.
Kdaj se jim začnejo tekmovanja?
Naši pioniiji so na polovici svojega državnega prvenstva, ki ga bodo zaključili predvidoma do konca oktobra. Naj povem, da imamo letos prijavljene kar štiri pionirske ekipe. Kadeti bodo imeli prve tekme že konec septembra. Tudi lu imamo prijavljeni dve ekipi, ekipo A pod vodstvom Boruta Cerarja. za katero računamo. da ho iiirala na finalnem turniiju Štirih za prvaka Slovenije, in ekipo kadetov B, sestavljeno iz leio dni aii več mlajših igralecv pod vodstvom Mojmirja C?ilenška. l a ekipa se bo letos 'kaliia' m dobre rezultate v naslednjem letu.
Kar nekaj naših mladincev se je letos uvrstilo v člansko ekipo, zato bo trener mladinske ekipe I-'ranci Ruprebt svoje treninge in tekme namenil predvsem z.a dodamo izpopolnjevanje igralcev. Dobra uvrstitev in veliko zmag pa bodo motivacija za njihovo delo v prvi ekipi.
Kako so se v člansko ekipo vključili mladi igralci?
v širši izbor članske ekipe so je letos uvrstilo kar pet naših fantov iz mladinskih selekcij- Vsi jih bomo 7. veseljem spremljali s tribun in se veselili vsake njihove dobre poteze. Upam. da si bodo uspeli izborili tudi primerno min-utažo. Seveda pa se lahko tudi med leiom vsak od naših mladih igralcev uvrsti v prvo ekipo, pogoj pa je trdo delo in ustrezen napredek.
Želel bi pohvaliti trenerja Bo-
... in Boštjanom Nachbarjem.
jana Laziča, saj je ILlekira v avgustu imela zelo močne in kvalitetne treninge, ti pa najbolj koristijo ravno mladim igi'alcem.
KK Elektra organizira košarko tudi po osnovnih šolah.
l.etos bomo predvidoma izvajali svojo Šolo košarke kar na sedmih osnovnih šolah v Šaleški dolini; Gorid, Livadi. Šaleku. Ciustavu .S i lihu. Miha Pin t a rj u Toledu. .Šmartnem ob Paki in seveda v .Šoštanju. Na te treninge lahko pridejo vsi otroci, ki jih bomo potem razdelili po siarnsti in z njimi delali po skupinah. Ta aktivnost je namenjena p"edvsem temu. da se otroci sprznajo s skrivnostmi košarke in se kasneje, seveda če jih to veseli, odločijo za redno treniranje v eni izmed selekcij KK Elektra. Starost ni pomembna. v Šoftanju bo dvakrat tedensko delala tudi naša najmlajša
skupina od petega leta dalje, na OŠ Livada pa se v košarko lahko vključijo že prvi razredi. Več informacij o vpisu dobite na naši spletni strani www.kk-elektra.si. na šolah in pri trenerjih v času treningov. Fer mine vadbe bomo objavili na plakatih po šolah. Vabljeni.
V svoje vrste vabite tudi deklice ...
Pri KK Hlektra smo se na ptibudo prof. Toneta DeCoste odločili. da bomo letos prvič na treninge povabili tudi deklice. Zagotovo bodo lahko trenirale na OŠ Šoštanj, verjetno pa še na kakšni drugi OŠ. odvisno od in-icresa. Nikakor ne smem pozabiti srednješolske dekliške ekipe, ki z velikim uspehom nastopa v svoji Šolski košarkarski ligi,
S čim bi mlade privabili, naj se vam pridružijo?
i^elel bi povabiti vse mlade, kijih šport veseli, da se nam pn igranju košarke pridružijo po osnovnih so lah. Dobili bodo veliko novih prijateljev, imeli možnost odigrati napete tekme proti ostalim šolam, mogoče bodo spoznali kakšnega košarkarskega zvezdnika in predvsem koristno preživeli svoj prosti čas. Kot zanimivost naj povem, da bomo letos podarili majico z orig inalnim podpisom slovenskega reprezentanta in NBA igralca Bena Udriha najboljšemu igralcu Šaleškivsavinjske lige. ki jo organizira KK l-lektra.
■ ijašaRehar
Igralci Elektre z Vladem Divcem.
Jutri in v soboto 3. memorial Matjaža Natka
Ponovno uspeli privabiti kvalitetne ekipe: Helios Domžale. Pivovarno Laško, Kelag Wórthetsee Pirateii iz C!elovca io seveda domača Elektra
Po končanem prvem pripravljalnem mesecu avuusiu. ko se večina ekip posveča predvsem tudi fizični pripravi, se septembra navadno začnejo številne pripravljalne tekme. Po tradieiji. letos že tretje leto zapored, v Šoštanju organizira,io memorial Matjaža Na-ika. v spomin na začetnika košarke v Šošta-
nju. ki je to igro v Šaleško dolino pripeljal že leta 1947.
Tudi na letošniem turnirju bodo sodelovale same močne ekipe. Poleg domače lilekire še I lelios Domžale in Pivovarna Laška, iz Celovca pa prihaja član prve avstrijske lige ekipa Kelag Wôrthersec Piraten. Turnir bo potekal dva dni. in sicer v petek, ko se bo ob 18. uri pričel s tekmo med Helisom in Pivovarno Laško, sledila bo svečana otvoritev, po njej pa bo še tekma med Elektro in ekipo iz Ce-
lovca, V sobolo bosta nato sledili tekmi /3 tretje mesto (ob IX. uri) in tekma za L raesi (oh 20. uri).
To bo izvrstna priložnost za vse ljubitelje košarke, da spoznate, kakšna ekipa bo zastopala barve Hlekire lisoiecha v prihajajoči sezoni. Kot se za memorial spodobi, so se v klubu odločili, da bo vstop na vse tekme prost. Še razlog več. da košarkarsko preživite prihajajoči wkend.
■ Tjaša Rehar
nikoli sami'Q^ g:
TRGOVINA KOŠARICA
v soboto, 9. seplsmbrg, bo piad trgovino KDSARICA v Pemovem Iradlclonslng priredllevjvsiildm ifagrBdniin îrebanjam, Ûd 9. do IS. ura nas ba zabava! ansambal SPEV, od 15. da 19. ura pa TURBO ANGEU. NAGRADE so izrsdno bopata, in slcar ŠnFIIK01£SNIK.2 IVIINI MOTOflJA. 3 KOLES In te veliku drugih NAGRAO.
ÍREBAUA bodu pDtekals ves dan, in sicer 1. ŽREBANJE ob 10. uri, 2. ŽREBANJE ob 13. uri in ŽREBANJE ZA GtAVNO NACRADO • STIRIKOLESNIK Dbl7.urL
Tmimtont 03/S72 BO BO
S tsm družtnjsni žalimo vssm naiitn zvestim kupčeni iikazati zahvalo za njihovo zaupanja in narediti dohcrvtia za v prihodnje.
Za PUAČO in JEDAČO tei ohiliu dobra volje bo poskrbljeno, zato si vzamhs {as In s« Dam pridružita to soboCsl
Pemovo, trt.: 572 80 80. Pesj». tel^ 8819148. Gabsrke. t«l,: 88t 3210 www.trgovinHtnaticMp.si. »mail: kosarica@volja.net
Vabljeni na tek očkov z otroki vseh starosti, tudi s tistimi v vozičkih, kengurujčkih in nahrbtnikih
OCicA,
AioriviRAj SBl
Sobota, 9. september 2006, Titov trg Velenje
Prijave: med 10.30 in 10.55 Start: Titov trg ob 11. uri
Proga:
Titov trg - Ljudska univerza • sodišče - most čez Pako - Titov trg
Ob prireditvi bo potekata predstavitev športnih društev MOV.
a
vi*w ttfini nt 5io«tW|i
IQU
ž PS a T t« 7 V/ZA ill EX JE ,
\
( mil M« a^Jl^lk«*
iyww. i>ein. 90V .si
J Velenje/
v primeru dožja bo oiirgrfitev vaebot^^.	2006!
več na v/ww.velenje.si
ABITURA ...
Podjetje za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOU PRODAJALEC
Vpisv 1. In 2. letnik, PREKVAUFIKACUA
EKONOMSKI TEHNIK
pn PROGRAM (po končani trgovci Šoli)
PRIČETEK BO V ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA 2006, OB 16. URI
v NEKDANJI POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA SOLA KOMERCIALIST POSLOVNI SEKRETAR
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
MODROMEILA kronika
O kršitvah bodo obveščeni tudi starši
Velerye -/ačcl seje pouk. Pali-cisii pravijo, úň bodo vse do 15. scplembra budno opremljali pol otrok i o mladostnikov v solo in iz nje, V prihodnjih dneh pa bodo SťKlelovali ludj na uvodniii rodi-icljskih sestankih s siarsi prvošol-cev.
Šc vccji poudarek kol doslej
iPOVRAfeiLO
STI SE POSKOOOVAU V ři^METNI NE$fl£CÍ NA OaOVNEM MESTU JAVNČM PROSTORU?
hHhil-rniMTTTT
'â^i^AL GÏIÏDÎIDŒ7I
bodo lelos namenili voznikom enoslednih vozil. O nepravilno-siih. ki jih bodo /.aznali. bodo pisno obvestili sole in slarse oirok oziroma mladoleinih kršiteljev. Redno bodo spremljali tudi lehnično brczhibnosi avtobusov in drugih vozil, s kalerimi se prevažajo skupine oirok v SoIo in iz nje, prav laki) pa preveijali psihofizično stanje voznikov ter kontrolirali vstopanje in izstopanje otrok iz teh vozil.
■ mkp
Krajam ni vîdetî konca
Šaleška dolina • Prejšnji leden so v Šaleški dolini na veliko kradli. / dvorišča Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šniartncm ob Paki je v torek izginil neregistriran traktor znamke Fiai 70 66. rdeče barve, s priključkom za odjemalnik silaj^e. V .Skorném pri Šoštanju je istega popoldneva neznanec z z^ge odnesel električno verižno dvigalko in prevleko za dinmik. V sredo, 30. septembra, je iz skladiščnih prostorov podjeija Pireli v Šoiia-nju izginilo za 2.210.000 tolarjev električnega on^dja.
V bisimju Belle de Jour v Topol-iici je »gost« iz predala izjnaknil denarnico natakarice. 1/ baUnišča
Preko Golice do zanimivih rezultatov
na Kopališki v Velenju je neznanec <idnesel več zabojev piva. V petek. 1. septembra, je iz kleli stanovanjskega bloka na Kersnikovi neznanec odnesel moško in žensko usnjenojakno, rjave barve, ste-kli>keramično ploščo Ciorenje m tri steklenice vina. V Hrastovcu pa je neznanec ukradel 50 kilogramov bakrenili žic. V ponedeljek. 4. septembra, dopoldne, so obravna-vali tatvino z deloviSča obnove stanovanjskega bloka na Vojkovi. Neznanec je ukradel udarno kladivo in električne škaije.
Voznica na prehodu zbila otroka
Veleiye, 29. avgij.sta ^ V torek zvečer je voznica osebnega avtomobila na prehodu za pešce na Rudarski cesli zbila dve deklici, lino od njiju, v nesreči je utrpela lažje poškodbe, so odpeljali na tipazovanje v Bolnišnico Celje.
Za povzrouteljem se poizvedujejo
Ravne pri âoitanju, 30. avgusta
• V Ravnah se je v sredo popoldan zgodila prometna nesreča. P<wzročitelj je s kraja odpeljal. Voznik osebnega avu^mobila neznane /jiamke. rdeče barve, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v nasproti vozeči avtomobil. Za povzročiteljem šc poizvedujejo.
