C0L03JEVE iflFOTOI ACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COL OR MEDVODE Letnik IX.	DECEMBER 1980	ŠT. 11 (102)
OB NOVEM LETU
Še nekaj dni in segli si- bomo v roke, zaželeli vso srečo, srečo v novem letu. Vsak zase pa bo napravil obračun o preteklem letu in delal načrte za prihodnje. Tako je vsako leto ta čas. V nas bo polno želja in polno upanja. Nekdo si želi novo stanovanje, drugi ima naročen avto, tretji zdravje, nekateri pa nekaj težko določljivega — preprosto: srečo.
Tam na neki celini si bo brezimen otrok postavil mnogo bolj preprost cilj — želel bo samo kos kruha za vsak dan. V neki deželi bodo ljudje hrepeneli po svobodi, čeravno brez kruha. Tu nekje pa živi vrtnar, ki bo hotel vzgojiti tak cvet, ki bo v vsako človeško dušo vnesel omamen vonj humanosti, miru in pravičnosti.
To bodo želje dobrih ljudi. Žal nismo vsi taki. Mnogi po svetu
bodo načrtovali, kako velike bombe bodo izdelali, koliko ljudem bodo vzeli svobodo, koliko vasi bodo požgali, koliko ljudi pomorili. Načrtovali bodo to, kar dober človek ne more načrtovati. Trudili se bodo, da bi to prečudovito besedo sreča spremenili v nesrečo. Pa vendar moramo verjeti le v načrte po sreči dobrih ljudi.
JAZ SE ZNAJDEM,
Tl SE ZNAJDI,
ON NAJ SE ZNAJDE (ALI: KAKO JE POLDRUGI MARTIN ISKAL DELAVCE)
V januarju bo dve leti, odkar smo imeli v Colorju do sedaj največje težave zaradi pomanjkanja delavcev. Takrat smo šli »v napad na vseh frontah«. Objavili smo oglase v Delu, Dnevniku, Glasu, Nedeljskem dnevniku, Teleksu in kdo ve kje še vse. Rezultat te akcije je bil, da smo vrzeli v proizvodnji nekako zapolnili.
Ni pa nam prišel na misel (v denarju mnogo cenejši) način pridobivanja delavcev, kot si ga je privoščila ena od tovarn v naši občini. Potrebovala je ključavničarje. Kompletne sezname ljudi, ki so po poklicu ključavničarji ni težko dobiti (z njihovimi naslovi vred). Oseba, zadolžena za »novačenje« kadrov, je pripravila (moramo priznati) lepo napisan tekst na ciklostilu in ga poslala vsem ključavničarjem po spisku. Vabilo je dobil tudi eden od naših delavcev. Ker bo mogoče tak »pri jem« lahko prišel kdaj prav tudi naši kadrovski službi, objavljamo nekoliko skrajšan tekst (greh se pove, grešnika pa ne!), ki se glasi:
...Želimo vas opozoriti, da ima naša tovarna razpisana prosta dela in naloge (delovna mesta) ključavničarjev. Lahko se odločite za delo v delavnici kot ključavničar ali v obratih kot obratni ključavničar ali pa za dežurnega ključavničarja. Dežurni ključavničarji delajo v več izmenah, ostali pa samo na dopoldanski izmeni.
Ce ste zaposleni v Ljubljani, Kranju ali Škofji Loki, ste gotovo že razmišljali o spremembi zaposlitve glede na vedno večje stroške prevoza na delo.
Ce pa ste zaposleni v medvoških podjetjih, ste mogoče iz kakršnihkoli drugih razlogov razmišljali o tem, da menjate zaposlitev.
Zato vas vabimo, da se odločite za sodelovanje z nami in sklenete delovno razmerje v naši tovarni. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na vodstvo vzdrževanja ali vodstvo kadrovsko-splošnega sektorja.
Vašo odločitev pričakujemo v 15 dneh!
