Poštnina plačana v gotovini- LetoLXIX. št tt Ljubljana, t M. januarja 1936 Cena Din L- 10 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaerati petit vrata Din 4.-. popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIM VO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 io 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon st. 26. _ CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Zadnja pot kralja Jnrlfa V, Ob ogromni udeležbi danes položili zemske naroda in odposlanstev z vsega sveta so ostanke kralja Jurija v grobnico angleških kraljev I»ndon, 28. januarja- z- A* navzočnosti nepreglednih množic so se danes ob 8-30 pričele pogrebne svečanofcri, za katere so se že v teku noči izvršile zadnje priprave. Kmalu po polnoči «o vse ulice, po katerih se je premikal sprevod, zasedli močni oddelki vojaštva, ki so tvorili spalir. Zastopani so bili vsi robovi vojske, mornarice letalstva- Za spali rJem so se v nočnih urah za tele zbirati ogromne množice, ki so do jutra ust\arile živ zid- Zadnjo stražo ob mrtvaškem odru so opolnoči prevzeli kraljevi sinovi s kraljem Edvardom na čelu. Y paradni iui:> ^rmi svojih polkov so zavzeli opolnoči svoja mesta ob mrtvaškem odru, taka da oiiiinslvo, iti je vSq noč defiliralo mimo krste, tega ni niti opazilo. Zjutraj ob 6- so dostop v vvestminstr-sko dvorano zaprli. Takrat so se zbrali v dvorani člani kraljeve rodbine, da se poslednjič poslove od mrtvega kraljevskega soproga in očeta. Ob 8.30 so se začele pogrebne svečanosti. Canterbur.vjski nadškof je opravil kratke molitve, nakar so oficirji kraljeve garde dvignili krsto in jo prenesli na lafeto, v katero je bilo vpre. ženili šest parov ko« j. Med zvonjenjem zvonov vseh cerkva se je nato začel pomikati sprevod proti kolodvoru, čelo sprevoda ?o tvorili oddelki vojske in mornarice. Pred krsto je korakalo osem vojaških godb, za krsto pa so nosili kraljevo standardo. Nato je stopal kralj Edvard peš v admiral- \ ski uniformi, za njim na njegovi brat- j je. Nato so sledila odposlanstva tujih Aiadarjev in držav, za njimi pa so se vozile v dvornih kočiiah kraljeva vdova, dvorne dame in ženski člani tujih dinastij. Sprevod so zaključila odposlanstva iz vsega britanske a imperija ter oddelki vojske in mornarice. Za časa sprevoda so oddajali vsako minuto po 10 topovskih strelov. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, so bile vse luči zasenčene s črnim florom, ob obeh straneh pa postavljeni stebri, prevlečeni s škrlatom, srebrnimi trakovi in florom. Na kolodvoru so krsto prenesli v poseben vagon dvornega vlaka, ki je imel devet vozov. Za goste je bilo pripravljenih pet posebnih vlakov, ki so pred dvornim vlakom krenili v vVindsor. Ob 1.30 je vlak s krsto prispel v \Vindsor. kjer se je v istem redu, kakor v Londonu, razvil sprevod s kolodvora v grad *Yindsor. Tu je canterburvjski nadškof opravil kratko zadušnico, nakar so krsto ob navzočnosti članov kraljeve rodbine položili v kraljevsko grobnico. Ob 2. popoldne so bile pogrebne svečanosti končane. Pogrebne svečanosti so prenašale vse radijske postaje angleškega imperija, pa tudi vse druge svetovne radijske postaje. Zastopniki Jugoslavije na pog?£bu kralja Jurija Y London, is. januarja. A A. Včeraj popol- j dne ob 11. uri jc Nj. Yis. jugoslovenski kne/ namestnik Pavle odšel v Westminster, (ia sc pokloni smrtnim ostankom b!ago-pokojnega kralja .Jurija V. Ni. Yis. knez namestnik je ostal v pobo/nem molku ob krsti pet minut. V spremstvu jugoslovanskega kneza namestnika je bil jugoslovenski poslanik v Londonu g. kem dvoru 'g. dr. Slavko Grujič z go-•spo priredil sprejem na čast delegatom ju-gesh venskega senata, narodne skupščine, vojske in mornarice. Sprejema so se udeležili predsednik senata g. Toma^ič s senatorjema gg. Gavriiovičcm in dr. Kr.imerjem. narodni poslanci / gg. Dragomirom Sto* jadinovićem in Vujičem na čelu. Na čelu predstavnikov vojske in mornarice je bil armadni general g. Belič in kapetan vojnega broda Garmin Pa vrč. Dalje se ic udeležil sprejema minister dvora g. Milan Antič, prvi adjutant kralja peneraf Čolak Antič. svetnik poslaništva Kalovič, / osob-jem poslaništva in člani jugoslovenske kolonije. Za časa bivanja v Londonu, jc bil jugoslavenskim senatorjem in narodnim po-slancem dodeljen cd str-.mi zunanjega ministrstva poseben uradnjk. Prav tako je angleško vojno ministrstvo odredilo delegatom jugoiiovenske vojske in mornarice več častnikov. LcnJort, 28. januarja.LVA. Suoči jc angleški kralj Edvard priredi! v Buckinghsfnu veliko večerjo na čast, inozemskih vladar* jev jn šefov tujih drža*, in predstavnikom kraljevih dmastij. Pri večerji je bil tudi Nj. Vis. jugoslovenski knj-z-name»t-nik. v njegovem spremstvu pa je bil minister dvora g. Milan Antič. ki je večerja! z ostalimi tujimi ministri Po večerji je bil v Buckinghamu prirejen sprejem, r.a katerega so bili povabljeni predstavniki inozemskih delegacij. Jugoslavensko delegacijo narodnega predstav? Dištva so zastopali na tem sprejemu predsednik senati g. dr. Tcmašič in narodni poslanec g. Dimitrije Vuj'č. jugoslovansko vojsko pa armadni general g. Miloje Belič. Izid volitev v Grčiji Končni izid bo znan sele v par dneh — Priprave za sestavo koncentracijske vlade Atene, 28. jan. r. Končni izid volitev še ni znan. Po dosedanjih podatkih so dobile: liberalna stranka 124 mandatov, populisti g. Caldarisa 65 mandatov, koalicijski sti*anki Kondi!:sa in Teotokisa 60 mandatov, komunisti 16 mandatov, Metaksas 7 mandatov, republikanci 12 mandatov in stranka pr. Konzumanisa 4 mandate. Značilnost nazadnje objavljenih rezultatov je ta, da sta stranki Kondilisa in Teotokisa padli na tretje mesto to je za liberalci in populisti. N emorc se še predvideti, kdo bo imrl absolutno večino, ker jc treba razde- liti samo šc 12 mandatov Končni izid bo objavljen šele danes popoldne. Ministrski predsednik Demerdzis je sno-či sprejel novinarje in jim izjavil, da nobena stranka ni dobila absolutne večine. Ministrski predsednik pa je dodal, da bi kljub temu bila potrebna sestava vlade nacionalne unije, Če tudi bi katerikoli stranka dobila absolutno večino. Po nepotrjenih vesteh izgleda, da sta vodja liberalne stranke Sofulis in vodja populistov Caldaris že vstopila v stik zaradi sodelovanja v bodočem parlamentu. Začasno zatišje na abesinskih bojiščih Po krvavih borbah zadnjih dni sedaj na obeh straneh zbirajo nove sile ter se pripravljajo na nove spopade London, 28. januarja. AA. Rcuter poroča s severne fronte, da je tam v teku velika delavnost patrol. Italijansko letalstvo opravlja številne poizvedovalne polete. Vendar pa se zdi, da je sama bitka ?e končana in da se vesti, ki prihajajo iz Addis Abebe, nanašajo samo na posamezne spopade prednjih oddelkov in ne na nadaljevanje bitke. V ostalem pa potrebujeta obe armadi, ki sta utrpeli silne izgube, nekaj časa, da se reorganizirata. Zelo malo je verjetno, da bi prav kmalu prišlo do novih spopadov in bitk. Na jugu ne zadevajo Italijam na noben odpor posebno pa ne motorizirana kolona, ki je odšla iz Negelija in zasleduje Abesin-ce. Misli se, da so se čete rasa Deste razbežale z namenom, da se po manjših oddelkih zopet zbero v gorskih krajih, kjer se lažje reorganizirajo. Z drugimi besedami: v tem trenutku se armada rasa Deste umika, dasi nekatere brzojavke iz Addis Abebe pripovedujejo, da glavna sila Dpstove vojske sploh ni sodelovala v bitki. Druga brzojavka iz Addis Abebe Dravi, da je neko italijansko letalo napravilo največji izvidniški polet od vseh poletov, kar jih je bilo dosedaj na bojišču. To letelo je vzletelo s severne fronte, preletelo gorov> Birkuta na obali reke Setit, nato pa še Gondar, Rabat in Gondar v provinciji God-žam in e nato vrnilo po isti poti. Izvcstno število članov švedske ambulante je prišlo v Addis Abebo. drugi pa pridejo jutri z letalom. 