Hitrost vodila s ceste
Šoštanj. 31. avgusta • Na regionalni cesti pri termoelektrarni v Šoštanju seje v četrtek zvečer pripetila nesreča, ki ji je botrovala hitnost- Voznik osebnega avtomo
bila je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča. Voznik in trije sopotniki so bili v nesreči telesno poškodovani. Tri od njih so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje.
Motorist padel
Velenje, I. septembra - V petek zvečer se je v križišču Jenkove in Prešernove pripetila nesreča, v kateri seje poškodoval voznik neregistriranega kolesa z motoijem. Taje zaradi ttcprimemc hitrosti padel in zdrsel pod nasproti vozeči osebni avtíuwobii. V nesreči se je huje poškodoval. Z reševalnim vozilom stj ga odpeljali v bolnišnico.
S štlrikoiesnikom s ceste
Sleme. 2. septenîbra - V soboto je na Slemenu s ceste zapeljal voznik motornega ktUesa, štiriko-lesnika. Nesreči je botrovala hitrost. Pri padcu seje voznik telesno poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Vlomilec odnesel mobilne telefone
Veleiye, 31. a>^i2sta • V zgodnjih večernih urah je neznancc vlomil v trgovino na Tt^u mladosti. Iz nje je odnesel mobilne lelctbne ra/Jičnih znamk in po prvi oceni pc^vzročil za okííli 100.000 tolaijcv škode.
Podtaknjen požar v Šoštanju
Šoštary. 2. septembra - V soboto, nekaj pred 22. uroje zagorelo v Šoštanju. Do požara je přišijí na ostrešju starejšega večsta-novanjskega bloka na Kajuhovi
cesli. Pogasili so ga gasilci.
V	požaru, za katerega je bilo ugolovljeno, da je bil podtaknjen. je nastalo za približno 1.500.000 lolaijev škode.
Vsaj ena
pustolovščina
končana
Velenje, 31. avgiista - V četrtek okoli 18. uroje občan u Velenja poklical številki^ 113 in povedal, da so tri osebe vlomile v podjetje Dinos v Velenju. Policisti so na podlagi tega klica prijeli tri Ve-lenjčane, ki so si ^e pripravili večjo količino barvnih kovin, nekaj pa so jih imeli za odvoz pripravljenih tudi pri avtomobilu. Pustolovščina seje končana z odvzemom prostosti, zagovarinli pa se bodo tudi pred sodnikom.
V	času pridržanja je po onega od njih prišla mama, ki je zahtevala. da njenega sina izpustijo. Ker njene zahteve niso upoštevali. je začela kričali in razbijati po vratih govorilnice, kjer se je nahajal njen sin. policista je celo pljunila, zato sojo s silo odstranili iz prostorov policijske postaje. Čaka pa jo še plačilni nalog zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Pes pred kolesarju
Šoštanj. 31. avgusta • V četrtek ob 19 h seje v Ravnah huje poškodoval 57-ietni kolesar. S kolesom je vozil po klancu navzdol po lokalni cesti iz smeri Pristave proti Gaberkam. V Ravnah je na vozišče pritekel manjši pes, zaradi česar je kolesar zavrl, padel po vozišču in se huje poškodoval.	■
Panoramska vožnja postregla z zanimivimi rezultati o porabi goriva
Iz policistove beležite
.številna pričanja in natolcevanja o porabi g<3riva 1er predvsenj ponavljajoč« se primeijave tned bencinsko in dizelsko gnanimi motojji so bila povod, da smo se v Avtoklubu BMW Slovenija odločili zadevi priti do dna. In tako sem nekega vročega junijskega popoldneva med potiskanjem kiv
kanje v določno cev. Marsikdo je bi) presenečen, koliko goriva smo dejansko natočili v rezervoar.
Uro pred opoldnevom je bil čas za slan. Zamahnem z roko, vozniki obrnejo avtomobilske ključe, najmanj po šest valjev v vsakem bavarcu zadovoljno zarohni in kolona petnajstih vozil jo jc
duška in ohranili porabo z vzpona proti Cjolici, ostali pa so izkoristili višjo nadmorsko višino Koroško za še zadnjo prihranke goriva. V Velenju je sledilo ponovno polujenje rezervoaijev do vrha. za tem pa še vnos v računalnik ter seveda natančen izračun podatkov.
silnice v naglici skoval be^en načrt, kaktj naj bi zadeva približno potekala.
Družbi OMV se je ideja zdela zanimiva in prijazno so nam do-nirali gorivu za naš test. Vsakemu udeležencu je uradno pripadalo 20 litrov lOO-o k lanskega goriva oz. plinskega olja. vendar smo si gorivo porazdelili tako, da r<Kke nismo odlagali in se laku izognili razliki porabljenega goriva.
Tako smo se v soboto, 26. avgusta. dobili pred OWV bencinskim servisom Selo v Velenju. Rezervoare smo skušali napolnilti do vrha, da bo meritev karseda natančna. Ampak res čisto do vrha, kar je precej zahtevno opravilo. Potrebna je bila dobršna mera potrpežljivosti ter nekaj nenavadnih pripomočkov: kovinska palica za iidniik pr^klopca rezervoarja ter mini žepna svetilka za ku-
ucvria proii Dravogradu. Nadaljevali smo proti Radljam, se povzpeli na Radeljski prelaz, nato pa po stari cesti nadaljevali do Gradca. Vožnja je bila nadvse razgibana, sploh na poti nazaj. Iger smo bili navdušeni nad vijugasto cesto proti Golici približno 120n nad morsko gladino. Spust je bil adrenalinski, široki in oslri ovinki so zahtevali urne roke na volanskem obroču, prestavni ročici. ter nogo bolj ali manj na pedalu zavore, ki je iz ovinka v ovinek postajal mehkejši. Prehitevanje počasnih turisuw, vonj po z.a-žganih zavorah kljub izdatnemu zaviranju z moioijem ter muhasto vreme, ki se je spreminjalo za vsakim ovinkom, pa so še dodatno popestrili zadnji del poti. Pot do Velenja je nato potekala bolj sproščeno. Cesto smo že po-zjiali, zato smo si nekateri dali
Izračunani podalki so zanimivi: 25S dinamično prevoženih kilometrov, povprečna hitrost ftl km na uro, 10 postankov, vzpon na prelaz in na (»olico, nekaj primestne vožnje, ducat krožišč ter pol ducata semaroriziranih križišč (v eno smer), prehitevanja, zaviranja, pospeševanja... Poraba med 8 in 9 litri na 100 prevoženih kilometrov jc za povprečno 200 kilogramov več kot poldrugo tono težka vozila s povprečno 200 konjskimi močmi prccej ugodna. Kot zanimivost, najnižja poraba v dizelski kategoriji je bila 6.52 litra plinskega oija (BMW 525d). najnižja v bencinski pa 7.76 litra (100 oktanskega) bcn-ciiia (BMW 5281) na 100 prevo ŽJ2nih km. Več podatkov si lahko preberete na spletnem naslovu WW w.ge 9. C C3ni/vt2006. h tm.
■ Tomaž Gerèak
Jorek, 29. aviiusta, seje z^ćel v znamenju prepr^vedanih drog. Oe na teh straneh običajno poročamo o zaseženi marihiiani. je bilo tokrat drugače: v Topolšici so policisti nilajšemu moškemu zasegli grudo rjavega prahu, d<v mneviîo hašiša, drugemu tabletko ekstazyja. tretjemu kokain. No. v Velenju pa st) se spet srečali z marihuano,
***
Podobo je bilo tudi nasledtiji dan. v sredo. 30. avgusta, ko sta tlva mlajša ostala enkrat brc/ marihuane. drugič pa brez hašiša.
V ćvlrti'k, 31. avgusta, pa spet. Tokrat na Cesti na jezero. Ob srečanju s policistom jc ostal brc/ marihuane mlajši moški. Ui se lahko reklo, da je ob vseh zasegih policistom v četrtek popoldne popestril dan starejši mt>ški, ki se je
v lokalu Ml Centra vedel nedostojno? no sam. K. takemu vedenju ga je spcîdbujal alkohol. Policisti ga niso mogli pomiriti na kraju samem» zato so ga pridržali do iztrcznit\'e.
***
V	pelek. 1. SL'ptc'tnhra. so obravnavali prijavo krajanke, ki jo je dan prej v Skalah ugriznil sosedov pes V Mladinski knjigi na Šaleški se je popoldan do strank nedostojno vedel pijan moški, ki je prosjačil za denar. Pridržali so ga do izireziiitve. V Intersparti v Ša-leku se je moški fizično lotil ženske, pred priiiodom policistov pa jo je popihal. Vbistroju Anja v Rečici ob Savinji je razgrajal vinjen n^oški. Tudi ta je prenočil pri njih. Pa mu, če bf si dal kaj dopovedati
na kraju san^em. ne bi bilo treba. ***
V	solxjfo, 2. septembra, sta se
na Slandrovi v Velenju sprla in Slepla soseda.
V	nedelj«, 3. septembra, zvečer
je na Tomšičevi stanovalec s prcd-
vajanjem glasbe modi sosede. •k**
V	ponvdvljvk, 4. septembra, so šli policisti v TopolŠico. V siaD(v vanjski hiši jc prišlo do lepo/a. Sin se je z besedami in pestmi lotil matere. Ker je to počel že večkrat pred tem. so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja in mu izdali plačilni nalog. Kar dvakrat pa so v tem dnevu posredovali v stanovanju na Kardeljevem Irgu, kjer je pijan odrasel sin staršem grozil s tepe-ženi. Ker se ni pomiril, so ga pridržali. Ib noč pa so bili še etikral v lopoliici. kjer je sin spet ogrožal maino. Ibkrai so ga pridržali do iztrezniivc.	■
p p FoRi FaShion
MDVn
Blagovneznamke namenjene vsem, ki prisegajo na sproščenost, eleganco in kvaliteto:
bugatti
PALMERS
marcona Kenny S.