Tovariški pozdrav ...«
In naš komentar? Prosimo usodo, da se tudi nam kdaj ne bi bilo potrebno posluževati podobnih metod!
K. M. + P. J.
Investicije v prihodnjem letu
Smo v času, ko moramo misliti na to, katerim investicijam bomo dali prednost v prihodnjem letu. Ta odločitev je še bolj pomembna sedaj, v času stabilizacije, ko ima banka na razpolago zelo omejena sredstva, ki jih bo usmerjala samo v prednostne dejavnosti, pa še v teh dejavnostih bo zaradi omejenih sredstev vršila strogo selekcijo.
TOZD Smole daje v prihodnjem letu prednost izgradnji kotlovnice v predračunski vrednosti približno 20,000.000 din, ki je pogoj za nadaljnjo širitev proizvodnih kapacitet TOZD. V letu 1981 se načrtuje tudi pričetek izgradnje I. faze poliestrskih smol, in sicer:
—	projekti za reaktor v predračunski vrednosti ca. 3,500.000 din,
—	3 cisterne za topila v predračunski vrednosti 2,500.000 din in
—	skladišče za sipke materiale v predračunski vrednosti ca. 5,000.000 din.
V	TOZD Premazi ima prednost investicija v rekonstrukcijo mešal-nice. Predračunska vrednost osnovnih sredstev znaša 104,172.200 din. Finančna sredstva za pokritje predračunske vrednosti so zagotovljena. Investicija je že v teku in bo predvidoma končana v prihodnj&m letu.
V	kolikor bodo finančna sredstva dopuščala, bo v prihodnjem letu pričela tudi izgradnja razredčil, za katero imamo že izdelane -projekte.
Skupnega pomena za obe TOZD je reševanje problema odstranjevanja industrijskih odpadkov. V prihodnjem letu bodo predvidoma izdelane študije za kompleksno reševanje odpadkov ter zgrajena deponija trdih odpadkov na lokaciji Pireska.
Proslava ob 29. novembru
Sodelovanje z DO DONIT na področju kulture se uspešno nadaljuje. Po razstavi likovnih samorastnikov pred meseci so nam prijazni sosedje ponudili proslavo ob dnevu republike. Njihova kulturna sekcija že dalj časa sodeluje s kasarno Boris Kidrič iz Šentvida, tako so tudi tu nosili glavno težo prav vojaki. Dva kitarista, harmonikaš in dva recitatorja, ki sta vzela medse še Donitovo deklamatorko in prek polne dvorane je zadonela Jugoslavija — pesem, ki je osvojila milijone rojakov v domovini in svetu.
Po pozdravnih besedah predsednika sindikata je spregovoril tovariš generalni:
Našli smo svoj prostor pod soncem, kjer lahko vsak svobodno živi in dela ... Borba še ni končana ... današnji 29. november zahteva zrelejšega človeka, resno razšimljanje, treznejši pristop do dela, proizvodnje, potrošnje...
Glasovi recitatorjev so doneli v pozdrav domovini, oživili so spomin na trde dneve borbe — od Užic do Konjuh planine in osvobojenega Beograda.
Rojeni triindvajsetega, ustreljeni dvainštiridesetega — bilo jih je več, kot je bilo kdajkoli v vsaki pesmi ljubezni*...
Spet se je dvignila pesem, ki zagotavlja zvestobo poti in idealom največjega sinu domovine: Družc Tito mi ti sc kunemo.
S kolom, kjer so se izvajalci pomešali z občinstvom, se je proslava zaključila.
Lahko bi rekli — uspela predstava, a nehote se vsiljuje misel, da vse le ni tako rožnato. Vsa časit sodelovanju med organizacijami, vendar, ali doma res nimamo nekaj ljudi, ki bi pripravili kaj podobnega. Tako je Colorjevo čast rešila le bivša brigadirka Cilka, ki je sodelovala pri pesmi Računajte na nas. Na koga, kdaj in kje pa nismo izvedeli.
Žalostno je tudi, da slovenske besede na predstavi skoraj ni bilo slišati.