03obje te ambulante je moralo pri Negcliju pustiti svojo bolnico in avtokamijone, ki so prevažali bolnišnico. Kanadski zdravnik dr. Hoper, ki je vodil abesinski Rdeči križ pri Sida-mu, je izgubil vso svojo prtljago in trdi, da je ob priliki bombardiranja z italijanskih letal bilo ubitih več tisoč konj in volov. Utrjevanje Negelija Pariz, 28. januarja, o. Po vesteh agencije Kadio so si Italijani v bližini Negelija z vso naglico zgradili zasilno letališče, ki bo služilo odslej kot operacijsko oporišče italijanskim letalom za napade v posamezna kraje v pokrajini Si damo. Včeraj so italijanska letala bombardirala Dagabut m Sasa-bano. Po vesteh iz abesinskega glavnega stana se afcesinske vojske na južnem bojišču sedaj naglo koncentrirajo. Vrzel, ki je nastala zaradi umika rasa Deste, so že zamašili. Vojska dedzasmaea Makonena je zasdd-a vse prehode v deželi Bale. Addis Abeba, 27. januarja. AA. Boji na južnem bojišču med vojsko rasa Desta in četami generala Grazianija so se polegli. Italijani izrabljajo to zatišje, da čim bolj utrde zasedene «postojanke. Posebno mrzlično utrjujejo okolico Negelija. Blizu mesta grade novo letališče. Ras Desta je preselil svoj generalni štab v TJadaro, 60 km od Negelija. Hudo deievje Addis Abeba. 28. januarja. \v. V notranjo sli dežele dežuje brez prestanka ia so v«e zveze z Desijem prekinjene. Abesinska prestolnica je eno samo morje blata. Tudi v Tigri dežuje precej izdatno, vendar pa vojaške operacije zaradi tesa ni-^o ovirane. Srebrn denar v Italiji vzet iz prometa Rim, 28. jan. z. Snoči je bil v Rimu objavljen dekret, da se iz prometa jemlje srebrni kovan denar, ki je bil izdan na podlagi zakona v mescu maju. Ponekod se boje, da bo zmanjkalo drobiža, ker novi dekret ne predvideva tiskanje novih bankovcev. V prometu ostaja še kovan drobiž iz nikla. Maršal Badoglio bi rad odstopil? Pariz. 28. januarja, o Italijanski an ti fašistični krogi zatrjujejo, da namerava n*ar£*] Kadoglio ponovno zahtevati, naj ga odpokličejo, kot vrhovnega poveljnika italijanski voj >ke v Vzhodni Afriki, fes da zaradi *htr beea zdravja in starosti ne zmore težavne naloge. Njegova zahteva po odpoklicu, pa Je naletela v Italiji že ponovno na odnor voditeljev fašističnega režima, ki nočejo da Id Radosiio p; !)':\no prr*. ze! mesto >eia ieneralner i -ta ba italijanske vojske, ki je bilo z njegovim edhodom v Afriko izpraznjeno. Novi šef doslej se ni bil imenovan, ker se vojaški kro-sri protiv i jo, da bi sprejeli ia svojega šofa fašističnega kandidata maršala de Bona. Ker pa je mar-al Badoglio star ie 63 let. bi po nekih informacijah upokojen. Vrhovnu poveljstvo italijanske vojake v vzhodni Afriki naj l»i prevzel ireiieral tirazfani. za šefa italijanskega sreneralnega »t a ha na i»»i bi bil imenovan do-edanii državni pi««li^iiik vojnega ministrstva general BaMrecrlii. Matica našega glasbenega življenja 64. redni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani Ljubljanu, 28. jan. Najmočnejši činitelj v vsem Badem življenju, ki deluje že nad pol stoletja na njivi naše glasbene kulture ter ima največje zasluge aa njeno visoko stopnjo, Glasbena Matica, je imela snoči 64. red.ii občni /bor. Njeni občni zbori niso zgolj formalnost, te m Več vse'ej pra/nik dela, ki lahko gledao nanj s ponosom ter popolnim zadoščenjem. Tudi smočnji občni /bor jc zopet pokazal, da je GM ena naših naj-delavncjših kulturnih organizacij ter da je tudi v preteklem poslovnem letu opravila v polni meri svojo odgovorno kultur.to dt.lžnost nad vso častno. Prciiiidnik tJM dr. V. R.ivnihar jc otvo-ril občni zbor s kratkim ter je Irnatim orisom -delovanja GM v preteklem poslovnem letu. Ugotovil ie. da je bilanca v splošnem zadovoljiva ter da je veC- aktiv kakor pasiv. Večjih dc^odkov ni bilo in je bilo poslovanje normalno. Napredek se je pa poka/al pri vseh korpusih GM, pri glasbeni šoli, kenservatoriju, pevskem /boru, Orkestralnem društvu ;n posebno ra.^; veseljivo ie, da je bilo sodelovanje s Fifharmootono družbo v vseh pogledih harmonično. GM in FI> preveva enotna volja in družijo skupno stremljenja. Ko je zapustil naš najvišji glasbeni zavod ravnatelj M. Hubad. jc marsikoga skrbela usoda konservatorija. 'Poda imeli so izredno srečo, da ie prišel na Hubadovo mesto mož, .1. Betetto, ki je upravičil vsa pričakovanja. Podrr.bno. pregledno in izčrpno tajniško porečijo je podal ravnatelj K. Mahkota. G M je imela 9 skupnih sej. vej sej so pa imeli še posamezni odseki. Vložni zapisnik izkazuje H-<>2 Številk. GM se je tudi lani udejstvovali vedno L:i povsod za manifestacijo naše glasbene kulture in za čim intenzivnejše glasbeno življenje ter razvoj glasbe. Zato je tudi dala pobudo za sodelovanje z gledališčem in radijsko postajo, a so žal ta njena pomenita prizadevanja ostala brez uspeha. Za naše koncertno življenje je bil hud udarec izguba tmionekc dvorane. Toda GM je vprašanje koncertne dvorane zadovoljivo rešila. Sklenila je pogodbo s Filharmome-no družrbo za 5 let. Pogodba jc ugodna ter bodo imeli mnogo več koncertnih dni kakor doslej. Dvorano bodo letos tudi adaptirali, da bo ustrezala še bolj prirejanju koncertov kakor prej. Vsi koncerti za manjši obisk, kakršni so bili prej v Huhadovi dvorani, bodo v mali filharmonični dvora* ni. Velika dvorana bo pridobila po preureditvi Se nekaj sedežev, da jih bo skupno 630, v mali dvorani pa bo 165 sedežev in 185 stojišč. Malo dvorano bo krasila slika slovenskrh skladateljev, deTo prof. S. £ant-la. Predelave bodo najbrž končane 'že avgu* sta. — Vneto se pripravljajo na drugi glasbeni festival, ki bo prirejen letos ter bo trajal 9 dni. Prirejenih bo 14 koncertov in sodelujočih bo 3.54JO, in sicer iz vseh na,ših večjih krajev. — GM je sodc!ova!a krni z vsemi glasbenimi činitelji v našem glasbenem življenju ter zasledovala tudi vse glasbene dogodke v slovanskem svetu. Častno je proslavila Aljaža in Jenka. Ti pros'avi sta bili lani največji in najlepši. Zlasti Jenkova proslava je raz članov. Letos je imel 14 večjih nastopom Kmalu bomo slišali koncert slovenske in jugoslovanske moderne gilastoc. — Orkestralno društvo je storilo zelo mnogo /a razvoj instrumentalne glasbe zlasti v sode lovanju l državnim konservator!iem. Ime Io je 12 nastopov, kar pove dovoli. — Koncertna poslovalnica je oskrbela 51 kom certov. Njen denarni promet /naša okrog 30&000 Din. — Na glasbeno liter urnem področju jc storila t liM tudi zelo mnocr*. kar ra/vidimo že iz tega. da je izdala doslej 2»>7 zvezkov raznih glas-benih del: nekatera izmed njih so doživela že večkratne izdaje. Matična pesmarica že 7. Zdaj imajo v zalogi S5 glasbenih del v 22.000 izvodih v skupni vrednosti okrog 130.000 Din. Društveni arhiv hrani 6000 del ter je prava zakladnica, saj so med deli dragocene raritete. To je največje in najpopolnejša glas bena knjižnica Slovenije. Arhivar Koželj pripravlja splošni glasbeni bibhognafijski temam slovenskih del i«z.za srede 16. stol. do dames. Ta seznam bo najdra-gocenejsi pripomoček za obravnavanje naše glasbene zgodovine. — Zelo delaven je tudi folklorni x—od. ki je priredil lani koroški ti .!, i/dal edicijo Trije obredja iz Zilje, pripravlja belokranjski daii, sestavlja bibliografijo naših narodnih pesmi ter je sploh sredi tako potrebnega znanstvenega dela. Njegovo delo nedvomno najbolj živo kliče po ustanovitvi glasbene stolice na naši univerzi. Predsednik dr. Ravnih ar se je po sebej zahvalil poročevalcu za njegovo restno delo, zborovalci so ga pa nagradili z iskrenim odobravanjem. Tajniško po^ rečilo jc podal ravnatelj M. Gruden. V preteklem letu je bilo 1,501.721 Din denar nega prometa. Premoženje G M znaša 2.737.000 Din. Odibor jc prejel raz resnico ■ pohvalo. Soglasno je bila spremenjena točak pravil, ki govori o namenu društva, z dopolnitvijo, da ima GM lahko tudi obrtna podjetja za opravljenje SAojih del (p. pr, litografijo). Pri volitvah je bil soglasno iz-vcljcn naslednji odboT: dr. V. Ravnihai, dr. J. Ž4rovnik, dr. Fr. Cerne. ravnatelj M. Gruden, A. Laiovic, dr. V. Kreč, prot. S. .