PRODAjALNA FORI FASHION PrHemova 1a, Velenje (NASPROTI SODIŠČA) Tel.: G3 89847 30
PRODAJALNA MURA OUTLET Cesta 9. Avgusta 111, Zagorje {POLEG STADIONA] Tel.: 03SE6 06 07
ČETRTEK, 7. septembra
PETEK, 8. septembra
SOBOTA, 9. septembra
NEDEUA, 10. septembra
PONEDEUEK, 11. septembra
TOREK, 12. septembra
SLOVENIJA 1
06.2Û Mm G6.30 Udnicvi ()/.0n Oobmjmro mi\ PDTOňlH mb Oobruiuiro n9.DQ Pvo6l9
nO.QS Pcpi vse ve o ItnogrBÍiji. pntií^na odilaia Po;span|â:skQkspa(i?ilom, 1:^/1/
09.bf) BHhn. 60^(11,5/39 in^n Poi1?8fnmeinni 11.15 l//ivf
11.10 0mi^|e:11usoi^^rti!vbr8/
stonli:BV 13.00 Pofoôk šport vfcmo
lnii3r\jij:prQÍ.df.Vinkní)olQRr
11.?n	Pisavfi Odpeli posmki
15.00 PtfD^ik pnnmt IbJlS Mosliwî
IMO Krasia^a|]auul|â, //13 ]6.Í)D
16.1(1 Sledt svtqiin m\m. itjtaiii iilni
1670 Muilr^ oCslď, iyr^ni íilni
(rujjstašrjia: čipke 1 /.0(1 Novico, ^orl vreira 1/.3Í] Šlahtia (iiladisu 18.20 Diiliovru uinp 18.^0 Miirlin.CLidc^ntku^, nsanka 190] l)nuviiik,vrsnte, ^port
20.00	Iciinik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Cfeniidan
22.00	Udmuv), špcri, vfeniB
77.b0	Ki^igs KieiiR bnga
23.10	Glsshsni veiJBi
0G.4b	Sedma nio^ osf^nirjsvrjjiive. lu
(iievnik/.9.1991
01.10	Driuviul;, vreiKs, ri)»ym ^pori
G2.Q5	SiBlotď mladosti
02.5Ù	Ininkanal
SLOVENIJA 2
06,30 blnkanal 09.DQ ZnbHviii intokanal IL^O Ocrrt^ki infolujiial 12.30 /abdviii infnkaiial 15.55 Mnli 16i5 Nonna(ii.2/3 1/.2b Mij.sirfvi
17.66 SOleiregiori.ivprr^rarna
NHflbi^u.ivKopur 19J30 BngafiaJ/lb 20.00 řovlnvavqn3,2/^ 2136 Maijdatee (|osp«í Radojks Vranùi. riokiim. odflaja
22.20
00.00 Zgodba o cibi^^ininorosii.imi. ikhii
01.36 Risana díifSíins, 6/? 02.00 l}nfiynik;amB|sksîV 02.?b Inlokan^l
pop
06,3b 21 ur [inouviifiv 0/.36 Rii;kil3kB 00.2b Viharl|ubi>yni.n3d. 09.26 Pol usode. nad. 1070 rVimiflaiH 1Û.Ô0 CtsianarhteUiad. 11.46 Barva giHlićt, iisd.
12.^10	Aninaliia.ciokiJir. sunfu 13,10 Zgaiihi! oceannv. drjkiini.sfnia 13.40 IVprjidaia
M.m Rickflake Ib.Ob Barvagrslia, nad. 16.00 Cisia netioi^ost nad. 16.bb Pouisode, nad-1/.66 24 ur
18J)0 Viharliubmnad. 19.00 2/1 ur 20.00 irenfs
21,46 Na kraju iločma. nan. 22,40 Zahodno knio. nan. 23.36 Zafrr^qenvCasu.dokům.
oddaja 00.30 24 ur. ponovitev 0L30 Nui^iIR panorama
©
09.00 Dobmjutro, informativno-
ra/vuifnlriH mfdaia 10,00 Vabimo k 0[|lřdu 10.06 Odprla lo(lia, potmvitHV 11.06 Najspoidneva 11 JO Pqi corn, glasbena orliiaia 14.00 VirÎRûsiTHni. obvinula 1/.66 Vabimo k ugledu 16ÍI0 Mladiupi. oiroikdoddaia.3.
IV mrpís 18.^0 Bey;onaIne novice
18.45	Vredno je stopi u no tHr. dokuni RH tarna oddaja
19.10 Najspolddinfa 19.16 ViijRosURni. obvb^lila
19.55	Vabiniokogindu 20.00 Zupiinzvaiiii.kitnuklna
oildajd. gost: Milan KopuSar. lupait ob(^ine Šo&ian]
20.56	R^ioiialmi noviu!
21,00 V harmoniji / naravo. kmuii|$ka oddaja
2L30 HI!POlETJA20Đ6.glaslicna oddaja. 3. i V msh
22.46	\7 oddaje Oobro juiro, mformsiivno razvedrilna oddaja
23,35 VdbiiitokogiQdu 23.40 Najspoidnpva 23.46 VidRQSir?nL obvestila
SLOVENUAl
06.20 Kuliura 06J30 Odmevi
(17.00	Poroňjla
07.06	Dobro jiilín 08.00 Poroûla 08,06 Ořibrojuin] 09.00 Porořih
09D6 toaí)apainjl|a.;/í3 09.26 Sledi svoiim ssaniam. igrani íiim
0936 Modra očalajgram íiim 09.46 Lnsjsta §ola: i^pke
10.1Í1	Re^i^na resničnost
in.40	Zvanfi
11.35	Mad hnbi kai^pii gíav. dnkiim.
1276	Osmi dan
13.00	Poroňla. Sport. vfBniB
13.16	Ob^iinaduhí)
13.46	Duhnvnnitnp
14.00	Postsiiivenskega lilma. portrei
Matlala Klop^ii^a
16.00	Porosis, praní81
15,06	Musilovi
15.40	Ha man. nsanka. 10/13
16.00	Risank»
16.10	I/pnpointiiorln!:i/uniiiel|
16.30	Hollyjimiunaki, 10/13
1/.00	Novn.c.vremi). Sport
17.30	Nauo/ialgtjogr^píuc. 7/16
18.26	Aebanje r](jL8ljice
18,40	lrančkovron;ck.risanka
19.00	Dnrvnik, vTume.špori 20.00 &ovBrskivBnÈek./asavjein
PoSíiVjH
21,06	Tiirtsuka
22.00 Udmcvi.Spori vreme
22.60 PoMkliib
00.06 Satima moC osamosvoji lve. tv
dnovnrkB. 9.1991 00.26 Dnevnik, vrrrfiiíj.Spori
ni.20	Natinnal ^itographic. 7/16
02.16	SloverFski valček, Zatjavjoin
í^asavje
03.15	Iniokanal
SLOVENIJA 2
0530 Inínkanal 09.00 Zabavni inínkansi
11.30	Diruâki iníokftnal
12.30	/abávnunlokanal
15.05	O&^yn. npjTi^ki (ilni 16.46	^laÍRta rnlaiJoijd
17.2Đ	^por(lpas,i]íídai3oip<mu
18.10	Mnsiovi
18.46	Oloksredivoine.íl/G 20.00 Normam. 3/3 20.60 Alpo Ooriava-.ladfan
21.20	Cuyřulk
21.60	Pod?eml|o. Irsfic.film 23Á)0 Trilogiia: na b^gu. [rant:. íilm
01.20	Dnmik/^imtíisktílV
01.45	InlokariHl
pop
06.4 0 24 uí
0/.4Q	Vihaf1jiibr*jni, nad 08/10 Potusodp.nad 09.36 IVproiiaia
10.06	Cisianttdollnosinad. 11.ÍH]	Rarva gmha. nad.
11.55	1 renia 13.40	ÎVpfriïteia 14.10	Miíús 15.06	Barva qn;ha. naii. 18.00	Ćisia nedoOiiDsi nad.
16.56	Potbsýod?. nad. 1/.55	24 ur vrfimB 16.00	Viharijube/ni.narj. 19.00	24 ur
20.00 lialiianska misiia, ainer. lilm
21.66	BrR^slerlii.nan. 22.60 Manslicid Park. amer, film
00.60	24 Uí, ponovitev
01.!^	NOE^OR panorama
©
10.00 10.06
11.05 11.10
14.00 17.55
18.00
18.40 18.46
19.16 19.20 19.66 20.00
20.66 21.00
21.30
22.20
23.15 23.20 23.26
Dohro jiiiro. inlormaiivno ra/vednlnét Oildaia Va til m o k oglerlu ^upaiuvami, ponoviisv pogovora, f|o$i: MiliinKopu^ar. }upan obàni! Šo^lanj Naj spoi dneva IIIIPÍIiriJA2aD6. gtens odda I a
VidsQstrani. obvcsiila Vafiimukoijleriu
m oLToâkQ nildaja. 3. TV inn*?a
RRfjionalne novice V hannoniji/ naravo, kmaiijska odrirtia
Naj spol dnova Videostfôni. obvesnia Vabimukooledu SNS Veltinie m lokalna volitv» 2006, poijavor ReyionHln^ rinvii;e ila^gledovanjd. dokumuntama odilaia, 3. IVmrR^a J&^en Mjenia, oddaia /a irelje iivlienj^ko obdobje Il oddaje Dobro juiro. inlonnauvno ra^vednlna oddsH
Vabimo k ogledu Nai spol dnsva Videostrani, obvesnla
SLOVENUA 1
06.20 Kiikura 06.30 Udmcvi 07.00 Zgodbe ti školjke 07.35 Sledi svujini sanjam, igram Iiiiii
0/,46 Pod klobukom 08.20 Umko
09.10 Klapa Ob^fnamMcya se
poiopi. norvsJ^ki filrif 10.45 PolnoCniklub
12.00	lR*iik
13.00	PoTiiOila, Spofi. vreme
13.10	Prvf in drugi
13.30	Slovenci v liali|i
14.00	WilliammM3ryJ1/12
14.bD	ligrovfio&vnliiobofiii, nsTii^ki iiirii
16.20	Alpe, Donava. Jadran
l/no	Poroi^ilè.Spoil.vTcniB
1/.15	U?are
17.25	Sníiiia.IVMsnbof
18.06	Kuham//ve^dsmi
18.40	Pnhaia Nodi, nsarika
19.00	Dnevnik, vœme. Sport
20.00	SB^90di.15.ifel
20.30	Ce/plaiifiiNi/^i/emsky
21.30	Niiha.ljudjn7drugesLfani,
dnkurn. NIm
22.30	Poroiila SporLvrtniB 23.05 8x45:opornka.3/8 23.55 Nabiralei: jamarja, ni^mški film
01.25	Sedma moč osamosvujilv^.tv
dnevnik 9.9.1991
01.50	Dnevnik, vreme. §port
02.30	C»/pl3iikH:Ni/o^m$ka
03.30	Inínkanal
SLOVENUA 2
06.30 liilokanal
OG.OD Zabavni infokanaJ
12.40 SkoiiCas
12.50 Cuylolk: Barcelona
13.25 Atlelika^a grand pnx, prenos i/
Suiugana 13.55 Kvalii.;sEPvoilho|ki|2). Slovunija Buloriisija, prenos H Manbora 16.30 Atletika grand prix, vključitev v prenos 17 Sujiigaiia 16.55 Kvalií./ař:Pvodbo|kMWl ďovtiiiija • Bělorusi 13. prunus i/ M an bora 20.00 Vija vaja vsn,3ng. film 21.4 5 Pum aran^ ni$o edin o sadis. 3/3
22.10 Sobotna noi 00.10 Brane Ron6cl ûtlrâ 01.30 Pokva;|9n3riekl8ia.7/î6 02.20 Dnevnik/amefske IV 02.40 iniokanal
SLOVENUA 1
07.30 /ivJav
09,55 JjJoriSpas.uddaiaošponu 10.26 VMskfiniviii, 10.60 Prisitihrtimo uSini 11.20 O^arB n.2b Ob/Oiiedulia Í2Í1Q ljudjem/onilja 13.00 Punjčila, Spori vreme 13.10 SldVQnskivenřeki/asaviein Pœavjc
H^O I a lepçy 3 popoldneva
14.36 iVimimitslavfi
14.40 flwiížki faktor
14.46 Orugo mnenje
14.60 Niidffljskooko
15110 Glasb i!Mi dvoboj
15,20 i/lms^ani/akoni
16.35 Kuhalnica
15.40 Avdicija 2026
15.50 živalski svei animirana senia
16.05 Športne novira
15.10 Spimmšpas
16.20 Inrelfa
16.40 fJsmi pomik
1/.00 Porodila. m vreme
'I/.16 fisiega i(tpei|dpu|)ufdnevB
i^iQbanj3 iota
19.40 Kravica Kalka, rsanks 18.45 Zakâ[7, nsanka 18.55 Vršme
19.00 Onavnik. vreme. Spori 20D0 I Rsiivalnarei^mli popevk
2006, priuMiS 22D5 S Sporiiia oddaja 22:^0 Poročila, vrame
22.45	0omQvin8.2/6
00,20 SedíftamoCusamosvujHveiv
rtnovnik 10.9.1991 00.4b Onevriik.vrímfi, Spori 01.30 Inínkanal
SLOVENUA 2
06.30 Inlukanal 08,00 Zabavm mlokanal 11.30 Sko/iiias 11.40 Imednanvlm lamburaSki
lustivdlOidgaluS 7006.2/3 12,26 Cez plankť: Mizwemska 13.26 Atitílika 2a gr^nd pnx. prenos i?