COLOR2
Nevenka Plešec, dipl. oec.
FRANE
Fotoreportaža
Združeni arabski emirati
V novembru je ing. Založnik obiskal novo odprto tržišče za naše izdelke na Bližnjem in Srednjem Vzhodu.
TOZD SMOLE izvaža tja nenasičene poliestre, ki jih uporabljajo za proizvodnjo čolnov, iasadnih elementov in vseh vrst cevi.
I -$
— Hitri čolni »konkurenca« našemu Elanu
— Šele človek daje pravo predstavo o velikosti cevi, ki jih uporabljajo za mestne kanalizacije
— Avtomatski kontinuirni stroj za proizvodnjo cevi: premer 3 ni, dolžina 6 m, debelina 3 cm, čas izdelave kosa 20 minut
♦«♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
Ob izteku poslovnega leta 1980 in na pragu novega 1981, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Color želijo vsem delavcem mnogo nadaljnjih uspehov pri svojem delu in pri. utrjevanju našega neodvisnega socialistično-samoupravnega družbenega sistema ter nenazadnje pri kalitvi osebne sreče.
V prazničnih dneh pozabimo na težave, s katerimi smo se med letom srečevali in si naberimo novih moči za nove naloge in zadolžitve, ki nas čakajo jutri.
I
♦
♦
♦
:
♦
1
♦
j
♦
:
♦
:
Izvolili smo delegate
V	devetih krajevnih skupnostih naše občine, ki so se preoblikovale spomladi letos, so delovni ljudje in občani 9. novembra izvolili svoje delegate v delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (zbor krajevne skupnosti) in v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V	vseh devetih krajevnih skupnostih je od 16.068 volilnih upravičencev glasovalo 12.872 ali 80,11 %. Z udeležbo na voliščih smo lahko zadovoljni, obenem pa je to še dokaz več o nujnosti preoblikovanja krajevnih skupnosti.
Volilni rezultati po krajevnih skupnostih pa so naslednji:
Krajevna skupnost Medvode
Udeležba na volišču je bila 85,74 %. Izvolili so 91 delegatov za 9 delegacij; od tega delegacijo za DPS, eno združeno delegacijo in 7 posebnih delegacij.
Krajevna skupnost Senica
Udeležba na volišču je bila 88,01 °/<j. Izvolili so 52 delegatov za 4 delegacije; od tega delegacijo za DPS in tri združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti.
Krajevna skupnost Vaše-Goričane
Udeležba na volišču je bila 88,48 %. Izvolili so 45 delegatov za 7 delegacij; od tega delegacijo za DPS, dve združeni delegaciji in tri posebne delegacije.
Krajevna skupnost Preska
Udeležba na volišču je bila 88,85 %. Izvolili so 73 delegatov za 6 delegacij; od tega delegacijo za DPS, dve posebni delegaciji in tri združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti.
Krajevna skupnost Sora
Udeležba na volišču je bila 92,33 %. Izvolili so 21 delegatov za tri delegacije; od tega delegacijo za DPS in' dve združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti.
Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa -
Pred referendumom o združevanju v SOZD »Kemija«
Združeni močnejši
O združevanju iv SOZD »Kemija« smo obširno poročali v ,prejšnji številki iglasila. Podrobno so bile nanizane prednosti samoupravnega povezovanja, začenši od investicijske dejavnosti, razreševanja neugodne devizne bilance, vpeljave avtomatske obdelave podatkov ter raziskovalne dejavnosti. Na dlani je, da bo prek 6.000 delavcev prihodnje SOŽD »Kemija« lažje zagotavljalo večjo socialno varnost, na osnovi večjih možnosti uveljavljanja naprednih, sodobnih tehnologij in doseganja boljših ekonomskih rezultatov.