šantel. dr. M. Rupel, L. Zepič in dr. V. Rupnik, odborniki; Fr. Grm, Fr. Poljanec in dr. M. Hribar, namestniki; Markelj, Hočevar in Prinčič pa preglednik:. Francosko posojilo v Angliji Pariz. 17. januarja. Zadnje dni naraščajo govorice, da so se zboljšali izgledi za francosko posojilo v Angliji posebno zaradi imenovanja F*landina kot zunanjega ministra. C»ovori se. da t*> Francija dobila f Londonu posojilo v višini treh milijonov frankov. Vremenska poročila z dne 28. januarja. Bistrica—Boh. Jezero po stanju danes: 5 C, megleno, snega v dolini ni. Planina na Kraju po stanju 25 januarja: 0 C, oblačno, mirno, na 180 cm podlagi 60 om novega snega, smuka dobra. Bled—Jezero po stanju danes: 5 C, megleno, snega v dolini ni. Pokljuka po stanju 27. januarja: 1 C, sneži, mirno na 80 cm podlagi fk cm novega sne^a. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska goni—Kairč< po stanju danes: barometer stoj: mirno, pooblačilo se je, mirno, 20 cm južnega snega. Vriic, Krnica, Tamar po stanu danes: 40 cm južnega snega. Zelenica po stanju 25. januarja: —4 C, jasno, mirno, na 145 cm podlagi 25 cm novega snega Smuka dobra. Jezersko po stanju 25. januarja: —1 C, mirno, 40 om novega južnega snega. Kole« po stanju 27. januarja: 0 C. na 80 cm podlagi 4 om novega sne^a. oblačno, smuka dobra Po|*«no: 4 C oblačno, snega ni. Pokor je ob 7. uri: de*, smuka neugodna (po stanju dan«'.-.. r< ca j po stanju danes ob 7. uri: 3 C, zelo obiax-no, mirno, sneg južen. Sorzna poročila. Inozemske borze Curih, 38. januarja. Beograd 7.—. Vmu 20.295, London 15.20, New York 301. Bruselj 51.90, Milan 24.50, Madrid 42.05 Amsterdam 208.70, Berlin 128.65, Dunaj 57.—, Praga 12.74, Varšava 58-, Bukarešta 2.50. Pod težkim sumom dvojnega umora Obravnava proti Antona PaviSčii, M m] ki kil amorU zakonca Novo mesto, 28. jan, Danca dopoldne se jc pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obravnava proti Antonu Pavekru iz Sostrega pri Ljubljani, pristojnemu v Dobrunju, čuvaju v Giršacih, obtoženemu, da je lani v noći na 4> junija na Dobravicafa po zrelem prevdarku usmrtil Kožarja Jožeta in njegovo ženo Terezijo. Iz obširne obtoženice pa posnemamo: V žniczniski čuvajnici št. 34. med postajama Gradac in Metlika je stanoval obtoženi Anton Pavčič, na čuvajnici 36. Jože Kožar, na tretji 36 pa Janez Iio&ner. Vsi i rije železniški čuvaji so opravljali službo s progovnim delavcem Francetom Švajger-jem, menjaje se vsak naslednji dan z nasto pora službe ob 7. Na čuvajnici št. 35 sta se menjavala v službi Jože Kožar in- Franc Švajger. na Čuvajnici št. 36 pa Anton Pavčič in Janez Ilosner. Čuvaji se medsebojno kontrolirajo po kontrolnih tablicah. Usodne noči Lani 3. junija sta prevzela službo obtoženi Anton Pavčič na čuvajnici 36, pokojni Jože Kožar pa na čuvajnici 35 tako da bi imela v noči na 4. junija obhoditi progo z nastopom cb 24 prvi i;z čuvajnice 36 proti Metliki do km 122 in nazaj do čuvajnice 35 (Dobravice) ter se vrniti od tu na čuvajnico 36, dočim bi se moral Kožar nočni obhod opraviti ob istem času v nasprotni smeri iz čuvajnice 35 proti Gradcu in na-^.aj. Ko je 4. junija ob 5.13 pripeljal vlak iz Karlovca proti Ljubljani na postajo Dobravice, je vlakovodja Josip Zupan opazil, da so za'tvornice odprte in da čuvaja Kožarja nikjer ni. sprevodnik Ivan M are jc stopil na prag čuvajnice in ugotovil, da so vrata jraktenjena. Ko je pogledal skozi okno na vratih, jc zagledal Kožarja v krvi z raz-rtfto glavo mrtvega na tleh. V njegovem stanovanju so pa našli njegovo ženo v spalnici na postelji mrtvo s preklano glavo. Vlakovodja Zupan je postavil k čuvajnici stražo in odpeljal naprej proti Gradcu, kjer je tcicfoničnio obvestil oblasti. Sodna komisija jc ugotovila, da jc bil Kožar štirikrat udarjen s sekiro po glavi m da so bile vse štiri rane smrtne, poleg tega pa dvakrat po desni in enkrat po levi roki, a Kožarjeva žena je dobila s 6ekiro po glavi tako močan udarec, da je morala smrt takoj nastopiti. Sum pade na Pavčiča Orožniki so žc 6. junija osumili groznega umora in aretirali Kožarjevega tovariša Pavčiča in progovnega delavca France*a Srvajgerja. Proti obema jc bila uvedena preiskava, med katero se jc pa izkazalo, da Svajger sploh nc pride v poštev kot morilec, dočim sc je sum zoper Pavčiča vedno bolj utrjeval in je končno pri vedel do obtožbe. Predvsem je zdaj dogna.no. da jc obtoženec že davno mrzil Kožarja in njegovo ženo. Razmerje med obdolžencem in pokojnim Kožarjem je bilo tako napeto, cla sta se drug drugega ogibala. Čc sta sc pa že morala srečati, sc nista pozdravljala. Vzrok je bil predvsem zavist, ki jo jc gojil obdolženec do Kožarja, ker jc imel višjo plačo, dasi jc preživljal samo ženo, dočim je moral obdolževec z manjšimi dohodki prehranjevati ženo in petero otrok. $e večje je bilo njegovo sovraštvo, ker je bil blazno ljubosumen na svojo ženo, ker je domneval, čeprav brez povoda, da jo Kožar zasleduje. Tovariši opisujejo obdolženca kot nekoliko čudaškega, nervoznega in nevra-steničnega moža, ki jc vedno stremel po nas predovanju, čeprav so bile njegove sposobnosti za to preskromne. Zato je verjetno, da je hotel postati zvaničnik, na kar bi lahko zamenjal Kožarja na udobni čuvajnici 35. Glede obdolženčeve ljubosumnosti pravi priča Katarina Pohar, da ji je Pavčič nekoč omenil, da se mu nič prav ne vidi, da Kožar na službenem odhodu mimo čuvajnice pozdravlja njegovo ženo. Alojzu Žug-lju je dejal nekoč, da hodi domov po daljši poti skozi gozd in ne mimo postajališča Dobravice samo zato, da se rzogne Kožarju, ki se rad praska tam, kjer ga nc srbi. Dejal jc, da ga bo »rxkml«, čc bosta skupaj v službi in čc bo Kožar še sitnaril. Kdaj je bil Kožar umorjen Is službenega razporeda, poročil železniške sekcije v Novem mestu ter pričevanja Janeza Homerja izhaja, da bi bil v kritični noči moral nastopiti Kozar službeni obhod opolnoči proti Gradacu, obdolženec pa od čuvajnice 36 proti Metliki ter se vrniti takoj nazaj mimo svoje čuvajnice do Kožarjeve. Čuvaja bi morala pri tem izmenjati kontrolne tablice tako, da bi drug drugemu nadzirala, Ker so pa našli Kožarjevo tablico na njenem mestu, je bilo takoj jasno, da Kožar sploh nI nastopil obhoda in da je moral biti umorjen Se pred polnočjo, če bi bil obdolženec napravil svoj službeni obhod po predpisih, bi ga bdi moral nastopiti ob 24. iz čuvajnice 96 in se povrniti tja. ob Štirih. Proga ki bi )o bil moral obhoditi, je dolga 4.5 km, tako da bi imel 9 lan boje do Ko-žarjeve čuvajnice pa 6 km M obhodu tal moral biti torej pri Kozarjevi čuvajnici ob 2.30 priča ing. France Urban pove, da ran je obdolženec zagotavljal, da je ob-nodno JhilJbo opravil v predpisanem čaou ter prišel okoti S. zjutraj k čuvajnici 35. Isto je zatrjeval tod* oroftnfkom. Pozneje ao je pa ugotovilo, da obdoHenftcva trditev ni resnična, kar ga je priča Bara TJrn videla okrog 4 ko je naglih korakov prihajal po progi od Metalke proti č«vaj- Koiar v Dotoavicah Kaj obremenjuje obdolženca Zato jc obdolženec svoj zagovor spremenil in trdi, da je nastop obhoda zaspal za dobri dve uri ter odšel na progo šele ob 2.16. že sama ta okolnost vrže čudno luč na obdolženca, ker prizna, da ga je ob 11.45 zbudila budilka, pa trdi. da je kljub temu zaspal, dasi bi bil moral četrt ure pozneje nastopiti službeni obhod, de bolj pa je zanj obremenilno, ker je po lastnem priznanju videl na postajališču Dobravice, da je Kožarjeva kontrolna tablica še na mestu pa se za to ni zmenil, dasi je bila njegova dolžnost ugotoviti, če je Kožar še doma ali je odšel na službeni obhod ia je kontrolno tablico le pozabil. Značilno je za obdolženca, da je pri obhodu prisluškoval telefonu in zvedel za odkritje umora že po peti uri, dasi je prisluškovanje strogo prepovedano. Obdolženec je zjutraj ženi svojega tovariša Hoz-nerja sporočaj( da sta Kožarjeva umorjena, nerazumljivo je pa. da ni umora niti z besedico omenil mesarju Komparctu, pri katerem je okrog 8. kupil meso. Tudi sicer