StuttyarU 17.10 NtjgnmeL liga telekoin, Primorie fâanbor Pivovarna laSko, prenos
]m	Spori
2OD0	Ubiiïln v Ednu,d(*um. oddaja
20,f^	Umetnost glasbe m plesa
21.46	Obsodba, 6/B 22.40 IPvvaiG/pokfinale,
pnsneu^k 23,4(1 Onevnikzamei^elV
00,10	IrilrikanHl
pop I pop
07,30 IVpn)da(a 08,00 Mala Kiliy, ris. serita 08.10 SloiičekBunjamin,ns,Sonja 08,40 Brata Koal^ek. ns. snja OR,BO AriA[tai;k,i2Qbr.oddaja 09,15 Jak;tr3Luni.ris,serija 09,25 Ninja^e]ve,ns.senia 09,5n Yuyii:^!,ns.$cn[3
10.15	Peteiiiiji rock. ris. Mm 1125 Diagno/a umof. nan,
12,20 Milijonarjev» ?eira, amer, film 13.55 Înnnula I, prenos kvalifikacij 16,06 Živali kliîHfjo na pomoC,
dokmii.serijď 16i]5 Dflo spo/najtcsvet nem. dok. odrlaia
17.16	24 ur, vreme
17.20 Popravni i^pii ljubuzni. aiu^r, (ilm
19,00 24 ur
20.00 l/virnigreh, amer, film 22,05 Miru|oCanska.4.dul 23,10 Nebesi kapiian in svQi pn hodnosti, amer, film 01.10 bnevnik spotnuga manijaka,
amer, film 02,55 24 ur, ponovitev 03.55 Noî^na panorama
07.30	IV prodaja
08.00	Mala KilLv, ris, swifa
08,10	Slonček (jiHijamin, OS. ssn[a
08.40	Brala KoalM, ris. serija AriAiiack,i/nbTa?,udda|a
09.15	Jaka na Luni, ns.senja 09.25 Nin|3 ietve, ns, ssija 09.50 Yiigiohl, ris,serija
10.16	DogodivŠi^meJaćkieaChana. ns.senia
10.40	Vorinvnikova vesina, ris. sen|A
11.06	Mumija, ris.serna
11^6	Dragno/a umor. nan.
1220	Sporotilo. 1/4
13.30	lomiuf^l.prenusdirkeiaVN Itahje
16,00	ResmCrnsvei dokimi, odrlaja
f6,i^n	Prdiaga [veieklnsii, amer. íilni
18.15	24 ur vfřaue
1B.20	Potepanje pu liahji. dukum.
oddaja
19.00	24 ur
2DJ10	Vdobndru^bi, amer.film
21.65	Športna sfïna
22.40	Nami^jeiu lunaki. amer. Iilm 0114 0 24 ur. ponovilev
01.40	NoCna panurama
©
©
09.00 MiSmai^.oira^ka oddaja.
ponrmiev 09,40 Vabimo k ngNu 09,45 Naispoirlneva 09,50 SNS Velenjem Me volilve
2006. ponovi IHV pogovor 12.00 Vidsostrant. obvesula 13.40 Vabimrio k ogledu
13.45	Angleška Premier liya, neposn^dni prenos lekms fverton:Lfvi3rpoûl
16.46	Vidsostrani, obvesule l/,bb Vabimo k ogieiiii
18.00 V ha rm oniji ? naravo, km ^tijska odrlaja
18,30 županova loria.pogovur v sludiu. osi; I pf?c Posedel. hjpan okine Žalec 19,30 Naispoidneva 19,36 Viik^nsiram. olivesula 19,66 Vabimo k oglLilu 20.00 1406,VTVmagafln.rfgjonïilni
in(nniiativm program 20.25 Kuliura, infomiativiia oddaje 70.30 K[^et na kvadrat: Manca Ki^ir 21Í5 Venćeknarodno/abavnih 22,00 Odprta lema, ponoviliiv
pogovora Varno poivSolo 23,00 Vabimo k ogledu 23,05 Nttj s poldneva 23,10 Viiteosuarii, obvestita
PONOV1UV ODDAJ HOFNSKFGA
SPOII[DA D8J10 Mi^ tnaS, ntroSka utdaia.
ponovitev 09,40 1485. V rVmega;in. regionalni
inlomiaiivni program 10.06 Kuliura, mformaúvna oddaja Ifl.lO Športni lorii. Suortna inform auvn3 oodaja 10,36 Sponm gosi pogovor 11,16 2up3n/vnmi,pogrwnrv studiu, gist; Srsi^ko Mk[i. ^pan Mo Velenje 12,15 Vabimo k ogledu 12i)5 HM POIETJA200B, glasbena oddaja
17.66 ^upan/vami.pnncvitev pogovora, gast: Milan KopuSar. iupaii obte Scâtani 13.66 Videosiram. obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19J}5 1480, VIV maga/m, regionalni
iniormaiivni program 19,30 Kuluka, mlonnsuvne orJdaia 19^5 PUPC:iJHN.yl«lBiiaiidriajs,
gtKt: Onrien Kiiinei 20.25 Jesen iivlienia. odrfaia za tret(e iivl[eniskoobdob|0 SNS Velenje m lokalne vdiive 2006, ponovitev pogovora Vabimo k ogledu Videnju am. ribvesula
SLOVENUA 1
flB.26 Uinp 116,40 Zrcalo Loriria
07,00	Poročila
0/.0b	Oobro juiro OB.OO Poročila 08.06 OobiujUlio D9.00 PoroĎfa
09,06 l?p{q)otneiorbe:iA)mit£li 09,26 Oddata /a oiroke
10,00	Ilnllyjmi|un3ki.4/13
10,26	Iisiega Ispi^its popolr^eva
13.00	Poioi^ila.SporLvreme
13.16	Kerenirte slovenske lipe; irsi
13,16	lislega lepii^a popolcheva
14,26	lunslika
Ib.OO	l^oi^ila. promel
16,06	Ooberdan.KoroSka
15.40	Telebajski. 18/46
16.06	Vesela iHSica, lutkovna nan.
16,26	r;iasben?pr3vljice.11/12
16.36	0ub3yuba;ov5kfi, 7/10
17,00	Nnvii;c.§puri.vrfime
17,40	Pozimi sedela Siji, dukum, oddaja
18,26	^Hban|B3x3plusB 10.36 Pavle. rdeùlisjaCek.risaoka
18,40	JokoiMamoko! folo!. risanka
19,00	Onevnik, vreme. Sport 20,00 Meririarojina nh^on^; raniRm velikan
21.00	William III Mary. 12/12 22,00 OfÏTievi. Sport vreme 22.60 IJpus
23,15	llambur^kacelii:3,3ny,fiim
01,00	Sedma mo^osaniosvojilvc • iv
dr«vnik11,9.1991
01,30	Dnevnik, vremo. Sport 02,26 Po^imi sedal sol, dokum. odiiaia
03.15	InfiAanal
SLOVENUA2
06.30 Inřokanal 08,00 /abavni infnkanaí
11,30	Otroški inlokarial
12.30	Zabavni míokanal
16.60	Š §p orma oddaja
16.16	Slovenu v Italiji 16.46	IJpiirna arija
16.46	LImutnost glasbe m pk^sâ
16.60	Slavei;, tv upcra
1/.40	Ubif3ÍLi vFiinij, dokiini, oddaja
16,60	OediSùneEvrDfie.1/2
20,10	Jasnovidka. 9/16
21,00	Studio city 22,00 Aritmija 22,30 OisanailiuSiîina.6/7 23,00 Brana fM^i/;» odra 00,26 OnevnikzamEjsksîV 00,66 Iníukaníl
pop
06.6D 24 ur, ponovitev
0/,60	Ilickilake 0B,40 Vihar ljubezni, nad, 00,40 Pot usode. nad.
10,36	IVpindeia
11.06	Cista nedolžnost, nad,
12,00	I larva greha, nad, 12.65 Športna scena
13,40	IVprodaia
14,10	IMilake
16,06	Barva greha, nad,
1B,00	Čista nedol^rinsi. nad,
16.65	Polusorle. nad, I/.bf)	24 ur vreme 18.00	Vihar Ijiibc/ni.naii. 13.00	24 ur
20.00 NeSamalakJinika
20.66	Razoi^atani^ yo^pudinjfl 21.60	Skirvnostni otok, nan. 22,46 Zakon nt red: [nota za
posebna pnmere 23.40 Nakraiuzloiina.am,nan. 0030 24 ur
01,30	No&ia panorama
©
21.10
22,111 22,16
09.00 Oobro )uiro. infoimaiivno
razvednlna orldaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.06 AiigIrSka f^iiuer liga, lusnetek lalmie tv^ilon: iverpool 11,50 Naispntdriev» 14,0fl Videostrani. obvesula
17.65	Vabimo k ogliulu 10,00 Mladi upi. ponovitev 16.40 l^egionalne novice 16.46 Nd| spot rineva 10.60 Vabimo k oglerlu
1B.66 Venček iiarminozabavnili 19.30 Videosuani. obvaislila
19.66	Vabimo k ogledu 20.00 ^pan/vami, kontaktna
oililaia. gosi: lom liilelj. ^pan Občine Gornji Grad 71.00 llngionalne novice 21.05 Difll K(Mia(. tfokumentami lilm
2U6 Vabimo k ogledu 21,30 Okrogla miza. jioijovorvsuidiu 22.30 IzuddsjeDobrojutro. informativno razvertilna oildaia 23,26 Nai spot rineva 2330 Videosuani, obvestila
SLOVENUA 1
06,20	Kulujra
06.30	Odmevi
0/.00	Pmoi^ila
07.05	Dobrojuiro 08.00	Pomola
08.06	Dobro jimo fl9.00	PoniCila
09.05	Hadnve(*iiTafyk 09,20 Risanka
09.30 Glasbene pravtiicsMiki^ Make, 11/12
09,40 Duba guba: ovCkfi, 7/10 10.00 Zgodbe IZ adjke 10.40 So^iija 11,20 Kuham z zvezdami 11,56 Slnveriskiven/!ck:Zasav|ein
Posavje 13.00 Poniža, SpoiL vreme
13.25	Cez pfanke: Nizo/imiska 1430 Vhvalskemvriu,7/1/ 15.00 PoroCila, promet 1b.06 Musirrvi
15.40 Nrive hlapiCeve dogodivSùnn, risanka, ?6/26
16.06	Risanka
16.16 Giiskvakvaiiju. 16/r/ 16,20 AlimspQ?neS:Jazsem
kopnvar 16.30 lliperiniopaka, 11/13 17,00 Nnvi ca, Sport, vreme 1730 Ra^gleilislovcnskiltvihov 18110 Modro 18.36 Inktnr foiii. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spon 20.00 Pniiiaronteinm 21.00 Kralfestvo obiaknv. dokum. oddaja
22.00 Odmiivi, Spon, vreme 22.60 R3bfji,3/3
23.46 Sedma moč oiiamrmojiive.tv
ilnevmk12.9,1991 00,15 Dnevnik. Spur L vreme 01.10 Rszgledislnvsnskiii vrhov 01.40 Mdilro 02J6 Inlokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Inlokanal 09.00 Zabavnimiokanal 1130 OtroSkHnfokanal 1230 Zabavni miokanal 1535 Antmiia 16.10 Sujriior.ity 17,06 Alpu, Donava. Jadran 1735 Mœlovi 18.10 labmni 19,05 JubilR|,3/13 20.00 Vizum ?apiiliodnas(. 10/20 20.46 Siaragankgled.vIrsliJ 22J0 Dober rtan.gospfjd$iorni. i/rael. film
23.45	Dnevnik/amejskelV 00.10 Inlokanal
pop
fl6.3b 24 ur. poiiovilcv 073 6 Rinkilake
08.26	Vihar ljubezni 09.26 Pot usode, nad. 10.20 IV prodaja
10.bO Čista nedolinosi nad.