O tem, kaj menijo o združevanju v SOZD »Kemija«, pa so nam naši sogovorniki povedali:
zdi povsem v redu samo, če bomo Vse uresničili kot smo sedaj zapisali, isicer bomo samo ponovili slabe izkušnje. Seveda pa ne bo šlo, če bomo vsi vse delali in če bomo tudi v SOZD nastopali ločeno. Bojim se, da strokovnih služb ne bomo znali pravilno zaposliti, zdi pa se mi, da bo interna banka ikair v redu stvar. Na naših delegatih bo velika odgovornost, SOZD pa vsekakor mora čimprej zaživeti. Treba bo delati po pravilu eden za vse, vsi za enega, obenem pa kar najhitreje preseči lokalne interese. Če je združitev nujna že zaradi ekonomskih interesov, pa se vsaj na napakah iz prejšnjih let ne smemo več -učiti.«
NATAŠA BARLE, dipl. ing., vodja razvojne skupine: »Mislim, da je združevanje v SOZD »Kemija« čista nujnost, saj nas v to sili ekonomska situacija. Seveda pa je stvar nas vseh, da poiščemo skupne interese, ki vsekakor obstajajo. To so skupna nabava, izvoz, uvoz, sodelovanje pri investicijah ... Navsezadnje pa z nekaterimi tovarnami že sedaj sodelujemo, ker inas druži vrsta interesov. Prav doseženi rezultati so porok za uspešno združevanje, ki mora dati še boljše rezultate!«
ANTON OBLAK, priprava materiala: »Mislim, ,da so vsi delavci zelo dobro seznanjeni s prednostmi združevanja v SOZD, ki naj bo nadaljevanje uspešnega gospodarjenja naše delovne organizacije. Na nas samih je, da bomo vse uresničili, kar smo zapisali. Menim pa, da je le preveč administracije, od mojega delovnega mesta naprej. Osebno veliko pričakujem od združitve predvsem s pravočasno nabavo surovin in s tem -kontinuirano proizvodnjo. Če bom imel na delovnem mestu dovolj surovin, potem bom vedel, da SOZD dobro dela.«
MATJAŽ KUNAVER, dipl. ing., samostojni razvijalec: »Dandanašnja situacija v gospodarstvu je po-
VINKO MLAKAR, vodja izmene:
»Združitev v SOZD Kemija se mi
kazala nujnost skupnega nastopa podobnih delovnih organizacij. Skupni nastop -naj bi se pokazal pri usklajevanju proizvodnega programa, kar bi vsekakor prispevalo k stabilizacijskim prizadevanjem. Vsi ostali interesi, skupni vsem delovnim organizacijam, ki se združujejo v tej SOZD naj bi olajšali gospodarjenje posameznim delovnim organizacijam, seveda tudi Colorju: lažje pokrivanje investicij, lažje pridobivanje deviz za uvoz surovin, skupni nastop na zunanjem tržišču. Seveda pa je na -nas samih, oziroma naših delegatih, da bo SOZD zaživel kot je (treba, oziroma, da bomo vse napovedi tudi uresničili.«
NOVI SODELAVCI
BOJAN DOLAR:
»Veseli me delo v gospodarstvu...«
Opravila in naloge direktorja delovne skupnosti skupnih služb je pred nedavnim prevzel Bojan Dolar, dipl. oec. Bred tem je združeval delo in sredstva v oddelku skupnih služb pri skupščini občine Kranj. Od osnovnega strojnega tehnika je ob delu končal Višjo tehniško varnostno -šolo in -kasneje še ekonomsko fakulteto, ker ga je ekonomsko organizacijsko delo še najbolj privlačilo.
»Odločil sem se za delo v gospodarstvu, saj menim, da bom kot ekonomist tod še največ lahko naredil. Veselim se dela z ljudmi, ki so pripravljeni delati na tem področju, v teh pogojih gospodarjenja in boju za stabilizacijo. Sodelavci v Colorju so me dobro sprejeli in upam, da bomo dobro sodelovali tako v DSSS kot tudi v tozdih.«
Dnevnice v Jugoslaviji
Nerazumljive velike razlike
Na zasedanju zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije so v okviru odgovora na delegatsko vprašanje nekateri podatki osvetlili občutne razlike med republikami in pokrajinama pri izplačilih dnevnic, potnih stroškov in drugega v zvezi s stroški, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del.