se je naslednji dan vedel zelo sumljivo. Sukal se je ves Čas okrog čuvajnice 35, ponujal brez najmanjše potrebe svojo pomoč poizvedovalnim organom in bil ves preplašen. Sumljivi madeži Pri aretaciji so našli na obdolženčevih dveh srajcah, spodnjih hiačah in pleteni zimski maji sumljive madeže, ki so bili deloma žc izprani. Obdolženec pravi, da izvirajo od potu in da so zato podobni sledovom krvi^ ker je nese! v nahrbtniku jetra, od mesarja. Zimsko majo pa naj bi bil zamazal s krvjo v zaporih sreskega sodišča v Metliki, kjer mu jc tekla kri. Fiziološki zavod ljubljanske univerze je ugotovil majhen krvni madež le na rokavu zimske maje. Zelo obremenilno za obdolženca, jc dejstvo da jc po mnenju izvedenca moral morilec prizadejati vse poškodbe žrtvama z levo roko in da je tudi obdolženec levičar. Usodno je za obdolženca, da je posebno vešč ravnanja s sekiro, ker je bil 5 let zaposlen pri mesarju Er-bežniku v Bizoviku. Tz Kožarjevih poškodb na glavi izhaja, da je morilec z bliskovito naglico in izredno spretno posekal svojo žrtev, kar je mogoče samo pri človeku, ki je mnogo delal a sekiro. Po Ko-žar je vem stanovanju je bilo vse razmetano, toda denar in dragocenosti so bile nedotaknjene, kar priča, da je morilec raz-metal stvari nalašč. Kožar je bil izredno previden in nezaupljiv, v čuvajnici se je vedno zaklepal in zato je jasno, da jo je odprl le človeku, ki ga je poznal, in s katerim je moral ob nenavadni nočni uri govoriti. Kot tak pride v poštev edino obtoženec, ki je istočasno opravljal službo v sosednjem rajonu in je imel torej dovolj izgovorov, da je zahteval razgovor s Kožarjem v nujnih službenih stvareh. Tujemu človeku bi Kožar službenega prostora gotovo ne odprl. Zakaj naj bi bil umoril tudi Kožarjevo? Vprašanje je sedaj, zakaj naj bi bil obdolženec umeril tudi Kožarjevo ženo, ko je predvsem sovražil le Kožarja samega Neprijazno vedenje napram njemu in njegovim otrokom gotovo ni moglo biti povod tako strašnega dejanja. Najbolj verjetno je, da se jc obdolženec po prvem umoru odločil še za drugega, v strahu, da bi Kožarjeva žena ne pomagala pri izsleditvi morilca. Glede načina umora Kožarjeve pa ni prave jasnosti. Jutri! Kari Ludvik Diehl ljubljenec publike, nepozaben vsled njegovega uspeha v prekrasnem filmu »EPIZODA« ter DOROTHEA VVIECK v filmu Zmagovalec srca K. L. Dieh! kot izumitelj in tovariš K. L. Diehl kot dirkač in športnik K. L. Diehl kot prekooceanski letalec K. L,. Diehl kot gentleman, ki si s svojo plemenitostjo osvaja vsa ženska srca. Velenapeta vsebina! Jutri premiera! Kino Union, tel. 22-21 Naši tekmovalci za alpsko kombinacijo Na olimpijado pojdejo Heim, Praček, kot rezerva Stopar čop in Ljubljana, 28. januarja V soboto in nedeljo so bila zadnja izbirna tekmovanja naših tekmovalcev pred tekmovanjem v Ganniscb - Partenkircheau, Med tem, ko so bili na Pokljuki treningi tehničnega in kondicijskega značaja, se je ua Triglavu vršila *izbirna tekma v >laloniu in na podlagi njenih rezultatov jc bila sestavljena naša ekipa za alpsko kombinacijo. Tekmovanje je bilo v nedeljo dopoldne s pfartom pod Ržjo, cilj je bil pa pod Rjavi no. Proga za slalom p bila dolga okrog 900 m, višinska razlika je pa znašala približno 200 m. Tekmovalce je spuščal s starta g. Ko-peikv, na cilju sta pa bila Stane Predalič in trener ilarror, a na kontrolah Strickber-ger in Bernik. Vsak tekmovalec je progo presmučal dvakrat. Rezultati so bili naslednji : 1. Haiai Hubert (Skala Jesenice) 3:27 3 (1:46 iu 1:41.3); 2. Urbar Slavko (Skala, Jesenice) 3:34.S (1:04 in 1:39.6); 3. Stopar Rudolf (Sni. ki. Ljubljana) 3:494 2:11.1 in 1:38.3). Najboljši čas dneva v drugem teku- 4. Praček Ciril (Skala. Jesenice) 3:51.3 (2:11. in 1:40.5); o. Čop Franc (Ilirija) 4:02.6 <2^09.5 in 1:43.8); i». Žnidar Emil (ASK Oorenec Jesenice) 4:06.1 (2:07.4 in 1:55.7); 7. Ankele Riko (SK Tržič) 4:068 (2:23 4 in 1:54.4); 5. Mušič Ljuban -motar, Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri. Ponedeljek: 27. Siromakovo jagnje. Red B Torek 28.: Zeprto. Sreda 2°.: Pesem & ceste. Red C. Četrtek 30.: Dies inae. Premiera. K cd Četrtek Premijera NVildgansove tragedije >Dies Irae« (Sodni danj bo v četrtek L'!', t. m. Drama spada po svoji idejni veličini med najpomembnejša dela povojne svetovne literature. Napisana je bila leta 1918., torej v času. ko >«' Je ravno dovršilo največje klanje vseh krajev in 8a*bv, {nameniti p€ snik in dramatik odgrinja v tej dr;uni I bresobcirao krutosjjo pretresljivo tragedijo ne/.a/.cljeiieL!.i. v sovraštvu spočetega iti ragojeaega otroka, ki ga nečloveška bari med starši, med očetom in rn.iterjo pritira neizogibno v Propast in smrt. Velikoj*, težnost in verna veljavnost osnovne mi.-!:, čudovito doživljeni in strnjeni značaji, mu zikalua zgradba v obliki m zlasti monumentalni plastični jezik uvrščajo tO delo ne i najdragocenejša dela ualegl dramskega repertoarja. Pesniški prevod jo mojstrsko oskrbel poleg Zupančiča na> najmočnej.-i odrski prevajalec književnik Fran Albrecbr. Glavne vloge igrajo ga. Marija Vera in šaričeva, ter gg. Levar, Jan, Uebevec in Ali sc ie spomnite na prekrasne filme „Ob zori", vf4 vragi44 Po dolgem odmoru boste videli ■ Priljubljeno malo Jutri njen najnovejši film JdlMit G«iyit01* Triurni ljubezni »Adorablc« v kina SLOGI Socijalno zavarovanje trgovcev Ljubljana. ^8. januarja Naši trgovci bijejo hud boj za obstanek. Trda prede tako trgovcu v mestu, kakor v okolici, še huje pa je za onega na deželi. Davno so žc za nami časi, ko je lahko trgovec mirno trgoval, prost najhujših skrbi in si lahko tudi nekaj prihranil. Takrat, ko so bile za trgovino še ugodne prilike, je trgovec premalo mislil na vzajemno pomoč in na socialno zavarovanje, čeprav so bili že tedaj v tem poklicu možje, ki so opozarjali tudi na take potrebe. Kot posebno potrebno se je pokazalo bolniško zavarovanje trgovcev, ki Pri nas še ni izvedeno. Prvič so se pričeli naši trgovci pečati i mislijo, naj ©e osnuje bolniško zavarovanje 1. 1929. Takrat se je stvoril pripravljalni odbor, ki je že razposlal zadevno okrožnico vsem članom ljubljanskega združenja. Izkazalo pa se je, da je bilo tedaj za za|>očeto akcijo še premalo razumevanja v vrstah samostojnih trgovcev. Tri leta kasneje se je pričelo spet delati na stvari in se je članstvo takrat že izjavilo za načrt, dokaz, da so nastopili slabši časi. Ker pa je prav takrat izšel novi obrtni zakon, v katerem je bilo predvideno po $ 384 obligatorno socialno zavarovanje za trgovstvo, če združenja to sklenejo, se jc odstopilo od akcije za prostovoljno zavarovanje. Zve za trgovskih združenj je napravila vse potrebne korake in poslala izjave združenj na ministrstvo za socialno politiko v Beograd, odkoder pa ie do danes ni odgovora. Tako *o zdaj trgovci prisiljeni pričeli delati snet na tem. da osnujejo prostovoljno bolniško zavarovanje in je akcija v polnem teku. odnosno tik pred izvedbo. Drevi ob pol 8. bo v dvorani Trgovskega doma ustanovni občni zbor Bolniške blagajne samostojnih trgovcev za katerega vlada med trgovskhn svetom izredno veliko zanimanje in na katerem bo podal predsednik pripravljalnega odbora g. Albin Smrkolj izčrpno poročilo. Gregorin. Režijo ima Ciril Debevec. Premijera jc za red Četrtek. Opera Začetek ob 20. uri Ponedeljek 27.: Zaprto. Torek 28.: Kraljičin ljubljence Red A. Sreda 20.: Carmen. Red Sreda. Nova ruska opera v našem opernem rc-porterju. Meseca februarja bo premijera najnovejše ruske opere ;Ladv Maebcth , ki jo je napisal mladi ruski komponist >o-štakovič. Vsebina opere je izredno dfMSS tična, v glasbenem oziru je delo pisano precej moderno in sijajno instrumentalno. Za Šoštakovičevo delo se zanimajo vm večji odri izven Rusije. Premijero pripravljata ravnatelj Polič in režiser prof. Sest. Birger Ruud se je ponesrečil V soboto se je v slovitem Kitz.buhlu v Avstriji hudo ponesrečil znameniti, tudi pri nas znani skakač Birger Ruud. Udeležil se je smuka, pri katerem jc tekmovala elita avstrijskih, angleških ameriških Ln norveških olimpijskih tekmovalcev. Ko je drvel po strmini, je 20 m pred ciljem nenadoma, padel in se zaletel med številne gledalce. K sreći se ni nikounur nič zgodilo, le Birger je obležal ves okrvavljen in nezavesten Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer se je šele zvečer zavedel, čeprav je njegova rx»škodba precej huda, so zdravniki mnenja, da utegne do olimpijade okrevati in da bo že apoao-ben za tekmovanja. Po nesreči so ugotovili, da je Birger prevozil strmo progo v 4 : 20.06, dočim je znašal stari rekord Avstrijca Franca Pa-laure 5 : 17. Iz tega ze razvidno, da jo drvel z brzino okrog SO km na uro. Iz Kamnika — Obrni zbor Tujsko prometnega dr«frva v Kamnik« bo 2. februarja ob 10. v noseb-. ni sobi restavracije A. Cerar z običajnim J dnevnim nsdom. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.15 In 9.15 ari zvečer LUISE ULLRIGH in MATIJA WDEMANN V VELEFILMU LJUBEZNI VIKTORIJA PO ZNANEM DELU KNUTA HAMSUNA. DNEVNE VESTI I — Reforma in razširjenje telefonske službe. Poštni minister dr. Kaludjerič je spi cjel beograjske novinarje in jim. dal dtiljšo izjavo o našem telefonskem omrežju. Dejal je, da naše telefonsko omrežje niti kvantitativno niti kvalitativno ne more zadovoljiti našega gospodarstva. Za razširjenje zboljšanja telefonskega omrežja bodo potrebne znatne investicije. Redni proračunski izdatki tu ne pridejo v poštev. Eno največjih del je poleg blejske avtomatične centrale rekonstrukcija mestne telefonske mreže in instalacija nove telefonske avtomatske centrale v Saraievu ki bo imela 2000 številk. Drugo važno vprašanje jo zboljšanje telefonske zveze Dal-macije z zaledjem. V kratkem bo dal minister za tisk posebne informacije o dru-?rih delih v njegovem resoru. — Pet rednih zračnih zve/. doM naša jadranska obala. V poletni sezoni Dubrovnik ne bo imel zračne zveze samo s pro-go Sušak—Zagreb - Praga, temveč tudi z Zemunom prekn Sarajeva. Poleg tega namerava nemška Lufthansa v najkrajšem času otvoriti zračno zvezo na progi Berlin— Zemun— Kairo. Tako da bodo lahko rotniki iz Dubrovnika še istega dne prispeli ne sam-' v Zemun in Berlin, temveč preko Sredozemskega morja tudi v Kairo. Sušak dobi letos poleg dosedanjih dveh mračnih prog še tretjo, ki jo nameravajo otvoriti Avstrijci .s svojimi trLmotoraimi letali. To bo proga Dunaj—Celovec—Ljubljana -Sušak in bo šele letos otvorj?na. Tako bo imel naš Jadran pet rednih zračnih zvez s kontinentom. KINO SLOGA Telef. 2730 Danes poslednji« ob H>.. 19.15 in 21.13 ZVONIMIR ROGOZ v prekrasnem češkem nacionalnem velefilniu ŠTEFANIH »HIMX\ SVOBODE« — < enui to? Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da tako zvane : \veekend karte odnosno polovična vozni-iva ne bo več valjala ob praznikih kakor doslej, temveč samo ob nedeljah. Tozadevna uredba stopi v veljavo 10. februarja. Že ua spomlad torej ne bomo več imeli ob praznikih vozne olajšave, ki je prinesla železnici tako živahen promet, našemu izletništvu pa veliko poživitev, od katera je imela korist b«ko železniška uprava, kakor tudi letovišča in planinski domovi, zadovoljni so pa bili tudi izletniki, saj je marsikomu baš voznina glavna ovira, da mora ostati doma. Tako bo do o praznikih, vlaki zopet vozili večinoma prazni in nihče ne bo imel od te Za-groba, Generalna direkcija državnih železnic je razpisala natečaj za idejni osnutek novega železniškega mostu Čez Savo pri Zagrebu. Osnutke je poslalo *J7 inženjerjev in arhitektov. V Zagreb bo povabljen naš rojak dr. Kož iz Curiha, profesor tehnične fakultete in direktor švicarskega instituta za preizkušanje moMovnih konstrukcij. On bo pregledal osnutke in podal o njih rerne ljube/ui. V ne- d djo jx>poldne se je obesil v Banja Luki 20letni brezposelni delavec Mustafa Nažič. v smrt ga je pognala nesrečna ljubezen. Bil je več let podnaiemiiik pri Ivi Tiči in zaljubil se je v njegovo priležnico Tinko Marjanovih. Ker mu pa ni ho! Ia vračati ljubezni, se je obesil. — Narofen umor. Orožniki v Sonil>oru -o aretirali Ivana Koletiča, ki je ukradel n!ar-ki Bari Lahpunor dve vložni knjižici v vrednosti okrog 100.000 Din. 5.000 Din v gotovini ter več obveznic in menic K ta1-vini sta ga nagovorila laž:; in Pavel Repi-aac, ki sta mu obenem prigovarjala, ooj stal ko ubije, /a kar bo dobli 1000 I >i n. Na-tvezila sta mu. da ima starka doma najmanj SOjOOO Din gotovine. Fant je vlomil k starki, ki >• mu je pa zasmilila in je ni hotel uhRi; temveč se zadovoljil samo s tatvino. — Na grobu SVOJill Maršev >e je ubil. V nedeljo |K>noči si je končal v Subotici na grobu svojih staršev življenje 24letni čevljarski pomočnik Laio^ Dudaš. Služil je pri vojakih in pred dvema mesecema ie prišel na bolezenski dopust, ki mu je zdaj poie-kel. Y poslovilnem pismu pravi, da ga nekaj vl^če na pokopališče in ker ruti, da mu t>o na drugem svetu bolje, da l»o tam neizmerno srečen, si hoče končati življenje. Iz Ljubljane —lj Pasji raj v Tivoliju. Blu parkih, .škode sicer ne delajo posebne, celo koristijo parkom, ker jih lako marljivo gno-je. Higijena seveda nc prihaja v poš'ev. V Tivoliju je sloviti glavni drevored s kandelabri, ki jih psi znajo se posebno s pridom uporabljati. Tudi to ni nobena nesreča, pač pa se ne morejo sprijaznili nekateri s celimi krdeli psov, ki tekajo prosto |>o vsem Tivoliju, kamor jih njihovi redniki. odnosno rednice, vodijo dan za dnem na poiržbo. Na lepem se ti zapraši krdelo psov j*>d no-g.' _ toda k temu ne sineš ničesar pripomnili, da bi se ne čutili prizadeti obo/eva.e-Iji živali. Končno se ne smejo pritoževati niti starši otrok, ki ne morejo obraniti pred psi svojih malčkov. Pogosto psi tudi i lizn-jejo olroke: zdaj kandelabre, zdaj otroke. Higijena? Ne bodimo dlakocepci. saj gre vendar za ljubke živalce iti več ali manj ljubke dame. ki jih Ščitijo... —lj Babilonska zmešnjava vlada še vedno pri številčnih tablicah v Langusovi ulici. Že pred leti smo opozorili mestni magistrat v -Slov. Narodu na ta neied. ki je izzval že nešteto kletvin iz ust ljudi, ki so hoteli najti kako stanovanje s pomočjo hišne številke. A zaman, .še danes vidiš na nekaterih hišah napis >.Tobačna ulica«, med tem ko se je ta ulica že davno preselila onstran tobačne tovarne, številke se pa vrste v temle redu: 24, 11- 0, 0, 18, 32. 0! Prizadeti stanovalci prosimo, da se to končno uredi, vsaj to bodo pač dopuščale mestne finance. u — Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bo drevi ob 20. v veliki dvorani Trgovskega doma ustanovni občni zbor prostovoljne trgovske bolniške blagajne. Dolžnost trgovcev je. da občni zbor posetijo polnoštevilno. Istočasno javlja združenje, da je banska uprava odredila, da morajo do 1 februarja odstraniti trgovci iz svojih lokalov vse one avtomate, pri katerih kupec ne ve popolnoma t< čno, katero kakšno in koliko blaga dobi, to je vse avtomate, ki so prikrojeni na srečko kupca. O tem se vsi prizadeti obveščajo s pozivom, da se v izogib kazni ravnajo po gornjem navodilu. Pojasnila v tajništvu. Uprava. —lj Po vrtovih Nemčije. Holandskf in Belgije nas bo na svojem predavanju jutri ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi vodila predsednica kluba ljubiteljev cvetlic g. Andreja Ki j ličen kova. Med prijatelji vrtov tudi po svojih spisih znana strokovnjakinja pozna vrtove vse Evrope na predavanju nam bo pa opisala zlasti krasote modernih vrtov v Nemčiji ter cvetna polja Holandske in Belgije, seveda nam bo pa pokazala tudi flike tega paradiža. Kakor vsa predavanja podružnice SVD, je tudi ta zanimivi večer za člane in nečlane brez vstopnine. —lj Prihodnji koncert naše Glasbene Matice, ki bo v petek dne 7. februarja nam prinaša dela, ki se bodo v tej obliki prvič izvajala na javnem koncertu. Na sporedu so: Osterc: Magnificat, mešani zbor s spremijevanjem orkestra. švara: Brodnik, balada za alt-solo in veliki orkester. Mosolov: Železolivarnica, simfonična slika in