11.46	Barva greha, nad. 12.40 /ivalikliCejo na pomoč,
ilokum.sGnia
13.40	iVprnilaja
14.10	BitJiiiake
15.05	Darva grelm, nad,
16,00	Cm nedolžnost nad,
16,55	Pot usode, nad.
17,66	24 ur vreme
18.00	Vdrarljuboznuiad,
19.00	24 ur
20.00	Preverjene
21.00	Moževi presirjpki, amer, lilm
22.40	Zakoninred:[noi3/a
posebne primere, am, nan.
2335	Na kraju zlo^,ma. am, nan.
00.^5	24 ur. ponovitev
01,26	No^na panorama
©
09.00 Dobrojuiro, inlormaiivno
razvedrilna oddtije 10,00 Vabimn k ogledu
10.05	Zupan z vami. pngrwnrv sliidiu, gost: lom Rifeli, >upan Ub^ine Gomji O rad
11.06	Najspoidneva
11,10 f^inl Kosmai^, dokumoniarm film
1135 Okroglamiza. pngovorvstudiu 14,00 Vid&nsirani. Qb<i^stila 1/.56 Vabimo k ogledu 18.00 Sk/ayeOercnovi, otroška ignca 18.30 Naj spol dn^va 18.36 ZnariioziiiofEino, izobraževalna oddaja Oncniacija 19J6 VidDOSirani. obvpsela 19.56 Vabmiokogledu 20J10 148/.VÎViiiag3/in.fegiDnalni
infnmauvm program 20.25 Kultura, ininmiaiivin oddaja 20.30 Sponni torek. Sporuia mlomiaiivna oddaja 20.60 Spnrini gim. koniaktna oddaja 21.30 Pngovorvsiudiu 22,00 Dulnvnosl prostora m doveka. izobraževalna oddaja, 3. IV mre?3
22.30 lzoddajel)obru|uiiQ, infomi.
razvedrilna oddeie 23,20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspoidncva 23,30 Videosiram, obvesiila
SLOVENUA 1
0e.2D KJiuia 06.30 Ufimevi 0/.00 Poroûla 07,06 Dobrojutro 08,00 Pofijííla 08.05 flobrnjutrn 09.00 Poročila
09.05 Sporišpas,odda|auSpo(iu 09.30 Obiskvakv3nju,15/17
09.35	Ali mepuziiaS:Jaz sem kuprivar
09.55 flipprmtopaks. 11/13 10,26 Nationslgeogiapltii; 7/15 11,15 kstival narečmli popevk 200B 13,00 Pnrnfila.SpofLvreme 13.26 Nekaj minut/a tiorna^o glasbo
13.36	l|ud|e m zemlja 14,26 SR;gDil.15,del 15.00 Pofijinla, promet
15.05	Mosifjvi
15,40 Sola prvakov, 15/26 16.00 Male sive celirji kviz 16,40 /eiodkosuper[;a. nsanka 17,00 Nr»i ce. Spori vreme 1730 /vami
1830 ^rebanjeAsiramiuia 18.40 Krlëk. nsanka 19,00 Dimvnik, vreme. Sport 20.00 lapas.Spen, (ilni 21.20 Maska, igram lilm 22.00 Odmevi. Spurl vrane
22.55	Sveiomsvel
00.10 Sedma noč ûssmr^ojilve, IV
(hmiik13.9.1891 00.40 Dnuvruk, vreme. Sport 0136 Z vami 02.35 Inlokanal
SLOVENUA 2
0630 Inlokanal 09.00 Zabavni inínkanal 1130 IMi iitiokarial 12,30 /abavni infokanal 14,46 Sobotnanoč 11,15 labuini
17.06	Vizum za jinlKidrinsL10/30 17,66 Doberrfan.KomSka
18.25	Mosiovi 19.00 Praksa, 4/22
20,00 Ni^omei.ligalalekorn.
Maribor ^Ita, prenos 22,00 Slovenska lazzscena 22.66 Fva, slovenski film 00.16 Dnevnikzameisks IV f)0.40 Inlokanal
pop
06.40 ?A ur. ponovi lev
0/.40	RiLiilake
0830	Viliarl|ubezni,riad. 0930 PoiiBode.nsd.
10.26	IV prodaja
10.56	Cisin nedolžnost nad. 11.60	Barva grebe, nad 12.46	Preveri« no
13.40	IV prodaja
14.10	Rii:ki[ake
lb.05	Barvagrelia
16.00	tista nerfolžnost nad.
16.56	Pot usode. nad.
17.66	24 ur.vreme
18.00	Vibsrliubezm.nad
19,00	24 ur
20.00 Posledice besa, amer, (ilm
2130	Monk. nan.
22.25 Zakmiinred:Erintdza
posebnt» primere, am. nan. 23.20 Na kraiiizlo^ina,am. nsn.
00.10	24 ur. ponovi lev
01.10	No^Ma panorama
©
09.00 Dobrojuiro. inloimativno
razvedrilna oddaia 10.00 Vabintn k ugledu 10.06 šporini [ofok. informauvna
oddaja, ponoviuw 10.20 ^porini gosL pnnoviiev 10.56 Naj spol dneva 14.00 Videosuani. obvestila 17.66 Vabimo k ogM 18.00 Cas za nas, mladinska nddaja,
3.1Vnřn??a 18.40 Regionalne novice 18.45 V harnioniji znaravo, krnetitska
oddaia. ponovitev 19.16 Naj spol dnsva 19.20 Vi rleos ira ni, obvestila 19.56 Vabmto k ogledu 20,00 Pi^ corn, konlakina glasbena
oddaia 20.50 Regionalne novif.a 20.55 Naj spol dnpva 21.00 Odprla lema, kontaktna
odd^jja. 3 TV mru^3> bidežiie rokeViseljka fomn^a 22.00 Iz oddaje Oubrojiiinx inlornisuvno rs/vedntna oddaja 22.50 Vabimu k ogledu 22.55 Naj spol dneva 23.00 Videoslraiii. fibvestila

prireditve

oroskon
Oven od 21* marca de 20* aprila
Končno si boste jahkc oddahnili. Piflel bo namreč Čas, ko boste spoz da vam bo načrt v celoti uspel. Delo. ki vas je precej mučilo, bo ^	napredovalo hineje. koi ste si mislili. In kol kah. boste le kmalu zaprli
V usta tudi nsjvećjimtivomljivcem. Mnogi so namreč dvomili, dsvam ho ^	uspelo, me(5 njimi tudnaki, ki so vam?elo bfizo. Posvetuile se. preden
boste deio povsem dokončali, pa ni treba, da zs nasvet prosite strokovnjake. Dovolj bodo ljudje 2 občutkom za lepo.
Bik, ed 21« aprilo de 21. maja
Vtoc řaéerek seprembia, kii bo is zadisal po jeseni, bo letos vas ^^^^ lepo. saj boste polni novih načrtov, predvsem zaradi ljubezni. Boste rekli, da je hil le čas. a ne? Pravzaprav ste sami knvi, da se ni zgodilo B že prej. razlog pa je ve^etno vtem. da se niste bili p(i|xavljeni. Sedaj ^^^^^^ ste, vpraianje. ali je oseba prava, pa bo se nekaj časa na meniju. Kar ne boste se mogli odločiti, ps Ćepravveste.dstcdcrat niste ví tisti, ki je izbral Uspeli boste urediti neko uradno zadevo, potem pa sploh ne boste več vedeli. aH si res želite urediti stvari tako. kot pise v dokumentih.
Pvoicka ed 22» malo de 21» junija
Tudi tokiat boste dokazali, da ste mojster sprenevedanja Čeprav bo v vasvse kricafo. se boste smejali into na ves glas. Ljudje se bodo čudili, odkod vam toliko optimirma. izkazaiopasebo. dajeta le zaigran. Bolje se boste počutili sele v začetku novega tedna, tudi zato, ker bo do vas ptisla zelo dobra novica. Boljša, koi ste jo piičakovali. Lepo vreme bo v vas zbudilo željo po nežnostih v dvoje. Se ji boste prepustili? Od tega je oclvisno tudi. kako fep bo letos ta mesec za vas Sorodniki bodo tokrat koristni..
Rak ed 22. |uniia de 22. julija
Zdelo se vam bo. da je piišel čas, de na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči ze nekaj mesecev. To. da ne bo vse povedano naletelo na odobravanje, pa ie tako veste, da ni najbotjli znak. Zato se izogibajte [jud I ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste 2 na Si sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate Čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa dd se dtužite z Ijodmi. ki vam lahko le škodijo, ljubezensko življenje bo lepo in vam ho dajalo novo energijo.
Lev ed 23* julija de 23* avgusta
^^^^^^ Vedno ste imeli radi poletje, pa tudi zgodnjo jesen, letos pa boste to se
©toliko bol] občutili. Tudi. če varrc bo vroče, boste naravnost uživali v vsakem sončnem žarku, na zraku ín v naravi. íutiliboste, da se was spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zato se ne čudile, će se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vale nove talente. Tudi take. ze katere le sami niste vedeli, da jih imate. Opazil pa jih bo tudi tisti, ki vam ne da spati.
Devica ed 24» avgusta de 22» septembra
N Vzeli ste si nekaj dni le zase in si res napolnili baterije. Da poležavanje
fin brezdelje človeka sicer tudi utrudi, pa ste ze pozabili saj je dopust le še lep ^omin. A verjemite, da ste to potrebovali. Prvo naslednje p> tovanje bo naporno, ker ste s) v glavo zapićili. da bosK v nekaj dneh ^^^^ nadtdcnadlličas. koste lenarili. Opazili boste nekoga. kistogazevideK a vam bo tc^rat res padel v oči. In kot kaze tudi v srce. Nikar se ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost.
Tehtnica ed 23. septembra de 23« ektebra
U miseL da ie s prostimi dnevi za lep čss konec, vas bo sptavljala v obup Sploh, ker dobro veste, kako težko obdobje je pred vami. Dela boste imeli vrhglave, vendar boste zmogli vse. kar si boste naložil L še več. Kmalu boste izvedeli, da ste bili pri nekem poslovnem projektu zelo uspesni.Tudi s partnerjem bosta lepo usklajevala službo In prosti
	
	
	
čas. T^a bosta se vedno naj raie prežvijala skupaj.
ikerpijen ed 24» ektebra de 22. nevembra
Skoiaj vsi bodo že pozabili, kaj se vam je dodajalo v ielosnjem polenu. g	vi pa seveda neboste. Vsakok/at ko boste zaslutili, da t» lahko bilo kaj
maf^ narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradel v glavo. Zato je prav. da se se bolj zaposlite. Po možnostmi sstvarmt, ki vas razveseli u jejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pietiravali. Saj veste kakšni ste. Mi* mogredevas zanese in ne znate već ulrvati v majhnih stvareh, ampak hočete več in več. Partner bo imel oči le za vas.