Zlasti je opazna razlika pri dnevnicah, brez stroškov prenočevanja. Slovenija zagotavlja v tem primeru' 310 din, Hrvaška 593 din, Makedonija 588 din, Srbija 593 din, Bosna in Hercegovina 450 din. Nekoliko manjše so razlike med naj višjimi zneski, ki so določeni za dnevnico skupaj s stroški nočnine. V Sloveniji imamo za to odmerjeno 689 din, na Hrvaškem 711 din, v Bosni in Hercegovini 600 din, v Makedoniji 735 in v Srbiji 711 dinarjev.
Razlike bi mogli zmanjšati s tem, da bi dosegli večjo skladnost pri družbenih dogovorih, ki urejajo to področje v vsaki. republiki in pokrajinah zase ali v sindikalnih listah. Republiška in pokrajinska vodstva sindikatov so se že pred petimi leti zedinila za usklajene kriterije za osebne prejemke, ki gredo v breme materialnih stroškov iz skupne porabe.
Vendar so pri tej uskladitvi dosegli edinole to, da je za večino osebnih prejemkov kot skupni kriterij določen le način izračuna naj-višjega zneska, ki ga je možno priznavati delavcu. V naši republiki predlagamo v osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, nove rešitve. Udeleženci tega dogovora naj bi le-te rešitve predlagali tudi drugim republikam in pokrajinama, da bi zmanjšali nastale razlike.
Pravica nima (več) zavezanih oči
Konec februarja je bil po sklepu DS TOZD »Premazi« zaradi neopravičenih izostankov iz TOZD izključen tovariš Popovič Dragoljub. Kot je že ustaljena praksa, je iskal pomoč pri Pravni pisarni republiških sindikatov. Na Sodišče združenega dela je vložil pritožbo in izpodbijal sklep delavskega sveta TOZD in disciplinske komisije.
Sodišče je o tej zadevi razpravljalo štirikrat in na koncu odločilo, da je bil postopek disciplinske komisije in delavskega sveta TOZD pravilen in, da se Popovičeva pritožba zavrne kot neutemeljena.
Vidimo, da je končno le prišel tisti tako težko pričakovani čas, ko slabi delavci ne bodo več mogli dobro živeti na račun svojih sodelavcev, ki pridno in pošteno delajo. Kljub temu, da smo ta trenutek že dolgo želeli in pričakovali, je prišel mnogo prepozno, vendar še zmeraj bolje kot nikoli.
50 LET MEDVOŠKE GODBE
Medvoški godbeniki so s slavnost-
nim koncertom, združenim s praznovanjem dneva republike, slovesno proslavili 50-letnico delovanja. Številni poslušalci v dvorani Svobode so bili z njihovim ubranim igranjem nadvse zadovoljni.
Tek - tako ali drugače
Gozdne steze, ki jih pokriva prvo odpadlo listje, poti med njivami in polji, narava jeseni kar sama vabi človeka, da zapusti zakajene sobe in si z lahkotnim tekom poživi krvni obtok. Hkrati pa je suhi tek idealna priprava in trening za zimsko rekreacijo bodisi ob žičnicah ali pa v tekaških smučinah. Ne pričnimo se razgibavati šele takrat, ko imamo smuči že na avtomobilskem prtljažniku ali ko stopimo s sedežnice. Naši tekači, ki so s tekaških smuči prestopili v pomlad in se prek poletja udeleževali najrazličnejših množičnih tekov, tudi jeseni niso počivali. Sredi oktobra je ŠD Viižmarje-Brod priredil drugi tek na
Šmarno goro. Izredno zahtevna proga je vodila od starta pri gostilni Grad v strmem vzopnu proti Vikr-čam, nato -skozi Kuhinjo vse do križanja s skaručensko potjo in dalje prek sedla na vrh. Dolžina okrog 4 kilometre, 400 metrov vzpona — čas zmagovalca 21 minut. Od naših je na tem težkem teku, ki ga je za nameček motil še močan dež, sodeloval le avtor in med šestdesetimi tekači zasedel 15. mesto.