Slavenski: Religiofanija za sollf zbor in veliki orkester Na koncert že danes opozarjamo. —lj Dnevni 4 mesečni in večerni imate fni gospodinjski tečaj. Nab. zadr. usluž. drž. žel. v Ljubljani se zopet prične s 1. februarjem. Pouk obsega praktične in teoretične predmete kuhanja in gospodinjstva. Ukovi-na je nizka. Informacije daje vodstvo že-lezničarske menze. Pražakova 19. Vzporedno se prične tudi dnevni in večerni šivalni in prikroievalni tečaj. —lj Jugoslovenski Touring klub. podružnica Ljubljana obvešča vse športno turistično občinstvo, da bo otvori 1 sredi meseca februarja ciklus izredno zanimivih predavanj. Preskrbeli smo same priznane predavatelje, ki bodo z neseno sliko in filmi prikazali mnogo lepega, večini še neznanega. I Vrstni red predavanj bo predvidoma siedeoi: Z avtom skozi Dolomite. Z avtom skozi severno Italijo in južno Franci j: z avtom s?;o-zi švico in južno Nemčijo- z avtom skozi Saizkamm?rgut in Bavarsko: Naše vode in kajak sport; moderna pogonska sredstva. Točen datum vsakega predavanja bomo pravočasno objavili v dnevnem Časopisju. —lj Občni zbor društva »Pravnik« bo v četrtek 30. t. m. ob 18. v justični palači v Ljubljani, dvorana št. 79. —lj Smrt uglednega krojača. l)«mes lo-poldne je umrl na šinartiuski cc?sli splošno znani krojaški mojster i u posestnik Matej Cas?rmann. —1 j Jadranska straža v Ljubljani priredi po svojem agilnein krajevnem odboru priznani tradicionalni večer v narodnih nošah, ki ne pritegne samo ljubiteljev našega sijema morja, ampak tudi olKKtevalelje prekrasnih narodnih noš. Priznana je tudi domačnost tega ve nrra, ki združuje prijatelje jadranske misli. Za dobi o pijačo iz priznane kleti Radoniča Pia. in okusen prigrizek, ki i£n bodo poskrbele neumorne članice K raje« naga odbora Jadranske straže, to poskrbljeno. Večer se bo vršil 8. februarja v v.-eh prostorih na Taboru. Lože n r 'zetvi-rajo. KINO UNION, tel. 22-21 Danes i oslednjič ob lo\. • 9.15 iu 21.1 "i uri vesela in zabavna dunajska opereta ROBERTA SiOLZA GOSPOD BREZ STANOVANJA POZOR? \ elezaniiniv zvočni tednik s prizori iz življenja umrlega angl-kralja Jurija Y. in nov 'i»a kralja Edvarda \ill. — lj Tradicionalni obrtniški ples I. februarja v Kazini bo nova senzacija letošnjega predpnata. Iu darila ... — lj Alpinistična šola. Jutri zvečer (20. t. m.) bo predaval tr. dr. France Novak Q Alpinista in higijeni . Za prijavijence obvezno.. Vabljeni pa tudi vsi, ki jih to zanima. Vstop prost. Začetek ob 20. uri. TK3. Iz Celja — e Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 4. Februarja ob 30l v Mestnem gledališču v Celju Schurekovo i^ro s petjem in godbo Pesem s cesta Nastopili bodo Lr^. Danes, ki je pri premieri te igro v Ljubljani pred dnevi proslavil 35 letnico svo-jega odrskega udejstvovanja. Kralj. Sanciu. Polokar in Pianecki ter dami Mira Danilova in Severjeva. Igra je dosegla v Ljubljani velik uspehi Predstava bo za abonma Neabonentom priporočamo, da si vstopnice takoj nabavijo v prodprodaji v trafik] i>. Frape ta na Dečkovem trgu. —c Geste pod >larim građeni je »Poljana« ustanovljen. Kako močno za željen je bil and kra>ij>ki-ini športniki neodvisen izrazito smučarski klub, je Poka zala lepa udeležba 50 članov ki >o se /brali na BStanovnen občnem zboru kluba Poljana . ki no>i svoje ime po planin>kih benožetifl pod >tor/.ičejn. kadi velikega zanimanja, ki pa hi >h bolj naraslo, če bi klub mogel razviti oh primernih snežnih prilikah vse svoje delovanje, j'* pričakovati, da bo klali kmalu štel do 100 članov. 1 >a se kontinuiteta med članstvom poleii ne pretrga, bo klub poleti gojil predvsem turistiko. Za predsednika kluba j*' bil Izvoljen L'imii. prof. Alojzij Harčun. /a tajnika Pa Foriš Niko. Klub ho tudi pn>-ii za sprejem in verifikacijo v Gorenjski /im-skoSportpi savez. X.i Poljani pod Storličeiu >e nahajajo ti i koče. od katerih eno bo vzel v najem ia uredil za svojo potrebe, članarina /naša I »in ?4.— letno, ta podporne elane l>in ;'J». - Pod Storžičem so »lani > prostovoljnim dolom ie polni /gradili precej veliko skakalnico. Klub ima vse pogoje za uspeli dane. manjka le še in eđinole sneg. da bodo člani kot vsi smučarji prišli na svoj račun. — — Tradieijonalni gasilski ples bo letos, kakor javljajo veliki lepaki širom Gorenjske v soboto 1. II ob 20. v v.-eh prostorih NarfdncRa doma in bo v resnici naroJna priredite- v pravem pomenu besede. S prireditvijo je združen IX. vinski sejem«, ki bo obilno založen z izbrano vinsko kapljico iz kleti najuglednejših veletrgovcev in vinogradnikov. Zlasti gostilničarji bodo imeli pr'liko pokusiti izborno kakovost letošnjega pridelka. O ostalem sporedu bomo še poročali. K poletu prireditve vabimo že danes! Iz Litile _ Občni zbor Društva dolžnikov. V nedeljo dopoldne se je vršil v salonu pri g. Franku Cererju ob precej lepi udeležbi ustanovni občni zbor Društva dolžnikov. Zborovanje je pokazalo žalostno sliko težkega gospodarskega položaja našega kraja. Na zbor so prišli tudi mnogi kmetje iz okolice, ki so bili preoej razgreti. Vendar se je posrečilo uvidevnemu predsedni-ku pripravljalnega odbora litijskemu odvetniku dr. Mazku pomiriti jih. Občni zbor je sklenil naj se posveti gospodarskim vprašanjem vsa pozornost, /borovalci so se tudi protivili, da bi šli skoro vsi prispevki iz članarine, kakor jih predpisujejo pravila v blagajno osrednjega društva v Ljubljani. Saj so nekateri govorniki omenjali, da so pri nas tudi taki zadolžen, ci. ki ne zmorejo niti predpisane članarine za Društvo dolžnikov To je res žalostno, da ne morejo postati člani pre-potrebnega društva zato, ker nimajo niti za članarino. . . Odbor bo zato vsem tem dovolil oprostitev ali znižanje članarine. Pri volitvah je bil izvoljen po večini odbor, ki je tudi pripravil ustanovitev. Predsednik je dr. Mazek I.an. v odboru pa so tudi kmetje iz okolice. — Društvo šola in dom je priredilo zanimivo predavanje tukajšnjega zdravnika dr Ukmarja. Predaval je v precej dobro zasedeni predavalnici na naši osnovni šoli o mlečnih zoben. Starši naše mladine, med njimi so bile tudi mnoge naše kmečke mamice, so se predavatelju prav *oplo zahvalili za pouine besede. Po pre-davanju se je vršil občni zbor sole in doma«, ki ga je vodil predsednik šolski upravitelj g. Drago Rostohar. Tako on kakor tUdI ostali funkcionarji so omenjali N'pe u-rvehe v preteklem letu, med drugam mlečno akcijo na naši osnovni šo-:i. ki da •• v vsa k.- i: dopoldanskem od m >-ru naš» mladini toplo mleko. Pri volitvah se je d< .sedanji predsednik g. Rostohar o irekel izvolitvi zaradi preobloženosti z delom. Zato je bij izvoljen nov odbor na čelu z . k roža i ni zdravnikom dr. TJkmar-jem. — MaŠt lel je in«- na sieskrin naerl- st\u. Zadnjic *iik» porocail, da je neznan □BOŠki, ki je prišel prosit milodara h gospe Kova ičevi na srbskem načelstvu, ukradel uro v trenutku, ko je stopila gospa po dr b.ž v sosednjo sobo. Tatvino so prijavili orožnikom, ki so tatu kmaiu izsledili v osebi nekega okoličana. Ukradeno uro je prodal svojemu znar. u Iz Ptuja lian /a dnem požari. Komaj je du.-25. t. in. uničil Ogenj lepo gospodarsko poslopje posestniku Zafosalk Martinu v Jablanah, že je naslednjo noč okoli poinr je bila slana in se je ogenj saradi vetra Mtskossa razširil (•*•/ \>e gospodarsko poslopje, ki |e bilo kilo / opeko ter aaici! hleve in kolarui o. Zgorelo je \H) stolov sena, -1(1 stolov slani vozovi in gospodarski stroji. gospodarsko Orodja m 8 knb. metrov drv. Skupna sko da >e reni na Din !K)'J0OO dočim so ceni škoda pri Zafoaatiku na IO.000 l>m. tako d■ je v dveh dnoh ua-lalo v eni sami ' okoli 70.0.(1 I > i 11 škodo. V nevarnosti pa • bila tudi soecdaa poslopja zaradi močnega vetra. !