Strelec ed 23. nevembra de 22, decembra
Ce boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki vam flAw bo še nekaj časa ostal v sponiinu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj ^Cv pomembnetia zamudili, če niste ves čas ? mislimi le pri domu in vsem.
kar se tam dogaja. Končno je piišel čas. ko lahko mislite tudi nase in ^^^^^ ne več le na druge. Tudi finančno stanje se bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca izpeljati projekt, ki se je vlekel ze nekaj Časa. Podpore boste in^eli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal.
Kesereg ed 23. decembra de 20. ianuarja
Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v vasem življenju. Iz
V dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan voblakih. drug da pa bo treba pristali na trdnih tleh Tisto, kar bo izgledalo najbolje, se bo na koncu ekazaloza naj^abse. Kar nekaj ^^^^^^ načrtov boste spet morati v naslednjih tednih spremeniti. To vam ne bo težko, saj kai je treba, nikoli ni težko. Na prvo mesto boste v življenju postavili sebe in svoje najbližje. Ker re dolgo veste, da so ti največ, kar imate.
Vednar ed 21» januarja de 18» februarja
Želeli si boste, da se vam uresniči ena od zelja, ki v vas tíi ze nekaj JB časa. Pravzaprav vsaj leto dni. Pa ne bošločez noč. Tudi prefekt, ki ste SJ^L se ga lotili že pred meseci, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve ^Ty točke. Go pa zato veliko bolje karalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudil šele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozabili na
svojo trmo in načela tei se looli stvari drugače. Tudi tako. da boste pozabili na denarno na* grado. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj.
Ribi ed 19» februarja de 20« marca
V teh dneh si boste privoščili stvari, ki bodo čudile tudi tiste, ki vas izjemno dobro poznajo. Precej raztreseno boite delovali, ker taki tudi boste. Vi ze veste, zakaj ste taki. Drugim ne bo čisto nič jasno. Skr* belo vas bo, ker ste nekaj obljubili, pa ne veste, ali boste uspeli izpeljati. Kot ponavadi se bo izteklo odlično, bolje, kot si sploh lahko mts* lile. Partner bo seveda vesel in hvaležen, vam pa se bo odvalil velik kamen od srca. Uživajte v stvareh, ki vam jih bo te dni na pot prineslo življenje. In bodite bolj optimistični. saj imate za kaj biti
VfLENJE
v
Četrtek; 7. septembra
11112 KlasirnicalPesje)
Zaključna prireditev INOU.PIK 19.DO Mladinski centorVelenje Predavanje
Pranoterapi j a-transfo rmacija življenjske energije
Petek; 8. septembra
20 QD Atrij KSC
Kiepelek-Tematski večer v kavarniškem vzdušju Večer slovenskih popevk Športni center Račnek, Šmartno ob Oreti
3. druženje SA*SA občin
Sobota^ 9« septembra
8.00 - 12.QQ Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Tlîavtrg
Predstavi (6 v športni h klubov rn društev 9.00 Športno igrišče Cirkovce
ÎTadicionalni 10. turnir v malem nogometu za pokal MO Velenje 10 00 Atrij KSC
Otvoritev Kmečke tržnice v atriju KSC 11.00 Titov Trg Tek očkov 12.0Ç Titov trg
Podpis pogodb o sofi nan oira nju drultev in njihovih dejavnosti med športnimi klubi in MO Velenje za leto 2006 15.DD Kmetija VejsíHrastovec 22) Otvoritev asfaltirane ceste
Nedelja, 10. septembra
15.00 Športno igrišče Cirkovce
Prireditve ob prazniku MÛ Velenje Tradicionalna, 31. nogometna
Ali Nama še stoji? Name ni več_
Minilo je /o dve leti, odkar velenjska Nama ne stoji već. Nekdanji delavci Name, ki so si lam kadar koli služili kruh, niso po/abili na ledne, meseca. Icia. ki so jih pre/iivoli skupaj.
/aio pripravljajo prvo medsebojno srcćanje; lo ho 7. oktobra ob 16. uri v gorenjski restavraciji Pod Jakcem. /aradi urediiw spiska vseh. ki so bili pove/ani /
Kdaj - kje - kaj
tekma • 02enjeni : Ledik
Sreda^ 13. septembra
13.00 Zdravstveni dom Velenje
Prireditve ob prazniku MO Velenje Otvoritev novega vhoda in laboratorija v Zdravstvenem domu Velenje 18.00 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan Za riodatna informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informa-cijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 1850).
ŠOŠTANJ
»
Četrtek; 7. septembra
18.00 Mestna galerija Šoštanj Informativni dan ljudske univerze Velenje (predstavitev izobraževalnih programov, motnosti vpisa in šolanja)
Petek; 8* septembra
18.00 Športna dvorana Šoštanj
3. memorial Matjaža Natka - 1. dan 11. tekma, uradna otvoritev,
2.	tekma}
Sobota, 9. septembra
18.00 Športna dvorana Šoštanj
3.	memorial Matjaža Natka - 2. dan (tekma za 2. mesto in tekma za 1. mesto)
Nedelja; 10. septembra
lQJ]i3 Mestna tialefija Šoštanj
Ustvaiialna delavnica za otroke od leta dalje
Sreda, 13. septembra
8.00 Bele Vode
Izlet Izvir Ljubije - Zaloka-Smrekovec
AGRg ENTER KRAJNC
Ormoške cesta 2250 Ptuj » cel; 02/746-02-10. fax; Qg/748-02-11
Trgoma z rezervnimi ë za TRAKTORJE In KMETUSKO ME«IJO ®
Perkins
Namo, se lahko na srečanje prijavile na naslednje lolefcmske številke: 041 853 869 (Siinona Stra-hovnik). 031 824 336 (Irena Obel-šar). 041 877 836 (Ivan Naverš-nfk), 041 448 727 (Metka Grab-ner) in 031 290 031 (Angelca Krebs). Prijavile pa se lahki (uUi v kavarni N(iva, od 18. 9. do 30. 9., vsak dan od 18. do 20. ure.
Bil je rudnik
Velenje, 5. septembra - .lavno podjetje /a zapiranje Rudnika
urana Žurovski vrh jc v Mu/cjii premogovniki va Slovenije na Siarem jašku odprl ra/siavo fo-lografij / naslovom Bilje rudnik. Namen ra/stave jc obuditi in predvsem ohraniti spomin na čase ra/iskav, gradnje in delovanja rudnika. / izborom 46 fotografij so poudarili glavne dogodke in mejnike v obdobju 46 let. Razsiavo so pripravili delavci K/\' in Siudio Grad. odprla pa bo do okiohra,
■ mkp
Koledar imen	
Septe mfae r/ ki m a ve<	
7,	Četrtek-Marko, Bronislava, Regina
8.	petek • Marija, Adnjan mali šmaren
9.	sobota-Peter, dan slovenskih planincev
10.	nedelja Nikolaj
11.	ponedeljek - Emili-jan (Milan), Hiacint
12.	torek-Tacijan, Cvido, Valerijan
13.	sreda - Frančišek
Lunine mene
J
7« septembra, 20:42, Sčip (polna luna)
Pregovori
Kakršen kimavec, takšen bo sušeč.
Kadar prve dni kimovca po-gostoma grmi, bo dosti tep-kovca, pšenice, rži.
Kakršno vreme na malo maSo nastane, rado Se dva meseca ostane.
Žeijavi, ko lete na tuje, brž se zima približuje.
Zgodilo se je
od 8. do 14. septembra
• # #
-	lurisiićno društvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra leta 1959 pripravilo olepševalni leden v Velenju, ki jc bil nekakšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja. 20. septembra; istočasno z olepševanjem so 73 vse prebivalci SaJeSke doline cel teden pripravljali ludi ra/licne kulturne prireditve;
-	v nedeljo, 7. septembra, leta 1969 seje v severni si eni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajseileini šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške îok Velenje Jane/ Resnik, kije le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovilo severno steno Eigerja: s tem vzponom sta ćlana Šaleškega alpinističnega odseka "resila zadnji slovenski problem" v Ceniralnih Alpah;
-	predsednik socialistično republike Romunije in generalni sekretar romunsko komuni-siične pariije Nicolae Ceau-
sescu je 9. septembra 1976
obiskal Velenje;
- od 7. do 9. .septembra 1985 je
bilo v .Šoštanju evropsko prvenstvo v casiingu • športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-10. septembra 1920 je polekal vpis na ljubljansko univerzo, na katea) se je v prvem leiu njenega obsioja vpisalo 741 slušateljev: 257 na tehniško fakulteto. 2.U na pravno, 96 na niozofsko, 90 na teološko in 63 na medicinsko fakulteto: kol poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi sns v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolsiva po prevratu in pri ustanovitvi sk> venske univerze v Ljubljani leia 1919 tudi naš rojak dr. Karel Verstovšek, ki ga zato po pravici označujejo za »po Uličnega očeta^ ljubljanske univerze;
-11. septembra lela 1971 so ugasnili ogenj pod koili velenjske lermt^elekiarne. kar je
Sv. Križ (Arhiv Muzeja Velenle)
seveda pomenilo njeno dokončno zaprlje; 12. septembra leta 1972 je Velenje obiskal lakratni predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič; 12. septembra leta 1973 je velenjsko trgovsko podjetje HRA v Velenju odprlo novo
blagovnico Standard; - k sv. Krizu nad Belimi Vo-dami so 14. septembra leta 1927 pripeljali nove zvonove v skupni tezi 1621,5 kg, saj so siarc zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške poirebe.
■ Damijan Hllajic
"^^tAS 7. septembra 2006
IZBERI 100%
POPUST!
Nakupovanje v novem trgovskem centru MERKUR v Ve in v trgovskem centru MERKUR na Hudirji v Celju ne bo samo prijetno, ampak tudi poceni, Prav vsak nakup, ki ga boste opravili 8. in 11.9.2006,' bomo nagradili s popustom, Celo več! Popust boste izbrali sami na blagajni. To pa še ni vse: popust, ki ga boste izžrebali, lahko predstavlja 5,10, 25, 50 ali celo 100% vrednosti vašega nakupa. Popust vam bomo priznali takoj ob nakupu, ne glede na način plačila.
Samo 8. in 11.9.2006!
V trgovskem centru MERKUR v Velenju in v trgovskem centru MERKUR na Hudinji v Celju!
Izberi svoj po
Oglašujte na
Vsak 100-ti kupon skriva 100 % popust. Prav vsak nakup pa vam prinaša vsaj 5 % popust.
MERKUR
noiá
Merkur, d J, Cf itj nd OWtKjlu 7. Mjklj
107,8 MHz
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev,
Pokličite 03/ 898 17 50
Nagradna križanka Vzajemna
NogrojeiKi nagradne križanke Avto Skorjanec, objavljene v tedniku Noš «as dne 24.8.2006 so:
Marjan Mulič.Šalek 110. Velenje; Jože Stropnik, Šmartno ob Paki 99, Šmartno ob Paki; Franc Voniilna, Cesta 1/24. Velenje.