Konec oktobra je ZTKO šiška organizirala občinsko prvenstvo v krosu pri osnovni šoli v Vižmarjah. Devetčlanskemu zastopstvu naše DO se je poznalo pomanjkanje treninga. Najboljša je bila Dragica Košec, ki se je uvrstila na četrto mesto. Sodelovale so še Možinova, Knifičeva in Petrovičeva. Med starejšimi veterani sta tekla Jerina in Svoljšak, med člani pa Košir, štrukelj in avtor, ki se je uvrstil na šesto mesto.
Pogled na pobeljene bregove nas opominja, da je pred vrati zimska sezona. Vse člane kolektiva opozarjamo na tekaško šolo za začetnike, ki bo enkrat tedensko v okolici Medvod. Dan in ura bosta objavljena na oglasnih deskah športnega društva. Planinsko smučarska sekcija razpolaga z nekaj pari tekaških smuči, zato vabimo vse, ki jih tek veseli.
Vse informacije pri podpisanem, interna 17.
Frane Erman
ODBOJKA, KOŠARKA
Septembra se je končalo občinsko trim tekmovanje v odbojki. Naša ekipa je zasedla med dvanajstimi moštvi — od profesionalnega LEKA do popolnih začetnikov Partizan-Šentvid, solidno 7. mesto. Z malo sreče in več uigranosti bi bila uvrstitev lahko za mesto ali dve višja. V ekipi DO COLOR so nastopili: Beber, Borčnik, Burja, Čarman, Erman, Fabiani, Kastelic, Plesnik, Strajnak, Trpin in Turšič.
Odbojkarska sekcija ima treninge vsako sredo ob 19. uri v osnovni šoli Preska.
Košarkarska sekcija vadi vsak ponedeljek ob 19. uri na istem mestu.
Pričenjamo z ogrevanjem v mali telovadnici in nadaljujemo v veliki.
Vsi, ki yas ti dve igri z žogo navdušujeta, vabljeni.
Frane
Žreb je odločil
NAGRADNA križanka
				S	— M»|5TtefcfS l;~:" '						
		•	m			•<p|z	D	C		z	O	e
			rHt	H	9	e	£	-r	/	R	R H
			MR	N*	:	-5 19			R	z	£	l/ O
					" ^	P	°	Z	£	7~	/
	.S		ŠT"	JU	C Z-		p	Gr		t	O | zv
	r	' i-5	K R	N	-7 £		z	f	K	L /	
	o	K r	R , ^	*	,K	R	R	■L -9		A/ / .	
•	'P	O o	L £		o	o j >5		R	K	R	o
t	K	N ^	J M	-S	z ,9	-v	T		R	/V	R M
	l/	o	N\'	Z				N	O	-S	r
Li	9	» *	J	i R	^'	o	K	O		£	>V
	S	v Mkfl		e	£ e	9		&	£	/V	
2	£	L}*	K ' O u	' Z	e £ £ E	9 g UD		9 .	/v <	is /	IS\P
E	v	' \L	j.A 9	/	lA-k	o	9	h	R	*	
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli kar 69 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih aplikativnega laboratorija. Komisija v sestavi Vinko Jazbec, Venčka Kuralt in Rozka Polh je ob prisotnosti dveh članov uredniškega odbora, za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Vinka Jazbeca, drugo nagrado 150 din pa prejme Pavel Jerina, tretjo nagrado 100 din pa Bruno Smertnik.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
V dneh od 8. do 10. decembra smo si lahko v sejni dvorani ogledali razstavo umetniške fotografije vojaka Stjepana Blažeke.