>•» se i»i preprečila cečja InatastroTit, ge ie zahvaliti le gasilcem i/ S i kol, ki «h> lakoj prihiteli aa pasnoi. Kako >ia poiara nastala, ni znamo in preiskujejo zadev.» orožniki. Omenili je heba, da je to leto=; v tem kratkem ča-u /e peti |M>žar v lej rasi. — Gasilska in po Ptuj priredi Mbraar- ja v OasUskem domu « Idu ju celodlie\ n gasilski tečaj. Predavanja bodo trajal od S. ur1 zjutraj do večer;!. Dne li». II. pa bodo predavanji i Onaoiu, _ \'bnn. \ sedeijo |>f»ilo<-i >o liHKiiani /likov, i vlomil v zobni stelja dentista u*K »ieh Hndolta. Na viatih >o razbili Hpo ter se splazili v notranjost. I/ mtzniee m na odr nesli iic...-t zlatih zobnih kron v vrednosti 10.« s Ki Din. Policija zasleduje vlomilro, ki bodo najbri mod bresposelnimf. Napad. Ko >*!a m V sod 4jo vračala proti večeru domov posestnikova ^ina i Moli t Peter in Haineršek .lanez i/. Hnkov.ov, ju [e napadla ve&f* družba fantov z noži in koli. HamerVk je dobil težke poškodb-- na W'i roki in na vratu. Plohi pa vet udarcev r. ročirami po lovi roki in ima t^ž.jo notranjo poškodbe. Oba so prepeljali v bolnico. Iz Maribora — V soboto premiera »Kariera kaiiclinta Vinziga«. Kariera kanclista Vinziga je naslov izredno učinkovite in zabavne komedije \V. Lachtenherga. ki bo njena premiera v soboto. 1. februarja. Delo je pisano z do-kajšnjo satirično ostjo in dosega na vseh odrih velike uspehe. Režira režiser ljubljanske drame in znani književnik Bratko Kreft. V vodilnih vlogah nastopijo Starčeva, Rasbergerjeva, Kosič, GorinSek, Nakrst in Grom. — Iz Rusije je prispel v Maribor 43-let-ni Hoso Mušič iz Zenice. L-eta 1916 je prišel v rusko ujetništvo. Po raznih pripetljajih so ga poslali v Kijev, kjer je bil 15 let bolničar. Tudi poročil se je v Rusiji. Mušič je pripovedoval, da je v Rusiji še mnogo jugoslovanskih vojnih ujetnikov. — Zastrupljenje z heneolom. V neki mariborski krojaški delavnici so se zastrupili Stvje krojaški pomočniki, od katerih je eden že umrl. Kje tiči krivda, bo dokazala pieiskava — Obsojen... 51 letni Ivan Klančnik. mizarski mojster z Mejne ulice, je bil včeraj obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. ker je radi malomarnosti povzročil smrt 40 letnega železničarja Janka Mlakarja iz Betnavske ceste, s tem, da ga je za Vse svete na odcepu Tržaške in r*tuj-ske ceste z avtomobilom do smrti povozil. Razen tega mora plačati še vse ostale stroške in pogojno mora is plačati vdovi pokojnega Mlakarja v enem mesecu 25O0 r>in v treh mesecih 5000 Din in v enem letxr 40.000 Din. xkk: MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din, preklici da plamene odgovore glede malih oglasov je arena prllozltj »mamun — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek S.» Dtn Najmanjši znesek 8 Dtn Krompir gorenjske provenijence. lepo, odbrano blago, oddaja vsako količino, dokler traja zaloga, po Din 80.— za 100 kg tvrdka A« VOLK VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, oblek, Hubertu-sov, pumparie itd. pri Presker-ju Sv. Patra cesta 14. C-T. JA\'SA 1>RA£BA več" komadov lepega pohištva danes popoldne ob 15. pri Mau-ser, pot na Rožnik štev. 2. \ila Verbic. Narodna tiskarna LJUBLJANA Jubilej zaslužnega javnega delavca J Jesenice, - 27. januarja. Te dni je prazno *al TOletnico rojstva, jutri pa proslavi svoj god najpopularnejši Jeseničan, okrožni in občinski zdravnik na Jesenicah r. Kogoj stoji že dolga leta na Čelu nacijonalnega in p. litičnega gibanja na Jesenicah. Bil je predsednik krajevne organizacije JDS, JRKĐ in JNS, član Sokola in društva Sokolski dom od njegovega početka, dalje predsednik bivše JN, zdaj predsednik CM D podružnice, podružnice Rdečega križa ter član in odbornik še mnogih drugih gospodarskih in kulturnih organizacij. Naš slavijenec je zvest naročnik . ^o-venskega Naroda« in »Jutra«, odkar izhajata, ter mnogo drugih listov in revij. Svojemu odličnemu članu priredi Sokolsko društvo Jesenice drevi ob 20.30 pozdravni večer, na katerega vabi vse, ki znajo ceniti velike slavljenčeve zasluge za nacijo-nalni in kulturni razvoj našega mesta. Ob njegovem življenjskem jubileyu mu iskreno čestitamo tudi mi z željo da bi ostal šc dolga leta zdrav, krepak, zadovoljen in srečen v krogu ljubljenih svojcev. Komunistično rovarjenje v Indokini Tesno soaeiovanje med Moskvo, francoskimi kom sta in in ^ oki tajskimi revolucijonarji Bivši generalni tajnik radikalne stranke. E. Pfeifer dolži v ; Matinu boljševike, da pridno pripravljajo revolucijo v francoski Indokini. Po franeorko - sovjetski pogodbi sc je Moskva obvezala, da bo opustila vsako komunistično propagando tako v Franciji kakor tudi v kolonijah. Moskva pa. to pogodbo krši in sicer v Parizu saraem^ pa tudi iz on Evrope. V času, ko se j«' Lava! mudil v Moskvi, so bili tam tudi odposlanci Lndokitajske komunistične stranke in pogajali So se z Moskvo o nadaljnji podpori. Vrnili so se domov s kitajskimi in mongolskimi potnimi listi, ki so jih dobili v Moskvi. Na lans-kem kongresu ruske komunistične stranke v Moskvi so nastopili indo-kltajski teroristi z zahtevo, naj se ustanovi skupna fronta proti francoskemu imperializmu. V resoluciji sprejeti na kongresu je glede Indokine odkrito rečeno, da jc izgon imperialistov tudi iz Indokine v interesu Sovjetske Rusije. T> se zdi naravno voditeljem komunistične internacionalo, gotovo bi pa francoski zunanji minister ne hotel sprejeti gruzinskih ali adzerbej-žanskih zastopnikov, še manj pa bi jim hotel ponuditi strm« glavijenje sovjetskega režima če bi pa storil to, si lahko mislimo, kaj bi porekla Moskva. Komunistični kongres jc kmalu obrodil sadove v Indokini. Nekaj tednov po kongresu je začela skupina slušateljev Stalinove šole po povratku iz Moskve v Indo- kino širiti propagandne brošure v domačih jezikih. Istočasno so se zvezali francosko komunistična stranka, indokitajski revolucionarji in Moskva. Francoski komunisti so poslali več študentov iz Pariza v Stalinovo šolo v Moskvo Med francosko komunistično stranko m indokitaj-skimi revolucionarji se je razvila živahna korespondenca. V portugalski naselbini Makao so ustanovili centralo za komunistično rovarjenje v Indokini in Siamu. 24. avgusta je priobčilo glasilo indokitajskih komunistov Boj« vest, da je bila sklenjena zveza med njimi in indokitajskimi narodnimi reformisti, ki se bore za neodvisnost Indokine. Komunistična internaoionala pripravlja torej^ v sporazumu s francoskimi m indokitajskimi komunisti revolucijo v Indokini. Pred meseci je sovjetska vlada javno priznala, da se mora Francija zavarovati z močno armado in izrekla se je za skupno fronto proti" nemški nevarnosti Istočasno pa pripravlja revolucijo v Indokini in Franciji, kar bi pomenilo odtrgati od Francije eno njenih glavnih kolonij in oslabiti njen mednarodni pomen. Pripomniti je treba šc^ da dobivajo komunisti v Indokini in Alžiru moralno podporo od on-dotnih francoskih uradnikov, pristašev socialistične in radikalne struje^ ki so jih nastavile tam levičarske vlade v zadnjih desetih letih. Bodočnost Antarktide Ko bo mogoče prenašati energijo brezžično okrog zemlje, bodo kraji okrog južnega tečaja največji vir energije na svetu, pravi šef Scottovega zavoda za polarna raziskavanja v Cambridgeu prof. Frank Debenham. Pred leti se je udeležil usodne ekspedicije kapitana Scotta v Antarktido in zdaj pripravi vsako leto okrog 100 podjetnih mladih mož za raziskavanje v polarnih krajih. Prof. Debenham je prepričan, da se bodo dale izkoriščati ogromne sile polarnih viharjev ki skoraj nepretrgoma divjajo nad ledeno pustinjo okrog južnega tečaja. Tako drvi nad Adelinovo zemljo neprestano 80 km širok zračni tok, v katerem je več energije, nego v največjem vodopadu na svetu. Nad vso Antarktido divjajo strašni viharji, ki jih bo lahko človeštvo izkoriščalo za pogon ogromnih generatorjev. V Antarktidi zdaj še ni nobenega življenja, ne človeškega ne živalskega, toda ne samo ker je podnebje hladnejše kakor v krajih okrog severnega tečaja temveč v prvi vrsti zato. ker v Antarktidi ni rastlinstva. Po mnenju prof. Debenhama je pa. to najbolj zdrav kraj na svetu. Tam ni nobenih bacilov, niti zarodkov bolezni, tako da bi bila Antarstida idealen sanatorij posebno za bolne na pljučih, kajti tam padajo šest do osem mesecev v letu na zemljo ultravijoličasti žarki. Ekspedicija kapitana Scotta je bila štiri mesece zaprta v svoji koči. pa so vendar ostali vsi člani zdravi. Sploh je značilno, da ostanejo udeleženci polarnih ekspedicii navzlic sjlnim naporom in strupenemu mrazu vedno čili in zdrav?. Prof. Debenham pripisuje to v prvi vrsti zdravemu podnebju in zato pozdravlja korak sovjetske vlade, ki je začela ustanavljati v polarnih krajih prve sanatorije. Kupni domače blago! K obravnavi proti Antonu Pavčiča Pokojna Jože in Terezija Kožar, umorjena lani 4. junija v Dubravicah. Glej poročilo na 2. strani. SOKOL — Sokol f. Ljubiiana - Tat-or vabi Man-stvo na 28. redno glavno skupščino, ki ho v sredo, dne 29*.