Nagrajenci prejmejo potrdilo za dvig nagrade po DOšti. Čestitamol
m Vzajemna
Trg mladosti G. Velenje Tel.:03 89B76 20.83876 22
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje VZAJEMNA MLAĐI
Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vfajemn a Zdravje in si zagotovite finanSno in zdravstveno varnost v primeru bolezni ali nezgode. Zakaj Vzajemna zdravstvena zavarovalnica: ker imajo dolgoletne izkušnje pri izvajanju zdravstvenih zavarovanj, kar so naj-veiija specializirana zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji, ker imajo dostopno Široko razvejano mrežo po Sloveniji in kar vedno skrbjo za vas in ponujajo Se dodatne ugodnosti.
Za brezskrbna potovanja vam svetujejo, da se pred odhotfom v tujino zdravstveno zavarujete,saj so stroški zdravstvenih sto-riievv tujih državah obii^jno zelo visoki. VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d. v z vam v sodelovanju s pogodbenim partnerjem Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanjez medicinsko asistenco na potovanjih v tujini in nudi: nujne zdravstvene storitve, organizacijo zdravniške pomoči in prevozov, p orno i svojcem obolelega ali poškodovanega, plaiiilo stroškov iskanja in reševanja zavarovanca, odvetniške storitve, nujne zobozdravstvene storitve
Csne so konkurenčne, mreža izvajalcev po vsem svetu paje zelo razvejana. Skupinam njdijo ugodne po puste i Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6. lahko pa tudi poklii^ete na tel.- 898 76 20.898 75 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi oa spletnih straneh Vzajemna wvm.vzajemna.si, najmanj tri dni pred odhodomvtujino lestev kiilankt, opiemljenez vasm nasiovam. po-âjite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a. 3320 Velenje s pipisom »Vzajemia«, najkasneje do tS. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: pohodne palice, mi jica Vzajemna in DVD vadba za zdrava življenje.
1
Qn)TEK,7.seplefflb(o:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Vsrcu Evrope (pfr novitev); 9.30 Poročila; Rekreadjski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila m iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kje.kaj.-18.30 Poročila; 1700 Na srcu Evrope; 1730 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na s\À(Ienje.
PETEK, 8. septembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.46 Me danaSnji dan: 700 Horoskup: 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulbjrni uuip; 8.00 Športni utrip: 3.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.00 V srcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnlidan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 /Urtualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove: 1700 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDIUAJO.seplenibro:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop: 715 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna Iskanja: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Porocla; 19.00 Na svidenje.
PONtDiUEK. 11. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 13.30 Potočila: 19.00 Na svidenje.
rOR{K, 12. septembra:
i 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila, 7.45 Današnji kultumi utrip: 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Na srcu Evrope: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. septembra:
16.00 Dobro jutro in ve^lo v nov dan; 7.45 Današnji kultumi utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Težava ej vaša. rešitev js naša; 8.30 Poroala; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poroala; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
v tednu od 28. avgusta 2006 do 3. septembra 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKĐUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 28. avgusta 2006 do 3. septembra 2006
(v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/ni3 zraka

obvescevalec
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI tel don za pomoč ano dimnim alkoholikom 031/443-365.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posreûovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ienske Gsm 031/505495. GSM: 031/836-378. tel in faks; 5726-319. DEKLE, če resne iveze si želiš, pc življenju v dvoje hreDeniš. pokliči na gsni: D31/83W78.
NEPRCMIČNINi
VRSTNO TRIETAŽNO HlSO na
Splitski ulid v Velenju, potrebno obm)ve. prodamo za 28.000.000,00 SIT; TeL 041/624775.
PARCELO na Straži pri Novi Cerkvi, velikosti 3 ha. od tega 7 arov njiva, ostaío
so Travniki in malo gozds. prodam. Moinajeiudi gradnja. Telefon: 5773-738. řvečer.
HIŠAvbli2iniR3dencev.80m2, parcela 2300 m 2, ločena garaža, vrtna uta. terase za vinograd, sadovnjak. elektnka. vodovod, gre^ niča, leto izgradnje 1981, protfam. C^a 12 M sit Gsm:04V692985
INSTRUKCIJI
INSTRUIRAM matematiko In fiziko za osnovno in srednje šole. pripravljam na izpite Gržinič Armando s.p., Jonela iz-obraievanie Vetenje. Gsm; Q40/226-419 ali 040/977-474.
ODDAM
V	VELENJU oddam sobo s kopalnico in lastnim vhodom. Gsnr 031/650463.
V	MARIBORU oddamo v najem 2-so-bno Studentsko stanovanje za 4 študente. vsi priključki, ugodno. Gsm.
03V393-524.
POSLOVNI prostor za mirno dejavnost, od 3D do 150 m2. v Velenju, oddam. Gsm 031/849420.
VOZILA
RENAULT megarî dassik 1.6,1.1997. bordo rdeče barve, prodam za 650.000.00 sil. Gsm: 031/628417. RENAULT ciio 1.9 D, 1.1993, rdeče barve, 180.000 km. centralno zaklepanje, prodam. Gsm; 031/244'751-
KUPIM
ZAKONSKO posteljo AIples Harmonija kupim. Gsm: 031/378-611. popoldan. SILAŽO koruzo na njivi kupim. Gsm: 040/835^95.
RAZNO
KUHINJO v liolžini 3.3 m. komplet, el. Cedilnik 3 * 1 el., vgiadni hladilnik, ?a-mrzovalno omaro 180 i in pomivalni stroj, prodam. Gsm; 051/325-386. MLIN za sadje, nov. ugodno prodam. Gsm: 041/818^99. popoldan. MLAÛINSKO (samsko! sobo, maavenles jelša, malo rabljeno, piodam za ^.000,00 at Gsm: 031/37&611, popoldan. 610 nadvlozek za na posteljo zzaščrtno tkanino mehno posteljnine novela bio line
prodam. Gsm: 031/378^11. popoldan. DVA hrastova soda, 300 in 2001, ben* dnsko črpalko in cevi, prenosno za vodo, prodani Cena po dogovoru, Gsm: 041/899-775.
PBIDELKI
JABOLKA 23 prešanje zelo ugodno prodam. Telefon: 5885-396. MAČEHE. 70,00 sit/kos, prodam. Gsm: 031/553-732. KUMARICE za vlaganje prodam. Gsm; 041/782-032. ULEŽAN hlevski gnoj. žgane pijače iz medu boiovnic, češpelj. jabolk ali iz medenega, sadnega in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: barbera, beli pir^ot, souvignon (klet-Čehovin Bogdarhštanjel) prodam. Konovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/74^71
ŽIVALI
NEMŠKA OVtoJA z rdečkasto masko. samček in samička, stara Sted-nov. 2 rodovnikom, cepljena, prodam. Gsm; 041/966-252. PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 300 kg. za nadaljnjo rejo sli očišl^ene prodam. Gsm: 041/239^51. PRODAJA nesnic v nedeljo. 10.9. od 8. do 8-30 v Šaleku. Telefon: 02/8781-202
ALSA-NEPREMIČNINE
Trg rtilddosti 2. Velenje. Gsm.: 041/299 919 PRODAMO;
BIVALNI VIKEND 60 m2 v Lokah-Paški Kozjak, letnik 1980, parcela 996 m2. cena Î2.600.000 SfT GRADBENA PARC£LA1.300m2 v Zgornjih Bavčah - cdna 25 Eur / m2 GRADBENI PARCELI c&a 8D0 m2 v Tajni - Podkraj - ms 28 Euf / m2 GARSONJERO. 18m2. letnik 1977, v cenuu Šoštanja. 4. nadstropje, cena 4.900.000 SIT
POMOČ FIRMAM, PODJnNIKOM,
fiziinirn otebsm: smo sp&i^lizfrani za relevinje neltstih storitev, Krediti - ze I nvvstidj« v neomejerKPSii vam potffidujemo. Če vem grtoi IZVRŠ8A. I»AŽBA IN IMATE DOLŽNIKE. Za pcKUbl pri razreiev&nju vam nudi Podjetriiiko poslovno svetovanje Zorin Jolef. s.p., Cebvs S. 2000 Maribor. CSM;0S1/213-2n
wwvt.nanasAom
1137 MHz FM
.'■.Gr labœnis
KAMNOSEŠTVOPODPEĚAN
sua 63/697 na 00 J4I/65M6B
Izdelava nagpoMov in Idessaje napisov
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENEnSETIKA
'Tel.f03/8&61Z56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/8891420,03/88914 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamaci) glede obračuna pokličite:
Za Individualne hise:_
03/ 89611 50 ali 896 11 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46dll 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpoStovâne zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel : 112 rezervirana za služho nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Itevilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, kojezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medimsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445.
LekoriM v V«lenju:
Lekarna Center Velenje, Voúnikova ). Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob ne-
deljah in državnih praznikih je organiziran odntor za kosilo od 13.00 do 14.00. lelefon 89B-1880.
Zobozdravniki:
9. in 10 septem&ra-Mojca PusDvnik, dr. dent. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1.20 Velenje)
Vtltrinarsko irastoja ioitoní:
Od 8. do 10. septembra-TfborStupar. drvet, med., gsm: 031/671-203. Od 11. do 14. septembra • Simon Mi-klavžin, dr. vet. med,, gsm; Q41/633-67&.
Oelovni čas: ponedeljek • petek Dd 7. do Î4. ure; Ambulanta za male živali In Izdaja zdravil-ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. uie ter torek in četrte od 13. do 17 ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje iz Veio^ja. Cesis mi
Poroke:
Alma Omerovlí. Studence 62 a in Mir-nes Ibrahimović, Velenje, Stantetova ul. 9; Jeler^ Gabić. BiH in C rien Ču bra, Velenje, Kersnikova c, 17 50 LETNIC0 skupnega akonskega življer^a sla praznovala zakonca Ana In Karel CENTRIH
Smrtt
Ivan Pfibičnik, roj, 1950, Lopatnik 26; Marjan Plrtovšek. roj. 1955, Podkrai pri Velenju 66; Helena Štemberger, roj. 1931, Celle. Trubarjeva 55 a; Otmai Račnik, roj. 1916, Šempeter v Sav. dolini, Rimska c. 85; Anka 8erenji, roj. 1921 Ljubljana, SektolvauLIl.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8. 3320 VEŒNJE. tel.: 03/891 00 30, moD.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NAVEČOBflOKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
miwmá
GOZDARSKI VITLI
MehsHsko oil »lektr^^Idnnrl^Ćio «prav1j0B|8 od 35 kN - 80 kN (3,5) - 8t)
Utifonft, d,«.*..
Mrifim!!
iiOi PHRCVà,
W^tí/TíiU 10
vobáfenBdf
MJtguiw
USthaidOeo
HID^VLIČNI CEPILNIKI
od 6 do 20 t-poQon prako eUktroBotDr|a dlfraktorji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi Jragcga moža, očcla, dedka in pradedka
BERNARDA KNEZA
iz 1'oiiove 10 v Velenju
19. 5. 1918 • 25. 8. 2006
se iskreno zahvaJjujeiDo vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm in sosedom 1'oiiove 10 za darovano cvetje, sveče ter izraze sožalja. Hvala Rudarski godbi in častni stra7.i. praporščakom, govorcu in pevcem. Pogrebni službi Usar ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: zena irma, hči Tra udi, sin Manfred, vnuka Soso in Peter» vnukinji
Maja in Jana z družinami
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je zapustQ dragi mož, oče. dedi in zel
MARJAN PIRTOVSEK
14. 11. 1955-28. 8. 2006
V lihi noči si odšel, s v naSih sxih veCno
iKiiživd.	Iskreno se zahvaljujemo zelo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in
znanccm, gospodu župniku. Pogrebni službi LJsar. gospodu Vedeniku ler gaMIcem P(iD Pesje.