Avtor uspelih motivov je na služenju vojaškega roka v kasarni Borisa Kidriča v Šentvidu. Je eden najprizadevnejših članov piranskega Fotokluba. Živi in dela v Portorožu.
Samostojno ali v okviru skupine je sodeloval na petdesetih razstavah doma in v tujini. Za svoje uspešne fotografske stvaritve je prejel preko dvajset nagrad in priznanj. Blažeka nas popelje prek opustelih vinogradov in polj ter belih okostij,
ki nam slikajo vizijo pokrajine po katastrofi. Kot nemo svarilo je silhueta moža s plinsko masko v ruševinah nad reko. Vodi nas po suhi istrski zemlji, pokukamo na dvorišče, med prastare oljke, na belo sončno cerkev, obalo, kjer proti morju iztegnjene roke izražajo vso človekovo hrepenenje po sreči, skriti v meglenem jutri.
Veliko izpovednosti je v podobah, v svetlobi in senci, belem in črnem.
Morda smo pogrešili ob fotografijah naslove, ki bi motivom dali še močnejši avtorjev pečat,
I
FRANE
Utrinki
Debela smreka je podrta čez belo gaz, ki se v ostrih zavojih pne v strmino, se ogiba redkemu drevju, skalam, preči strma pobočja in se kdaj pa kdaj ustavi, da si oddahne ter se zopet požene strmo navzgor. Pod tem deblom moram zlesti. Spustim se na kolena v šumeče kristalčke in hočem naprej. A glej ga zlomka, nahbrtnik se je zataknil. Čudno; že dobro ure se vzpenjam, pa sem čisto pozabil na tisti nahrbtnik, nad katerim vedno nergam, češ, da je težak, neroden, da me ovira, kaj mi ga je sploh treba nositi in še kaj. Morda zaradi čudovitega zimskega večera, ko mifijoni in milijoni drobcenih lučk prikličejo belo pokrajino iz teme in jo naredijo srebrno; morda zaradi čistega, ostrega in mrzlega zraka, ki me reže v, nosnice, pol-
ni pljuča in spreminja izdihano vlago v drobno ivje, ki se mi nabira povsod na obrazu; morda zaradi lahnega vetra, ki mi boža nemirne misli za razgretim čelom; morda ... Nadaljujem pot in skušam čim manj motiti oglušujoči mir, ki vlada tukaj. Le sneg škriplje pod nogami.
Dolino pokriva tanka plast megle, ki je nad vsakim zaselkom rahlo svetlejše obarvana, ker jo skuša predreti svetloba električnih svetilk, a predreti je ne more. Tam živijo ljudje; veliko ljudi živi v tej sivi megli, ki je niti sonce, ne luna, ne soj električnih svetilk ne more presvetili. Kaj ni škoda, da niso tukaj z mano, da bi jim pokazal vso to lepoto, če je že sami ne bi občutili.
J. Š.
Drugi so zapisali.
srednje Evrope, k-' zmogl jivos*'	,
\
*\«P°
0sti v tem obdobju prerasli "pretočn \6 ^ OVIRE V PREVOZU ZA SOVJETSKO ZVEZO k , >*°*i ja voz v Čopu so slovenske delov:
fr CV
e x„
druge, železniške vozne poti v Sovjetsko ,zi Romunijo, ki pa so seveda daljše in dražje. /račanje blagovnih kontingentov za Sovjetsko zvezo pov precejšnje nrpg1ayipp paS^m nnmpmhnini izvoznikom, kot 80 Slo' jales , Gorenj e^Color MedvodTT) Helios Domžale , Alpos Šentjur ležarna Jesenice, trimo Trebnje in še nekaterim drugim. Prob!
KEGLJANJE m
Kegljaški
dvoboj
Kegljači smo se v soboto, 15. novembra že četrtič srečali v prijateljski tekmi z ekipo Iplasa iz Kopra. Ker je bilo kegljišče v Medvodah zasedeno, smo kegljali na kegljišču Saturnusa v Mostah. Ker je bil teren nevtralen so bili rezultati še toliko bolj realni.