< L ni. ob pol '20. uri v mali dvorani na Taboru. Uprava. — V Sokoljskem domu na Viču bo v soboto 1. februarja ob 20. nad vse zabaven večer, kakršnega Vičani š? ni.^o imeli. V goste pridejo člani sokol^kega gledališkega odra iz Trbovelj, ki nam bodo na zabavne ni večeru pokazal? razne umet- nosti, ki bodo vzbujale pri vseh pose Bikih salve smeha. Kdor hoče torej \ -v.,, to imeti res prisrčno zabavo, na i p: ide v Sokolski dom. kjer ga bomo spre eli z odprtimi rokami. Na sporedu bo seveda tudi ples in godba, preskrbljeno pa bo tudi za dobro jedačo in pijačo. Na svidenje v s -boto na Vita. Pol stoletja že deluje €HDf darujmo še za pol stoletja! 1 . V.-'Sf-k^.**«* Občina Ljubljana, Mestni pogrebni zavod. i K3 Zapustil na* jc za vitine nas Had vse ljubljeni in ^ohri soprog, oče, stari oče, svak, stric m tast, gospod 0U1C velefrgovec v ponedeljek, dne 27. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 29* januarja 1936, ob pol 4. uri popoldne od doma žalosti, Nunska ulica štev. 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne Z7* januarja 1936. Evgenija, soproga. Jela Popovič, Janko, Evald, Vera, por. dr. Adlešič, mati, sinova, Nihola Pero, Marko, Cjure bratje, dr. Juro Adlešič, zet, hčerka, Danica, Tonika, Mara, sestre. Ema roj. Dolenc, sinaha, Antonija, rof, Voitišzk in Slava, roj. terk, svakinji, Janezek, vnuk, in vse ostalo sorodstvo. LION FEUCimVANGER: 140 2* i d Suss Roman Po golih, mračnih hodnikih trdnjave Hohenasperga. po vijugastih stopnicah je stopicala za mrkim desetnikom z ogromnim svežnjem ključev Michaela Siissova. Stari, nežm dami je močno utripalo srce. Povsod stene In težko orožje, mogočna, dušeča in grozeča oprema. Desetnik je stopal naprej naglih korakov, da ga je komaj dohajala, da ie vso pot lovila sapo, toda potrpela je. ker ni imela poguma, da bi prosila, na] se ozira na n?o. Slednjič so zaškripala nizka, plesni va vrata. Globoko je vzdihnila in pogledala v golo celico. Tam je sedel na železni postelji star mož upognjenega hrbta, izmozgan in nezdru-% vo zavaljen z umazano sivo, zanemarjeno brado Mrmral je nekaj in zrl top■.; predse, na obrazu mu jc igral čuden smehljaj. Plaho je dejala desetniku: K temu ne. dobri mož. k Josefu Stissu hočem. Desetnik >e odgovoril osorno: Sat-to je ta zid, gospa. Z nepopisno skelečo groza se je ozrla Michaela na jetnika, ki je tedaj počasi obrnil k njej obraz in rjave, mežikajoče, nekoliko vnete oči. Desetnik je zaprl in zaloputnil za seboj vra.ta in kljač ie zarožljal v ključavnici. To ve njen sin! Ta grdi, zanemarjeni mož, starejši od nje, to je njen sin! Oh, v njem ni niti sledu, niti namanjšega sledu p:> lieidersdorffu. Podoben je bolj rabbiju Gabrielu, čeprav ima dolgo brado, je pomislih prestrašeno in radovedno. Gledala ga je plaho in groza jo je spreletavala. Nič ui bilo ostalo cd prejšnjega grizočega, bolestnega sočutja, čutila je. kako uhaja iz nje, kako se njena notranjost prazni. — To je tuj, umazan, zanemarjen človek, ki se niora — ro se razume samo po sebi človeku smiliti, saj je zaprt, godi su mu slabo in Žid je. Toda ona se je bila že zaprla in zakrknila. Stala :e v zadregi kakor tuja elegantna dama pred zanemarjenim, umazanim možem. Ko sta začela govoriti, ni našla več odkrite besede. Govoril je z njo nežno, z lahko, skoraj šaljivo dobrodušnostjo in božal ii je bele roke Nekaj solz ji je zdrknilo po licih. Toda njegove besede ii niso šle do živega. Mislila je: Ta starec je moj sin. In čutila je. da posta;'a njeno srce čim dalje trše. Bila je skoraj vesela, ko je minila ura. ki jo je mogla prebiti pri njem m ko jo je osorni desetnik zopet odvedel. Na pragu se je še enkrat ozrla na starca, ki je bil njen s'n in groza k> je sprelete'a. Ko je odhajala iz trdnjave, je sama pospešila korake. Kmalu za uro je prišel v celico miren, tih, otožen gospod. Prikbn 1 se je, bil je zelo prijazen. Imel je velike bele roke, zasaniane. bistre oči v mesnatem obrazu, modrikastem od britja. Govoril ie tiho s prepričevalnim, otožnim glasom. Bil je Johann Friedrich Paulus. bivši denkendorfski prost, zdaj pridigar v Stuttgartu, spreobrnjeni ž-d. Poslal ga le mestni vikar Hoffmann. Mestni vikar bi bil sicer rad sam spreobrnil tega trdovratnega, da bi si pridobil zaslugo za cerkev. Vedel je pa. da j? malo upanja, zato je raie poslal k njemu drugega, da bi sam ne doživel neuspeha. Bivši žJd bo morda lažje prodrl v to zakrknjeno dušo, vtihotapi in prikrade se v njo, omehča jo. Prijazir. tihi odpadnik ie sedel k steni, navzlc . svoji zavaljenosTi se ie zde! kar nekam prozoren. Njegove otožne, svetk) modre oči so begal? po goli celici, Govoril ie liho, v fcmu ob.ča.nega po- govora. Vse to ie samo obleka in maska, iedejal. vaša palača, ta celica, vaše židovstvo, moje krščanstvo, obleka, maske. Glavno .e. da čut. človek v sebi božji tok. Glavno je. da je človek luč luči, beseda v besed:. Videl sem vašo karijero, gospod fnanen: ravna;.ji. videl sem vas v lesku in slavi. Sem prijatelj in učenec rabina Jonathana t'~yhesehutza. ki je zopet prijatelj vašega strica rabbi-ja Gabriela.. Večkrat me je mikalo po-kramljasti z vami. gospod finančni ravnatelj. Ne zato. ker ste me morda^ prezirali zarad5 mojega prestopa v krščanstvo in ker sem hotel popraviti vaše mnenje. Ko vas zda; vidim, 'e pripomnil, in njegov nežni glas je postal še boli tih, vidim čisto iasno, da sem prišel zavoljo naju obeh, zavoljo sebe prav tako. ka kor zavoljo vas. — Saj ste vendar prišli. — je dejal Stiss. _ da bi me soreobnrl; v krščansko vero. kaj ne? Mar vas ni poslal mestni vikar Hoffmann? Mar ni takn. častiti gospod? Ali na naj morda rečem rabbi. naš učitelj? — se je zasmejal. Tihi mož pri steni fe odgovoril: — Ni težko- nasprotno, zelo lahko 'e klubova ti in biti muč.nk Mnogi nu zaničire; v ker sem postal kristjan. Tod : to- posrana ne bol1'. Ne prizadevam s:. da b: se i C - stil. Nisem storil tega zavoljo kruha, obleke ali naslova, storil sem to zavoljo ideje, za svoj zakon, i ud, vi »maj s\< jo idejo, svoj zakon. Mar ni prav lne • živeti po tem zakonu, n. pustiti, da ugasne ta luč. čeprav odložimo obleko židovstva in oblečemo obleko krščanstva? Živeti v taki celici - njegove mirne, bistre 06 so objele gole sten< — js gotovo težko. Toda kdo vam >ra-vi, rikscelenca. da je vse. kar e \ Sko tudi zaslužno? — Res imenitno Jc poslušati, častn gospod. — ie dejal Siiss, — v kako pr,-jetnj lupin znate podati odrešilne nauke svoje vere. Mehka postelja, t« pla soba, srnin hrbet ;n stara inaeira so gotovo prijeme stvar*. In to. kar pravi«' : o besedi v besedi in o luči v lue i, zven dobro in prijetno. Toda kakor vid t j. sem zamenjal svojo palačo v Jezerski ulici s to c?l;co. O vseh mo.ih "a^nostih dvomi;o. nihče pa ni mecsl nk i ugovarjati, da sem dober trgoVec, Imel sem torej gotovo — se je zasmeial lokavo — tehtne razloge za to namena v . Povt.ie gospodu mestnemu e.kar u, ie zakl a"1 veselo in pri'nzno. — in recite tud sa« memu sebi: Storili, in povedali smo vse, kar ie bilo v naši moči. Odvisno sami od m^nV. odvisno k trt- sirr.o od mon< . Onjaja Jostp gapaitftft — Za »Narodno ttakarno« Pran JezerSe*. - Zs upravo in lnseratm del usta Oton Christot. Vsi v Ljubljani.