ÂahjiK'i: žena KrktinOy sin JanhK hči Maja, vnukinji Lara in Kîea,
(asča Marica ter Ines in Darko


ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedi i a in brata
MILANA PUSNIKA
l 11. 1951^26. 8. 2006
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijaicljem, sosedom in vsem, ki sle
ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu duhovniku za (Opravljen obred, kolektivu Premogovnika Velenje in Pogrebni službi Usar.
XalujfK'i vsi njegirvi
Rđda si imela ljudi okjDg sebe. jih rBzvesefjevdid in spa^ovdU. scfí,'raštvá in zlube nisi požndd. iodd m iissed već Ivojiit in več aiiska tvojih rok. Qslâ! je le nate spomin, a ol) spominu trpek jok.
v SPOMIN
7. septembra 2006 mineva leto dni, odkar nas je zapustila preljuba žena in mama
ANGEU VINKOVIC
I Ivala vsem, ki z lepo mislijo posiojiie ob grobu, prižgete svečko in ohranjale lep spomin nanjo.
Vsi njeni
Vlak prijateljstva, združevanja in povezovanja
Za blizu 470 potnikov iz Saša regije ter občine Žalec je bila vožnja z muzejskim vlakom v Rogatec prijetno doživetje - Ideja, ki bi jo bilo vredno še kdaj ponoviti
Tatjana ^Qd^Qriek
v pncaslilev 750-lclnicc omembe Šmartncga oh ?M. il5-Ieinicc železniške pro^e CV Ijc-Vcknjc in v piiC-asUiev 15-Iei-nice samostojne Slnvenije sla Otv Cina fiiiiartno oh Pakl in tamkajšnjo umsiiOno društvo pripravila i/Jei / muzejskim vlakom v Rogatec. V projekt so se vključile Mestna ohčina Velenje, ohćinc /gornje Savinjske doline (Mozirje» Na/arje, ljuhno. Luče in Ciornji CiraU) Lcr Ohćina Žalec.
Kol je povedal šmar^ki župan Ak)jz Podgoršek, je ideja za izlet tlela pri vodstvu tîbêinein nekaterih članih šmarskega Društva ljudske telinike že nekaj casa. Jubileji pa s<i hili priložnost, da jo tudi uresničijo. Obisk občine Rogatec so i/brali i/ več razlogov: tako kol občina Šmartno ob Paki sodi med manjše občine v Slovenije. ima približno enako število prebivalcev (3200), obe občini ležita ob vznožju gora» področje zaznamuje tudi reka. Pred nekaj leti sla bili njuni sredisci pomembna železničářská tran/ilna kraja, obe občini ležita na meji Smarško-vir-Stanjskega vinon^dnega okoliša, /družuje pa ju med drugiiu ludi dolgoletna nogometna tradicija.
da so na izletu z muzejskim vlakom. leseni trdi sedeži in v<jnj p<3 premogu. Tu in lam pa §e kakšne saje. Ob prihodu v Ri)gatcc so jih pozdravili tamkajšnja folklorna skupina, župan Martin Mikolič 1er članice društva podeželskih žena, ki so za dohrodo.^lico pripravile nekaj domačih dobrot. I.okalne voUičke so udeležence Izleta z muzejskim vlakom pi>pe-Ijalc na ogled tamkajšnjih znamenitosti, in sicer irskega jedra, dvorca Sirmoi, obnovljene farne cerkve ter muzeja na prostem, ki ga tvorijo s slamo krilc bajtlcc. v katerih so predstavljene razne dejavnosti kmečke obrti, ter gospodarska poslopja. Tu je čakalo ko silo (golaž) in domača »muska«. Pred povratkom proti domu malo športnega užitka. Na iiog<v metni tekmi v pravi poletni pripeki Sla se na igrišču pri osnovni soli v Rogatcu srečali ekipi pi> slancev državnega /bora teržupa-nw in svetnikov.
Nekateri nekoliko utrujeni, predvsem pa di>bre volje. $o udeleženci menili, da je bil to vlak prijateljstva, združevanja in sodelovanja in da bi bilo Idejo vredno še kdaj ponoviti.

v enem od 10 vagonov so vseskozi peli. Navdušenje sta med drugim s prepevanjem pokazafa tudi župana: lučki Ciril Rose (v sredini) in smarški Alojz Podgoršek (prvi z leve), ki je bii ob pritiodu v Šmartno ob Raki zanesljivo najboij zadovoljen potnik: "Izlet Je uspel, Toje bila špica," je pokorne ntirai.
Kadilo se je pa, kadiio.
Ob priiiodu na zelezniško postajo v Smartnem ob Poki so potniki muzejski vlak pričakali s ploskanjem.
Tiste, ki živijo ob železniški progi Celje-Velenjc, je minula so btilo zelo zgodaj prebudil iz sna pisk parne lokomotive, ki jc vlc-kJa za sabo 10-vagonsko ktrn^pozi-cijo. Sopihala je proii Velenju, kjer je »pobrala« prvo skupino potnikov, tej je sledila druga precej manjša v Šoštanju, v Paški vasi. največ pomikov pa jojc pričakalo v Šmartnem ob Paki. Poleg udeležencev izleta iz tukajšnjega okolja je bilo na železniški postaji namreč tudi blizu 100 občanov iz občin Zgornje Savinjske doline. Vsem je krajši čas do odhoda delala družbo šmarška folklorna skupina Oljka. Ko so vstopili na železniški postaji v Žalcu šc /adnji. je bilo vseh potnikov blizu 470 - razp<wajenih, razigranih. vseh gene racij. Željnih dogo divščin in spoznavanja donnv vine. Med njimi sta bila po slanca v državnem zboru Drago Koriti in Lojze Posedel in župani vseh i>bčin. ki so pristopili k pro jektu, pa 13 hostes Ln vodja vlaka, vzdrževalec, skrbnik vlaka ler štijj^ sprevodniki.
Ves čas so vlakovno kompozicijo na poti spremljali fotografi, tudi kamermani. potnike, med katerimi je bilo največ turističnih dclavcov. pa so opominjali na to.
Ekipa županov in svetnikov Je bila v n<^onietnen7 srečanju z ekipo poslancev državnega zbora premalo učinkovita (najverjetneje zaradi emša in idlogramov). Beli so izgubili s 4:2.
Nekaj zanimivosti: foto parne lokomotive
-	Muzejska parna lokomotiva je bila izdelana leta 19.^0 v Nemčiji. Ta jo je ponudila kasneje kot odškodnino /a stroške druge svetovne vojne. Da je lahk<5 zapeljala po slovenskih tirih, so jo morali temu primemo predelati.
•	Težka je 160 ton in jc se vedno najtežja lokomotiva v strojnem parku Slovenskih železnic.
•	Nikoli ni peljala po progi Celje-Velenje, ker je bila pretežka, am-pak jc vozila najpogjîsieje na progi Ljubljana-Zagreb. Na treh ločkah na progi Celje-Velenje zaradi teže ne ustreza veljavnim predpisom, zato je lam peljala z zmanjšano hitn>sijo.
-	Za sabo ima približno 3 mílyonc kilometrov.
-	Za X0 kilometrov dolgo pol iz Celja do Velenja, iz Velenje do Rogatec, nato iz Rifgatca do Velenje in iz Velenja do Ce^e jc »pokurila« 6 ton premoga. Pripeljali so ga iz Slovaške, ker ta premog vsebuje manj žvepla v primerjavi s slovenskim.
' Manjšo obnovo je di>živeja pred dvema mesecema, ko so jo po še-slih letih minwanja usposobili za vožnjo ob lOO-letnici boíiirýsko proge. Ta mesec jo čaka še K) voženj po omenjeni progi, zgodaj spomladi priliodnje leio pa jo bodo temeljito obnovili. Resnejši poseg jo čaka za pridobitev 6-mcscčnoga dovoljenja za vožnjo.
-	Da je stroj v delovnem «stanju«, torej lokomotiva pripravljena za pi)l.je polret>nih predhodnih osem ur kurjenja i>ečL
'Kurjač nalaga premog v peč približno vsake tri minute, odvisno od lerena proge. Rešetka kurišča mora biti namreč vedno prekrita s premogom.
-	Dovoljenje za upravljanje z muzejsko loktmiotlvo oziroma vlakom imala v Sloveniji le dva strojevodja.
Enkratno, čudovito
Na poti iz Ri)gHica proti domu smo se sprehodili med potniki in z nekaterimi tudi pokramljali. In kaj so povedali?
Jože Bric iz âmartnega ob Paki: »30 let sem bil strojevodja iia železnici, leto manj sem sedaj ž£ v penziji. Ko sem slišal za izlet, sem si pri/Jtdeval bili med potniki. Tako sem po res dolgem času zjiova sedel na vlak in nuiram reči, da inj srce drugače, predvsem hitreje bije, ko slišinj glas lokomotive. Občutki so seveda prekrasni, drugačni, bolj sproščen sem. Nimam t)dgovornosli. sem př>inik na vlaku, zcl<5 zadovoljen turist, ki se z ntistaîgijo spomiîija časov, koje veljal vlak za nenadomestljivi; prevozno sredstvih Prijetno doživetje bi hjlo poirebn<j še kdaj ponoviti.«
Jožica Redr^ak iz Šosfatua:
«Na vlak sem imm sedla po leiih. Danes podoživljam vse tisto, kar sem doživljala kol dijakinja, ki se je vsak dan vozila z via-
Jože Bric
kom v srednjo šolo in nazaj. Res sem navdušena nad vsem. K temu pa je pripomoglo malo tudi srečanje s sošf)ld. kijih nisem vi-	Jožica flednjak
dela žc kar nekaj let. prijatelji.«
Melka Voćko iz Žalca; «Sem članica turističnega društva in na izlet meje pi>vahil naš župan. Nisem pomišljala, ali bi se odzvala ali ne. Zadovoljna sem. da sem med piilniki izleta z muzejskim vlakom. Super je bilo. Morda sem i.x)grešala malo več spremljevalnega programa v muzeju na prostem. Vsi namreč nismo ljubitelji nogometa in bi morda med nogometno tekmo nekateri raje prisluhnili še kakšni domači pesmi, se morda po svoje predstavu drugim. Sicer pa je izlet dokaz, kaj se da organizirati, če so ljudje pravi, če Imajo voljo in so pripravljeni idejo tudi uresničiti. Morda se bomo žalski turistični zanesenjaki lotili kakšnega takšnega izleta in tako »preganjali« nostalgijo za vlakom.»
Martin Juvan - Čiiks z Ljubnega ob Savinji: «Morda se komu zdi smešno in čudnf>. da smo Zgor-njesavinjčani na vlaku, saj v Lo Metka Vočko	dolino nikoli ni V(Uil vlak.
A tisti, ki malo bolj poznajo našo oflosarijo» vedo, da imamo z vlakom veliko skupnega. Naši predniki so s flosi vozili les do Beograda, na/^j pa so se vračali z vlakom. Kî gladina rek ni bila več primerna /a takšen prevoz lesa, so slednjega vozili na železniških ptistajo v .Šmartno ob Paki s konji in ga od tam »lifrali« na vagonih najprej. Danes se mi je »zavrtel nazaj film«, ki sem si ga ustvaril po pripovedovanju mojih prednikov o teh časih. PozDam tudi marsikaterega od ipobov«. ki so med udeležen ci izleta, o katerem lahko izrečeni le pohvalne besede. Ne sponmim se. kdaj sem se nazadnje peljal z vlakom. Bom čakal še kakšno povabilo Županje /a podobno do/jveije. " ■
Martin Juvan • Čuks
Kosilo Je bito v muzeju na prostem.