Pričel se je boj in keglji so padali kot za stavo. Zvone je imel pripravljen fotoaparat, a ni vedel, ali naj fotografira dekleta na stezi ali podrte keglje. No, vseeno smo bile me bolj zanimive. Na koncu smo bile boljše za eno povprečno Iplasovo kegljačico. Nič slabše ni bilo pri 'moških, pa čeprav smo si (potihem) želeli, da bi enkrat tudi oni zmagali. Kljub temu, da nastopajo vedno nove moči, še niso našli pravega orožja proti nam.
Pa kaj rezultat! Važno je prijateljstvo.
Družba je bila razdeljena na dva tabora: na privržence nogometa, ki so preslabo navijali za našo prvo vrsto (zato je izgubila z Italijo) ter na privržence plesa.
Ob koncu smo bili enotni in si skupaj v filmu z zanimanjem ogledali prve zametke »našega kegljanja«. Nazorno je bil prikazan pričetek (v bazenu) in ker Koprčani niso imeli pri nas možnosti preizkusa, so takoj odhiteli proti domu.
Vsi zadovoljni smo se razšli v upanju, da se čimprej spet vidimo.
M. M.
... s kakšnimi težavami se ubadamo!
Nič kaj uspel »design« sredi dvorišča. Baloni, še vas je bilo treba ...
Tudi to je COLOR!
Stena stopnišča do menze v Medvodah.
P. S. Morda nam bo dedek Mraz prinesel le 10 kg synkolita in še nekoga, ki bo prijel za valjček.
ZAKAJ TAKO?
Čeprav so vreče na sliki »zložene« med poslopjem in ograjo, pa le ne zaslužijo takega skladiščenja, posebej še, ker še vedno predstavljajo določeno vrednost...
Nedoslednost. Ob vrsti zloženih palet še kup razmetanih. Pa ja ni bila 14. ura vmes ...
Sto vH/atK
VE/**//£/?

NoK^EsKt
HMUKi*
\SXSTV?
KUXČ'7*)H

?£osro^
?•? 7t**/e
SESTAVU- i
b*ie*o<ws
SOUTH

roHS
Ž/90^
čukos-

CUiH/Jsrg
?'Sč/?it€
Goiji/P#
JtJvHN
/OH-
r£f/*jfCf}
00£7/
0 4SČ0& H'&£
s*&sk4
SoivrH
VI//ODHO -
/ho/jsk/ vtvsr .
0GZ)/i' O US/K
£'XS7£7W
Vt&ČKT

orXos<i?
ZOiEčS*/

5r*<f&v/<
v
K9WW'
VA&T&
<V/c^.
PCGVH
eir
DUHOV/
W3/ ~
l/rf-LEC
Č&rst/}
HEhStO/f-
šuečsh?
R/}STt/WE
KORE"tt7£
/ V trsroV
H Ere*,
Više*}

Koho^f,^q
tylCl/J
Zf}1$Hlft<ft Z* VOD C?
M,oB/J>*//C
vpr/?sQl-
H 'Ct?
žirtureH
?E/u
SrKh/HH
■SCG£/?S.
H/?K/T,
OWJ/E
K.O&H /K,

/?*Geit?
OCEPEK
H&3M4
/7/JIOH
UETH/C#
W/f -G-čs</?
VRST*9 7oh/^
Tohh
?oDjet)£ UM) OHt
8 £./?££//, ?e$SJ/VEd
Z.ZUK
C-lfVA/p
KGKTH
E ter h EH 7-(S <?RQ/S.)
Korit fj/? v /?*£/*/
PW‘V c-e^v?
SOG14J.
pč4hc/;t}

COLOJREVE INFORMACIJE št. 11 (102) leto 9., dec. 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože GostiC, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 198L Vsakdo lahko sodeluje le z eno križarsko. Obilo sreče.
Dopisujte
v naše
glasilo!